INTERVJU Jože Bračko: »Ponekod se starši bojijo svojih otrok« AKTUALNO Bodo v bližini Rogle vetrnice? str. 2 Str. 22-23 ■o !o I u] jI 11 ■F s/ ■ТД7/ 1 № novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 22 / Leto 78 / 1. junij 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si Raje za dober avto kot za kakovostno hrano Žalostno je, da večini ljudi hrana ni pomembna, dokler ne zbolijo, pravi Tomaž Habjan z ekološke kmetije v okolici Celja. Največ hrane pride na naše police iz Hrvaške, Italije in Avstrije. Kakšna je kakovost svežih živil, pripeljanih z drugega konca sveta, si lahko mislimo. Eni zato že vrsto pomladi obdelujejo svoj kos zemlje in upajo, da bo kaj zraslo, drugi se po načelu lokalne oskrbe odpravijo k bližnjemu kmetu ali se vključijo v verigo skupnostnih nabav. A zakaj je stopnja oskrbe s hrano, pridelano v Sloveniji, tako nizka? Je hrana res tako draga, da je treba jesti le najcenejše, kar je na voljo v trgovinah? Str. 12-13 PRILOGA Največjamotivacija so poslusaJCi in otroci AKTUALNO KRONIKA Odzivi na predlagane novosti v osnovni šoli Str. 3 Polmilijonska škoda zaradi požarov Str. 14 TV SPORED s.1- ze deveta, ifc £ ^ / dobrodelna ¥ ' jn * pustolovščina v po sloveniji! t*. .РШШШ i jsarKarska.reprezentänca ..... smehom so dokazale, da je v njihovem E®g eg odlične igre tudi nalezljiva zabava. 5(и 2 AKTUALNO ZADETKI »Na območju Policijske uprave Celje smo imeli primer, ko se je mama zaklepala pred 10-letno deklico, ker je bila do nje nasilna. Gre tudi za mladoletnike, ki izvajajo nasilje nad starši, ko postanejo polnoletni.« Jože Bračko, vodja Skupine za mladoletniško kriminaliteto s Policijske uprave Celje Veliko ljudi noče prisluhniti zvrstem, ki so drugačne od tistih, ki jih že poznajo. Bolje bi bilo, če bi glasbi najprej dali priložnost in se potem odločili, kakšen odnos imajo do nje.« Andraž Malgaj, harmonikar Vrtec je pravzaprav otrokov prvi javni prostor, v katerega pride iz domačega okolja. Zato je toliko bolj pomembno, da se v njem dobro počuti, da je sproščen in zadovoljen. Le tako lahko uspešno razvija svoje potenciale.« Matic Lašič, arhitekt »Mladim bi svetoval, naj se preizkusijo v podjetništvu. Ne bodo sicer obogateli čez noč, a trdo delo se še vedno splača in je bolj zanesljivo kot bitcoini ali loterija.« Jure Glavnik, podjetnik in predstavnik za gostinstvo in turizem v Območni obrtno--podjetniški zbornici Celje »Zgodbe pivovarjev so tiste, ki dajejo pivu dušo in poseben čar ter ga ločujejo od drugih.« Boštjan Štrajhar, direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ČETRTEK 1 PETEK 25 \ 1 / 24 SOBOTA 1 1 NEDELJA \ 1 / 24 лЈЈ. 23 13 SL^jL^ < .v > V Uniturju niso naklonjeni postavitvi vetrnih elektrarn Bodo v bližini Rogle vetrnice? Na Pohorju namerava podjetje Energija in veter postaviti 56 vetrnih elektrarn, štiri od njih so predvidene v bližini Turističnega centra Rogla. Za njihovo postavitev naj bi podjetje, ki je v lasti švicarske družbe Woc Group, gradbeno dovoljenje pridobilo še letos. V zreškem podjetju Unitur postavitvi vetrnic na Rogli nasprotujejo, saj naj bi onemogočile nadaljnji razvoj turizma na Zreškem Pohorju, vlagatelj pa zagotavlja, da k projektu pristopa z največjo mero etične odgovornosti do okolja, narave, lokalnih skupnosti in turističnih ponudnikov. barbara furman V podjetju Energija in veter pravijo, da imajo številne turistične destinacije po Evropi in svetu postavljene vetrne elektrarne. So del zelenih destinacij, ki so tudi energetsko samozadostne iz obnovljivih virov, zato so prepričani, da so predsodki do tovrstnih naložb neupravičeni. Vsaka od od 56 vetrnih elektrarn na Pohorju naj bi imela nazivno moč 3,5 megavata, skupaj torej 196 megavatov, kar bi po navedbah predstavnikov podjetja Energija in veter prispevalo k izpolnitvi strateških ciljev Slovenije glede obnovljivih virov in zagotovilo pomemben delež doma proizvedene zelene električne energije, hkrati bi zmanjšalo tudi odvisnost Slovenije od uvoza električne energije. Kot še navajajo, so na ministrstvu za naravne vire in prostor v zaključni fazi pridobivanja potrebnih soglasij, zato gradbeno dovoljenje pričakujejo še v tem letu. Začetek pripravljalnih del za postavitev kablovodov in stojišč je predviden naslednje leto, vetrne elektrarne naj bi dobavili leta 2025. Unitur nasprotuje Postavitev štirih vetrnih elektrarn je predvidena tudi v bližini Turističnega centra Rogla, ki ga upravlja zreško podjetje Unitur. »To je za naše podjetje nesprejemljivo. Z zemljevida predvidenih polj vetrnih elektrarn je razvidno, da naj bi stale tako v neposredni bližini Turističnega centra Rogla kot tudi na športnih površinah oziroma na območjih, ki so namenjena širjenju smučarskih in tekaških prog ter razvoju novih zelenih turističnih produktov,« pravi direktori- ca podjetja Unitur Barbara Soršak. V Uniturju so prav tako prepričani, da bi predvidena polja vetrnih elektrarn nepopravljivo spremenila podobo Pohorja kot geografske in kulturne celote ter naravnega okolja. Hkrati bi vetrne elektrarne negativno vplivale na floro in favno - predvsem na prosto-živeče živali, med katerimi so tudi ogrožene vrste. Prav tako bi upočasnile ali celo onemogočile nadaljevanje razvoja turizma na Zreškem Pohorju, ki danes omogoča preživetje družinam 300 zaposlenih v Uniturju ter številnih drugih ponudnikov turističnih in Upajo na dogovor Direktor podjetja Energija in veter Mitja Hertiš je prepričan, da bodo tudi z vodstvom Uniturja in s ponudniki turističnih storitev na Rogli vzpostavili konstruktiven dialog in našli skupne rešitve: »Zavedamo se, da so za lokalno okolje novosti pogosto po-spremljene z nezaupanjem. Toda primeri dobrih praks na avstrijskih smučiščih kažejo predvsem pozitivne učinke vetrnih elektrarn na turizem. Iz poročila o presoji vpliva na okolje je razvidno, da gradnja in obratovanje vetrnih elektrarn ne povzročata čezmer- V podjetju Energija in veter pravijo, da so v Evropi in svetu vetrne elektrarne eden pomembnejših stebrov pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov. V Avstriji deluje več kot 1470 vetrnih elektrarn, na Hrvaškem 364. »Vetrne elektrarne naj bi stale tako v neposredni bližini Turističnega centra Rogla kot tudi na območjih, ki so namenjena širjenju smučarskih in tekaških prog ter razvoju novih zelenih turističnih produktov. To je za nas nesprejemljivo,« poudarja direktorica podjetja Unitur Barbara Soršak. drugih storitev tako v zreški občini kot tudi v Destinaciji Rogla - Pohorje in širše. Kot še pravijo v Uniturju, si v sodelovanju z Občino Zreče prizadevajo zagotavljati življenjski prostor, ki je prebivalcem in turistom prijazen, zato skrbijo za ohranjanje naravnega okolja in varovanje naravne dediščine. »Strateški cilji podjetja Unitur predvidevajo razvoj okoljsko vzdržnih in trajnostno naravnanih turističnih produktov, se zavezujejo k odgovornemu turizmu ter si prizadevajo za skrbno ravnanje z naravnimi viri. S tem uresničujemo moralno in etično dolžnost, da naravno okolje, ki so nam ga zaupali predniki, ohranimo za prihodnje rodove,« poudarja Soršakova. ne obremenitve okolja. To bo kvečjemu pridobitev tako za ponudnike kot uporabnike turističnih storitev na Rogli oziroma Pohorju. Projekt bo prispeval k izboljšavi optične povezave, saj trenutno signala na več območjih Pohorja ni, ter k ureditvi povezovalnih poti med Roglo in Arehom, kar je lahko dodaten prispevek k razvoju pohodništva in kolesarstva. Vetrne elektrarne so lahko tudi nova atraktivna turistična točka. Objekt, kot je vetrna elektrarna, zagotovo zbudi zanimanje obiskovalcev. Tudi nekateri slovenski alpski športniki so že pozdravili projekt vetrnih elektrarn, saj vidijo v tem možnost dodatnega razvoja smučarskega turizma na Rogli in Arehu,« še poudarja direktor Hertiš. Kako ravnati ob pojavu ptičje gripe? Celjska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje je v sodelovanju s štabom civilne zaščite Zahodnoštajerske regije z Uradom RS za varno hrano, veterino in varstvo rastlin izvedla teoretično štabno vajo Ptičja gripa Vo-glajna 2023. Vaja je bila organizirana kot odziv na pojav ptičje gripe v neposredni bližini Slivniškega jezera v Šentjurju. Predpostavka vaje pa je bila širitev bolezen še na dvoriščno rejo kmetijskih gospodarstev v naselju Gorica pri Slivnici ter na kmetijska gospodarstva občin Dobje, Laško in Šmarje pri Jelšah. Dan pred izvedbo vaje so organizatorji pripravili tudi strokovno usposabljanje, ki se ga je udeležilo 70 udeležencev. Vajo so ocenjevali ocenjevalci Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Namen vaje je bilo preverjanje ustreznosti rešitev in načrtov regijskega načrta zaščite in reševanja ob pojavu posebno nevarni bolezni živali na regijski oziroma občinski ravni. Regijski poveljnik civilne zaščite zahodnoštajerske regije Janez Melanšek je dejal, da je vaja uspela, vendar so ugotovili, da bo morala uprava za varno hrano rešiti vprašanje evtanazije oziroma usmrtitve večjega števila živali v tovrstnih primerih. Kot je še pojasnila vodja celjske uprave za zaščito in reševanje Natalija Plemenitaš Fuchs, so usposabljanje o obvladovanju posebej nevarnih bolezni živali izvedli zato, ker so ocenili, da imajo premalo informacij glede ravnanja ob morebitnem izbruhu ptičje gripe. SŠol AKTUALNO 3 Odzivi na predlagane novosti v osnovni šoli Hitri in lepotni popravki? Precej razprav o osnovnošolskem izobraževanju je te dni spodbudilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ki je pripravilo predlog sprememb Zakona o osnovni šoli. Med drugim uvaja obvezno nacionalno preverjanje znanja (NPZ) za tretješolce, prvi tuji jezik v prvem razredu in drugi tuji jezik v zadnjem triletju, nov koncept razširjenega programa ... Da so nekatere predlagane novosti dobre, menijo šolniki, a dodajajo, da spremembe niso dovolj korenite in ne posegajo na področja, ki so posebej kritična, kot je nasilje. Predlog novele bo v javni obravnavi do 12. junija. tatjana cvirn Na predlog ministrstva se je ostro odzval tudi del delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Med temi člani je tudi ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko, ki pravi, da skupina resno dela in se zaveda, da je dokument, ki ga pripravlja, izjemno pomemben za vsaj desetletno obdobje delovanja šol. »A po nekaj mesecih našega dela je ministrstvo v obravnavo predlagalo spremembe Zakona o osnovni šoli, ne da bi nas o tem obvestilo ali te predloge ponudilo v razpravo naši skupini. Ne želimo hitrih, >in-stantnih< rešitev ali lepotnih popravkov, temveč celovite in strokovno domišljene rešitve, ki bi odpravile številne težave.« Kot ugotavlja, se je v osnovnem šolstvu v zadnjih dveh desetletjih nabralo preveč sistemsko nerešenih težav in je nujna prenova na osnovi celovite ocene trenutnega stanja. NPZ in dva tuja jezika NPZ bi po predlogu obvezno opravljali že tretješolci, dosežki pri NPZ v devetem razredu pa bi se upoštevali kot eno od meril pri izbiri kandidatov v primeru omejitve vpisa v srednje šole. Kot pravi Kolenkova, ima OŠ Lava, ki je že pet let poskusno izvajala NPZ v tretjem razredu, zelo pozitivne izkušnje, saj je NPZ objektivna povratna informacija o znanju učencev. »A za uvedbo na sistemski ravni bi morali domisliti tudi druge pogoje. Glede NPZ v devetem razredu bi mu morali določiti njegovo uporabno vrednost, saj ga devetošolci ne jemljejo dovolj resno.« Da ravnatelji pozdravljajo spremembo, da bi NPZ štelo za vpis v srednjo šolo, pa pravi Aleksander Verhov-šek, ravnatelj III. OŠ Celje in vodja aktiva celjskih osnov- nošolskih ravnateljev. »Imamo namreč veliko težav z ocenjevanjem in s pritiski na ocene. Opažamo tudi razkorak pri ocenjevanju med šolami, kjer so ene bolj zahtevne kot druge, kar ni prav. NPZ bi predstavljalo možnost, da vsi učenci pokažejo znanje pri univerzalnem preizkusu znanja.« Kot anglist zagovarja predlog, da bi bil pouk drugega tujega jezika v sedmem, osmem in devetem razredu obvezen. »To bi moralo biti sistemsko rešeno vsaj že desetletje, saj je znanje angleščine v današnjem času premalo. Mogoče bi veljalo razmisliti še o tretjem tujem jeziku kot izbirni vsebini. V prvem razredu se mi zdi tudi v redu uvedba obveznega prvega tujega jezika. V šoli še nismo imeli primera, da se kdo ne bi odločil za angleščino v prvem razredu, kjer je zdaj neobvezna.« Marijana Kolenko meni, da je uvedba dveh tujih jezikov ponovno nedomišljena, predvsem pa strokovno nepo-enotena. »Že stroka nima enotnega stališča, še več odprtih vprašanj ostaja glede kadra, obremenitve učencev ... Kot ravnateljica podpiram uvedbo drugega tujega jezika, vendar ne na hitro.« Brez varstva? Po njenem mnenju je treba domisliti tudi koncept razširje- nega programa v šolah, ki bi nadomestil sedanje oddelke podaljšanega bivanja. Tam, kjer so koncept poskusno že imeli, so odzivi dobri, pravi Verhovšek. »Gre za kakovostno preživljanje časa v šoli, ko otroci nimajo pouka. Poudarek bo na športu, kar je koristno.« Kolenkova opozarja na probleme glede kadrov, obsega obveznosti za učence, oblikovanja urnikov v šolah, materialnih pogojev ... Sprašuje se, kaj bo po novem z učenci, ki potrebujejo varstvo zaradi služb staršev, kaj se bo zgodilo z interesnimi dejavnostmi, dopolnilnim poukom, kje so nadarjeni učenci ... Da bo iskanje kadra eden glavnih izzivov v primeru sprejetja novosti, meni Aleksander Verhovšek, ki opaža, da razpisi že zdaj ostajajo brez ustreznih prijav. Ob tem opozarja, da se spremembe ne dotikajo ene glavnih težav, to je nasilja. »Ministrstvo pravi, da ne želi posegati v avtonomnost šol, a za najhujše kršitve bi moralo najti rešitve. Argument, da bi šoli s tem odvzeli avtonomnost, ne zdrži, če vemo, da se morajo na primer starši strinjati s tem, da otrok ponavlja razred. Kje je tu avtonomnost šole?« se sprašuje. Več učenja tujih jezikov in resnejši pristop pri NPZ, to sta med drugim predloga ministrstva glede novosti v osnovnih šolah, kjer menijo, da spremembe niso dovolj premišljene in celovite. (Foto: SHERPA) Bolniki še vedno soočeni s številnimi omejitvami Ob 50-letnici neprekinjene podpore obolelim z mul-tiplo sklerozo v Sloveniji in ob bližajočem se svetovnem dnevu te kronične napredujoče bolezni je Združenje multiple skleroze Slovenije konec preteklega tedna v Celju pripravilo slavnostno akademijo. Na njej so organizatorji in strokovnjaki s tega področja opozorili, da približno 3.500 obolelih z multiplo sklerozo v Sloveniji še vedno nima v celoti dostopa do sodobne obravnave, ki bi jim omogočila kakovostno življenje, vključno z nadaljevanjem poklicne poti. »Oboleli z multiplo sklerozo v Sloveniji se še vedno soočamo s številnimi omejitvami pri svojih prizadevanjih, da bi živeli polno in enakopravno,« je pred slavnostno akademijo ob 50-letnici Združenja multiple skleroze Slovenije dejal njegov predsednik Pavel Kranjc. Nevrologinja doc. dr. Alenka Horvat Ledinek iz Centra za multiplo sklerozo Nevrološke klinike UKC Ljubljana je pojasnila, da priporočila evropskega odbora za zdravljenje in raziskave na področju multiple skleroze narekujejo obravnavo bolnikov v multidisciplinarnih enotah za multiplo sklerozo, a je danes v Sloveniji to omogočeno le peščici bolnikov. »V Sloveniji smo dobri pri obravnavi multiple skleroze v tistem obdobju, ko je bolnik rahlo do Med prejemniki najbolj žlahtnih priznanj, diplom zaslužnega člana združenja, Kelher, Milan Ostrožnik, Jožica Zajc, Veselinka Ružič, Anita Hočevar, Gustika Juršič) srednje gibalno oviran, zelo pa zaostajamo pri drugi celostni obravnavi. Gre za kronično napredujočo bolezen, ki z napredovanjem povzroča vedno več težav. Pojavi se potreba po bolj usmerjenem zdravljenju nekaterih simptomov, hkrati vedno več bolnikov želi bivati v domačem okolju. Tukaj v primerjavi z drugimi evropskimi državami močno capljamo na mestu ali celo zaostajamo za njimi. Veseli smo novih zdravil, a samo novo zdravilo je premalo. Bolnik potrebuje celostno multidisciplinarno obravnavo. Na tem področju nas v Sloveniji čaka še veliko dela,« je poudarila Alenka Horvat Ledinek. i, so tudi Antonija Zupančič, Henrik Horvat in Igor Juretič. (Foto: Miran Na slavnostni akademiji so predstavili navdihujoče osebne zgodbe bolnikov z multi-plo sklerozo, ki so zaradi neverjetne življenjske volje in optimizma v dvorani požele bučen aplavz. Zaslužnim članom so podelili priznanja za njihov doprinos k plodnemu delovanju združenja in za skrb za obolele. SŠol Združenje multiple skleroze Slovenije je v 50 letih delovanja postalo reprezentativna nacionalna invalidska organizacija, ki je zaradi širine svojega delovanja prejela status društva v javnem interesu na področju socialnega varstva. Danes ima 2.168 članov. Že od leta 1973 aktivno podpira bolnike na številnih področjih, saj s svojimi raznovrstnimi programi skrbi za ohranjanje in izboljšanje njihovega telesnega stanja, za vključevanje v življenjsko in delovno okolje ter jim pomaga pri zagotavljanju ekonomskega, socialnega, zdravstvenega in pravnega varstva. SŠol Kmalu selitev metadonske ambulante Zdravstveni dom Celje trenutno obnavlja del matične stavbe. Gre za naložbo, vredno skoraj 3,5 milijona evrov. Obnova poteka v kletnih prostorih in tudi v pritličju, prvem ter drugem nadstropju. Prav tako bo zdravstveni dom pridobil zunanje osebno dvigalo ob stavbi za dostop gibalno oviranih oseb do kraka, ki je izveden kot vmesno nadstropje na stavbi in zato trenutno tem osebam ne omogoča dostopa. Obnova prinaša tudi nove prostore za družinsko ambulanto in novo šolsko ambulanto ter laboratorij. Nove prostore bodo dobili tudi center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, klicni center, kardiološka ambulanta in specializanti, referenčne sestre ter čistilni servis. Obnovili bodo tudi dve zobni ambulanti in na novo uredili še dve. Novi bodo tudi prostori za sterilizacijo. Mestna občina Celje je s projektom Rekonstrukcija stavbe ZD Celje uspešno kandidirala na javnem razpisu ministrstva za zdravje, ki je v okviru načrta razvojnih programov odobrilo sredstva za sofinanciranje več kot trimilijonske naložbe. V ta namen bo celjska občina, ki je ustanoviteljica ZD Celje, od ministrstva za zdravje prejela sredstva v višini 1,8 milijona evrov. Dela morajo biti končna najkasneje do konca leta 2023. Že na zadnji seji celjskih mestnih svetnikov je bilo mogoče slišati, da je med mladimi vedno več odvisnosti od sodobnih tehnologij in da bi tudi Celje moralo razmišljati o dodatni pomoči na tem področju. Celje sicer ima center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti, a od prepovedanih drog. Ob omenjeni obnovi matične stavbe celjskega zdravstvenega doma bo zdaj prostor tudi v tej stavbi za omenjeni center, ki se bo ob koncu obnove preselil v Gregorčičevo ulico 5. SŠol 4 GOSPODARSTVO Udeleženci četrtih Dnevov slovenskega lesarstva so razpravljali o različnih temah, povezanih s trajnostnim razvojem ter z inovacijami in digitalizacijo, pa tudi o najnovejših smernicah in praksah na področju lesnopredelovalne industrije. (Foto: STA) Četrti Dnevi slovenskega lesarstva Gozdno-lesna veriga še vedno ni sklenjena Lesnopredelovalna industrija je bila v preteklosti ena najpomembnejših dejavnosti v Sloveniji, ki se uvršča med najbolj gozdnate evropske države. Zaposlovala je več kot 50 tisoč ljudi. Po letu 1990 se je obseg proizvodnje začel zmanjševati, število zaposlenih je padlo pod 10 tisoč, dejavnost se je zaradi različnih razlogov znašla v velikih težavah. Razmere se zadnja leta izboljšujejo, so ugotavljali na četrtih Dnevih slovenskega lesarstva, ki sta jih v sodelovanju z gospodarsko in obrtno zbornico pripravila ministrstvo za gospodarstvo in javna agencija Spirit. Število podjetij in zaposlenih se povečuje, povečuje se tudi dodana vrednost na zaposlenega, a se za poklic lesarja še vedno odloča premalo dijakov. Tudi gozdno-lesna veriga, kot je poudaril Alojz Selišnik iz podjetja Melu, še vedno ni zaživela. janja intihar Na Dnevih slovenskega lesarstva je bila letos posebna pozornost namenjena energetskim izzivom, dobavnim verigam v lesnopredelovalni industriji, razvojnim spodbudam, kadrom v lesarstvu, promociji poklica lesarja, razvoju novih izdelkov in blagovnih znamk ter digita- lizaciji. Ministrstvo za gospodarstvo že nekaj let daje velik poudarek lesni industriji in kot je dejal minister Matjaž Han, je cilj njegovih dejavnosti ustvariti ugodno poslovno okolje za lesnopredelovalna podjetja ter omogočiti nadaljnji razvoj lesne industrije. Po njegovem Alojz Selišnik: »Družba Slovenski državni gozdovi ni v službi gozdno-le-sne verige, ampak svojih lastnikov.« (Foto: Melu) mnenju je spodbujanje razvoja lesne panoge ključno za traj-nostno prihodnost. V zadnjem letu je država iz načrta za okrevanje in odpornost za povečanje zmogljivosti za predelavo lesa razpisala pomoč v višini 37 milijonov evrov in zagnala naložbeni cikel, ki je vreden 85 milijonov evrov. Spodbudno je tudi, je še dejal Han, da se je izvoz lesnopredelovalne industrije lani povečal za 12 odstotkov in je znašal malo več kot 1,5 milijarde evrov. Žal gre v izvoz še vedno preveč hlodovine ter premalo polizdelkov in končnih izdelkov. To ne velja za podjetje Melu iz Luč, ki izdeluje lesena masivna notranja vrata in jih večino proda na tujih trgih. Če ni šol, ni vajencev Lastnik podjetja Alojz Selišnik je že tretja generacija mizarjev v družini. Mizarsko delavnico je leta 1933 ustanovil njegov ded, ki je izdeloval vse, podjetje Melu, ustanovljeno leta 2001, se je usmerilo v izdelovanje masivnih notranjih vrat. Pri tem sledi smernicam sodobnega oblikovanja in traj-nostnega razvoja ter upošteva tudi načela krožnega gospodarstva. Proizvodnjo nenehno Naložbe in obnove v Thermani Odkar so v Thermani leta 2i Odkar so v Thermani leta 2010 pridobili znak eko marjetice (znak EU za okolje za turistične nastanitve), so z različnimi ukrepi, varčevanjem in s tehnološkimi posodobitvami kljub širitvi in povečanemu poslovanju zmanjšali porabo električne in toplotne energije za 20 odstotkov ter porabo vode za 60 odstotkov. V družbi Thermana si prizadevajo, da bi za svoje delovanje čim prej začeli izkoriščati tudi obnovljive vire energije. Tako naj bi bil prvi projekt v ta namen končan že konec junija, pri čemer imajo v načrtu še vsaj enega. Sicer so v družbi zelo zadovoljni tudi s poslovanjem v minulem letu, a opažajo spremembo pri strukturi svojih gostov, ki jih z blagovno znamko Respect na vsakem koraku opozarjajo na varčevanje s hrano, z vodo in energijo. Med najpomembnejše naložbe, s katerimi želijo v družbi Thermana za svoje delovanje izkoristiti tudi obnovljive vire energije, sodi postavitev sončnih elektrarn na streho hotela Thermana Park ter na parkirišču kongresnega centra. Postavitev sončne elektrarne na streho hotela naj bi bila končana konec prihodnjega meseca. V družbi upajo, da bodo električno energijo, pridobljeno iz te elektarrne, lahko začeli uporabljati že julija. Vrednost naložbe je 300 tisoč evrov, za kar bodo v družbi prejeli tudi 40 tisoč evrov sub- vencije. Delovala bo z močjo 297 kWh in bo pokrila pet odstotkov celotne porabe električne energije. V družbi se pripravljajo že na novo podobno naložbo. Gre za postavitev sončne elektrarne na parkirišču kongresnega centra, ki bo pokrila še osem odstotkov porabe električne energije in bo hkrati zagotovila senco na parkirišču. Sicer si za trajnostni razvoj prizadevajo tudi z manjšimi projekti, pravi predsednica uprave Mojca Leskovar: »Izkoriščamo vse možnosti toplotnih črpalk, izvajamo tudi črpalni preizkus termalne vode, želeli bi namreč izkoriščati tudi ge-otermalno energijo. Če bodo rezultati preizkusa ugodni, se bomo v prihodnjem letu odločili tudi za naložbo v geotermal-no črpalko.« Kot je še dodala, se zaradi energetske krize, ki je družbi prinesla stoodstotno višje stroške pri energiji, ki je sicer porabijo 6500MWh, na splošno trudijo za samooskrbnost ter zeleno in trajnostno poslovanje. S postavljenima elektrarnama bi tako sami uspeli pridelati 13 odstotkov letne porabe energije. »Če bi to uspeli razširiti še na zdravilišče in bi morebiti ocenili, da je za tovrstno naložbo primeren tudi dom starejših, kar še preučujemo, bi skupno vse to lahko zneslo približno 20 odstotkov. Torej ogromen vložek, a še vendar zelo daleč od samooskrbnosti.« S poslovanjem zadovoljni Kot je povedala predsednica uprave, so v družbi Thermana zelo zadovoljni z lanskim poslovanjem kljub že petemu koronskemu valu, ki je zaznamoval turizem v Sloveniji. Po- posodablja ter v svoje izdelke vgrajuje lastno znanje. Večino notranjih vrat proda na avstrijskem in nemškem trgu. Alojz Selišnik pravi, da se slovenska lesnopredelovalna industrija sooča z mnogimi težavami, med katerimi na prvo mesto postavlja delovnopravno zakonodajo. »Lesarstvo je delovno intenzivna panoga, delo v Sloveniji pa je preveč obdavčeno. Ker za proizvodnjo izdelkov in za prodajo porabimo zelo veliko ur, smo zaradi takšnih obremenitev manj konkurenčni. Drugače bi moralo biti urejeno tudi čakanje na delo, da bi podjetje takrat, ko nima dela, lahko za nekaj mesecev poslalo delavca na zavod za zaposlovanje. Tako ga ne bi izgubilo,« meni Selišnik. Kot drugo veliko težavo navaja slabo organizirano šolstvo oziroma razporeditev srednjih lesarskih šol, zaradi česar imajo mnogi mizarji težave s kadri. »Naše podjetje je v Zgornji Savinjski dolini, najbližje lesarske šole so v Ljubljani, Mariboru in Slovenj Gradcu. Otroci želijo danes v času šolanja biti doma in res moramo imeti veliko srečo, da se kdo z našega območja odloči za lesarsko šolo in se potem zaposli pri nas. Mizarji v Škofji Loki in okolici nimajo težav z vajenci. Poznam takšne, ki imajo zaradi bližine šole tudi po štirinajst vajencev. Mi, ki delamo na območjih, kjer ni lesarskih slovali so bolje kot leta 2019, v prvi polovici leta so od koriščenja turističnih bonov prejeli 845 tisoč evrov, kar je bilo 3,5 odstotka vseh prihodkov. »Boni so vplivali na velik porast slovenskih gostov, ki je v drugem delu leta njihov delež upadel. A to ne pomeni, da je bilo slovenskih gostov manj, temveč so se k nam vrnili tuji gosti.« V Thermani so lani zabeležili celo malo več nočitev kot v letu 2019 ter ustvarili 25 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 2 milijona evrov več kot pred štirimi leti. Dve petini lanskih gostov so predstavljali tujci, ostalo so bili Slovenci. Že letos spet pričakujejo več tujih kot domačih gostov, vsaj 65 odstotkov vseh naj bi prišlo iz tujine. Tudi napovedi zasedenosti za letos so dobre, pravi Mojca Leskovar: »V prvih štirih mesecih presegamo zastavljene cilje. Če bo tako ostalo, verjamemo, da bomo presegli leto 2022, ki je bilo sicer naše najboljše leto.« šol, in celjska regija je eno od njih, smo zato v veliko slabšem položaju pri pridobivanju kadrov,« navaja Selišnik. Lesarji odvisni od gozdarjev Podjetje Melu za proizvodnjo uporablja les iz lokalnih gozdov in skrbi za njegovo učinkovito predelavo. Težav z nabavo nima, saj za svoje izdelke ne potrebuje veliko hlodovine, poleg tega porabi tudi manjvreden les in ostanke. Kljub temu Selišnik opozarja, da imajo lesnopredelovalna podjetja velike težave, ker v Sloveniji ni trga z okroglim lesom. »Pričakovali smo, da bo Zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi prinesel spremembe. V osnovi sicer ni slab, vendar vsaka politična garnitura, ki prevzame vodenje družbe Slovenski državni gozdovi, izvaja svojo politiko. Družba torej ni v službi gozdno-lesne verige, ampak svojih lastnikov. Trenutno je to SDH. Uspeh gozdarstva bi se moral meriti z uspehom lesarstva. Žal ni tako in lesarji smo pri uporabi okroglega lesa popolnoma odvisni od gozdarjev, gozdarji pa niso prav nič odvisni od slovenskega lesarstva, saj lahko svojo surovino prodajo kamorkoli. Zato gozdno-lesna veriga še vedno ni zaživela,« je kritičen. Alojz Selišnik tudi meni, da je uspeh lesnih predelovalcev na domačem trgu odvisen od tega, kaj izdelujejo in v kakšnih količinah. Če proizvajajo velike količine, so lahko uspešni, a če gre za bolj izvirne izdelke z višjo dodano vrednostjo, trčijo v slabšo kupno moč. Melu, ki trenutno zaposluje 32 ljudi, zadnjih deset let večino svojih masivnih notranjih vrat izvozi v Avstrijo, Nemčijo, severno Italijo in Švico. »Naša vrata so oblikovana tako, da ustrezajo ljubezni do lesa, ki je značilna za alpske dežele,« pravi Selišnik. Letos je prodaja na tuje trge nekoliko slabša, ker se je v Nemčiji zaradi krize skoraj v celoti ustavila gradnja individualnih hiš. Naložbe in obnove Thermana letos praznuje sedemdeset let obstoja medicinske rehabilitacije, prihodnje leto bo obeležila še 170 let obstoja. Skladno z razvojem se v družbi redno odločajo tudi za posodobitve. Trenutno prenavljajo fizioterapevtske prostore. Naložba je vredna dva in pol milijona evrov, zaradi nemotenega poslovanja je razdeljena na tri sklope. Prvi sklop obnove se je začel marca, končal naj bi se do konca poletja. Namenjen je prostorom delovne terapije, nevro-rehabilitaciji, rehabilitaciji po težjih poškodbah, v drugem delu se bodo lotili prenove fi-zioterapevtskih prostorov ter pripravili izhodišča za nadaljnji razvoj. Med drugim v Thermani pripravljajo še dve manjši novosti, to sta nova tobogana v termalnem bazenu - drči, namenjeni otrokom. Delovati naj bi začeli sredi junija. ER Sončna elektrarna, ki bo postavljena do konca prihodnjega meseca, bo prva tovrstna elektrarna v Sloveniji, nameščena na strehi zdraviliškega hotela. (Foto: SHERPA) GOSPODARSTVO 5 Velika naložba tiskarskega podjetja VPC Zadovoljni v novi proizvodni hali Ker v Celju, kjer je trideset let imelo svoj sedež, ni moglo razširiti svojih proizvodnih prostorov, se je družinsko podjetje VPC preselilo v Petrovče. Tam je zgradilo 1.700 kvadratnih metrov veliko halo in v njej namestilo enega najbolj sodobnih strojev za tiskanje etiket. Podjetje, ki je vedno bolj uspešno na področju izdelovanja samolepilnih etiket, se je v nove prostore preselilo marca letos, prejšnji teden jih je tudi uradno odprlo. Naložba v novo halo v Petrovčah in nove stroje je vredna 2,5 milijona evrov. JANJA INTIHAR Tiskarno je leta 1992 ustanovil Vito Šteklič. Od leta 2020 jo vodi s sinom Aljažem, ki mu je lani predal tudi 44-od-stotni lastniški delež. Najprej se je ukvarjal samo s tiskanjem razglednic in voščilnic, nato se je preusmeril v izdelovanje samolepilnih etiket na roli in poli. »Ko so začeli ljudje množično uporabljati mobilne telefone, sem ugotovil, da v tiskanju razglednic ni prihodnosti. Ker smo v podjetju z dolgoletnim delom dobili bogate izkušnje na področju tiska in fleksibilne embalaže, smo se zaradi sprememb na trgu specializirali za proizvodnjo samolepilnih etiket,« pravi Vito Šteklič. V podjetju VPC na leto izdelajo 100 milijonov etiket. Imajo približno 450 kupcev, večinoma iz Slovenije. Naročniki so podjetja iz različnih dejavnosti, od živilske in kemične industrije do proizvo- dnje prehranskih dopolnil. Sodelujejo skratka z vsemi, ki za svoje izdelke potrebujejo etikete. »Delamo za Mlino-test in tudi za Jub,« slikovito pojasnjuje Šteklič. Nobena dejavnost ne izstopa, deleži so približno enaki. V zadnjih letih je podjetje posel razširilo na Avstrijo, po padcu šengenske meje še na Hrvaško. Z izvozom ustvari 30 odstotkov prihodkov, od tega 20 odstotkov na avstrijskem in 10 odstotkov na hrvaškem trgu. Lani je imelo 2,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. Rast beleži vsako leto in v zadnjih petih letih je prihodke podvojilo. Večino, 90 odstotkov prometa ustvari z izdelovanjem etiket, preostanek s tiskanjem vizitk in z izdelovanjem manjše embalaže za znane naročnike. Vito Šteklič pravi, da v Sloveniji nimajo posebej velike konkurence. »Na slovenskem V podjetju VPC je trenutno enajst zaposlenih. Direktor in solastnik Vito Šteklič (drugi z desne) razmišlja o novih zaposlitvah, vendar ne več kot treh ljudi, in morda celo o prehodu na dvoizmensko delo. trgu smo trenutno trije večji proizvajalci samolepilnih etiket, a si ne hodimo v zelje. Prednost našega podjetja je predvsem v tem, da zagotavlja dostavo najkasneje sedem dni po prejemu naročila. Sodobna tehnologija, ki jo imamo, nam omogoča, da za kakšno podjetje, če res nujno potrebuje nalepke, izpolnimo naročilo tudi v enem dnevu.« Letos nimajo težav z nabavo surovin, ki jih kupujejo v Nemčiji, Italiji in na Madžarskem, manjše količine pa tudi doma, v radeški papirnici. »Lani je bilo nekaj časa zelo težko, saj je bil dobavni rok za material štiri mesece ali še več. K sreči smo si naredili zalogo in smo lahko večino časa nemoteno obratovali,« pojasnjuje direktor. V Celju ni bilo prostora za širitev Prejšnji teden je podjetje uradno odprlo svoje nove poslovne prostore v Petrovčah, v katere se je sicer preselilo že marca. Prej je delovalo v Celju na Trnoveljski cesti. »Zelo smo se trudili, da bi ostali v Celju, kjer smo imeli 360 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov. Iz leta v leto smo se soočali z vedno večjo prostorsko stisko. Ko smo ugotovili, da v proizvodnji ne moremo namestili novih strojev, ki smo jih nujno potrebovali pri svojem delu, smo se želeli razširiti. Ker je bilo naše podjetje tik ob vodo-varstvenem območju Hudinje, to ni bilo mogoče. Zemljišče smo zato iskali drugje v Celju, a pri tem nismo bili uspešni. Primeren prostor smo našli v Petrovčah, kjer smo zgradili 1.700 kvadratnih metrov veliko proizvodno in upravno stavbo,« selitev v sosednji kraj pojasnjuje Vito Šteklič. Naložba skupaj z nakupom najnaprednejšega digitalnega stroja za tiskanje etiket je vredna 2,5 milijona evrov. Denar zanjo so zagotovili sami, nekaj iz lastnih virov, večino pa z najemom posojila pri eni od komercialnih bank. Foto: AP Kdo so letošnji najboljši inovatorji? Regionalna gospodarska zbornica Celje bo prihodnji teden podelila priznanja najboljšim inovacijam za leto 2023. Štiri najbolje ocenjene inovacije na regijskem izboru se bodo potegovale za državna priznanja, ki jih bo Gospodarska zbornica Slovenije podelila jeseni na Dnevu inovativnosti. Tako kot lani se je tudi letos pozivu zbornice odzvalo trinajst podjetij. Prijavila so šestnajst inovacij, pri katerih je sodelovalo 54 inovatorjev. Najbolje ocenjena inovacija v celjski regiji je bila lani delo inovatorjev iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovar-stvo Slovenije, Razvojnega centra orodjarstva Tecos in Razvojne agencije Savinja. Pod okriljem mednarodnega projekta Life BioThop so uvedli razgradljive biopla-stične izdelke, ki se lahko uporabljajo v hmeljarstvu in tudi drugih vejah kmetijstva. Zlato priznanje so dobili tudi inovatorji iz podjetij Kronoterm za toplotno črpalko Versi in CPPE za razvoj vertikalnega liofilizatorja ter projekt inovativnih živil, ki sta ga zasnovala Ana Roš in podjetje Engrotuš. JI Najstarejša in najbolj uspešna Cinkarna Celje je v počastitev 150-letnice svojega delovanja in 50-letnice proizvodnje titanovega dioksida v Pelikanovi hiši pripravila fotografsko razstavo Zgodovina cinkarne skozi objektiv mojstra Pelikana. V soboto, 10. junija, vabi tudi na dan odprtih vrat v svojih proizvodnih enotah v Celju in Mozirju. Cinkarna je najstarejše še delujoče celjsko podjetje in hkrati tudi najbolj uspešno. »Podjetje se je skozi desetletja zelo spremenilo, ukinilo vrsto programov in razvilo nove. Danes sodobno proizvodnjo z razvojno-raziskovalnimi dejavnostmi čaka še en pomemben korak - preoblikovanje v trajnostno družbo,« je ob odprtju razstave povedal predsednik uprave Aleš Skok. Pobudnik razstave je bil Muzej novejše zgodovine Celje. Na do zdaj še neobjavljenih fotografijah, ki jih je ob pomoči mnogih nekdanjih zaposlenih v cinkarni izbrala članica uprave Nikolaja Podgoršek Selič, je mojster Josip Pelikan upodobil motive življenja in dela v tovarni v letih od 1920 do 1970. JI www.cinkarna.si LET 1873 • 2023 ^ /_Sred§tvp Pepelin WG si? Uporablja kot akaricid in p^enlvilf kontaktni fungicid na vinski trti, pečkarjih koršcičarjiJi, ozimnih in jarih žitih, bučnicah, plodovkah hmelju,жМсаћ, grahu in na okrasnih rastlinah. \ X V» 7% X \ X Т- A Trsna kodravost ali akarinoza (Phyllocoptes vitis) 'i - * s." * ЦјУ Hmeljeva pepelovka (Sphaerotheca humuli) 0 i d i j vinske trte (Uncinula necator) Pepelasta plesen jablan (PüdDsphaera leucotricha) Razstava ob 150-letnici delovanja Cinkarne Celje bo na ogled do septembra. (Foto: Dušan Mastnak) Ж 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Luc o sodelovanju v lokalnem okolju Mestni utrip soustvarjajo vsi Celjani Kako uspesno sodelovati v lokalnem okolju in skupaj ustvarjati prijaznejše pogoje življenja, je bila tema pogovora, ki ga je Ljudska univerza Celje (Luc) pripravila v okviru Tednov vseživljenjskega učenja. Stanislav Žlof iz Luca je k omizju povabil tri mlade ambiciozne Celjane, ki so uspešni vsak na svojem področju: župana Matijo Kovača, ki je bil pred tem podjetnik in dejaven v kulturnih vodah, Jureta Glavnika, podjetnika in predstavnika za gostinstvo in turizem v Območni obrtno-podjetniški zbornici Celje, ter Milana Ninića, ustanovitelja in predsednika Humanitarnega društva Enostavno pomagam. TATJANA CVIRN V pogovoru o sodelovanju v lokalnem okolju so sodelovali (z l Kovač, Jure Glavnik in Milan Ninić, z njimi se je pogovarjal Stanislav Žlof. (Foto: TC) Predstavili so svoje delo in poudarili, da uspehov ne bi bilo brez širšega sodelovanja in podpore sodelavcev. Kot je dejal Matija Kovač, njegove izkušnje kažejo, da znajo Celjani dobro sodelovati in se pogovarjati. »Mogoče so včasih preveč zaprti v svoji skupnosti.« Tudi dobrodelno delovanje društva Enostavno po- magam je v skoraj desetih letih postalo tako obsežno, da ga posameznik ne zmore več. »Ko sem začel v srednji šoli, sem bil sam, zdaj nas je dvanajst prostovoljcev, ki vodimo dejavnosti in smo v teh letih razdelili približno milijon evrov pomoči. S svojim delovanjem neposredno vplivamo na življenje ljudi v mestu,« je povedal Milan Ninić. Utrip mesta zadnja leta sooblikuje tudi gostinec Jure Glavnik, najemnik treh lokalov v Celju. »S svojim delom želim nekaj doprinesti mestu,« pravi in poudarja, da zaslužek pri tem ni na prvem mestu. Ne nazadnje so pogoji za delo v mestnem jedru bolj zahtevni kot v drugem okolju. Izziv, a ni nemogoče V pogovoru se tako niso mogli izogniti temi o oživljanju mestnega jedra. Kot je de- jal Jure Glavnik, je po njegovem mnenju bolj kot ta tema pomembno vprašanje, kako podjetnike spodbuditi, da bodo sploh ostali in preživeli v mestu. »V njem je izziv delati, čeprav ni nemogoče. Prepričan sem, da se bo to nekoč spremenilo. Tako polno, kot je mesto ob sobotah dopoldne, med tednom zagotovo nikoli ne bo. Vsi občani soustvarjajo razmere za to, da lahko mali podjetniki delamo.« Župan Kovač je dejal, da se ne strinja s pogosto oceno, da je mestno jedro mrtvo. »Predlagam, da kakšno sobotno dopoldne obiščete Maribor, da boste videli razliko. Iluzorno je pričakovati, da bomo takoj lahko rešili utrip mesta ob nedeljah in v večernih urah. V mestu je praznih trideset lokalov, le štirje so občinski. Če želi kdo odpreti lokal v mestu, ima kar precej te- Matija Kovač: »Ko se pogovarjamo, moramo iskati skupni imenovalec, le tako lahko stvari premikamo. Velika težava je tudi, da ne znamo spoštovati tistega, kar je bilo že narejeno.« žav. Pri ustvarjanju vzdušja v mestu vidim možnosti pri ljudeh, ki imajo ideje, kako popestriti dogajanje. To ni odvisno samo od lokalov in trgovin, tudi vsako prenovljeno stanovanje v mestu prinese spremembo.« Pri tem je omenil, da je težava ob prenovah, da ni ustreznih parkirišč, zato meni, da mesto potrebuje dodatno garažno hišo, ki je predvidena pri železniški postaji. Jure Glavnik: »Mladim bi svetoval, naj se preizkusijo v podjetništvu. Ne bodo sicer obogateli čez noč, trdo delo se še vedno splača in je bolj zanesljivo kot bitcoini ali loterija.« Milan Ninić: »Prostovoljstvo je moj način življenja. Opazil sem potrebe v lokalni skupnosti in se odzval. S tem sem želel spodbuditi še druge, da bi delali dobro. Že malenkosti so dovolj.« Krona »okrašena« s smetmi Tako je videti prostor za odlaganje odpadkov ob poslovni stavbi Krona ob Ulici mesta Grevenbroich. Nekaterih etažnih lastnikov to ne moti, drugi se že desetletja trudijo, da bi rešili težavo. (Foto: FH) CELJE - Težava, na katero je opozoril naš bralec, se vleče že več kot 30 let. Etažni lastniki prostorov v poslovni stavbi Krona v Ulici mesta Grevenbroich 13 v mestni četrti Dečkovo naselje že od izgradnje stavbe nimajo urejenega prostora za zabojnike za zbiranje odpadkov. Ti so zdaj na bližnjem parkirišču v lasti Mestne občine Celje, ki ne dovoli, da bi bil prostor ograjen in bi se s tem preprečilo, da bi odpadke odlagali tudi vsi tisti, ki niso lastniki prostorov v Kroni. Kot pravi bralec, je razlog za težave to, ker že ob tehničnem prevzemu stavbe ni bilo določeno mesto za zabojnike. »Postavili so jih kar na bližnjem parkirišču, kjer niso ograjeni in vanje odlagajo smeti ter celo gradbeni material tudi vsi drugi.« Podoba smetnjakov je zato pogosto takšna, kot jo je mogoče videti na fotografijah, in bralec pravi, da ga to zelo moti. »Poleti je še huje, ko še smrdi in ko vrane trgajo vrečke ter iščejo hrano.« Etažni lastniki v Kroni so pred leti že poskušali rešiti to težavo ob sodelovanju MČ Dečkovo naselje. »Skušali smo se dogovoriti z oddelkom za okolje in prostor MOC, ki ni pristal ne na postavitev zabojnikov na občinskem zemljišču ne na ureditev ograje ali na predlog, da bi etažni lastniki dobili zemljišče v najem. MOC zahteva postavitev zabojnikov na funkcionalnem zemljišču stavbe, a ustreznega zemljišča ob stavbi ni,« je prepričan bralec, ki dodaja, da so tako vsi poskusi za ureditev zadeve propadli, smeti pa se kopičijo ob zabojnikih. Do rešitve še daleč? Iz Mestne občine Celje nam niso odgovorili na vprašanje, zakaj ne dovolijo ograditi zemljišča, napisali so le, da so upravniku stavbe 13. aprila letos ponovno pojasnili, da to ni mogoče, in dodali, da so mu že večkrat pojasnili tudi to, da mora zbirno-odjemno mesto komunalnih odpadkov zagotoviti na območju funkcionalnega zemljišča stavbe. »V ta namen je upravnik že pridobil predhodno urbanistično mnenje in podatke Simbia o ustreznem številu zabojnikov, vendar zbirnega mesta ni zagotovil. Upravnik je seznanjen, da je po 11. členu pravilnika za izvajanje zazidalnega načrta Dolgo polje mesta z zabojniki mogoče umeščati samo na podlagi enotnih načrtov.« Upravnik stavbe je podjetje Habit, kjer pravijo, da so problematiko »podedovali« s prevzemom stavbe v upravljanje leta 2017, vleče pa se že vse od njenih začetkov. »V preteklosti smo poskušali omehčati stališče občine in urediti zbirno mesto v bližini trenutnega mesta in s postavitvijo ograje. A občina želi, da naj primerno zbirno mesto za smetnjake uredimo na parceli v lasti etažnih lastnikov.« Kot še navajajo v Habitu, je bila v ta namen predvidna približno 25 kvadratnih metrov velika nadstrešnica, za katero bi potrebovali gradbeno dovoljenje in zato soglasje vseh etažnih lastnikov. »Glede na dosedanje izkušnje iz upravljanja in odlo- čanja v tej stavbi je pridobitev soglasja vseh 149 lastnikov misija nemogoče<. Zato iščemo rešitev, da bi zbirno mesto uredili drugače, torej tako, da gradbenega dovoljenja ne bi potrebovali oziroma da bi postavitev ostala v okviru vzdrževalnih del, za izvedbo katerih je potrebno večinsko soglasje,« pravijo v Habitu. TC Dobimo se v parku menjave v mestni CELJE - Od petka, 2. junija, do nedelje, 4. junija, bo Celje prvič sodelovalo v mednarodnem projektu Dobimo se na vrtovih. Mestna občina Celje in Zavod Celeia Celje sta se odzvala na pobudo Arbore-tuma Volčji Potok in francoskega ministrstva za kulturo ter s partnerji pripravila šest brezplačnih dogodkov v mestnem parku in mestnem gozdu. Ljudje tako spoznavajo bogastvo vrtov in parkov ter njihov kulturni pomen, ob tem pa se seznanijo s pozitivnimi vplivi tovrstnih obiskov na človekovo počutje. V projekt se letos vključuje 2.200 vrtov in parkov v Franciji ter 500 v drugih evropskih državah, med drugim 20 v Sloveniji. Celjska občina in zavod Ce-leia bosta dogodke izvedla s partnerji, to so Gimnazija Celje - Center, celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, zavoda za gozdove in zavoda za varstvo narave ter Hiša kulture Celje. V petek bodo tako dijaki programa predšolska vzgoja na GCC z mentoricama Barbaro Arlič Kerstein in Metko Krajnc Sevšek v mestnem parku od 9. do 12. ure pripravili delavnice na temo glasbeno razigranega parka. Namenjene bodo predvsem predšolskim otrokom in prvošolcem. Ob 9. uri se bo mogoče z revirnim gozdarjem Boštjanom Hrenom sprehoditi po mestnem gozdu. Predstavil ga bo kot prostor zdravja, znanja in navdiha. Ob 17. uri bo biolog Gregor Kalan na izkustveni delavnici v parku predstavil zvoke narave, oglašanje žuželk in drugih živali. Sobotni program se bo začel ob 10. uri, ko bo konservator-ka krajinska arhitektka Milana Klemen predstavila razvoj parka. Ob 11. uri bo pri nekdanjem glasbenem paviljonu koncert Celjskega godalnega orkestra pod vodstvom dirigenta Nenada Firšta. V nedeljo ob 11. uri bo še zadnji dogodek, in sicer koncert Čarobne melodije gozda. Na odru pod krošnjami pri Drevesni hiši v mestnem gozdu bodo nastopile Inga Ulokina (violina), Olga Ulokina (klavir) ter plesalka Gea Erjavec iz Plesnega foruma Celje. TC Kadrovske občini CELJE - Prvega junija bo prišlo do menjave v vodenju dveh oddelkov Mestne občine Celje. Na povabilo župana Matije Kovača bo oddelek za okolje in prostor ter komunalo, ki ga je zadnja leta vodil Dušan Slapnik, prevzel mag. Miran Gajšek, oddelek za družbene dejavnosti pa bo namesto Polonce Ocvirk odslej vodil dr. Bojan Cvel-far. Dušan Slapnik bo vodil nov sektor za gospodarske javne službe in komunalno infrastrukturo na oddelku za okolje, prostor in komunalo. Na oddelku za družbe- ne dejavnosti pa ne bo več službe za vzgojo, izobraževanje in šport, pač pa bosta delovali dve novi službi: za vzgojo in izobraževanje, ki jo bo vodila Polonca Ocvirk, in za šport, ki jo bo vodila Jerneja Svetko. Urbanist Miran Gajšek je Celjan in je pred dvema desetletjema vodil nekdanji celjski Zavod za planiranje in izgradnjo, nato je zadnjih 18 let vodil oddelek za urejanje prostora v Mestni občini Ljubljana. Ob tem se nekateri še spomnijo dejstva, da je bil Gajšek v Celju kot vodja zavoda pravnomočno obsojen na štiri mesece zapora pogojno s preizkusno dobo dveh let. Šlo je za zlorabo uradnega položaja, ker je podjetju Gradbeništvo Božič-nik izdal lažni potrdili, da je v celoti plačalo kupnino in komunalni prispevek za občinsko stavbno zemljišče ob Ljubljanski cesti v Celju, čeprav v resnici še ni poravnalo vseh obveznosti. Junija bo začela delati tudi nova občinska urbanistka, to je arhitektka Katja Martin-čič, ki je na tem področju doslej delala v Idriji. Vodenje oddelka za družbene dejavnosti pa bo prevzel Celjan Bojan Cvelfar, zgodovinar, ki je bil zadnja leta direktor Arhiva Republike Slovenije. TC IZ NAŠIH KRAJEV 7 TEHARJE - Urejen prostor za srečevanje in predstavitev zgodovine Na Ledini nov park in paviljon Teharje imajo bogato zgodovino, med drugim gre za kraj, kjer je najdlje na vsem slovenskem poselitvenem ozemlju živela koseška skupnost. O tej in še o drugih zanimivostih kraja priča razstava na prostem, ki je postavljena v novem paviljonu. Slednji stoji na osrednjem teharskem prostoru, imenovanem Ledina. Gre za zemljišče ob prostorih Železarskega muzeja Štore, ki je bilo nekoč prav tako povezano s koseško skupnostjo. Ш Panojsko razstavo spremlja katalog, ki bo dostopen s pomočjo QR-kode v paviljonu. Knjižni izvodi bodo dostopni v Osrednji knjižnici Celje ter v Narodni in univerzitetni knjižnici. tina strmcnik »Za postavitev paviljona v starem delu Teharja smo se odločili, ker se nam zdi na tem mestu zelo dobro predstaviti pestro zgodovino in kulturo kraja,« je dejala ko-ordinatorka KS Teharje Suzana Bekić. Dodala je željo, da bi nov park, kjer bodo postavljene tudi klopi in ki bo ponoči osvetljen, postal nova točka druženja med krajani. Zemljišče, kjer stoji razstavni paviljon, je v lasti Mestne občine Celje. KS Teharje je za naložbo odštela približno 131 tisoč evrov, kar med drugim zajema pripravo projektne dokumentacije, gradbena in elektro dela, izdelavo lesenega paviljona, izdelavo in namestitev panojev, pripravo vsebine, njen prevod v angleški jezik, jezikovni pregled in oblikovanje panojev za tisk. Vsebino, ki je na ogled na panojih, sta pripravila zgodovinar Matej Ocvirk in Sla-vica Glavan iz Železarskega muzeja Štore. Poudarek sta namenila tisočletni zgodovini Teharij in koseški skupnosti, ki je tam živela vso fevdalno dobo srednjega veka. »Kosezi so bili staroslovenski družbeni sloj, gre za svobodnjake, branitelje, konjenike, lahko bi rekli, da so bili eni prvih slovenskih vojščakov. Zgodovinarji so se o njih dokopali do različnih ugotovitev, nekateri so prepričani, da so se razselili iz Karantanije,« je dejala Glavanova. Povedala je, da so Kosezi nekoč živeli na vsem sloven- Slavica Glavan: »Zelo pomembno je, da ponovno prikličemo iz pozabe ta del zgodovine, saj moramo, zdaj ko imamo svojo državo, ponovno spoznati številne zgodbe, ki so nas v preteklosti napisale in naredile kot narod. Kosezi so vsekakor bili slovanskega, staroslovenskega izvora in kasneje, ko se je pojavilo slovenstvo, Slovenci.« V paviljonu, ki so ga namenu predali ob prazniku KS Teharje, je med drugim predstavljena koseška skupnost. Ta je bila najdlje ohranjena ravno na Teharjah, kjer se je ohranila do sredine 19. stoletja. (Foto: Vlado Gaberšek) skem p o selitvenem območju. Največ podatkov obstaja prav o koseški skupnosti na Teharjah, kjer je bivala najdlje, do sredine 19.stoletja. »Skupnost je bila zelo znana po svojih pravilih, člani so imeli skupna zemljišča in gozdove, svoje sodstvo, moški so bili v vojaški službi, ukvarjali so se tudi s kmetijstvom,« je pojasnila sogovornica. Omenila je še, da so Kosezi govorili staro slovenščino, o čemer priča poimenovanje oseb in krajev iz takratnega obdobja. Slovensko šolstvo in narodno buditeljstvo Na razstavi je eden od poudarkov namenjen zgodbi o Mlinarjevem Janezu. Ljudska pripovedka govori o tem, kako je Mlinarjev Janez svojo zaročenko Marjetko ubranil pred zalezovanjem Celjskega grofa. Slednji je želel Marjetko ugrabiti, zato je v vas poslal ovaduha, preoblečenega v meniha. Mlinarjev Janez je s krajani razkril zaroto in ujel grofa. V zameno za njegovo svobodo so Teharčani zah- tevali poplemenitenje, kar je grof tudi storil. Zgodba je zapisana v knjigi Josipa Peč-naka z naslovom Krajevna kronika teharskih plemičev. Po tej zgodbi sta nastali igra Mlinarjev Janez in opera Teharski plemiči. Obe deli sta imeli po besedah Glavanove veliko narodno buditeljsko vlogo, saj v njiju slovenski junak premaga tujca. Razstava na prostem med drugim opozarja, da je bilo na Teharjah že zelo zgodaj slovensko šolstvo, in sicer leta 1812. To je bilo zelo po- membno, ker se je širše območje kraja v 19. stoletju industrializiralo. Lastniki kapitala so bili tujci in tudi šole, ki so jih ustanavljali z namenom usposabljanja delavcev, a tudi potujčevanja, so bile v tujem jeziku. Zaradi osnovnega šolstva v slovenskem jeziku, a tudi zaradi obdobja narodnega preporoda so v drugi polovici 19. stoletja na Teharjah delovali pomembni slovenski narodni buditelji, in sicer Anton Grabič, Mihael Vizjak, Franjo Štor in Josip Pečnak. Krajani proti krčenju gozda Več kot sto prebivalcev Stare vasi se je udeležilo zbora krajanov. (Foto: MO VELENJE - Mestna občina je pred kratkim predstavila načrt širjenja deponije zbirnega centra, kar je razburilo krajane Stare vasi. Žrtvovati bi namreč morali velik del bližnjega gozda, čemur predstavniki Prve razvojne iniciative Stara vas nasprotujejo. Zbrali so več kot 300 podpisov krajanov z zahtevami, da se na to območje ne umestijo dejavnosti z negativnimi vplivi na okolje. Na približno 4,3 hektarja velikem območju v Stari vasi, na katerem je pretežno gozd, bi poleg razširjenega zbirnega centra umestili tudi Dinosovo zbiranje in predelavo odpadkov ter dejavnost zbiranja in razgradnje vozil podjetja Karbon. S tem bi krajani izgubili varovalni pas gozda, ki je pomemben zaradi predvidene gradnje hitre ceste. Po besedah Ine Kuko-vič Borovnik iz Prve razvojne iniciative Stara vas krajani temu nasprotujejo, saj ne želijo bivati v onesnaženem okolju. Ne nasprotujejo pa dejavnostim deponije komunalnih odpadkov v sedanjem obsegu, pri čemer zahtevajo, da se gozd ohrani v celoti. Velenje) Županova zagotovila Na zboru krajanov je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol prebivalcem Stare vasi zagotovil, da bo občina pri načrtovanih naložbah s strokovnjaki poiskala kompromisno rešitev med njihovimi zahtevami in nadaljnjim razvojem. »Razumem pomisleke in strahove prebivalcev Stare vasi in veseli me, da so se zbora krajanov udeležili v tako velikem številu. Veliko razvojnih projektov je v tem trenutku vezanih na Krajevno skupnost Stara vas. Ver- jamem, da bomo z odkritim pogovorom poiskali ustrezne rešitve in zaščitili kakovostno bivalno okolje.« Dogovorili so se, da si bodo nov predlog vlagateljev glede ureditve deponije komunalnih odpadkov skupaj ogledali na terenu. Predstavniki Mestne občine Velenje so krajanom zagotovili, da bodo urbanisti skrbno preučili njihove predloge in pobude, ki bodo podlaga za izdelavo nove zasnove posegov v prostor. Šele nato bodo sledile priprava osnutka odloka in javna razgrnitev ter javna obravnava sprememb in dopolnitev odloka. BF Vrata odprl center za duševno zdravje ŠENTJUR - Dve ambulanti, namenjeni psihologinjam, ambulanta za psihiatra, pisarna za administratorja, sestrska soba, pisarna za socialno delavko in delovnega terapevta ter soba za posege. To so novi prostori centra za duševno zdravje odraslih, ki deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Šentjur. Ob centru je nove prostore dobila še fizioterapija. Nove prostore centra in fizioterapije so namenu uradno predali minulo sredo, sicer pa Center za duševno zdravje odraslih Šentjur sicer deluje že od avgusta 2022 in je na voljo občanom šentjurske ter dobjanske občine ter celotnega Kozjanskega in Obsotelja, zaenkrat pa tudi občanom Slovenskih Konjic. Občina Šentjur kot vlagateljica in naročnica je bila zadolžena za izvedbo postopkov javnega naročanja in je sodelovala pri izvedbi naložbe, ki jo je plačal Zdravstveni dom Šentjur, katerega ustanoviteljica je Občina Šentjur. TS Murifest tudi letos VRANSKO - Zavod Muri bo v soboto ponovno pripravil Murifest, dogodek, ki je namenjen druženju in zabavi skrbnikov psov in njihovih štirinožnih ljubljenčkov ter vseh drugih, ki imajo radi živali. Od 14. ure bo na tamkajšnjem nogometnem igrišču živahno, saj bo polno različnih psov, ki se bodo pod vodstvom skrbnikov preizkusili v raznih igrah, lahko se bodo fotografirali ali zgolj odkrivali zanimive vonjave na pasjem »sniffariju«. Organizatorji pripravljajo tudi nagrado za najstarejšega psa in za tistega, ki bo najbolj podoben svojemu skrbniku. Predstavljena bo tudi kinološka disciplina dela z nosom. Za otroke bodo na voljo igralni kotiček, napihljiv grad in poslikava obraza. Zavod Muri je pred leti ustanovila Katjuša Rajovec za spodbujanje odgovornega skrbništva živali, osveščanje na področju njihove dobrobiti in za pomoč brezdomnim živalim. Od lani ima registrirano tudi zavetišče za brezdomne mačke in kar nekaj teh je na voljo za posvojitev. TC 8 IZ NAŠIH KRAJEV Sodelovanje med občinama Vojnik in Česka Skalice je zdaj tudi uradno potrjeno. Sporazum so podpisali (z leve): podžupan Občine Vojnik Damjan Muzel, županja Občine Česka Skalice Zuzana Jungwirthova, župan Vojnika Branko Petre in podžupanja Občine Česka Skalice Gabriela Jirankova. (Foto: BA) VOJNIK - Sodelovanje podkrepili s podpisom sporazuma Razlike bogatijo in združujejo Občina Vojnik že nekaj let prijateljuje s češkim mestom Česka Skalice, s katerim je zdaj to prijateljstvo tudi uradno potrdila. Pred dnevi je namreč županja Občine Česka Skalice Zuzana Jungwirthova z delegacijo obiskala Občino Vojnik in z županom Brankom Petretom podpisala listino o poglobljenem medsebojnem sodelovanju. »Počutim se kot doma,« je bila ob predstavitvi in ogledu Vojnika, tamkajšnjih znamenitosti in ustanov (osnovne šole, knjižnice, Sorževega mlina ...) navdušena županja občine Česka Skalice. bojana avgustincic Povezovanje med občinami in mesti je v Evropi pomembna oblika sodelovanja posameznikov in ustanov. Tako se porajajo zamisli in skupni projekti, krepi se prijateljsko sodelovanje. V Vojniku si sodelovanje s češkimi kolegi v prvi vrsti obetajo na področju kulture, kjer je doslej že kar nekaj korakov naredilo Turistično--kulturno društvo Globoče, ter osnovnih šol oziroma njihovih zborov in glasbenih skupin. V nadaljevanju želijo sodelovanje po besedah župana razširiti tudi na področje turizma, športa in izmenjave dobrih praks v lokalni samoupravi. »Sodelovanje je najlažje začeti na področju kulture in šolstva ter ga nato počasi širiti tudi na druga področja. Pogledati k sosedom je vedno dobro, Po kulturnem programu in podpisu listine o medsebojnem sodelovanju sta sledila sprehod skozi Vojnik ter obisk nekaterih ustanov v občini. Župan Vojnika Branko Petre v družbi češke kolegice Zuzane Jungwirthove (na levi) in tamkajšnje podžupanje Gabriele Jirankove. (Foto: BA) hkrati razlike v kulturi bogatijo. Vse to je koristno za razvoj in razgledanost,« pravi vojniški župan Branko Petre, ki verjame, da je podpis sporazuma o sodelovanju tudi osnova za sklenitev pobratenja z Občino Česka Skalice. Vojniška občina sicer še ni pobratena z nobenim tujim mestom oziroma občino. Mesto Česka Skalice je po velikosti primerljivo z Vojni-kom, ima okoli pet tisoč prebivalcev in leži približno 20 kilometrov od poljske meje. Obe mesti oziroma občini se ponašata tudi z veliko kulturne dediščine. Združila ju je Božena Nemcova Sodelovanje Vojnika s tem češkim mestom se je začelo že pred leti z dejavnostmi kulturnega ustvarjalca Jožeta Žlausa. Nato je medsebojne obiske preprečil covid. Lani so se Vojničani ponovno odpravili na Češko, kjer je Jože Žlaus v mestu Česka Skalice na ogled postavil razstavo svojih del, pastelov o življenju in delu pisateljice Božene Nemcove, ki jih je tudi podaril temu češkemu mestu. Obe občini združuje ravno ta češka pisateljica, ki je na področju književnosti za otroke zelo priljubljena in velja za eno najbolj znanih čeških pisateljic. Županjo Zuzano Jun-gwirthovo veseli, da Vojni-čani Boženo Nemcovo tako dobro poznajo oziroma toliko vedo o njej in njenem delu. Leta 2019 je bil podpisan tudi sporazum o sodelovanju med Turistično-kul-turnim društvom Globoče in njihovo Společnostjo Božene Nemcove. Jože Žlaus je tudi častni član omenjenega društva. V preteklosti je Občina Vojnik sodelovala tudi s češkim mestom Jirkov. Zlasti je šlo za izmenjave pevskih zborov, predvsem šolskih. Po zamenjavi oblasti v omenjenem mestu je sodelovanje po besedah vojniškega župana Branka Petreta zastalo. Mesto se je nato bolj zbližalo s Šentjurjem. Večletno sodelovanje Ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev Šentjur in Ženskega komornega zbora Jirkov je preraslo v odločitev o sodelovanju in prijateljevanju obeh občin. Junija 2017 sta župana Šentjurja in Jirkova podpisala tudi listino o sodelovanju. Plezali bodo DOBRNA - Občina je bila uspešna pri pridobivanju so-financerskih sredstev za postavitev balvanske plezalne stene na prostem. Z omenjenim projektom je kandidirala na javnem razpisu Fundacije za šport ter pridobila sredstva v višini približno 28 tisoč evrov. Na območju športnega centra, kot na Dobrni imenujejo območje med osnovno šolo in Dobrnico, je med drugim predvidena tudi ureditev zunanjega centra za fitnes. »Lani smo že postavili nekaj naprav za fitnes za starejše in invalide ter tudi nekaj naprav za otroke. V projektu je načrtovana tudi postavitev zunanje balvanske plezalne stene. Trenutno izbiramo izvajalca za njeno postavitev in računamo, da bo konec poletja stena že na voljo občanom,« pravi župan Občine Dobrna Martin Brecl. Balvanska plezalna stena bo imela 80 kvadratnih metrov plezalne površine različnih težavnostnih stopenj s približno 500 oprimki različnih velikosti in oblik. Primerna bo tako za popolne začetnike, za šolske otroke in rekreativce kot tudi za druge skupine plezalcev. Omogočala bo zabavno rekreacijo na prostem in bo namenjena za razgibavanje vsem starostnim skupinam. Kot poudarjajo v Občini Dobrna, gre za pomembno naložbo, ki bo omogočala nadaljnji razvoj športno-re-kreacijskega udejstvovanja posameznikov ter različnih skupin prebivalstva ter s tem bolj zdravo življenje širše skupnosti. BA V športnem centru ob OŠ Dobrna bo občina postavila balvansko plezalno steno. Za naložbo je pridobila približno 28 tisoč evrov sofinancerskih sredstev. Fotografija je simbolična. (Foto: Pixabay) Kje je zasvetila najprej? LAŠKO - Ob svetovnem dnevu muzejev je na srečanju v Thermani Laško Srečko Lesjak opozoril, da zgodba o tem, kje v Sloveniji je pred 140 leti zasvetila prva žarnica, še ni končana. Pravzaprav je Lesjak poudaril, da ni dileme, da se je to zgodilo v Laškem, čeprav se trenutno z nazivom prvega kiti Maribor. Župan Občine Laško Marko Šantej je poudaril pomen razvoja in iskanja trajnostnih rešitev zagotavljanja električne energije ter spregovoril o temu namenjenim projektom, ki jih pripravljajo v občini. Srečko Lesjak je na srečanju v Thermani Laško predstavil nekaj člankov tujih časopisov iz leta 1883, ki po njegovem mnenju dokazujejo, da je žarnica, še preden se je to zgodilo v Mariboru, zasvetila prav v Laškem. Da se kolesje, ki bi občini Laško tudi uradno podelilo ta naslov, vrti počasi, je težava, zaradi katere se s tem danes lahko pohvalijo v Mariboru. Župan Občine Laško Marko Šantej je ob tem povedal, da naziv prvega ni zanemarljiv, saj ta ponuja dobro zgodbo in s tem doprinaša k prepoznavnosti občine: »Glede na razi- Letos mineva tudi 140 let, odkar se je ob zdravilišču zavrtelo prvo vodno kolo, ki je služilo proizvodnji električne energije. Danes v družbi Thermana stremijo k temu, da bi zdravilišče za svoje delovanje čim prej začelo izkoriščati tudi obnovljive vire energije. Več o projektih, gradnji sončnih elektrarn in drugih naložbah Thermane na strani 5. Na fotografiji z leve stojijo župan Marko Šantej, predsednica uprave družbe Thermana Mojca Leskovar, Srečko Lesjak in član uprave družbe Thermana Dejan Balmazović. (Foto: ER) skave, kje je žarnica zasvetila prvič, verjamem, da se je to zgodilo prav v Laškem. Zgodovina je pač odprta veda, enako kot druge znanstvene vede. Prepričan sem, da lahko z dodatno strokovno utemeljitvijo to tudi potrdimo. Laško je turistična občina in biti prvi pomeni neko težo, zgodbo in turistični produkt oz. dopolnitven produkt, s katerim se lahko pohvalimo.« Fotovoltaika na vse primerne stavbe v občini Župan Marko Šantej je ob 140-letnici prižiga prve žarnice v Sloveniji poudaril, da se v občini zavedajo odvisnosti od električne energije ter se trudijo slediti razvoju in iskanju trajnostnih rešitev. »Konkretnih projektov ne bi rad napovedoval, saj z njimi nismo tako daleč, da bi lahko napovedal časovnico.« Kot je dodal, je več projektov v pripravi, tudi z namenom prijave na razpise: »Pripravljamo elaborat postavitve fotovoltaike na vse primerne javne stavbe, to so šole, vrtci, športne dvorane, kar naj bi pripravili do konca prve polovice letošnjega leta. Elaborat bo osnova, kako lahko tudi občina sledi smernicam, ki jim že sledijo gospodarske družbe, kot je Thermana Laško.« Občina je vključena tudi v program trajnostne mobilnosti v Sloveniji Elena, s katerim po besedah župana načrtujejo nakup električnega ali hibridnega vozila, ki bo zmanjšalo ogljični vtis v javnem prometu. Prav tako v Laškem načrtujejo dve energetski obnovi, je povedal Šantej: »Smo v fazi priprave projektov za energetsko obnovo občinske zgradbe ter vrtca v Rimskih Toplicah.« ER Š22 IZ NAŠIH KRAJEV 9 LAŠKO - Brez sprememb na čelu komunale Lanske poslovne rezultate bo težko doseči Komunalo Laško bo tudi prihodnja štiri leta vodil Tomaž Novak, ki je na čelu tega podjetja že od leta 2011. Laški občinski svetniki so njegovo ponovno imenovanje za direktorja laške komunale potrdili na seji minuli teden. Tomaž Novak je na seji predstavil tudi letno poročilo poslovanja tega javnega podjetja. Kot je dejal, so bili poslovni rezultati za leto 2022 boljši od primerljivih rezultatov iz preteklih let, kar gre pripisati večjemu obsegu storitev iz naslova javnih naročil za Občino Laško. Tako je komunala, ki je v stoodstotni lasti laške občine, ustvarila 4,5 milijona evrov prihodkov in malo manj odhodkov oziroma približno 33 tisoč evrov celotnega dobička. Bilančni dobiček je znašal 11.500 evrov. Tržne dejavnosti podjetja v minulem letu so v strukturi prihodkov predstavljale 10,5-odstotni delež, kar je manj kot v letu prej, ko je delež znašal 15,7 odstotka. bojana avguštincic Komunala Laško je v letu 2022 po sistemu javnih naročil »in-house« (ko naročnik podeli naročilo »svojemu« podjetju, op. p.) za Občino Laško uspešno izvedla naložbe v cestno, vodovodno in kanalizacijsko infrastrukturo v skupni vrednosti 625 tisoč evrov. Največji projekt je gradnja vodovoda med Laškim in Rimskimi Toplicami, na območju Strmce, kjer je laška komunala zgradila odsek v dolžini več kot 500 metrov. »Gradnjo smo nadaljevali tudi letos, seveda pa je pot do Rimskih Toplic še dolga, tako da nas čaka še kar nekaj kilometrov obnove glavnega vodovoda, ki je ključen za vodooskrbo v občini Laško. Zgradili smo tudi več manjših odsekov vodovoda v drugih delih občine,« je pojasnil Tomaž Novak. Dodal je, da podjetje tako povečanega obsega del zaradi specifičnosti preteklih naročil v letu 2023 ne bo moglo doseči ali celo preseči. Laški občinski svetniki so ob tem opozorili, da bo komunala letos zaradi manjšega obsega del težko poslovala pozitivno, glede na to, da je lani bilančni dobiček ob tako povečanem obsegu del znašal le 11.500 evrov. Tomaž Novak je odgovoril, da je njihovo opozorilo vzel resno in da se bodo v podjetju potrudili, da bodo načrte v čim večji meri izpolnili. »V komunalnem podjetju smo pripravljeni na vse izzive, tako na izdelavo sekundarnih vodovodnih in kanalizacijskih priključkov Tomaž Novak ostaja direktor Komunale Laško. (Foto: SHERPA) kot tudi na nadaljevanje projekta gradnje glavnega voda Laško-Rimske Toplice. Ukvarjamo se tudi s pridobivanjem okoljevarstvenega dovoljenja za vodni vir Jepihovec, kjer je predvidena gradnja vodarne. S tem bi zagotovili trajno in nemoteno oskrbo z vodo za vse občane,« je dejal. Porast terjatev in več bolniških odsotnosti Direktor Komunale Laško je v predstavitvi letnega poročila na seji občinskega sveta izpostavil še, da Laščani pijejo zdravstveno ustrezno in kakovostno vodo iz javnega vodovoda. »Komunala Laško z vsemi svojimi dejavnostmi pomembno prispeva k urejenemu in čistemu okolju, saj je podjetje trajno zavezano k nenehnim izboljšavam na področju varovanja okolja ter k preprečevanju vseh vrst onesnaževanj in drugih negativnih vplivov na okolje,« je poudaril. V podjetju so oktobra lani obnovili vse certifikate. Poslovanje podjetja je tako prilagojeno standardom kakovosti, varovanja okolja in vodnih virov HACCP. V podjetju si tudi ves čas prizadevajo zmanjšati količino odpadkov, spodbujati ponovno uporabo odpadkov, odgovorno potrošništvo ter pitje vode iz pipe, je še dejal Tomaž Novak. Spomnil je, da se cene komunalnih storitev na področju oskrbe s pitno vodo, ravnanja z odpadki ter praznjenja in čiščenja greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav zadnja leta niso spreminjale. So se pa te zaradi povečanja stroškov plač in dviga cene energen-tov zvišale letos. V zadnjem letu so se povečale tudi terjatve do kupcev. Kot je dejal Tomaž Novak, v podjetju redno izvajajo postopke izvršb, a so te zaradi socialnega statusa dolžnikov in dolgotrajnih sodnih postopkov zamudne in velikokrat tudi zelo težko izterljive. Postregel je s podatkom, da je bilo v Komunali Laško v letu 2022 zaposlenih 58 delavcev. Dodana vrednost na zaposlenega se je poveča- la za 13,5 odstotka in znaša 41.274 evrov (v zadnjih petih letih se je povečala za 32,2 odstotka). Bolniških izostankov je bilo lani 1.680 dni (28 izgubljenih dni na enega de- lavca), kar je precej več kot v letu 2021 in predstavlja 7,8 odstotka delovnih dni (državno povprečje znaša 6,1 odstotka). Povprečna starost zaposlenih je bila 44 let. Svetovalnica je dosegljiva v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 16. ure, v torek pa od 12. do 20. ure. Za strokovne delavce je na voljo ob četrtkih med 8. do 16. uro. Spletni elektronski naslov je sve-tovalnica@drustvo-sos.si, telefonski kontakt pa 051 226 400. Svetovalnica tudi za priseljenke Društvo SOS-telefon, ki deluje na območju celotne Slovenije, je svoje programe pomoči žrtvam nasilja nadgradilo z brezplačno Svetovalnico za priseljenke, žrtve nasilja. Svetovalnica je tako namenjena ženskam in otrokom, priseljencem iz tretjih držav, ki v prebivajo v Sloveniji na podlagi začasnega ali stalnega dovoljenja, enotnega delovnega dovoljenja, študentkam tujkam, begunkam in prosilkam za azil. Strokovnjaki v svetovalnici ponujajo individualno psihosocialno svetovanje v albanskem, angleškem, bosanskem, hrvaškem in srbskem jeziku ter zago-vorništvo in spremstvo v upravnih postopkih. Možno je tudi pravno svetovanje v zvezi z urejanjem statusa po razvezi zakon- ske ali zunajzakonske skupnosti zaradi nasilja v družini. Člani društva omogočajo tudi svetovanje strokovnim delavcem, ki se pri svojem delu srečujejo z ženskami in otroki, ki so žrtve nasilja, vendar nimajo urejenega statusa v Sloveniji. V svetovalnici so na voljo tudi delavnice za osveščanje in za razvijanje socialnih in osebnostnih kompetenc za žrtve nasilja. SŠol V dveh letih do gradbenega dovoljenja DOBRNA - V občini se pristojni zavedajo potreb po dodatnih vrtčevskih in šolskih prostorih, po novi športni dvorani, trenutna je bila zgrajena leta 1975, tudi po novi dvorani kulturnega doma. V ta namen so bili na minuli občinski seji svetniki seznanjeni s spremembami in z dopolnitvami zazidalnega načrta Dobrna - Center, ki predvideva dograditev in obnovo omenjenih prostorov. Kot je povedal župan Občine Dobrna Martin Brecl, gre za celostno ureditev prostora: »Športna dvorana skoraj ni več uporabna, širiti moramo šolo, podobno je z vrtcem, kjer moramo iz 5-oddelčnega narediti 12-od-delčni vrtec. Tudi kulturni dom nima dvorane. Za vse te vsebine pripravljamo idejne rešitve za celosten projekt, ki ga bomo nato umestili v prostor.« Kot je še dodal župan, bo ta projekt osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki bo zastavljeno tako, da bodo gradili po fazah, saj gre za prevelik zalogaj, da bi se ga lotili naenkrat. In kdaj bi se te ideje lahko uresničile? »Ta projekt ves čas pilimo, idejne rešitve imamo. Te bodo osnova za začetek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Dobrna - Center. Da to uredimo v skladu z zakonodajo, potrebujemo najmanj leto. Vmes bomo pripravili projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, želim si, da bi ga pridobili v dveh letih, iskali bomo tudi možnosti zagotavljanja finančnih virov za izvedbo,« je povedal Brecl. Gradnja in končanje del bosta tako odvisna predvsem od financiranja in državne finančne podpore. Ocena vrednosti naložb je tako zelo splošna, pravi župan: »Vrednost razširitve vrtca ocenjujem na okoli 1,5 do 2 milijona evrov, vrednost športne dvorane na približno 5 milijonov, prizidek šole okoli 1,5 do 2 milijona, vrednost dvorane kulturnega doma pa okoli milijon evrov.« Dražja storitev pomoči na domu Svetniki Občine Dobrna so na minuli občinski seji potrdili tudi spremembo oz. po- višanje cene storitve pomoči na domu. Čeprav se ta viša, so odločili, da bo razlika v ceni strošek občine. »Cena storitve pomoči na domu, ki je obračunana na uro, se za končnega uporabnika ne bo spremenila in ostaja 5 evrov. Strošek občine je 25,90 evra na uro ob delavnikih, 33,52 evra na uro ob nedeljah in 36,06 evra na uro, opravljeno na praznik,« je pojasnil Brecl. Strošek za uporabnika tako, ne glede na dan koriščenja storitve pomoči na domu, ostaja nespremenjen. ER Po besedah župana Občine Dobrna Martina Brecla bo končanje del Dobrna - Center odvisno predvsem od državnega sofianciranja. (Foto: SHERPA) Znani so letošnji dobitniki priznanj Občine Dobrna za leto 2023. Naziv častni občan prejme Branko Brecl za več kot tri desetletja zavzetega zastopanja interesov občanov v projektih in vsebinah za kakovost življenja v skupnosti. V obrazložitvi je omenjen njegov trud tudi na področju razvoja podeželja, kmetijstva in turizma. Zlati grb prejme Roman Ramšak za 10-letno vodstvo vinogradniške sekcije Turističnega društva Dobrna. Srebrna grba prejmeta Aleš Štepihar za ustanovitev Društva vseživljenjsko učenje ter Zlatka Srdoč Majer za prispevek k ohranjanju kakovosti strokovnih programov in pestrosti vsebin CUDV Dobrna. Letošnje bronaste grbe Občine Dobrna prejmejo Marina Pann za transparentno vodenje blagajniških poslov TD Dobrna, Lidija Senič za inovativni pristop k vodenju Čebelarskega društva Dobrna ter Danica Drgajner za bogat prispevek k turistični ponudbi z oznako Dobra Dobrna. 10 IZ NAŠIH KRAJEV Razočarani zapustili sejo mestnega sveta VELENJE - Mestni svetniki preslišali pobudo Ljudske iniciative Velenje Predstavniki LIV bodo vztrajali pri zahtevah v peticiji, ki jo je podpisalo t občanov. (, I Zahteve Ljudske iniciative Velenje (LIV), v kateri si prizadevajo za izboljšanje razmer v velenjskem zdravstvenem domu, ostajajo preslišane. Potem ko so predstavniki LIV pod peticijo zbrali malo manj kot 1.700 podpisov nezadovoljnih občanov, so izrazili željo, da bi problematiko, povezano z zdravstvenim domom, uvrstili na sejo mestnega sveta. A se to ni zgodilo. So pa svetniki potrdili nove člane sveta zavoda velenjskega zdravstvenega doma. BARBARA FURMAN Nekaj članov Ljudske iniciative Velenje se je udeležilo seje velenjskega mestnega sveta, a so jo razočarani zapustili, saj do razprave o zahtevah, ki so jih navedli v peticiji, ni prišlo. Zahtevali so odstop celotne uprave velenjskega zdravstvenega doma in vseh njenih svetovalcev ter transparentno in kompetentno postavitev novega sveta zavoda. »Na naš poziv o temeljiti razpravi se ni odzval nihče od 33 svetnic in svetnikov. Zato se upravičeno sprašujemo, ali mestni svetniki res delujejo na podlagi pobud občank in občanov. Zastopajo morda izključno interese politične stranke ali zgolj svoje interese?« se sprašujejo člani ljudske pobude. Šteharnik zdaj svetovalec So pa svetnice in svetniki v Svet javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje imenovali Ad-mirja Hodžića, Albina Vra-biča, Darjo Štraus in Amro Kadrić. V Ljudski iniciativi Velenje sicer pozdravljajo odločitev o imenovanju novih članov, vendar jih zanima, po katerih kriterijih so bili izbrani. V dopisu, ki so ga poslali župa- nu Petru Dermolu, občinski upravi, mestnemu svetu in nadzornemu odboru Mestne občine Velenje, so med drugim zapisali, da jih veseli, da je mestni svet na njihovo pobudo sprejel sklep o izvedbi nadzora nad pravilnostjo in zakonitostjo poslovanja zdravstvenega doma. »Hkrati pozivamo, naj nadzorni odbor preveri pogodbo o zaposlitvi nekdanjega direktorja zdravstvenega doma Janka Šteharnika in pravno podlago za nadaljevanje njegovega dela kot svetovalca. Zaposlen je bil na podlagi javnega razpisa na delovnem mestu direktorja za obdobje štirih let, vendar v razpisni dokumentaciji nismo zasledili, Člani Ljudske iniciative Velenje so pozvali nadzorni odbor, naj preveri pogodbo o zaposlitvi nekdanjega direktorja zdravstvenega Janka Šteharnika in pravno podlago za nadaljevanje njegovega dela kot svetovalca. da bi se lahko po prenehanju mandata ali funkcije direktorja zaposlil kot svetovalec. Pričakujemo, da nam posredujete informacije o pravni utemeljitvi za njegovo zaposlitev.« Dežurna ambulanta Predstavniki Ljudske iniciative Velenje prav tako ponovno pozivajo k reviziji posla med Zdravstvenim domom Velenje in družbo Medicum. Zanima jih, ali je bil izveden javni razpis za izbiro podjetja Medicum in ali je bilo za posel z njim pridobljeno soglasje sveta zavoda. Pristojne prav tako sprašujejo, kako nameravajo urediti potrebo in zahtevo občank in občanov po 24-urni prisotnosti vsaj enega zdravnika v dežurni ambulanti. Ob tem so spomnili, da so pred leti takšno storitev občani Velenja л že imeli, zato ne vidijo razloga, da ga v zdravstvenem domu ne bi ponovno uvedli. Glede na finančne presežke zavoda predvidevajo, da bi denar v ta namen lahko zagotovili. Kam s presežkom? Osredotočili so se tudi na poslovanje javnega zavoda, pri čemer se sprašujejo, kam je šel presežek prihodkov nad odhodki v višini 1.920.162 evrov. »Velenjski mestni svet je spremembe Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje sprejel letos 25. aprila. V tem odloku je med drugim navedeno, da mora javni zavod presežek vplačati v občinski proračun najkasneje do 31. maja. Pred tem je zavod s svojimi sredstvi lahko razpolagal sam. Zato se sprašujemo, čemu nuja po spremembi in prenosu presežkov v občinsko blagajno. Zanima nas, kako bo porabljen ta denar, saj se zdi, da je odlok pripravljen tako, da omogoča širok spekter uporabe pridobljenih finančnih sredstev. Iz odloka je razvidno, da se presežek sredstev lahko uporabi za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti ter zagotavljanje kakovosti življenja občank in občanov. Skrbi nas, saj je pojem >zagotavljanje kakovosti življenja< obsežen pojem, ki ga je mogoče uporabiti zelo široko in v različne namene,« so še zapisali. Zato od pristojnih zahtevajo pojasnilo, kako bodo zagotovili, da bodo sredstva namenjena izključno opravljanju in razvoju zdravstvene dejavnosti ter zagotavljanju kakovostnih zdravstvenih storitev občankam in občanom. po Äih življenja in dela Karla Destovnika^Kajuha Juriš __ režiserka Živa Bizovičar Paradiž režiser Matteo Spiazzi commedia dell'arte po motivih zgodovinskih kronik Williama Shakespeara Kralji režiserka Livija Pandur Vinko Möderndorfer Druga preteklost režiser Luka Marcen .Jean-Paul Sartre Zaprta vrata režiserka Mateja Kokol 3JA! režiser Matija Solce avtorski gledal,ško-glasbeni ambientalni omnibus Sezona 2023/24 Predvpis abonmajev 1.-29. junij m SLG Celje slg-ce.si KULTURA 11 Jubilejni koncert ob obletnici Deset let zbora Rista Savina Žalec Mešani pevski zbor Rista Savina iz Žalca letos obeležuje desetletnico delovanja. Zasedba se redno udeležuje revij, tekmovanj in prireditev, 9. junija pa bo ob 20. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravila jubilejni koncert v počastitev uspehov in neprekinjenega delovanja zbora. eva rudman Mešani pevski zbor Rista Savina iz Žalca je nastal leta 2013 na pobudo treh pevk, in sicer Janje Galičič, Bojane Omladič in Anite Govc. Želele so, da bi se zbrala pevska skupina odraslih, ki bi ohranjala slovensko zborovsko glasbo, tako ljudsko kot umetno. Kot pojasnjuje predsednica MePZ Rista Savina Žalec mag. Anita Govc, tovrstno snovanje zbora ni pogosta praksa: »Da smo zbor ustanovili na pobudo pevcev, je v Žalcu edinstven primer, verjetno tudi v širšem slovenskem prostoru. Na začetku se je imenoval Akademski pevski zbor Rista Savina, nato pa smo ga preimenovali.« Kakovost potrjujejo s priznanji V desetih letih delovanja se je v zboru zamenjalo več članov, trenutno jih prepeva 21, vodi jih dirigentka mag. Špela Kasesnik. Med vidnejše nekdanje člane spada tudi Lovro Korošec, ki danes študira operno petje na graški glasbeni akademiji. Da gre za kakovosten zbor, potrjujejo tudi priznanja, pojasnjuje Govčeva: »Kmalu po ustanovitvi je na prestižnem tekmovanju pevskih zborov v Budimpešti leta 2015 prejel zlato priznanje, nato nadaljeval leta 2017 z udeležbo na 2. mednarodnem tekmovanju zborov v Karlovcu, od koder je domov prinesel dve zlati odličji za sakralni in ljudski program. Sledila sta leto 2019 in udeležba na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov Lege Artis v Tuzli. Prejel je srebrno priznanje v zelo težki konkurenci, kar je ponovno dokaz za nenehno pevsko napredovanje.« Zbor se sicer redno udeležuje tudi vsakoletnih občinskih revij, na regijskem tekmovanju odraslih pevskih zasedb je dvakrat prejel srebrno priznanje, sodeluje tudi pri občinskih prireditvah ter kot gost na mnogih koncertih. Jubilejni koncert Predsednica zbora Anita Govc pravi, da je takšna obletnica prelomna: »Deset let je obdobje, ko se vsaka delujoča skupina vpraša, kakšna je bila prehojena pot in kakšni so cilji. Zelo smo ponosni že na to, da v času epidemije nismo prenehali delovati in da smo na občinski reviji 2022 dosegli regijsko raven.« Kot pravi, je jubilejni koncert logična posledica preteklega delovanja: »Pravzaprav se bo tam odvijal kar glasbeni kalejdoskop, v prvem delu bomo predstavili revijalni program, v drugem, bolj sproščenem delu se nam bo na odru pridružil ansambel Abra-hum.« Na svoj jubilejni koncert člani zbora vabijo 9. junija ob 20. uri v Dom II. slovenskega tabora. Zazvenele bodo pesmi hrepenenja Pevka Tanja Pečenko se bo v torek, 6. junija, na koncertu v Glasbeni šoli Celje predstavila s koncertom skladb iz muzikalov z naslovom Pesmi hrepenenja. Svoje veselje do muzikalov bo nekaj dni kasneje delila še v Antonovem domu v Ljubljani. Pred dnevi pa je nastopila v Kulturnem domu Vojnik. Tanja Pečenko je idejo za niz koncertov dobila lani jeseni. Prijavila se je na razpis kulturnega ministrstva za samozaposlene v kulturi. Čeprav ni dobila podpore, se je odločila, da bo priredila koncerte in svojo ljubezen do muzikalov delila z drugimi. Za prizorišče prvega koncerta je izbrala Kulturni dom Vojnik, saj zadnja štiri leta in pol živi v tamkajšnji občini, naslednji nastop se obeta v Celju. Program koncerta zajemajo skladbe na temo hrepenenja po različnih stvareh -ljubezni, skladnih odnosih, uspehu, prepoznavnosti, slavi. Gre za pesmi iz bogate zakladnice tujih in slovenskih muzikalov. »S koncerti obeležujem svojo več kot desetletno pot, odkar se ukvarjam z muzikali. Dolgo sem v sebi čutila hrepenenje po tem, da bi lahko nastopila s temi čudovitimi skladbami, a jih nisem imela kje izvajati. Zato sem niz koncertov organizirala kar sama,« je dejala. Nastopajoči glasbo prepletajo z vezno nitjo. Tanjo na klavirju spremlja njen mož Lovro Frelih, oder si z njo delijo še pevci Maša Tiselj, Tanja Sre-dnik in Matic Dokler. Tanja Pečenko, ki je vrsto let učila balet v glasbenih šolah na Celjskem, po izobrazbi pa je tudi profesorica likovne umetnosti, sicer trenutno sodeluje v muzikalu Nune v akciji kot alternacija sestre Leje. V muzikalu Povodni mož, ki bo 22. avgusta med drugim na sporedu Festivala Ljubljana, igra vlogo prijateljice. Nastopa tudi na številnih drugih dogodkih, vodi različne prireditve in prepeva v zasedbi Muzikal-ci. TS Predsednica zbora Anita Govc pravi, da je bilo v desetih letih delovanja kdaj tudi težko: »Veliko drugih vokalnih zasedb je v tem času prenehalo delovati. MePZ Rista Savina se trudi preživeti, dokazati sebi in drugim, da je petje blagodejno za posameznika, hkrati ohranja kulturo in utrjuje narodno zavest.« (Foto: arhiv zbora Risto Savin) Govčeva izpostavlja tudi nekaj težav, povezanih z zborovskim petjem v Sloveniji. Prva je povezana z denarjem: »Finančni delež za ljubiteljsko kulturo se v občinskih proračunih v zadnjih letih vztrajno zmanjšuje. Zato bi bilo treba spremeniti sistem financiranja, a je to tema za drugo zgodbo.« Govčevo sicer žalosti tudi, da se vedno manj posameznikov odloča za petje v mešanih pevskih zborih, bolj priljubljene so manjše vokalne skupine: »Kot zborovska pevka menim, da bi morali vsi več narediti za promocijo in uveljavitev zborovskega petja. Okolje človeka je močno povezano tudi s tehnologijo, ki nas je vse naredila malo bolj otopele. Zdaj se že nekaj let v osnovnih šolah kaže manjše zanimanje za petje v otroškem ali mladinskem zboru. Tudi pri odraslih zborih je problem pridobiti pevce, predvsem basiste in tenorje.« Od leve: Matic Dokler, Maša Tiselj, Tanja Pečenko, Tanja Srednik in Lovro Frelih so pred dnevi navdušili poslušalce koncerta v vojniškem kulturnem domu, 6. junija bodo nastopili v Celju. (Foto: Nik Skerbiš) Sobotna srečanja z Almo Zavod Celeia Celje, ki upravlja spominsko hiša Alme M. Karlin v Pečovniku, je letošnje dogajanje v njej ob sobotah od maja do septembra zaupal Jerneji Jezernik, avtorici, prevajalki in poznavalki Alminega dela. Enkratna promocija Alme, njenega dela in življenja je ob lepih sobotnih dneh med 10. in 17. uro na voljo obiskovalcem hiške v Pečovniku. Jezernikova jih kot varuhinja hiše brez vstopnine popelje po zadnjem Alminem zatočišču in jim predstavi njeno zanimivo življenjsko zgodbo ter zgodbo njene prijateljice Thee Schreiber Gammelin. Tisti, ki so jo že obiskali, so bili navdušeni. Jerneja Jezernik je ob tem pripravila tudi zanimive dogodke, povezane z obema prebivalkama hišice. V soboto, 20. maja, je v Pečovnik pripotovala Jutta Borck iz Berlina, ki je bila v 80. letih prejšnjega stoletja večkrat v gosteh pri Thei in se je spomnila časa svojega bivanja v hišici za goste, ki danes ponovno stoji tudi po zaslugi dijakov Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC. »Najprej sem bila šokirana, da bom stanovala v tako skromni hiši za goste z dvema posteljama in s keramičnim umivalnikom, brez elektrike in vode, ponoči me je bilo strah živali, a po nekaj dneh sem začela uživati v idili, ker je tukaj res zelo lepo in mirno,« se je spomnila Jutta Borck. Ne le da so poslušalci izvedeli še vrsto zanimivosti, Jerneji Jezernik je izročila tudi nekaj zanimivih dokumentov in fotografij. Zadnjo soboto je bil gost pri hiški kulturni antropolog dr. Klemen Senica, poznavalec Japonske in njenega jezika. Prodorni ljubiteljski gledališčniki ; - ' • , Sproščenemu pogovoru Jerneje Jezernik in Klemna Senice je pred Almino in Thejino hiško v Pečovniku prisluhnilo kar precej obiskovalcev, ki so lahko na koncu poskusili tudi nekaj japonskih jedi. Pripravila jih je Klemnova soproga Suzana Senica, sin Vid je natrosil nekaj zanimivosti iz časa, ko je obiskoval japonski vrtec. (Foto: TC) Nekaj časa je sam in z družino živel v Almini najljubši deželi. Tudi njega so navdušila njena dela, povezana z deželo vzhajajočega sonca, da je obiskal kraje, o katerih je pisala. Če je svetovna popotnica govorila o deželi in ljudeh predvsem pohvalno, je Senica bolj kritičen. A tudi njega je dežela navdušila in bi se rad še kdaj vrnil ter se lotil nadaljnjega preučevanja Alme v povezavi z Japonsko. TC Za nedavno regijsko Linhartovo srečanje gledaliških skupin Slovenije so bile izbrane tri predstave ljubiteljskih ustvarjalcev iz naših krajev. Gledališče Zarja Celje bo jutri v Šentjurju nastopilo s predstavo Fiziki Friedricha Dürrenmatta. V Radečah bodo nocoj gostovale Nuša Komplet Peperko, Urška Majcen in Nuša Ofentav-šek iz KUD 567 in odigrale avtorsko predstavo Roza. Dramska skupina KUD Franceta Prešerna iz Voj-nika bo v soboto v Mozirju nastopila s predstavo Alice Čop Naj živi Karantanija. Znani so tudi prejemniki priznanj, in sicer ga bo za glavno moško vlogo prejel Luka Žerjav, ki igra Möbi-usa v predstavi Fiziki, medtem ko bo Srečko Centrih prejel priznanje za stransko vlogo v tej predstavi. Urška Majcen bo prejela priznanje za vlogo v avtorski predstavi Roza, ki je nagrajena tudi za inovativen avtorski pristop. Najboljše predstave z regijskih srečanj bodo po ocenah selektorjev izbrane za državno srečanje, ki bo septembra v Postojni. TC 12 NAŠA TEMA Ste pozorni na izvor živil, ki jih kupujete, ali vas zanima le cena? Sosedje ne vidijo na naše krožnike Slovenija je bila v letu 2020 88-odstotno samo-oskrbna z žiti, 48-odstotno z zelenjavo, s krompirjem kar 60-odstotno in z mesom 84 odstotno, medtem ko je mleko tudi izvažala. V letu 2021 je uvozila 2,3 milijona ton hrane in pijač, kar je bilo skoraj trikrat toliko kot v letu 2000. Delež uvožene predelane hrane je v letu 2021 znašal 72,3 odstotka, primarne hrane pa 27,7 odstotka. (Vir: Surs) Zaradi nizke samooskrbe veliko hrane uvozimo. V letu 2021 smo po podatkih Sursa uvozili kar 2,3 milijona ton hrane in pijač, kar je bilo skoraj trikrat toliko kot v letu 2000. Brez uvoza nekaterih vrst živil seveda ne gre, a vprašanje je, kako dolgoročno zanesljiva je takšna oskrba glede na politične razmere v Evropi in glede na vremenske spremembe, ki vplivajo tudi na pridelavo v tako imenovanih vrtovih Evrope, kot sta Španija in Italija. tatjana cvirn, bojana avguštinčič, barbara furman Največ hrane pride na naše police iz Hrvaške, Italije in Avstrije. Kakšna je kakovost svežih živil, pripeljanih z drugega konca sveta, si lahko mislimo. Eni zato že vrsto pomladi obdelujajo svoj kos zemlje in upajo, da bo kaj zraslo, drugi se po načelu lokalne oskrbe odpravijo k bližnjemu kmetu ali se vključijo v verigo skupnostnih nabav. Zakaj je stopnja oskrbe s hrano, pridelano v Sloveniji, tako nizka? Je hrana res tako draga, da je treba jesti le najcenejše, kar je na voljo v trgovinah, ali bi glede na to, da je letno zavržemo skoraj 144 tisoč ton, temu težko pritrdili? V minulih dneh so v rastlinjakih ekološke kmetije Habjan pobirali pridelek solate, cvetače in brokolija, v prihodnjih mesecih Tomaž Habjan upa na dober pridelek paradižnika, paprike, kumar ... (Foto: Matjaž Jambriško) Hrana postane pomembna, ko zbolijo Da letošnja pomlad ni bila pisana na kožo pridelovalcem zelenjave, pove Tomaž Habjan z ekološke kmetije Habjan v okolici Celja. »Sezona se je začela slabo, bilo je hladno, deževno, poljščine so gnile, veliko je bolezni, zdaj imamo še napad polžev. Rastline zamujajo v rasti, v rastlinjake bi morali saditi že drugo letošnjo kulturo, a smo šele pobrali prejšnjo,« je našteval sogovornik težave. Ali to pomeni še več uvožene zelenjave? Vemo, da imajo tudi pridelovalci v tujini težave. Kaj to pomeni za vas, domače kmete? Pridelek, ki ga zdaj pobiramo, dobro prodajamo, saj je tudi uvoz postal dražji in zaradi vremenskih vplivov ni toliko blaga. Odkupne cene so glede na minula leta boljše, naši kupci so večinoma javni zavodi. Tako kot v drugih dejavnostih imamo tudi mi težave s pomanjkanjem delavcev. Naše zmogljivosti so precej večje kot količine, ki jih pridelamo. Veliko sem vložil v nakup specialnih strojev za zelenjadarstvo, a ti ne odtehtajo povsem ročnega dela. Torej ste uspeli prodreti v javne zavode, kjer je treba zagotavljati večje količine pridelka, kar je lahko za manjše kmete težava. V najem smo vzeli še eno kmetijo, tako da imamo največjo ekološko kmetijo v občini. Ker smo postali nekoliko večji pridelovalci, imamo količinsko dovolj zelenjave, da jo lahko nekaj časa dostavljamo. Oskrbujemo šole in vrtce v širši regiji, nekaj je tudi posameznikov v okviru skupnostnega naročanja ali neposredne prodaje na kmetiji. Javni zavodi več naročajo tudi zato, ker smo v Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenje dosegli, da je inšpekcija za kmetijstvo začela nadzirati, kako zavodi spoštujejo določila o javnem naročanju glede količin ekološko pridelane hrane. Tega prej ni preverjala nobena inšpekcija. Vam ustreza neposredna prodaja na kmetiji? Malo več energije je sicer treba vložiti v to, a je pomembna, ker se s tem širi zavest o pomenu lokalno pridelane hrane, ljudje Marsikje deluje zabojčkarstvo, tedenska oskrba potrošnikov s svežo zelenjavo s kmetij. (Foto: Pixabay) pridejo do kakovostne sveže hrane. Je pa res, da so pri takšnih kupcih cene malo višje kot pri zavodih, kjer gre za količinski popust. Ko omenjate cene, ali se strinjate s trditvijo, da si večina zaradi cen ne more privoščiti bolj kakovostne hrane, ali gre bolj za to, da se hrana ljudem ne zdi pomembna? Pri večini ljudi hrana ni pomembna, dokler ne zbolijo. V Slovenijo uvozimo veliko poceni in nekakovostne hrane drugega in tretjega razreda. Večinoma tekmujemo v tem, kdo ima več in boljše, pri hrani pa to tekmovanje ni mogoče. Hrana ni takšna dobrina, da bi se navzven videlo, kaj jemo. »Ljudje bi veliko naredili že, če bi jedli sezonsko« Ekološka hrana je sicer v tujini cenejša tudi zaradi drugačnih standardov, saj lahko tamkajšnji kmetje uporabljajo več škropiv kot pri nas. Naša ekološka hrana je bolj kakovostna in pridelava je tudi bolj nadzirana kot v tujini. Sicer pa, če kdo hoče goljufati, lahko to počne tudi pri nas. Na tržnicah se pojavlja marsikaj, kar naj bi bilo ekološko, pridelano pri kmetu, nazadnje pa se se izkaže, da ni res. Kaj torej svetujete potrošnikom? Skupnostno naročanje je zagotovo boljše, prav tako so primernejši neposredni nakupi na kmetiji. Stranke tudi zato pridejo k nam na kmetijo, da nas spoznajo, preverijo, kje smo in kako delamo. Ljudje bi veliko naredili že, če bi jedli sezonsko. Tudi v kmetijski politiki je zelenjadarstvo zapostavljeno v primerjavi z živinorejo, saj so najboljša polja zasajena s koruzo za živali. Če bi hoteli biti samooskrbni s poljščinami in z zelenjavo, bi morali kaj spremeniti. Kmetje, ki so vezani na subvencije, se zagotovo ne bi strinjali z zmanjševanjem živinoreje čez noč. Zelenjadarstvo je ena najtežjih panog, saj je vezano na sezono, prihodki so pozimi minimalni, če nimaš pridelka, ki ga je mogoče skladiščiti. Zato redimo tudi drobnico. Prednosti skupnostnega naročanja V Sloveniji že kar nekaj let delujejo različne oblike sku-pnostnega naročanja kmetijskih pridelkov, kar prispeva h kakovostni oskrbi potrošnikov, za pridelovalce pa je takšna prodaja preprostejša, saj vedo, koliko bodo prodali, ne da bi ves dan stali na tržnici. Društvo Zeleni krog ima sedež v Mariboru in organizira oskrbo tudi na območju Celja. Vsakih 14 dni pripeljejo kmetje svoje pridelke k šoli za hortikulturo v Medlogu, kjer jih prevzamejo naročniki po predhodnem naročilu na spletu. Kot pravi vodja Zelenega kroga Karmen Valenti, je bilo tovrstno naročanje med prvimi v Sloveniji. »Pri izbiri kmetov je zame pomembno, da ti pri pridelavi ne uporabljajo strupov. Večinoma gre že vrsto let za isti krog kmetov in naročnikov. Pridelovalce poznamo, zaupanje se je zgradilo z leti.« Pri tem poudarja, da le lokalno ni dovolj. »Tudi takšna hrana je lahko slabe kakovo- Karmen Valenti: »Tisti, ki imajo malo ■ • • • • V V* • • I denarja, naj si privoščijo vsaj pravo hrano.« sti. Država bi morala spremeniti pristop in poudarjati pomen ekološke pridelave.« Cene previsoke? Valentijeva pripravi spletno naročilnico glede na to, kar kmetje ponujajo, in obvesti naročnike. Teh je po Sloveniji približno osem tisoč, saj so dostave tudi v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu. Kmetje sami vidijo, kaj je kdo naročil, in pripeljejo, naročnik pa jim plača ob prevzemu blaga. Pridelki so sezonski. »Prostovoljci, ki to usklajujemo, smo poplačani z njimi,« pravi sogovornica. Cene so sicer brez trgovskih marž, a se mnogim zdijo previsoke. Primer z zadnje dostave: bučke iz ekološke pridelave so bile po pet evrov za kilogram, glava solate (400 g) dva evra. V trgovini bi lahko bučke kupili po evro in pol, kilogram solate pa za dva evra. A kot pravi Karmen Valenti, je pomembna kakovost. Žal se je je zadnje čase število odjemalcev nekoliko zmanjšalo. »To je posledica razmer. Če ima kdo kredit za avto in stanovanje, gre kupit poceni hrano. Ljudje raje dajo za avte in oblačila, pri hrani pa jim je vseeno, kaj jedo. Tudi takšnim, ki imajo dovolj, se zdi ekološka hrana predraga. Tisti, ki imajo malo denarja, naj si privoščijo vsaj pravo hrano,« svetuje. NASA TEMA 13 % Na okrogli mizi o izzivih in ovirah pri uvajanju lokalnih ekoloških živil v šolsko prehrano so sodelovali (z leve): organizatorka prehrane v OŠ Vojnik Polona Bastič, Barbara Lončarek iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, Janja Robida iz NIJZ, predstavnik KZ Laško Peter Oprčkal in ekološka pridelovalka zelenjave Katarina Očko. (Foto: BA) Lokalna akcijska skupina RAZNOLIKOST PODEŽELJA Lokalno v šole in vrtce Kakšni so izzivi in ovire pri uvajanju kakovostnih lokalnih ekoloških živil v šolsko prehrano? Lokalna akcijska skupina (Las) Raznolikost podeželja (Celje, Laško, Štore, Vojnik) je v okviru projekta Aktiviranje urbanih območij v Laškem organizirala okroglo mizo o teh temah. Ekološki pridelovalci so opozorili na neprilagodljivost nekaterih šol pri sestavljanju šolskih jedilnikov. Da bi bilo treba te sproti sestavljati in ne mesece vnaprej ter jih prilagajati ponudbam kmetij, je bilo mogoče slišati. Sodelujoči so izpostavili tudi velike kadrovske težave v šolskih kuhinjah. Pri tem so se strinjali, da se stvari glede uvajanja lokalnih ekoloških živil v šolsko prehrano vendarle obračajo v pravo smer. Za zdrav razvoj otrok in Vojnik Polona Bastič. Ker so mladostnikov je pomembna ekološka živila nekoliko dražja tudi kakovostna (šolska) pre- od tistih, ki jih šole dobavljajo hrana. Glede na to, da se čas, preko javnih naročil, se je od-ki ga otroci preživijo v šoli in vrtcu, podaljšuje, je pomembno, da je na njihovih jedilnikih čim bolj kakovostna hrana, je poudarila Janja Robida z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Uredba o zelenem naročanju določa, da morajo naročniki pri javnem naročanju upoštevati delež ekoloških živil in živil iz shem kakovosti. Do 31. decembra letos morajo vrtci in šole naročiti najmanj 12 odstotkov ekoloških živil, od 1. januarja 2024 pa bo moral ta delež v celotni predvideni količini živil znašati 15 odstotkov. Ob tem mora biti 20 odstotkov živil iz tako imenovanih shem kakovosti. Primer dobre prakse Šola, ki je lahko za zgled pri uspešnem uvajanju lokalnih ekoloških živil v šolsko prehrano, je Osnovna šola Vojnik. V njej dnevno pripravijo približno 700 kosil. »Pred desetimi leti, ko sem začela v šolski jedilnik uvajati lokalna živila, je bila to zanimiva sprememba. Kmalu so jo opazili tudi učenci in od takrat imamo v šoli ob četrtkih >taboljš< malico,« je dejala organizatorka prehrane v OŠ ločila, da imajo v šoli enkrat na teden malico iz lokalnih ekoloških živil. Katarina Očko: »Šole prilagoditi kmetijam V šoli namenjajo tudi velik poudarek osveščanju, zakaj je dobro jesti lokalno hrano. Pomembno je, da se to zavedanje začne že pri najmlajših. Zato organizirajo obiske ekoloških kmetij, čebelarskih društev ... OŠ Vojnik sodeluje tudi v projektu Eko gajbico, prosim. »Največja nagrada za naš trud je, ko učenci razlikujejo hrano s kmetije od tiste iz trgovine in ko rečejo: >To pa ni Petrovo jabolko,«« je dejala Bastičeva. Pomen sodelovanja in prilagajanja Da so za uspešno uvajanje lokalnih ekoloških živil v šolsko prehrano pomembni sodelovanje kmetij z javnimi zavodi, skupno načrtovanje šolskih jedilnikov in njihovo prilagajanje sezonski ponudbi živil, je poudarila ekološka pridelovalka zelenjave iz Zgornje Rečice pri Laškem Katarina Očko. »Takšni dogovori s šolami so zelo dobrodošli. Težko slišim, ko mi v šoli rečejo, da imajo jedilnike pripravljene že mesec vnaprej. Ko sem oktobra poklicala v šolo, da imam na voljo redkvico, so mi rekli, naj jo ponudim januarja. Sezonska zelenjava bi morala iti na jedilnike sproti, v nekaj dneh. Šole bi morale jedilnike prilagoditi kmetijam, njihovi ponudbi,« je opozorila in poudarila dobro sodelovanje z Vrtcem Laško. bi morale jedilnike , njihovi ponudbi.« »V vrtcu mi povedo, kaj naj na kmetiji posejemo in posadimo, to tudi pridelamo in jim nato tedensko dovažamo. Tako sodelujemo tudi z OŠ Laško.« Ustrašijo se cen Glede očitkov, da so cene ekoloških živil previsoke, je Katarina Očko dejala, da so cene relativne. Meni, da niso previsoke glede na kakovost živil. »Javni zavodi se ustrašijo cen, zato ne naročajo toliko ekoloških živil, kmetije pa obupujejo. Na naši kmetiji s težkimi napori prodamo vse, kar pridelamo, vendar le desetino javnim ustanovam. Drugo kupijo gostinci in posamezniki oziroma družine.« Da prodaja lokalnih (ekoloških) izdelkov v javnih zavodih ni zavidljiva, je dejal tudi Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge Laško. »Pred leti smo imeli 15 odstotkov prometa na področju prodaje v javne zavode, danes V soboto je bilo živahno na prevzemen mestu Zelenega kroga v Celju. (Foto: TC) ga imamo le še štiri odstotke. Težava je, ker nekateri načrtovalci javne prehrane ne poznajo niti osnovnih kakovostnih razredov živil, kot sta na primer izbrana kakovost in brezgen-sko spremenjeni organizmi. Potrebno bi bilo razumevanje širše družbe, kaj je lokalnost. Pomemben je odnos do teh izdelkov in pridelkov, kar posledično tudi spodbudi njihov večji odjem,« je izpostavil. Kadrovske stiske Ponudniki ekološke hrane se soočajo tudi z odločitvijo javnih zavodov, da namesto sveže raje odkupujejo predpripravljeno zelenjavo. Z ekološko pridelano hrano, ki v šolsko kuhinjo pride naravnost z njive, je seveda več dela. Treba jo je očistiti, narezati. Ker imajo javni zavodi v kuhinjah pogosto kadrovsko stisko, bi bilo dobrodošlo - so na okrogli mizi poudarili predstavniki javnih zavodov - da bi kmetije ponujale tudi očiščene, olupljene, narezane, vakuumi-rane izdelke. A s pomanjkanjem delovne sile se soočajo tudi na kmetijah, je opozorila Katarina Očko, zato težko zagotovijo že predpripravljeno zelenjavo. Čeprav je na področju uvajanja kakovostnih lokalnih ekoloških živil v šolsko prehrano in sodelovanja med javnimi zavodi in pridelovalci še veliko rezerve, so se udeleženci okrogle mize strinjali, da se stvari vendarle spreminjajo na bolje. BA Mali plac je za prevzem v Celju pred tednom nudil ponudbo s 13 kmetij. Dostava je organizirana ob petkih na parkirišču pri dvorani Zlatorog. Kar 38 kmetij in širok nabor njihovih različnih pridelkov ter domačih izdelkov je na voljo v Oskrbovalnici. Prevzem je mogoč ob sobotah na mestni tržnici in v Konjeniškem centru Celje. Barbara Lončarek iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS je predstavila digitalno platformo Katalog živil za javno naročanje. Ta vključuje izdelke ponudnikov na slovenskem trgu, tako kmetij, živilskih podjetij kot zadrug. Aplikacija je v pomoč javnim zavodom pri naročanju izdelkov, saj jim pomaga zadostiti vsem zakonodajno zahtevanim odstotkom po ekoloških izdelkih. V aplikacijo je trenutno vključenih približno 170 kmetij, 50 podjetij in 12 zadrug. OB ROBU Vonji in okusi Vem, kako dišijo domače jagode in kako slastne so, ko zagrizem vanje, vem, kako okusen je paradižnik z domačega vrta. Zato ne morem kupovati približkov vsega tega, četudi za ugodno ceno. Okusi in vonji so pomembni, povezujejo nas z nekim TATTANA fVTRM drugim časom, ko smo jagode in pa- TATJANA cvirn radižnik jedli šele, ko so dozoreli na našem vrtu, in ne tako kot zdaj, ko nam jih sredi zime ponujajo v trgovini. A v teh časih hitre hrane in prehitrega življenja so postale nekatere stvari manj pomembne, tudi to, kaj jemo in od kod je hrana. Vem, da si nekateri težko privoščijo tudi tisto najcenejšo. Tem bi morala pomagati država, ki sicer reklamira »našo super domačo hrano«, da bi ta bila po sprejemljivih cenah dostopna vsem in da bi jo otroci v šolah in vrtcih lahko jedli vsakodnevno, ne da bi moral biti za to določen nek obvezni delež. Tako bi tudi domači kmetje pridelali več, kar bi moralo biti vodilo države, ki je med strateškimi cilji razvoja slovenskega kmetijstva zapisala tudi zagotavljanje prehranske varnosti. ANKETA Skrb za kakovost, a tudi ceno Viktorija Prevolnik s Polul: »Ni mi vseeno, kakšno hrano uživam. Več vrst zelenjave pridelam na domačem vrtu, zemljo sem pripeljala s Kozjanskega. Doma pečem kruh, pri tem uporabljam kakovostno moko. Tudi pri nakupu mesa sem pozorna, da je slovenskega porekla. Zagovarjam sezonsko in domačo hrano, saj si prizadevam za čim bolj zdravo prehranjevanje. Sicer mi ne bo uspelo dočakati sto let .« (smeh) Barbara Rojšak iz Celja: »V medijih vedno pogosteje zasledim pozive, naj kupujemo sezonsko in lokalno pridelano hrano. Menim, da je to dobro za osveščanje ljudi. Živim v mestu in nimam vrta, ga ima pa mama, ki me redno in obilno zalaga z zelenjavo. Kadar ji pridelek uniči toča, grem na celjsko tržnico. Zadovoljna sem s ponudbo, cene se mi ne zdijo pretirane. Sem pripravljena plačati več za kakovostna živila.« Tanja Gubo iz Šmarja pri Jelšah: »Lagala bi, če bi rekla, da je na naši domači mizi le lokalna, sezonska in ekološko pridelana hrana. Si pa prizadevam, da bi bila čim pogosteje. Na domačem vrtu pridelam več zelenjave, kot je v naši družini pojemo, zato jo podarjam tudi drugim. Meso in sadje kupujem v trgovini in nisem pozorna na poreklo, zato so v moji košarici pogosto tudi uvožena živila.« Srečko Konec iz Celja; »Sem ravno na poti v trgovino. Ker nimam vrta, sem odvisen predvsem od trgovinske ponudbe. Občasno kaj kupim pri kmetu. Njegov paradižnik je odličnega okusa v primerjavi s tistim, ki ga kupim v trgovini. Pogosto obiščem tudi celjsko tržnico, kjer kupujem predvsem zelje in kislo repo. Bolj kot na kakovost sem prisiljen gledati na ceno živil. Žal.« 14 KRONIKA Goreli odpadki in les Polmilijonska škoda zaradi požarov V požaru, ki je minuli petek izbruhnil v Zbirnem centru Bukovžlak, naj bi nastalo za približno 200 tisoč evrov škode. A to ni bil edini večji požar na Celjskem. V Ločah je skoraj istočasno zagorelo v podjetju za predelavo lesa. Škoda v tem primeru znaša 300 tisoč evrov. V obeh primerih so kriminalisti po ogledu pogorišča tujo krivdo izključili. simona solinic Ognjeni zublji so povzročili za 300 tisoč evrov škode lesnemu podjetju v Ločah. (Foto: PGD Loče) Požar v Bukovžlaku bi lahko povzročil še višjo škodo. (Foto: Simbio) V Bukovžlaku so bili ognjeni zublji opaženi v petek ob 16.25. Goreti je začelo v skladišču odpadnega papirja. Zaposleni so takoj poskušali pogasiti požar in so obvestili gasilce. Na kraj so prispeli celjski poklicni gasilci ter prostovoljni gasilci iz več raz- ličnih društev s Celjskega. Na pogorišče so prišli tudi predstavniki nacionalne mobilne enote ekološkega laboratorija, ki so morali izvesti meritve na terenu o morebitnih vplivih na okolje. V požaru k sreči ni bil nihče poškodovan. Policisti so z ogledom kraja požara in zbiranjem obvestil ugotovili, da je do požara prišlo zaradi samovžiga smeti pred halo demontaže. Od tam ser je ogenj razširil še v notranjost stavbe , v kateri so bili komunalni odpadki, papir. Isti dan so morali prostovoljni gasilci požar gasiti tudi na območju Slovenskih Konjic.V Ločah je namreč prišlo do večjega požara na več stavbah podjetja, ki se ukvarja s predelavo lesa. Zagorelo naj bi zaradi eksplozije prašnih delc ev v silosu, kjer zbirajo maso za izdelavo peletov. Požar se je razširil še na druge stavbe. Povzročitelja hudih nesreč bosta ovadena Epidemija kripotogoju fij V torek sta se na Celjskem zgodili dve hudi prometni nesreči. Prva v Laškem, druga v Velenju. V prvem primeru je 26-letni voznik avtomobila v Sevcah nenadoma zapeljal čez neprekinjeno ločilno črto na nasprotno smerno vozišče ter oplazil vozilo, ki je pripeljalo nasproti. Zatem je čelno trčil še v 59-letnega voznika avtomobila. Po trčenju je 59-letni-kovo vozilo odbilo na travno nabrežino, od koder je zdrselo po strmem klancu proti Savinji. 26-letni povzročitelj in 59-letni voznik avtomobila sta se huje poškodovala in sta bila z reševalnim vozilom odpeljana v celjsko bolnišnico. Zoper povzročitelja bo policija napisala kazensko ovadbo zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Druga hujša nesreča se je zgodila v Velenju, ko je 29-letni motorist zaradi nepravilnega prehitevanja čez dvojno neprekinjeno ločilno črto trčil v voznika avtomobila, ki je vozil pred njim in pravilno zavijal levo. Motorist je v trčenju padel, motor je zdrsel proti prehodu za pešce in tam trčil še v peško ter pešca, ki sta pravilno prečkala cesto. 29-le-tnik je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. Elektronski alkotest mu je pokazal, da je imel 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Poleg njega se je v nesreči huje poškodoval pešec, v katerega je trčil motor. Tudi v tem primeru bodo policisti zoper povzročitelja spisali ovadbo zaradi povzročitve nesreče iz malomarnosti. Zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja so mu zasegli tudi motor. Policija v zadnjem obdobju obravnava več goljufij z lažnimi obvestili o dobičku pri naložbi v kriptovalute. Letos je bilo obravnavanih že več kot 100 primerov s skupno škodo približno 3,5 milijona evrov. Goljufi kličejo naključne telefonske številke in se lažno predstavljajo kot uslužbenci znanih menjalnic kriptovalut. Oškodovancem običajno v polomljeni slovenščini zagotavljajo, da jih v virtualni denarnici čakajo sredstva v višini nekaj tisoč evrov. Zahtevani pogoj za izplačilo teh sredstev je namestitev programa za oddaljen dostop do računalnika ali mobilnega telefona. V nadaljevanju storilci upravljajo računalnik, vstopijo Kdo dirka z golf vozičkom in kdo ždi v čakalni vrsti? v ipletnobanko in odtujijo v/asa sredstva, ki ss na voljo ns saču-du.V policiji zato opozarjsjo, naj ljudje ne sprsjemsjo klicevz neznanih telefonskih številk iz tujine. V tem piimeru gce lahko tudi za ponarejene slovenske te-tefonske Številke, zato policija svetuje, da če nekdo žespsejme klic s ponedbami o zaslužku s kriptovalutami, nnj nemudoma psekine eovezavo. Ljueje prnv eako naj na računalnie ali telefon nu name^ajo programov za oddaljen dostop, še manj pa dovolijo neznancem upravljati računalnik aH telefon ali dostopati do spletne banke. Ob morebitnem oškodovanju naj oškodovanci zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP-šSevilke) in zadeeu čim prejerijavijo na najbližjo policijsko enoio ter svojo banko. od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 telemach necenzurirano.si kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 novi tednik QDORT 1R Št. 22, 1. junij 2023 OrWR I 15 Dobovec ostaja vladar dvoranskega nogometa v Sloveniji Vseh šest (sedem) imajo Mordej, Peček in Cesarec Nogometaši Dobovca so že sedmič zapovrstjo najboljši v državnem prvenstvu v futsalu. Toda pokal so dvignili šestič - v sezoni 2019/20 so imeli na vrhu lestvice zajetno prednost, toda Nogometna zveza Slovenije jim naslova ni pripisala. Drži, da končnica ni bila odigrana zaradi pandemije, toda nekaj naših osrednjih zvez se v podobnih primerih ni strogo držalo predpisov. Zato so imeli Dobovčani v petek na hrbtni strani dresov številko 7 ... Leta 2015 je Dobovec prvič postal državni prvak. Trener je bil Aleš Poredski, igrali so Rok Mordej, Alen Mordej, Uroš Kroflič, Matjaž Vojsk, Mile Simeunović, Marko Peček, Damir Repinc, Aleš Marot, Drago Kugler, Denis Lojen, Mitja Plahuta, Niko Cesarec in Gorazd Polajžer. dean suster Dvorana v Rogaški Slatini je bila zasedena do zadnjega kotička. Dobovec je v tretji finalni tekmi premagal vrhniški Siliko s 7 : 0. Težave je imel le na tekmi na Vrhniki, ki jo je dobil po izvajanju šestmetrovk, na obeh domačih obračunih pa je bil prepričljiv in zanesljiv. Rojeni zmagovalci V petek sta po dva gola dosegla Rok Mordej in Santos, po enega pa so dodali Kristjan Cujec, Vedran Mato-šević in Niko Cesarec. Zlate medalje so okoli vratu prejeli še Marko Peček, Florjan Fras, Žiga Čeh, Timotej Debeljak, Klemen Duščak, Blaž Gorin-šek, Dino Pasariček, Felipe Rok Mordej: »Nisem se še dokončno odločil, čeprav vedno pogosteje dobivam sporočila od telesa, da bo treba prenehati z napori.« Echavarria in Patrik Pasa-riček. Vodil jih je hrvaški trener Kujtim Morina, ki je manjkal le pri osvajanju prve lovorike: »Mnogi so pričakovali, da bomo padli s prestola. Toda naši fantje so dokazali, da so rojeni zmagovalci. Iz vsega srca jim čestitam. Imeli smo tudi težke trenutke. Poraz v Sevnici nas je streznil, potem smo se spet začeli dvigovati.« Dobovec igra sodobno, ko je treba, zna biti potrpežljiv. »Vsako domačo zmagovalno sezono nato potrjujemo z dobrimi in uspešnimi igrami v ligi prvakov. Dokopali smo se do šestega nosilca elitnega tekmovanja. To je strahovit uspeh, mnogi se ne zavedajo njegovih razsežnosti. Fantje so krvaveli za to. Vsi imajo službe, po dopoldanskem delu še trdo trenirajo. Odrekanj je ogromno.« Ga je strah odgovorov Mordeja in Čujca? »Vem, da je to bila Rokova zadnja sezona. Skupaj sva že sedem let. To je pravi kapetan, pravi človek, skratka zmagovalec. Seveda mi je žal, toda poslovil se je na najboljši možen način. Glede Čujca še nisem izgubil upanja. Marko Peček? Dolgo je čakal, branil je zelo kakovostno,« je govoril Morina, ki bo morda zapustil Dobovec. Obstaja možnost, da bo prevzel hrvaško reprezentanco. Telo sporoča Najboljši igralec Dobovca doslej je Rok Mordej, ki je blestel tudi v dresu slovenske reprezentance: »Vsak novi pokal nas osrečuje. Motiva nam ni zmanjkalo. Še bolj smo bili podžgani, ker smo upali, da bomo prvič dvignili pokal pred svojim občinstvom. In to nam je uspelo. Zavedali smo se, da če ne bomo >pravi<, se lahko vse skupaj hitro obrne na glavo. Toda odigrali smo vrhunsko.« Navijači trepetajo pred kape-tanovo odločitvijo glede naslednje sezone. »Morda sem Kapetan Dobovca Rok Mordej s pokalom v roki in s številko 7 na dresu, desno stoji odličen hrvaški strateg Kujtim Morina. (Foto: nzs.si) odigral svojo zadnjo tekmo. Nisem se še dokončno odločil, čeprav vedno pogosteje dobivam sporočila od telesa, da bo treba prenehati z napori. Potrebujem nekaj dni za premislek in za dokončno odločitev.« Vsa prva mesta v Kujtim Morina: »Mnogi so pričakovali, da bomo padli s prestola. Toda naši fantje so dokazali, da so rojeni zmagovalci.« državnem prvenstvu sta poleg Mordeja osvojila še Niko Cesarec in Marko Peček. »Slednji je iz Rogaške Slatine, Niko pa stanuje nedaleč od mene v Dobovcu. Brez njegovega očeta ter treh bratov Mordej, mojega očeta in obeh stricev, malega nogometa v Dobovcu ne bi bilo,« je piko na i postavil Rok Mordej. Številko 2 bi morali pri črno--belih »upokojiti«. Peček čakal in dočakal Vratar Marko Peček je zelo dolgo čakal na priložnost: »Najprej je bil prvi vratar Alen Mordej, potem sem bil rezerva Damirja Puškarja. Nisem manjkal na nobenem treningu, vadil sem na vso moč in upal, da bo prišel moj čas. Priznam, da sem večkrat pomislil, kaj mi je tega treba. V tej sezoni sem prišel na vrsto Marko Peček: »Nisem manjkal na nobenem treningu, vadil sem na vso moč in upal, da bo prišel moj čas. Priznam, da sem večkrat pomislil, kaj mi je tega treba.« in končno dvignil pokala kot prvi vratar. Moji soigralci so bili odlični. Komaj čakam na svojo drugo sezono v ligi prvakov. Samo zdravje mi mora služiti.« Težko si je predstavljati Dobovec brez Roka Mordeja in Kristjana Čujca: »Vsake zgodbe je enkrat konec. Nič slabše ne bo, tudi če se bomo >ta stari< upokojili.« Nekoč izjemen slovenski reprezentant Mile Simeunović je kot igralec pomagal Dobovcu do prvega naslova državnega prvaka, zdaj uspešno vodi ekipo Silika: »Dobovec je povsem zasluženo prvak, zato mu čestitam. Bil je kakovostnejši od nas. V ligi prvakov mu želim veliko sreče. Od svoje ekipe sem pričakoval več, toda ni bila na ravni tekmecev. Moji fantje so pridobili izkušnje. Pričakujem, da se bodo še uvrstili v državni finale in v njem prikazali več kot tokrat.« Dobovec je drugi najuspešnejši klub v zgodovini državnih prvenstev, več naslovov ima le Litija (10). Foto: DŠ 16 ŠPORT Pogovor z izjemnim rokometašem in kapetanom Celja Aleksom Vlahom »Nikakršnega dogovora ni bilo s trenerjem« Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v zadnjem krogu 1. slovenske lige z zanesljivo zmago v Slovenj Gradcu potrdili naslov državnih prvakov. Drugo je Gorenje, tretji Trimo, četrta Krka. Iz prve lige sta izpadla Maribor in Krško, nova člana elite sta moštvi Škofljice in Ljubljane. dean suster Zunanji napadalec Aleks Vlah iz Ankarana je v Celju preskočil nekaj kakovostnih stopničk, se izstrelil med svetovne rokometne zvezdnike in postal tarča bogatejših evropskih klubov. V Zlato-rogu se ga bodo spominjali kot vzornega, edinstvenega kapetana. Na Koroškem ni bilo potrebe, da bi igrali. Kakšna je vaša ocena zadnjega dejanja? Pričakoval sem zmago. Kot prvak moraš do konca igrati kot prvak. Naše moštvo je odigralo vrhunsko. Vsi igralci so dobili priložnost za igro. Zasluženo smo se veselili naslova. Proslavili smo ga že v Celju na zadnji domači tekmi, zdaj se ga veselimo še s pokalom. Po govorici telesa in obrazni mimiki na zadnjih tekmah se je zdelo, da ste se vedno bolj zavedali, od kod boste odšli. V Celju vam je bilo lepo, kajne? Ni mi bilo lahko ob slovesu od navijačev. Upamo, da se bomo še kdaj videli oziroma šli po isti poti. Soigralci smo se razšli na sobotni večerji in nato dokončno v nedeljo. To je šport. Dve leti smo bili najboljši prijatelji, zdaj se zavedamo, da se nam morda nikoli več ne bodo prekrižale športne poti. Le slišali se še bomo, morda tu in tam tudi videli. To je slabša stran športa. Sicer pa Celje diha za rokomet. To sem začutil takoj po prihodu. Vse skupaj sem še bolj spoznal v tej sezoni, ko mi je pripadla vloga kape-tana. Navijači te gledajo skozi posebno prizmo. Pogrešal bom vse skupaj. Prepričan sem, da odhajam v državo, ki rokomet postavlja še za stopničko višje kot v Sloveniji. Upam, da na Danskem ne bom imel težav s prilagoditvijo. Vsi sanjamo, da bi igrali v Sloveniji in da bi zaslužili toliko, da nam ne bi bilo treba v tujino. Resničnost je drugačna. Moral sem storiti nov korak. Iz dveh vidikov, ne zgolj iz finančnega. Moj tekmovalni cilj je visok, morda tudi osvojitev lige prvakov. Aalborg cilja na uvrstitev na zaključni turnir lige prvakov. Verjamem, da sem storil pravo potezo. V zadnji sezoni ste preskočili nekaj kakovostnih stopničk, čeprav je predsednik kluba Gregor Planteu poudaril, da ste odlično igrali že v prejšnji sezoni, ko je klub nastopal zgolj v domači konkurenci. Kaj vi menite? Tekme v ligi prvakov prinašajo dodatno motivacijo. Najbolje bi to ponazoril na dveh primerih. Jeseni smo med tednom v dvorani Zla-torog pripravili veliko presenečenje in na kolena spravili nemški Kiel. Bili smo polni samozavesti in nato konec tedna nismo imeli večjih težav na vročem gostovanju v Rdeči dvorani pri Gorenju. 2. novembra smo pričakovali zmago na Norveškem proti Elverumu, a smo doživeli poraz. Štiri dni kasneje nas je čakalo gostovanje pri Trimu. V Trebnjem smo doživeli polom. Menim, da je bila moja prva sezona v Celju zelo dobra, v drugi pa sem bil opazen v ligi prvakov, ki jo ljudje seveda bolj podrobno spremljajo. Takoj ko prikažeš dobro igro, si pod drobnogledom. Vedno bolj si samozavesten in še boljše igraš. Marsikoga zanima, kakšen je bil dogovor s trenerjem Alemom Toskićem glede vašega igranja. Zakaj niste začenjali tekem? Zdelo se je, da je »Toske« znal stopnjevati ritem in da je ekipa z vašim prihodom na parket še povišala ritem igre. Tega dogovora v bistvu sploh ni bilo (širok in dolg smeh). Tako se je trener pač odločil. Sam bi raje začel vsako tekmo. Toda vedno sem menil, da je najbolj pomembno, kdo tekmo konča. Verjetno me je želel ohraniti spočitega, da sem lahko od sredine prvega polčasa zdržal do zadnjih sekund tekme. To odločitev sem sprejel, izkazala se je za dobro. Morda se kdo drug s takšno taktiko ne bi strinjal in bi igral s poveše-no glavo. Sam sem iz vsake tekme skušal izvleči vse, kar je bilo možno. Nikoli nisem zadovoljen s prikazanim. Tako je bilo tudi v tej sezoni. Saj sem bil marsičesa vesel, toda zavedal sem se, da obstaja še veliko možnosti za napredek. Zelo rad zmagujem. To željo sem iskal tudi pri soigralcih. Verjamem, da sem jo našel. Kdaj je bilo težje, po visokem porazu v Trebnjem ali v Celju, ko se vam je Barcelona izmuznila iz rok v iz-dihljajih obračuna? Vsak poraz boli. Po visokem porazu s tekmecem v boju za naslov državnega prvaka nam ni bilo lahko. Stopili smo skupaj, dvignili glave in prikazali odlične predstave. Potrti smo bili tudi po porazu z Barcelono, ki smo jo držali v šahu 59 minut. To je bila za nas velika izkušnja. Je možno primerjati stopnjo veselja po pokalni zmagi z Gorenjem in po prvenstveni s Trimom? Težko. Ti tekmi spadata med tiste, za katere se živi in Aleks Vlah je svoj vzpon začel že v prvem krogu lige prvakov na Danskem proti Aalborgu, ko je dosegel osem golov. Proti Kielu (na fotografiji) je zbral še dva več. Kasneje je bil najboljši strelec skupinskega dela lige prvakov. Tako dobro kot v celjskem dresu ni igral v nobenem drugem. Zato se je utrdil tudi v slovenski reprezentanci. (Foto: SHERPA) na katere se čaka celotno sezono. Bilo je ogromno čustev, dobili smo energijo s tribun. Omenil bi še zmago v ligi prvakov v zadnji sekundi proti Nantesu. Vsi v klubu in okoli njega so lahko ponosni na doseženo. Gledalci so začutili, da v Celju spet lahko gledajo vrhunski rokomet. Vsem želim veliko sreče. Vem, da ne bo lahko. Kot vpliven kapetan ste pustili močan pečat v Celju. Na igrišču niste veliko poveljevali. Ste vse že prej postorili v slačilnici in na treningih? Morda. Čeprav se mi zdi, da vse skupaj pride samo od sebe. Pričkati se nisem hotel. Tega nisem nikoli počel in tudi nikoli ne bom. Do vseh sem enak. Morda jih je prepričala moja želja po zmagah, morda moje metanje po tleh za žogo na treningih. Ponosen sem, da sem lahko bil kapetan Celja. Pričakoval sem težek posel, soigralci so mi omogočili lahko delo. Fras Venguštova in Kidričeva zamenjali vlogi Vodstvo Smučarskega kluba Celje je izvedlo redni letni občni zbor društva. Najprej je predstavilo delo v minuli sezoni. Z opravljenim je zelo zadovoljno. Klub je sezono končal na tretjem mestu v vzhodni regiji in prav tako tudi v državi. Tekmovalci SK Celje so bili na stopničkah skoraj v vseh kategorijah. V prihodnji sezoni je cilj obdržati kakovostno raven treningov, saj je to edina pot do ponovitve ali celo izboljšanja dosežkov. Želja kluba je povečanje števila tekmovalcev predvsem v tekmovalni ekipi U8. Letos bodo pripravili novost, in sicer skupino Mladi učitelj. Ta bo namenjena vsem otrokom, ki se v prihodnosti vidijo kot učitelji smučanja. Program je prilagojen nacionalnemu programu Smučarske zveze Slovenije. Cilj te skupine je predvsem, da si klub zagotovi kader, ki bo v prihodnosti delal s tekmovalci. Do spremembe je prišlo v vodstvu kluba. Svoj mandat je kon- Prva z desne je Maruša Fras Vengušt, ob njej sedi Mojca Kidrič. (Foto: DŠ) čala predsednica Maruša Fras Vengušt. Zdaj bo klubu pomagala v vlogi podpredsednice. Na vodilnem položaju jo je nasledila Mojca Kidrič. Izpostavljeni so bili tudi vedno višji stroški organizacije tradicionalnega smučarskega dvoboja Celja in Zagreba. Pohvala je bila izrečena vsem, ki so februarja pomagali pri uspešni izvedbi prvih mednarodnih Fis tekem v slalomu na Celjski koči za Pokal mesta Celje. DŠ ŠPORT 17 Slavju v Rogaški Slatini sledili v Slovenskih Konjicah in Žalcu Nogometna praznika v Slovenskih Konjicah in Mozirju Nogometaši Celja se bodo na novo sezono začeli pripravljati že 10. junija. Dva dni kasneje se bodo zbrali tudi igralci Rogaške pod vodstvom Oskarja Drobneta. Iz 2. slovenske lige so med elito napredovali tudi nogometaši Aluminija. V kvalifikacijah za popolnitev prvoligaške druščine so bili boljši od Gorice. V taboru Aluminija je nekaj znanih obrazov: trener Robert Pevnik, nekdanji nogometaš in trener Celja, direktor Borut Arlič, ki je imel isto vlogo tudi v celjskem klubu, in Celjan Žan Baskera, ki je nekaj minut igral na povratni tekmi v Novi Gorici. dean šuster V 2. slovensko nogometno ligo bo napredovala konjiška Dravinja. Odločil je Ramšak Konjičani so prvaki 3. slovenske lige vzhod. V boju za prvo mesto (na daljavo) s ptujsko Dravo so v zadnjem krogu potrebovali domačo zmago proti ekipi Vidma. To jim je uspelo z golom Žana Ramšaka, njegovim dvajsetim v sezoni. Začelo se je praznovanje na Dobravi. Nanj so čakali devet let. Zanj je poskrbel predvsem strokovni štab na čelu s trenerjem Damjanom Flisom ter pomočnikoma Matevžem Klevžetom in Markom Gašparičem. Od aktivnega igranja nogometa se je poslovil Primož Hren. Celjski Šampion je bil deveti, Šmartno je končalo na predzadnjem mestu. Prvoligaški obisk v Mozirju V 3. slovenski ligi lahko v naslednji sezoni igrajo no- gometaši Žalca. Osvojili so namreč prvo mesto v ligi Medobčinske nogometne zveze Celje. Zbrali so 34 točk, toliko kot tudi Zrečani, a so bili varovanci trenerja Dejana Naprudnika boljši na medsebojnih tekmah. Tretji je Mons Claudius, četrti lanski prvak Mozirje, peti Šoštanj, šesto Laško, sedmo Ljubno ob Savinji, osmo Šmarje pri Jelšah, zadnji je bil Vojnik, ki je tekmovanja končal predčasno (v aprilu). V soboto je bil kot vselej zelo odmeven lokalni zgornjesavinjski derbi v Mozirju, kjer je gostovalo Ljubno. Delegat tekme Goj-ko Kusić je zapisal, da se je zbralo 450 gledalcev, in povedal: »Tekma je bila nekaj časa enakovredna, gostje so celo imeli priložnost. Kasneje so pobudo prevzeli domačini in jo unovčili. Ampak bistveno je bilo vzdušje. Ta lokalni derbi je praznik nogometa.« Obisku v Mozirju zavidajo tudi mnogi prvoligaši. Foto: Gojko Kusić NA KRATKO Uspešna tudi med težjimi Istanbul: Tekme svetovnega pokala v kikboksu v največjem turškem mestu se je udeležila tudi Larisa Žagar Slemenšek. V kategoriji PF do 65 kg je suvereno premagala vse tekmice in stopila na najvišjo stopničko. V finalu je bila z 19 : 9 boljša od Mehičanke Villanueve. Drugi dan tekmovanja je nastopila v prestižni disciplini, kjer lahko tekmujejo vsa dekleta od šestnajstega leta naprej ne glede na težo. Larisa je med 27 tekmovalkami osvojila peto mesto. DŠ Člani navzdol, mladinci na vrh Laško: Skupščina Košarkarskega kluba Zlatorog ni sprejela odstopa predsednika Bojana Špilerja in mu je izrekla zaupnico za nadaljnje vodenje društva. Člansko moštvo bo zapustilo prvo ligo, mladinsko pa je navdušilo - Laščani so namreč državni prvaki. DŠ V Celju kmalu dva teniška turnirja Teniški klub Celje bo gostil dve tekmovanji na evropski in svetovni ravni. Prvi turnir bo med 10. in 18. junijem v mestnem parku Celje. Gre za tako imenovani Tennis Europe turnir za fante in dekleta, stare 14 let. Na njem bo nastopilo približno 200 otrok iz različnih držav. Trenutni prvi nosilec pri fantih prihaja iz Avstrije (55. igralec do 14 let na evropski lestvici), pri dekletih je trenutno prva nosilka iz Nemčije (42. igralka do 14 let na evropski lestvici). Nastopilo bo 17 slovenskih teniških igralcev in 23 igralk. Drugi turnir bo v mestnem parku Celje med 26. junijem in 2. julijem. Gre za turnir svetovne teniške serije (ITF). Prijavljenih je 366 igralcev, vendar jih bo nastopilo le 64. Ime prvega nosilca in število slovenskih teniških igralcev bosta znana naknadno. DŠ Celjanke drugič prvakinje kategorije U15 Že tako izjemno uspešno sezono Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje so z zmago v Tivtu dopolnile še mlajše celjske košarkarice. V polfinalu zaključnega turnirja lige Waba v Črni gori so bile boljše od ekipe Zagreba s 85 : 66. V finalu so premagale domačinke iz ekipe Sea Stars z 79 : 65. Cinkarna je četrti klub z več kot enim osvojenim naslovom prvaka. Za najbolj koristno igralko turnirja so izbrali Niko Bla-gus, ki je bila tudi najbolj učinkovita košarkarica. Najboljša skakalka turnirja je bila Ela Modrić, najboljša podajalka pa Nika Ocvirk (vse Cinkarna). V Dobro razpolož§n|№jde celjsjkejk rice s svojim vodstvom po koncuflurnirj Tivtu. (Foto: ŽKK Cinkarna Celje) ekipi trenerja Urbana Polu-tnika so bile še Brina Kidrič, Lana Humski, Iva Simić, Lenka Tosić, Tara Jazbec, Nina Josipović, Hana Abbas, Manca Sitar in Živa Gril. Za konec test hitrosti V Plezalnem centru Celje je bila zadnja tekma letošnje vzhodne lige, na vrsti je bila preizkušnja v disciplini hitrost. Prijavljenih je bilo 271 tekmovalcev. Člani Športnople-zalnega odseka Planinskega društva Celje - Matica so se ponovno odlično odrezali tako z rezultati kot z organizacijo tekme. Mladi domači tekmovalci so osvojili pet zlatih, štiri srebrne in eno bronasto medaljo. Rezultati v skupni razvrstitvi so bili naslednji: Miha Ocvirk 1. mesto (ml. cicibani M), Kiara Katja Jerič 3. mesto (ml. cicibanke M), Nejc Obaj-din 3. in Luka Oblak 5. mesto (st. cicibani S), Ula Novak 1. in Sofija Dražumerič 2. mesto (st. cicibanke S), Tjan Prtenjak 4. mesto (ml. dečki M - absolutno), Ruj Fijavž 4. in Nai Viz-ler 5. mesto (ml. dečki M - B skupina), Tin Novak 1. mesto (ml. dečki S - absolutno), Sven Bordon 5. mesto (ml. dečki S - B-skupina), Izak Brežnik 3. mesto (st. dečki - B-skupina), Mia Ramskugler 1. mesto (st. deklice - absolutno), Natalija Obajdin 3. mesto (st. deklice - B-skupina), Žiga Pirš 2. mesto (kadeti - B-skupina) in Pia Ivanuš 4. mesto (kadetinje - B--skupina). Celjski klub je prejel pokal za najboljši klub v minuli sezoni. DŠ 18 NAPOVEDNIK Kulturne prireditve ČETRTEK, 1. JUNIJ 18.30 Glasbena šola Velenje Letni koncert pevcev Glasbene šole Velenje 19.30 Gledališče Celje_ Tega okusa še niste poskusili Za abonma Četrtek večerni in izven 20.00 Celjski mladinski center JaMCC Večeri novonastale glasbe PETEK, 2. JUNIJ 19.00 Dom kulture Nazarje Koncert ob 25-letnici MePz Kulturnega društva Nazarje Gosta večera ŽePz in MoPz KD Bočna 19.00 Kulturni dom Nova Štifta Ljudske pevke Pušelj Predstavitev 5. zgoščenke Mladostni spomini 19.30 Gledališče Celje_ Tega okusa še niste poskusili Za abonma Petek večerni in izven 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Fiziki Predstava Gledališča Zarja Celje 20.00 Park pri Kulturnem domu Polzela Poletju naproti Koncert tamburašev Polzela 21.00 Celjski mladinski center Abba mia Večer glasbe skupine Abba 22.00 Max klub Velenje Batista Cadillac Koncert SOBOTA, 3. JUNIJ 17.00 Gledališče Celje_ Tega okusa še niste poskusili Za abonma Sobota popoldanski in izven 19.30 Vrt Ipavčeve hiše Glasba na vrtu Koncert MePZ Zgornji trg Šentjur 20.00 Park Vile Herberstein Rade Šerbedžija in Zapadni kolodvor Koncert 20.00 Celjski mladinski center Spiral Mind, Marjana Trench, Ba kanal Koncert NEDELJA, 4. JUNIJ 11.00 Drevesna hiša v Mestnem gozdu Celje Čarobne melodije gozda Nastopile bodo: Inga Ulokina (violina), Olga Ulokina (klavir) ter plesalka Gea Erjavec iz Plesnega foruma Celje. 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Harlekinova letna produkcija Društvo za umetnost plesa Harlekin 19.00 Dvorec Novo Celje Šopek smehljajev Letni koncert ŽePZ Savinjski cvet z gosti PONEDELJEK, 5. JUNIJ 18.00 Mladinski center Žalec »Živim, ljubim, verujem, upam, ustvarjam« Odprtje razstave Petre Kačičnik Škof 19.00 Dom kulture Velenje Ruševec in mandala, projekcija dokumentarnega filma Filmski večer Andreja Mlakarja TOREK, 6. JUNIJ 19.00 Velenjska promenada CVIU Velenje Večeri v amfiteatru 19.30 Gledališče Celje_ Tega okusa še niste poskusili Za abonma Torek večerni in izven 19.19 Knjižnica Velenje Kajuhov večer: Javna bralna vaja Kajuhove drame Mati CINKARNA triglav makrom ikro SKUPINA 7 ODPIRALNI CAS: TOREK - NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI - Zaprto INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 JAVNO VODSTVO CELEIA - MESTO POD MESTOM Nedelja , 4. JUNij 2023, ob 11.00, ШшИК KNEžJi dvor. VsToPNiNA: 5€ SREDA, 7. JUNIJ 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Večer v muzejski kavarni Predstavitev monografije Bela kuga. Ilegalni abortusi in zmanjševanje rodnosti na Slovenskem v obdobju med obema vojnama avtorice dr. Ane Cergol Paradiž 18.00 Kreativni center Čuk Velenje Celovečerna pesniško-potopisna branja 22. Lirikonfest Velenje 19.30 Narodni dom Celje Prijatelji, ostanimo prijatelji! Letni koncert Mešanega pevskega zbora Orfej Celje pod vodstvom Matevža Pušnika, posvečen 70. obletnici Avsenikove glasbe. Gostja bo Monika Avsenik. Druge prireditve ČETRTEK, 1. JUNIJ 17.00 Podjetniški inkubator Aurea Kosovo - Žarišče JV Balkana Predavanje PETEK, 2. JUNIJ 9.00 Mestni park Celje Dobimo se na vrtovih delavnice za predšolske otroke in prvošolce, sprehod po mestnem gozdu v družbi gozdarja, ob 17.00 delavnica z biologom 17.00 Perišče v Dobriši vasi Srečanje na perišču 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec_ Prireditev ob 20-letnici Koronarnega kluba Savinjska dolina 18.00 Clef pivovarna v Arji vas Polteni večer pod kozolcem Petrovčevanje 2023 SOBOTA, 3. JUNIJ 9.00 Osnovna šola bratov Letonja Šmartno ob Paki Veter v laseh, 9. dobrodelni Sončkov tek 10.00 Nogometno igrišče Dobriša vas Nogometni maraton Petrovčevanje 2023 10.00 Vila Rožle/Sončni park v Velenju Ta veseli dan - otroška olimpijada Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje 10.00 Mestni park Celje_ Dobimo se na vrtovih Vodenje po parku, ob 11.00 koncert Celjskega godalnega orkestra NEDELJA, 4. JUNIJ 9.00 Bazilika Petrovče Lepa nedelja s procesijo Petrovčevanje 2023 15.00 Dom krajanov Šentilj pri Velenju Praznik salam Turistično društvo Šentilj pri Velenju PONEDELJEK, 5. JUNIJ 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti Vodi Metka Klevišar na ZOOM aplikaciji, prijave: info@jozef.si. TOREK, 6. JUNIJ 09.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Slovenska planinska pot Predavanje Stanka Drofenika 18.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Savinja nas povezuje Odprtje razstave razglednic SREDA, 7. JUNIJ 11.00 Podjetje Bisol Group, Prebold Inovator leta Spodnje Savinjske doline 2022 Podelitev priznanj Javno podjetje Komunala Laško d.o.o. razpisuje delovno mesto VODJA PODROČJA RAVNANJA Z ODPADKI Si organiziran/-na, si kreativen/-na, natančen/-na, z vodstvenimi sposobnostmi? Imaš izkušnje na področju ravnanja z odpadki, 6. stopnjo izobrazbe, najmanj 3 leta delovnih izkušenj in izpit B kategorije? Glavna dela in naloge so: - vodenje področja ravnanja z odpadki, vključno z zaprtim odlagališčem odpadkov in zbirnim centrom, - dobro poznavanje zakonodaje na področju dela, - planiranje in izvajanje delovnih procesov, - skrb za varovanje okolja. Nudimo: - zaposlitev za nedoločen čas s б-mesečnim poskusnim delom, - enoizmensko delo. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in referencami dosedanjega dela sprejemamo do 7. junija 2023 na naslovu tanja.k@komunala-lasko.si ali na novi tednik radio celje ffSffBlSBIH I Ja odjetje Komunala Laško Podšmihel le, 3270 Laško. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. MALI OGLASI/INFORMACIJE 19 MOTORNA VOZILA PRODAM PASSAT 1,9 tdi karavan, letnik 2005, registriran do 6. 6. 2023, prodam ali menjam za drva. Telefon 031 549-994. 339 STROJI BIKCA simentalca, starega 5 mesecev, težkega približno 250 kg, prodam. Telefon (03) 5772-960 ali 040 879-405. 256 DVE telički simentalki, stari 10 dni, in bikca simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 840-282. n BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za nadaljnjo rejo, prodamo. Možna tudi dostava. Telefon 031 753-595. p KUPIM PRODAM MOTORNO škropilnico Stihl SR 400, malo rabljeno, prodam. Telefon 031 232-778. 359 »PANT žago«, horizontalno, za razrez hlodovine, in kosilnico Bcs, starejšo, na bencin, prodam. Telefon 070 738-979. 360 DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KUPIM TRAKTORJE in kmetijsko mehanizacijo, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 255-834. p KOSILNICO, traktor in pajek kupim. Telefon 041 540-364. p ŽIVALI PRODAM PRODAM BELO vino laški rizling, suho, zelo primerno za ljubitelje »špricerjev«, prodam po 2 EUR/l. Dostavim tudi na dom. Martin, telefon 041 939-515. 350 DOMAČE vino (jurka, izabela) prodam po 1 EUR/liter. Telefon (03) 781-0034. 358 OSTALO Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več med nami ni. Vedno si v mislih z nami, saj kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... V SPOMIN 31. maja je minilo eno leto, kar nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in prababica MARIJA MAGDALENC iz Osredka 2a, Šentjur Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Vsi njeni Dve leti sta minili, kar od tebe smo se poslovili. A še vedno tako boli, ker med nami več te ni. Ko pogledamo okoli hiše naokrog, povsod vidimo delo tvojih pridnih rok. Pogrešamo te, v naših srcih sedaj živiš, ti pa počivaš onkraj mavrice, čuvaš nas in nad nami bdiš. V SPOMIN Mineva drugo leto, kar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, pradedi, tast, brat, stric in svak STANISLAV KRAMER iz Medloga pri Celju (9. 4. 1934-31. 5. 2021) Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob grobu in mu prižigate sveče. Zelo te pogrešamo. Žalujoči: tvoji najdražji NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELIČKO pasme limuzin, staro tri mesece in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 4 KRAVO, pašno, po prvem teletu, z bikcem, prodam. Telefon (03) 5799-140 ali 068 149-241. 353 PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p KOKOŠI, mlade, za začetek nesnosti, prodajamo na farmi Zg. Roje, Šempeter Savinjski dolini; aurokane, rjave, bele, italijanke. Sprejemamo naročila za enodnevne in večje piščance za dopitanje. V ponudbi kakovostna krmila za kokoši in piščance. Vsak delavnik in sobote. Telefon (03) 7001446. p ŠTIRI nove letne gume Continental 235/55 R18 V prodam po polovični ceni. Telefon 041 604-651. 354 KOKOŠNJAK za 5 nesnic, ograjen, in 25 sadik lovorikovca, višina 50 cm, prodam po 5 EUR/kos. Telefon 070 477-884. 362 VINO, jabolčnik in suha drva prodam. Telefon 070 667-374. 3 6 3 LAPTOP Lenovo, tablico, mobilni telefon in šivalni stroj Pfaff prodam. Telefon 041 661-729. 364 70-letni moški išče žensko svojih let. Telefon 071 396-396. 344 45-letni kmečki fant, preprost, iskren, deloven, zaposlen, ljubitelj narave in živali, bi rad spoznal žensko, staro od 40 do 53 let, za resno zvezo. Telefon 041 254-326. 334 PODJETNIK iz Ljubljane želi spoznati žensko s celjskega območja. Sem urejen, visok 175 cm, štejem 53 pomladi, nekadilec, nepivec, ljubitelj sonca, morja, rekreati-vec. Telefon 031 695-370. p ZAPOSLITEV AVTOHIŠA Škorjanec, d. o. o., Levec 56e; zaposlimo avtokleparja. Nudimo: stimulativno plačilo in urejeno okolje. Vloge na naslov ali pokličite 031 677-707. 346 KOŠNJA zelenic, strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. p SEJALNICO za koruzo, traktorsko škropilnico, silokombajn, pajek, tračni obračalnik, travniške brane in avtoprikolico za vožnjo živali prodam. Podarim košnjo, 5 ha. Telefon 051 748-479. p Smrti Celje Umrli so: Stanislav NOVAK s Polzele, 87 let, Jožefa PAHIČ z Ljubnega ob Savinji, 83 let, Jožef LAJLAR iz Celja, 68 let, Marija OTOREPEC iz Štor, 68 let, Iztok SIMON iz Dramelj, 65 let, Anton KUŽNER iz Voj- nika, 85 let, in Suzana JARH ŠPEC iz Šoštanja, 80 let. Žalec Umrla sta: Feliks VINDIŠ s Polzele, 75 let, in Jožefa TROGAR iz Nove Loke pri Mozirju, 85 let. Velenje Umrla sta: Anton ROJTEN iz Velenja, 84 let, in Štefanija GOLOB iz Topolšice, 82 let. Sobota, 10. 6.2023, od 9.00 do 13.00 CINKARNA IS) LET 1873 • 2023 V Cinkarni Celje, Kidričeva 26 (vhod nasproti Tuš Cash&Carry) in v Poslovni enoti Mozirje (Ljubija 11) Več: www.cinkarna.si Z 20 INFORMACIJE Več kot jih boste pripeljali, več boste ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE VVREDNOSTI20 EVROV. BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! Ime in priimek Naslov: Telefon Datum naročila Naročnino bom plačeval: □ mesečno П na 3 mesece Dna 6 mesecev Dietno □ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail)_ S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: https://www.novitednik.si/postanite-narocnik Novi tednik naročam na predlog (ime, priimek in telefon oz, e-mail): NT&RC, d.o.o. Prešernova 19 3000 Celje e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Akcija traja do podelitve bonov vskupni vrednosti 1000eur. Bonvvrednosti20eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. www.novitednik.si novi tednik Vedno? г №№j l Idealna rešitev za osvežitev in preživljanje prostega časa v poletnih dneh je bazen na domačem dvorišču. V Obiju imajo na voljo širok nabor bazenov, ki se med seboj razlikujejo pg-jipu, obliki, velikosti/globini in seveda nenazadnje tudi po ceni. V trgovini boste našli vse od manjših/otroških, bazenov bazenov z napihljivim robom, do,večjih bazenov z močno kovinsko konstrukcijo innenaza-dnje masažnih bazenov za res pravd sprostitev in pobeg iz vsakdana. Med, vsemi, ki boste izpolnili spodnji kupon, bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel nagrado - bazen v vrednosti do 500! eur. Če imate manjše dvorišče in bo vaš bazen manjši, si boste v vrednosti do 500 eur izbrali doddtk£za vzrdževanje bazena. V žrebu za bazen bomo upoštevali vse kupone, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 20. junija 2023. Kupone pošljite ali prinesite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Bazen. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah I I_I za namen pridobivanja novih naročnikov. I I Sodelujoči v primeru, daje izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja I ter fotografij v Novem tedniku, objavo na Radiu Celje ter na spletnih straneh podjetja, na Facebooku I in Instagramu I S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, d.o.o., do I preklica uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki I ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu podatkov. niKOV^ ZCLOi Ted ni ko ve zaodbe Št. 22 / Leto 78 / Celje, 1. junij 2023 Katera so naj piva Slovenije 2023? pripovedovalci zgodbe špela ožir Prvo mesto po njihovem izboru je na družbenem omrežju Facebook prejela Domačija in pivovarna Haler - Olimje za zeleno pivo s konopljo, zeleni ležak, ki je obenem ambasadorjevo pivo Fontane piva Zeleno zlato. Na drugem in tretjem mestu sta pristali dve mikropivovarni iz bližine fontane - Turistična kmetija in pivovarna Flajs s štangar-jem, pale ale, ter Savinjska pivovarna Clef Brewery s pivom MI2, pale ale. »V težki konkurenci izjemnih piv so slavila tri piva, ki so osvojila srca pivoljubcev s svojim edinstvenim značajem. Pivovarne, iz katerih prihajajo, so pokazale popolnoma predano pivovarstvo in neustavljivo zgodbo,« je pojasnil direktor zavoda mag. Boštjan Štrajhar in dodal, da gre pri izboru za več kot zgolj okusno pivo. »Gre za strast, ki jo pivovarji vlagajo v svoje izdelke. Vsak pivovar je pripovedovalec zgodbe, ki se odraža v edinstvenih receptih in pristopu k pivovar-stvu. Zgodbe pivovarjev so tiste, ki dajejo pivu dušo in poseben čar ter ga ločujejo od množice. Zato je bil izbor naj piva Slovenije tudi priložnost, da se te zgodbe približajo širši javnosti in da se pivovarjem izkaže priznanje za njihovo predanost,« še dodaja direktor. Več kot le okusno pivo ZKŠT Žalec, ki stoji za tem izborom, si prizadeva za spodbujanje slovenskega pivovarstva in promocijo vrhunskih piv craft. Ideja za ta dogodek, ki je bil tokrat že tretji zapovrstjo, se je, kot je pojasnil direktor zavoda, rodila leta 2020, ko so se gostinski lokali zaradi pandemije znašli v težkem položaju, pivovarji pa so imeli na tisoče litrov vrhunskega piva, ki ga niso mogli prodati. »Z namenom podpore pivovarjem in širjenja zgodbe o pivovarstvu je bil narejen ta izbor, ki s prireditvijo slavi pivovarsko strast. Izkazal se je ne le kot praznovanje okusov, ampak tudi kot prizadevanje za podporo in spodbujanje slovenskih pivovarjev. Skozi njihove zgodbe smo lahko spozna- li, kako pomembno je podpreti domače obrtnike, ki ustvarjajo vrhunska piva iz strasti in predanosti,« še dodaja Štrajhar. Prostor so jim namenili tudi na fontani piva. Vsak mesec so štiri od njenih šestih pip posvečene drugi pivovarni, kar omogoča raznolikost okusov in priložnost za odkrivanje novih pivskih doživetij. Žalec, središče pivovarstva in hmeljarstva Da je fontana ravno v Žalcu, ni naključje. Kombinacija ugodne klime, rodovitne zemlje in izkušenj pridelovalcev je omogočila, da je središče Spodnje Savinjske doline postalo pomembno območje za pridelavo viso-kokakovostnega hmelja. Bogata zgodovina pivovarstva in hmeljarstva, ki dolino zaznamuje že več kot 150 let, postavlja Žalec v središče teh dveh panog v Sloveniji. »Tu je živel in deloval Simon Kukec, ki velja za prvega slovenskega pivovarja. V Žalcu sta Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, v naši občini delujejo štiri mirkopi-vovarne ter znamenita Fontana piva Zeleno zlato. Vse to postavlja Žalec v središče hmeljarstva in pivovarstva Slovenije,« ob koncu še dodaja Štrajhar, ki ga veseli, da je poleg zgodovinskega in naravnega konteksta tudi Fontana piva Zeleno zlato v Žalcu pomembna točka, ki privablja tako domače kot tuje obiskovalce. Po porabi piva smo Slovenci na 6. mestu v Evropski uniji; naša poraba piva na prebivalca znaša 78 litrov na leto. Pivovarji kot Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec je v soboto popoldne pri Fontani piva Zeleno zlato razglasil naj pivo Slovenije 2023. Pivoljubci so za najboljše pivo glasovali na spletu, kjer so bila objavljena vrhunska piva craft slovenskih pivovarjev. Slovenija izvozi za 59,2 milijona evrov piva, največ na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino, Italijo, Srbijo, Nemčijo in Avstrijo. Uvozi za 29,5 milijona evrov piva, največ iz Avstrije, Hrvaške, Češke, Italije, Nemčije in s Poljske. Kaj pravi stroka? Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij Gospodarske zbornice Slovenije je ta teden v sodelovanju z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije na tretjem sen-zoričnem ocenjevanju piva podelila znake pivo odlične kakovosti 2023. Prejelo jih je sedem podjetij za 18 različnih piv iz kategorij piva ale, piva ležak in specialna piva. Prejemniki znaka so podjetja: Frizi Beer, kraft pivovarna iz Cirkulan, Pivovarna Zajc iz Cerknega, Pivovarna Haler iz Olimja, Pivovarna Laško Union, Savinjska pivovarna Clef Brewery iz Petrovč, Pivovarna Mahnič iz Kozine in Time Brewery iz Kozine. »Senzorično ocenjevanje piva je namenjeno vsem podjetjem, ki varijo pivo in ga tržijo na slovenskem trgu. Ocenjevanje opravljajo strokovnjaki, ki ocenijo lastnosti piva, kot so videz, vonj in grenčica ter občutek v ustih v skladu z navedbami na izdelku,« je pojasnila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij dr. Tatjana Zagorc. Direktor zavoda mag. Boštjan Štrajhar in župan Občine Žalec Janko Kos v družbi najboljših pivovarjev (Foto: Bina Plaznik) V Sloveniji pivo proizvaja 100 pivovarn, ki zaposlujejo 640 ljudi in ustvarijo več kot 107 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Nepozabno doživetje Doktorica, ki pleše ob Napne, nameri in med zvezdami Str. 24-25 drogu Str. 26 izstreli Str. 30-31 22 INTERVJU Jože Bračko, vodja Skupine za mladoletniško kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Prihaja čas, ko se bodo starši bali svojih otrok? Tragedija v Srbiji in pred tem tudi posnetki surovega medvrstniškega nasilja v Celju so odprli številna vprašanja, kaj se dogaja z družbo v tem hitrem in sodobnem svetu, kjer ljudje mislijo, da lahko posegajo v svobodo in varnost drugega. Smo na točki, kjer se moramo odločiti, ali bo vsak vendarle odigral svojo vlogo in dodal svoj delček k mozaiku ničelne strpnosti do kakršnekoli oblike nasilja. Ali pa bomo spet zatisnili oči in nadaljevali po isti poti. Do novega primera tragedije, ko se bo krog razpravljanj nadaljeval. Prihajamo v čas, ko se bodo starši vedno bolj bali svojih otrok. simona šolinič S tem se strinja tudi vodja Skupine za mladoletniško kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Jože Bračko. Zelo dobro pozna primere medvrstniškega in drugega nasilja, kjer so storilci otroci in mladoletniki. Čeprav miri in dodaja, da na Celjskem še ni znaka za alarm, ki bi nakazoval možnost tragedije, kot se je zgodila v Srbiji, pravi, da moramo biti pripravljeni tudi na takšne stvari, če vsak v družbi ne bo opravil svojega dela pri vzgoji, izobraževanju in osveščanju mladih, da nasilje ni rešitev. Po primerih medvrstniškega nasilja, ki so se vrstili v družbi, je bilo pogosto mogoče slišati ali prebrati, da se je medvrstniško nasilje dogajalo vedno in da to ni nič čudnega. Ali je takšno nasilje res enako, kot je bilo nekoč? Zagotovo je medvrstniško nasilje bilo včasih in bo prisotno tudi naprej. Toda tega, kar se dogaja zdaj, da mladoletniki in otroci posegajo po orožju, prej ni bilo. Na tem področju se nasilje stopnjuje. Tudi razvoj spleta je prinesel »novosti«. Vsaka nova oblika tehnike, nov način življenja prinese nekaj novega. Tudi učitelji v šolah opažajo, da je ogromno psihičnega nasilja in groženj prenesenih na splet. Tega včasih ni bilo. Včasih smo se stepli in je šlo življenje naprej. Zdaj tudi mi opažamo, da se nekateri mladi organizirajo, se natančno dogovorijo, kje bo obračun, potem dogodek snemajo, da lahko objavljajo na spletu. Da. So razlike v primerjavi s preteklimi oblikami medvrstniškega nasilja. Je splet nasilje samo še dodatno razširil, stopnjeval - tudi sovražni govor? Splet pripomore k hitrosti širjenja takšnih zapisov ali objav posnetkov. Če je kdo včasih komu grozil, ga je poklical ali se srečal z njim. Zdaj na spletu nekdo nekaj napiše in to je vidno vsem. Splet je vse skupaj samo dodatno po- "V i spešil. Prav tako »povleče« ^^ za seboj večje skupine ljudi. Kot na nogometnih tekmah. Nekdo začne z nasiljem in s tem »povleče« tudi druge za seboj. Morda kdo sicer groženj komu niti ne bi izrekel, a ker vidi, da drugi to počnejo in je vidno vsem, enako stori tudi on. Lahko bi rekli, da je na račun hitrosti spleta prišlo do številnih primerov tovrstnih groženj. Ali se mladi (in tudi starejši), ki tako grozijo, skrivajo za anonimnostjo ali jim je splet dal celo toliko poguma, da se ne bojijo tega, da je vidno, kdo je kaj objavil? Takšni zapisi na spletu niso vedno anonimni. Sploh če gre za grožnje, jih posamezniki zavestno in načrtno objavijo z imenom in s priimkom. Anonimne objave srečujemo predvsem pri fotografijah otrok. Kadar gre za za izrekanje groženj ali napovedi obračunov, posamezniki to objavijo tako, da se natančno ve, kdo stoji za tem. Katerih kaznivih dejanj je največ med mladimi? Glede na statistične podatke zdaj beležimo nekoliko manj primerov kaznivih dejanj, ki se nanašajo na izdelavo, prikazovanje in posest pornografskega gradiva. S tem mislim na fotografije golih posameznikov, do katerih so storilci prišli na nek način in jih nato objavljali na spletu. Ali ko sta bila posameznika par in sta si izmenjavala fotografije, ko pa sta se razšla, je nekdo od njiju te slike objavil. Na Celjskem sicer zaznavamo porast medvrstniškega nasilja, predvsem groženj, a je res, da ljudje v zadnjem času veliko bolj in hitreje prijavljajo tnvr- stne primere in tudi policija jih zelo resno spremlja ter dosledno preiskuje. Če je med vrstniki fizično nasilje, prihaja tudi do hudih poškodb. Kako je s tem v primerih, ki jih preiskujete na Celjskem? Glede na podatke, ki jih imamo, in na primere, ki jih preiskujemo, pri medvrstni-škem nasilju na našem območju ne prihaja do hudih telesnih poškodb. Največkrat gre za sledi poškodb oziroma za lahke telesne poškodbe. Bili so tudi primeri v preteklosti, ko so mladoletniki ubili koga, ampak tega pri nas res ni veliko. Se bojite, da bo tega stopnjevanja nasilja vedno več? Vsaj glede na to, kaj se dogaja v drugih državah, ne nazadnje so bili tudi pri nas izstopajoči primeri. Na podlagi dogodkov v Srbiji preseneča predvsem to, kaj je »naredil« zgled. Ko se je zgodilo prvo streljanje v šoli, se je za njim zgodilo še drugo. Bojim se, da bi se v nasilnih primerih pri nas zgodilo podobno. Upam, da ne bo prišlo do tega. Družba se je prebudila, vsi smo dejavni, policija, šole, centri za socialno delo in drugi. Verjamem, da bodo tudi starši odigrali svojo vlogo. Mislim namreč, da imajo ravno starši največjo vlogo pri prepre- »Družine so različne, a lahko potrdim, da je večja verjetnost, da nasilen otrok izhaja iz družine, kjer odnosi ^ niso urejeni. Seveda gre tudi za bogate družine, kjer so starši vpeti v posel, pri čemer za otroka nimajo časa. Otroka se danes ne da vzgajati z denarjem. Spomnim se ženske, ki sem jo klical, naj se oglasi na policijo, da se pogovorimo o njenem otroku, in mi je dejala, da »ta teden nima časa«. Mama torej en teden ni imela časa, da bi prišla na policijo in se z nami pogovorila o svojem otroku.Torej zanj nima rasa.« »Mislim, da sta družbo do te točke pripeljala kapitalizem in materializem. Vsi se ženejo za bogastvom, za dopusti, da bi lahko na družbenih omrežjih objavili, kje so bili in kaj so tam počeli. V bistvu samo služijo denar in hrepenijo za premoženjem, a na otroke pozabljajo. Menim, da je to eden največjih problemov te družbe.« INTERVJU 23 čevanju nasilja. Nikoli pa ne vemo, kdaj se bo pojavila kakšna izjema. Če policija obravnava mladoletnika in kliče starše, da pridejo ponj, velikokrat neuradno slišim, da se starši ne odzovejo ustrezno. S kakšnimi primeri se srečujete? Gre tu za nefunkcionalne družine, bogate, revne? Družine so različne, a lahko potrdim, da je večja verjetnost, da nasilen otrok izhaja iz tiste družine, kjer odnosi niso urejeni. Seveda gre tudi za bogate družine, kjer so starši vpeti v posel, pri čemer za otroka nimajo časa. Otroka se danes ne da vzgajati z denarjem. Spomnim se ženske, ki sem jo klical, naj se oglasi na policijo, da se pogovorimo o njenem otroku, in mi je dejala, da »ta teden nima časa«. Mama torej en teden ni imela časa, da bi prišla na policijo in se z nami pogovorila o svojem otroku. Torej zanj nima časa. Kadar je otrok nasilen, to največkrat nakazuje, da v družini nekaj ni v redu. So primeri, kjer so bili tudi starši kdaj obravnavani v kakšnem postopku, lahko so premožni ali s socialnega dna, kjer morda niti ne znajo ali ne zmorejo vzgajati otroka. Pravi- Vidi se, da je zdaj več sodelovanja, več dejavnosti. Koliko bomo uspešni pri preprečevanju nasilja, ne morem reči. Večina ustanov odigra svojo vlogo. Tudi starši se bodo svoje vloge morali zavedati. Dogaja se, da šole pripravijo sestanke, srečanja, dejavnosti, pri čemer tistih staršev, ki bi na teh sestankih morali biti, ni. Več bo treba narediti predvsem na avtonomnosti in suverenosti šol. Se dogaja, da kdo, ki ga obravnavate, misli, da ve več od strokovnjakov na policiji? Vam starši kdaj »pametujejo« ali ne upoštevajo vaših navodil, besed? Niti policija nima več takšne avtoritete, kot jo je imela pred dvajsetimi leti. Toda ima izdelane protokole, ki jim sledi. Nekateri, seveda, poskušajo in vztrajajo pri svojem, vendar na policiji natančno vemo, kaj moramo storiti in kako. Problem nastaja le tam, ko je otrok osumljenec kaznivega dejanja in ga starši zagovarjajo. To je lažna potuha in ni dobro. Da bi vplivali na naše delo? Ne. Ravno zaradi protokolov, ki jim sledimo. »Na območju Policijske uprave Celje smo imeli primer, ko se je mama zaklepala pred 10-letno deklico, ker je bila slednja do nje nasilna. Gre tudi za mladoletnike, ki nato izvajajo nasilje nad starši, ko postanejo polnoletni. Tudi mladoletnikom zaradi nasilja izrečemo ukrep prepovedi približevanja staršem.« loma se nasilje zelo redko dogaja tam, kjer je v družinah dovolj skrbi in nadzora. Vas danes čudijo takšni odnosi v družinah? Mislim, da sta družbo do te točke pripeljala kapitalizem in materializem. Vsi se ženejo za bogastvom, za dopusti, da bi lahko na družbenih omrežjih objavili, kje so bili in kaj so tam počeli. V bistvu samo služijo denar in hrepenijo za premoženjem, a na otroke pozabljajo. Menim, da je to eden največjih problemov te družbe. Veliko se govori o pomanjkanju empatije pri mladih. Kaj vam mladi, ki so povzročitelji nasilja, povedo na zaslišanjih? Se zavedajo, kaj s tem naredijo, in ali storjeno obžalujejo? Mislim, da se tri četrtine mladoletnikov, ki so storilci nasilja, sploh ne zaveda tega, kaj so s tem povzročili. Imeli smo primer, ko je mladoletnika tožilka na sodišču soočila s tem, kakšno stisko in travme je povzročil s svojim dejanjem žrtvi. Storilec je namreč objavil ali delil fotografije gole žrtve. Priznal je, da se ni zavedal tega in če bi vedel, kaj bo s tem povzročil žrtvi, tega ne bi storil. Dejal je, da je to storil nepremišljeno in zato, da bi pred drugimi izpadel »frajer«. Mislim, da se jih veliko resnično ne zaveda, kaj s tem povzročajo. Opažam, da različne stroke pri preprečevanju nasilja med mladimi govorijo o tem, da imajo različne osebe, ustanove različne vloge. Nekateri na primer pravijo, da imajo ključno vlogo starši, drugi menijo, da imajo poglavitno vlogo šole. Slednje so včasih primere nasilja celo pometale pod preprogo. Je danes drugače? Imamo šole, ki redno prijavljajo nasilne primere, in imamo tudi šole, ki doslej niso prijavile niti enega takšnega primera, torej se pri tem zagotovo kaj pomete pod preprogo ali spregleda. Ne morem reči, da so šole neod-zivne, trudijo se. Zavedati se morajo, da tudi policija vsake malenkosti ne more preiskovati in da morajo nekatere primere rešiti same. Vi poznate vse primere nasilja med mladimi na Celjskem, saj jih preiskujete. Pogrešate več dejavnosti od nekaterih ustanov? »Pripravljeni smo. Hudi primeri se lahko zgodijo že jutri, čeprav se vsi trudimo, da se ne bi. Takšne stvari je težko napovedovati. Če se naveževa na Srbijo, je v tistem primeru, kjer je streljal deček, popolnoma nesmiselno ravnanje očeta. Zakaj je učil otroka streljati? Če kot oče ne najdeš drugega konjička za otroka, mu ne ponudi učenja streljanja. Če imaš doma orožje, ga moraš ustrezno zavarovati. In spet sva pri starših. Oni imajo prvo vlogo. Tudi če nimajo orožja, bo morda otrok posegel po nožu, vendar bodo posledice morda manjše. Kakorkoli se trudimo kot policija, vsega preprosto ne moremo preprečiti.« Se vam zdi, da bi bilo prav znižati starostno mejo na področju kazenske odgovornosti? Torej, da bi bila nižja od 14 let? Na to je težko odgovoriti. Gre za otroke, ki so otroci tudi po 14. letu, in zavedanje o tem, kaj storijo, je tudi po 14. letu manjše. Treba je upoštevati več dejavnikov, saj gre lahko pri storilcih tudi za duševno motnjo. Verjetno je tako tudi pri fantu, ki je streljal v Srbiji. Ali je dobro zdaj posploševati? Ne vem. Težko bi odgovoril na to vprašanje, ker ne vem, ali bi to kaj spremenilo ali pripomoglo k preprečevanju nasilja. In poostritev ukrepov na področju odgovornosti staršev teh storilcev? Kadar pri preiskavi nasilja, ki ga stori otrok ali mladoletnik, dobimo podatke, da starši ali zakoniti skrbniki hudo kršijo dolžnosti do otrok ali mladoletnikov ali opuščajo nadzor, zoper starše podamo tudi kazensko ovadbo, saj gre v tem primeru za kazensko odgovornost. Običajno se postopki policije s podajo kazenske ovadbe končajo. Delo nadaljujejo tožilstvo in sodišča. Vedno obvestimo tudi centre za socialno delo, ki potem spremljajo in obravnavajo družine in otroke. Novost je sicer, da policija dobiva sklepe in sodbe, da vidi, ali je bila sodba obsodilna ali oprostilna ali pa je prišlo do zavržbe ovadbe. Policija sicer načrtno kasnejših odločitev ne spremlja. To, kakšen je razplet na sodiščih, je odvisno od tega, za katero področje gre. Pri kaznivih dejanjih, ko gre za zanemarjanje otroka, se zadeva največkrat konča s pogojno obsodbo ali z odloženim pregonom. Pri spolnih zlorabah ali prikazovanju pornografske vsebine z otroki gre največkrat za obsodilne kazni. Tu moram reči, da gre tudi za večletne zaporne kazni, ki se tudi iz leta v leto višajo. Ali so sodni postopki na tem področju hitri? Za vsako sodno zadevo je pomembno, da jo na sodišču končajo hitro. Primeri, kjer so osumljeni mladoletniki, pa imajo na sodišču prednost. Podatki, ki jih imamo, kažejo, da je ogromno nasilja otrok nad starši v Sloveniji. Tudi na Celjskem? Da. Imamo tudi nekaj takšnih primerov. Pri dosedanjih izkušnjah iz preiskav se je izkazalo, da je bil otrok nasilen do staršev, ki so ga neupravičeno zagovarjali, ko je storil kaj kaznivega. Torej je nato otrok postal nasilen do staršev. Enako je v primerih, kjer so bili starši nasilni do otrok, saj so ti kasneje bili nasilni do njih. Torej so izvajali enak vzorec, le v obratni smeri. Da bi bili takšni primeri izjemno v porastu, ne morem govoriti, a se dogajajo. Gre v teh primerih za otroke ali mladoletnike oziroma starejše mladoletnike? Na območju Policijske uprave Celje smo imeli primer, ko se je mama zaklepala pred 10-letno deklico, ker je bila ta do nje nasilna. Gre tudi za mladoletnike, ki nato izvajajo nasilje nad starši, ko postanejo polnoletni. Ali prihajamo v obdobje, ko se bodo starši bali svojih otrok? Morda. S tem se lahko strinjam na podlagi primerov, ki jih preiskujemo. Tudi otrokom zaradi nasilja izrečemo ukrep prepovedi približevanja staršem. Vas to preseneča? Tempo življenja je hiter, vse je napeto in tudi ljudje so napeti. Materialne dobrine ... Vsi bi imeli vse, vsi bi imeli vse takoj ... Ko se v življenju nekaj zalomi, so ljudje pod pritiskom. Kam bo vse to pripeljalo? Upam samo, da bomo vse to uspeli obvladovati in da ne bo šlo čez mejo. Ima policija projekcije, kaj bi se lahko zgodilo v prihodnje na področju stopnjevanja nasilja mladih? Pripravljeni smo. Hudi primeri se lahko zgodijo že jutri, čeprav se vsi trudimo, da se ne bi. Takšne stvari je težko napovedovati. Če se naveževa na Srbijo, je v tistem primeru, kjer je streljal deček, popolnoma nesmiselno ravnanje očeta. Zakaj je učil otroka streljati? Če kot oče ne najdeš drugega konjička za otroka, mu ne ponudi učenja streljanja. Če imaš doma orožje, ga moraš ustrezno zavarovati. In spet sva pri starših. Oni imajo prvo vlogo. Tudi če nimajo orožja, bo morda otrok posegel po nožu, vendar bodo posledice morda manjše. Kakorkoli se trudimo kot policija, vsega preprosto ne moremo preprečiti. »Ali bodo starši morda pogledali šolsko torbo, v njej odkrili nož in se pogovorili z otrokom, da nož tja ne spada? To je boljši ukrep, kot da učenca vsako jutro nekdo pregleduje z detektorjem kovin. Toda če se bo uvedba takšne varnosti v šolah izkazala za potrebno, potem bo treba razmisliti tudi o tem, da.« Se je na Celjskem že zgodilo, da bi otrok prinesel v šolo pravo pištolo? V bližnji preteklosti ne. Kaj pa nož? To se dogaja. Sploh v srednjih šolah, kjer smo obravnavali tudi fizične obračune. Takšen primer je bil v Velenju. Je strpnost do nasilja tako visoka, da se bo zgodilo, da bo družba sprejela, da lahko nekdo v šolo prinese nož? In bomo rekli: »Dobro, da ni pištola!« Kam smo prišli? Tega šole in nihče ne sme nikakor dopuščati. Nevarni predmeti ne sodijo v šole, tu je stvar jasna. Torej se bomo kmalu soočili s tem, da bodo v šolah detektorji kovin? Se strinjate s tem? Če na zadevo pogledamo z vidika, da zaščitimo življenje, potem da. Kaj bo takšna raven varovanja na splošno pomenila oziroma kaj pomeni to, da bodo učence vsak dan pregledovali, je drugo vprašanje. Dajmo času čas, da ugotovimo, ali so takšni detektorji potrebni ali ne. Morda se bomo kot družba skupaj osvestili, da je nasilje nesprejemljivo. Spet greva k staršem: ali bodo morda pogledali šolsko torbo, v njej odkrili nož in se pogovorili z otrokom, da nož tja ne spada? To je boljši ukrep, kot da učenca vsako jutro nekdo pregleduje z detektorjem kovin. Toda če se bo uvedba takšne varnosti v šolah izkazala za potrebno, potem bo treba razmisliti tudi o tem, da. Veliko se v zadnjem času govori o tolpah, tujih državljanih, ki v šolah ustrahujejo, grozijo, se tudi fizično znašajo nad drugimi. Ali držijo te navedbe? Tukaj se bom navezal na podatke iz Nemčije, kjer so zaradi priseljevanja tujih državljanov zaznali, da je nasilja več. Zaradi manjše uspešnosti in neznanja jezika so se tujci dokazovali na drugih področjih. Da, nekaj se dogaja tudi pri nas. Toda pomembno je dosledno ukrepanje. Pred leti je bila skupina mladih, ki je bila nasilna. Ko smo odkrili ta primer, smo ukrepali hitro in dosledno, zoper nekatere smo izrekli tudi izgon iz države. To je bilo sporočilo, da se je tukaj treba ravnati po naših pravilih in jih upoštevati. A pri tem moramo vsi v družbi opraviti svoj del. Če dopuščamo, da se to nadaljuje, pride do porasta in nasilje se razširi. Ko v šolah zaznajo, da je to problem, se je treba s starši pogovoriti, videti, kako usmerjajo otroka, kakšni so odnosi v družini, kako se starši odzovejo na te primere. Če ga starši zagovarjajo in otrok ponavlja nasilna dejanja, lahko ukrepamo zoper starše. Ampak vsak mora odigrati svojo vlogo. Pri kakršnikoli obliki nasilja je pomembno kolektivno delo. Ko bo vsak opravil svoj del naloge, od staršev, šol, policije, tudi države, ki je nekoliko zaspala na tem področju, bomo nasilje lažje preprečevali. Foto: SHERPA 24 NAŠE AKCIJE Kako smo se je veselili! Našega največjega dogodka tega leta, prireditve Zvezde med zvezdami, ki smo jo več kot uspešno izpeljali minuli petek. V Braslovčah na Skupnem placu smo pripravili tekmovanje v kuhanju golaža, s sredstvi pa bomo z Občino Braslovče rejniške otroke in tiste iz socialno ogroženih družin peljali na morje. Ko se je popoldne prevesilo v večer, pa smo na oder povabili največje glasbene zvezde, ki so pričarale pravo slovensko veselico, ki je trajala dolgo v noč. eva rudman Prijavljene ekipe so začele kuhati golaž že v dopoldanskih urah. Naše radijske in časopisne barve so zastopali radijski tehnik Aljoša Bonči-na ter sodelavki v marketingu Mojca Hrup in Kristina Gra-jžl. Na tekmovanju, kjer ni bila pomembna zmaga, temveč dobrodelnost, se je pomerilo 13 ekip. Komisija, ki so jo sestavljali Danica Tajnšek, Urban Jager in Janez Škrabe, je presodila, da je najoku-snejši golaž Društva kmečkih žena Trnava Gomilsko. Ob približno 17. uri smo si zaželeli dober tek. S polnimi trebuhi se je začela veselica leta. Na odru so nas zabavali Werner, Miran Rudan, Domen Kumer in Ansambel Šepet. Za vrhunec tradicionalne slovenske veselice so poskrbeli dekleta skupine Chicas in Modrijani. »Novi tednik, Radio Celje, Občina Braslovče ter prostovoljna gasilska in druga društva smo se odločili, da bomo poskušali napisati novo zgodbo - zgodbo, ki naslavlja vse okoličane, občane Braslovč in drugih okoliških občin, ter sporoča, da si priložnost in doživetje zasluži vsak. Tako bomo z izkupičkom od prodanega golaža in z delnim izkupičkom od prodaje pijače ter druge hrane na morje peljali socialno ogrožene otroke iz tega okolja. Marsikateri otrok še ni imel tega privilegija, čeprav si ga zasluži vsak,« je o prvi prireditvi Zvezde med zvezdami povedal direktor naše medijske hiše Drago Slameršek. V vaši družbi, družbi poslušalcev in bralcev, ki ste do zadnjega kotička napolnili prireditveni prostor, je uživala tudi celotna ekipa naše medijske hiše Novi tednik in Radio Celje. Z veseljem smo vam segli v roko, poklepetali in se z nekaterimi celo zavrteli. Foto: Bina Plaznik in Jurij Žohar Za sodelovanje pri organizaciji in izvedbi se zahvaljujemo Občini Braslovče, gasilskim društvom PGD Parižlje Topovlje, Letuš, Dobrovlje, Trnava, Grajska vas, Gomilsko, Braslovče. Hvala tudi poveljniku GPO Milošu Dernaču ter 130 gasilcem, ki so skrbeli za prometni režim, rediteljstvo in strežbo. Hvala še lastnikom zemljišč za parkirne površine in ZPM Moste-Polje. »V občini Braslovče radi sprejemamo nove izzive, zato smo se odločili, da bomo sodelovali pri projektu Zvezde med zvezdami. Najpomembnejši del za nas je vsekakor dobrodelni golaž, s katerim zbiramo denar za počitnice rejniških otrok in tistih iz socialno ogroženega okolja. K sodelovanju smo povabili še Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje,« je povedala Jasmina Roter Jager iz (ZIKŠT) 3 jezera Braslovče. Najboljši golaž je po mnenju strokovne komisije skuhalo Društvo kmečkih žena Trnava Gomilsko. NASE AKCIJE 25 Ena fotografija ni ujela vseh obiskovalcev, nrireditveni nrostor je nokal no šivih. 26 OD EKOLOGIJE DO PLESA Kw * . * \ m^m tfffA^ f. Njeno strokovno delo je med drugim usmerjeno v varovanje okolja. V življenju dr. Tanje Tajnik si znanost in umetnost podajata roki Doktorica, ki pleše ob drogu »Če ima doktorat iz biologije, potem zagotovo ne more biti striptizeta!« Takšne komentarje je zaradi plesa ob drogu pogosto slišala, a se je ob njih vedno le dobrodušno nasmihala. Zdaj z zadovoljstvom ugotavlja, da je predsodke med Velenjčani že skoraj povsem odpihnila, saj je pred sedmimi leti v mestu odprla plesno šolo, ki je vedno bolj obiskana. Dr. Tanja Tajnik je tudi profesorica brazilske borilne veščine capoeira, nad katero se je navdušila v študijskih letih. Raziskovalka s področja varovanja okolja, krožnega gospodarstva in okoljskih tehnologij ter predavateljica na fakulteti za varstvo okolja še pravi, da sta njena konjička prijetna sprostitvena protiutež natrpanim urnikom, ki jih narekuje njeno strokovno delo. barbara furman Odraščala je v okolici Velenja, in sicer v času, ko so otroci prosti čas še preživljali v naravi, saj niso bili pred računalniki in pametnimi telefoni. »Ob besedi otroštvo se najprej spomnim na sproščeno igro v gozdovih in na travnikih v bližini Velenja. Tudi v mesto sem rada zahajala, saj je bilo že takrat z urejenimi parki in igrišči otrokom prijazno. Z očetom sva pogosto zahajala v hribe, a nad tem nisem bila navdušena, saj sem morala zelo zgodaj vstajati. Ker sem tarnala, me je tolažil, da bom enkrat vse to razumela. In z leti sem res dojela dragocenost narave in bivanja v njej,« se spominja Tanja, ki se je nekaj let kasneje vpisala na študij biologije. Od besed k dejanjem Bila je uspešna študentka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na kateri je tudi doktorirala na temo skladiščenja ogljikovega dioksida. »Gre za tehnologijo, ki omogoča, da ogljikov dioksid vtisnemo oziroma skladiščimo v različne kamnine, tudi na morsko dno. Pred leti smo bili nad to tehnologijo tudi v Sloveniji navdušeni, potem so prišli v ospredje obnovljivi viri energije,« pojasni. Navdih v življenju dr. Tanja Tajnik črpa iz misli pokojnega alpinista Nejca Zaplotnika »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel. Kdor najde pot, bo cilj za vedno nosil v svojem srcu.« Prve delovne izkušnje je pridobila na Biotehniški fakulteti, saj je sodelovala pri več ekoloških in okoljskih projektih, ukvarjala se je tudi s črpanjem nepovratnih evropskih sredstev za njihovo uresničevanje. Med drugim je delala v Agenciji RS za okolje in prostor, strokovno znanje je izpopolnjevala tudi v tujini. Zadnja leta kot raziskovalka sodeluje s številnimi podjetji na področju varstva okolja oziroma zelenih tehnologij, pomaga pri črpanju nepovratnih evropskih sredstev. Med drugim je evropska ocenjevalka projektov. Kmalu namerava ustanoviti podjetje, ki bo svetovalo na področju okolja in podnebnih sprememb. »Moj osrednji strokovni izziv je okoljski vidik v gospodarstvu. Pri tem je treba na eni strani razumeti prizadevanja gospodarstva in na drugi strani poslanstvo ekologije. Veliko sicer govorimo o podnebnih spremembah, a zgolj besedičenje ne zadostuje, iz teorije je treba preiti v prakso. Današnja znanost in tehnologije nam to omogočajo. Moje delo me izpopolnjuje, saj mi je družbena odgovornost blizu.« Ples ob drogu je zanjo svojevrstna sprostitev, pravi. Poklici prihodnosti Kot še pravi sogovornica, se v Sloveniji okolj-ska osveščenost počasi, a zanesljivo izboljšuje. »Zgled so nam lahko skandinavske države, ki imajo okoljsko miselnost vtkano v način razmišljanja in delovanja. To je za tamkajšnje prebivalce način življenja. Tudi pri nas moramo razviti kulturo bivanja, ki bo okolju prijazna. Žal moramo ljudi pri nas k spremembam spodbujati s kaznimi. A verjamem, da bo tudi v Sloveniji kmalu drugače, saj pri mladih opažam, da razmišljajo okolju prijazno in trajnostno. Spodbudno je tudi, da niso potrošniško naravnani.« Na fakulteti za varstvo okolja v Velenju je predavateljica, nosilka predmeta okoljske tehnologije, študentom je mentorica pri različnih nalogah. »Žal mi je, da med mladimi ni velikega zanimanja za študij s področja varstva okolja. Študijski programi mladim zagotavljajo širok nabor znanj za različne poklice s področja varstva okolja. To so poklici prihodnosti, povpraševanje po njih bo vedno večje,« poudarja in dodaja, da bi morala država storiti več, da bi mlade strokovnjake obdržala doma. »Treba je zajeziti beg možganov. Veliko mojih sošolk in sošolcev z biotehniške fakultete dela v tujini, kjer je njihovo znanje zelo cenjeno.« Ples je navdih Tanja je začela plesati v otroštvu in ples jo spremlja še danes, saj je njen navdih in sprostitev. Ko je bila kljub doktoratu nekaj časa brez službe, je razmišljala, da bi se povsem posvetila plesu. A si je premislila, čeprav ljubezen do plesa ni usahnila. Nasprotno. Pred sedmimi leti je v Velenju odprla plesno šolo. »V njej otroke in odrasle učim plesati ob drogu. To je vrsta umetniškega plesa, pri katerem plesalka ali plesalec s pomočjo vertikalnega droga izvaja različne plesne in gimnastične prvine. Zahteva dobro koordinacijo in gibčnost, ki sta dobrodošli tudi pri vadbi brazilske borilne veščini capoeire, nad katero sem se navdušila kot študentka. V Braziliji sem izpopolnila znanje in osvojila naziv profesorica capoeire. O plesu sem izdala tudi dve knjigi,« Do plesa ob drogu smo, kot še pravi, Slovenci nekoliko zadržani, čeprav je največji proizvajalec drogov za ples prav slovensko podjetje iz Grosuplja. K temu, da je predsodkov vedno manj, je v veliki meri pripomogla priljubljena televizijska oddaja Slovenija ima talent, v kateri je s plesom ob drogu gledalce navdušila izvrstna plesalka Tjaša Dobravec. Obisk v Tanjini plesni šoli se tako zadnja leta povečuje. »Ženske v zrelih letih v plesu vidijo predvsem priložnost za rekreacijo. Nekatere sicer oklevajo in se izgovarjajo na kakšen odvečen kilogram telesne teže. A jih opogumljam, da se morajo le odločiti in stopiti čez prag moje plesne šole, za vse drugo poskrbim jaz. Ob drogu zelo radi plešejo otroci, nedolgo nazaj sem se z mladimi plesalci iz moje plesne šole vrnila s tekmovanja v Italiji.« Foto: SHERPA NA KRILIH GLASBE 27 Uspešen harmonikar Andraž Malgaj »Vsak dan vadim od tri do pet ur. Vaditi skušam pametno. Če preveč preigravam eno skladbo, se lahko naučeno začne tudi podirati.« •v/.v , vy.v\ V t- Vsak dan ogromno časa posveti (harmoniki. Potrebuje tudi sprostitev ob drugih dejavnostih. Rad igra nogomet, teče in kolesari. eljskem domu je igral dela, ki so jih med drugim n Sebastian Bach, Jean-Philippe Rameau, Georg Katzer, Luka Juhart in Adrians »Hvaležen sem, da sem, kjer sem« »Študij harmonike mi ni dal le tega, da znam igrati svoje glasbilo. Po eni strani sem razvil izjemno disciplino, glasba je po drugi strani v meni zbudila mehkobo, sočutje. Po zaslugi izvajanja sodobnih skladb velikokrat stopim iz svojega območja udobja.« Tako pravi Andraž Malgaj iz Štor, 25-letnik, ki bo sredi junija končal magistrski študij harmonike na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. tina strmčnik Ujeli smo ga pred nastopom v Celjskem domu, dan prej je igral v Slovenski filharmoniji. Andraž je pritrdil, da so pogosti nastopi tudi telesno naporni, zato mora biti dobro pripravljen. »Na omenjenih koncertih sem imel 50 minut programa, skladbe so zahtevne, tako da gre za precejšen zalogaj. Pred enim od zadnjih nastopov v Velenju sem v roki začutil bolečine zaradi gibov, ko sem izvajal posebne učinke in zvoke.« Priložnost predstavitve na odrih v Celju in Ljubljani je mlad glasbenik dobil z uspešno prijavo na razpis Zveze glasbene mladine Slovenije, ki poskuša mladim poslušalcem približati svet klasične glasbe in mladim glasbenikom omogoča nastope na koncertnih odrih. Ni bilo vedno lahko Za učenje harmonike sta ga spodbudila starša, to glasbilo mu je sčasoma priraslo k srcu. Prvih pet let ga je harmoniko v Glasbeni šoli Laško-Rade-če poučeval Boris Razboršek. Nato je njegov mentor postal Primož Kranjc iz Glasbene šole Frana Koruna Koželj -skega Velenje. Kranjc ga je kasneje to glasbilo učil tudi v umetniški gimnaziji. »Šola ima odlične pogoje za kalje-nje mladih glasbenikov. Kljub temu je bilo srednješolsko obdobie zame zelo težko, »Marsikdo se za obisk koncertov klasične glasbe ne odloči, ker mu ni všeč sodobna glasba, čeprav ji v resnici sploh ni nikoli prisluhnil. Veliko ljudi noče prisluhniti zvrstem, ki so drugačne od tistih, ki jih že poznajo. Bolje bi bilo, če bi glasbi najprej dali priložnost in se potem odločili, kakšen odnos imajo do nje.« saj sem imel veliko težav pri slovenščini, skoraj sem že obupal. A sem stisnil zobe, s trudom in podporo staršev sem maturiral. Na akademiji za glasbo, kjer je poudarek na tem, kar me res zanima, sem se našel in uspešno opravljam vse obveznosti.« Da bo glasba več kot le ena od njegovih prostočasnih dejavnosti, je mlad Štorovčan zaslutil že na tekmovanjih, ki se jih je udeleževal na osnovni ravni glasbenega izobraževanja. Takrat je pri profesorjih, članih strokovnih komisij in pri občinstvu dobil potrditev, da je na pravi poti. Da je njegovo poslanstvo nastopanje za poslušalce. Meseci piljenja podrobnosti Za tem, da stopi na oder in raztegne meh, se skriva ogromno p r i -prav. Program, s katerim se od februarja predstavlja na različnih koncertih, je začel študirati že septembra lani. Ves čas se posveča piljenju podrobnosti. »Posebnost harmonikarjev so basovske tipke, ki jih glasbeniki med igranjem ne vidimo, zato moramo za te tone dobiti občutek, sesti nam morajo v spomin. Da pride do tega, je treba neštetokrat ponoviti eno in isto.« Kdaj ga glasba prevzame do te mere, da lahko njegovo zadovoljstvo začutijo tudi poslušalci? Po njegovih besedah se to zgodi, ko notno gradivo obvlada do potankosti in se lahko prepusti inter-preta- ciji. Eden od pogojev za to je, da program izvaja na pamet. V svoje nastope vpleta predvsem skladbe iz obdobja baroka in sodobne skladbe. Pojasnil je, da je slednje še toliko težje osvojiti. Za učenje je potrebnega ogromno časa, saj pri tovrstnih delih ni logičnih korakov, ampak so ves čas prisotna presenečenja. Medtem ko imajo skladbe iz obdobja baroka jasnejšo strukturo, harmonijo in melodijo, zato jih lahko osvoji prej. V iskanju priložnosti k Vsak dan se po tipA kah sprehaja od tri do pet ur, v sebi vedno čuti željo, da bi pri H svojem igranju kaj Ш izboljšal. Prvi dalj-Ш ši premor od igranja 7 glasbila si bo vzel po J magistrskem koncertu to poletje. Od začetka letošnjega leta harmoni- ko uči v Glasbeni šoli Litija in pri tem delu zelo uživa. Pojasnil je, da bi od nastopanja s harmoniko, med drugim tudi zato, ker to ni orkestrsko glasbilo, pri nas težko preživel. Selitev v tujino, kjer bi morda imel več možnosti za kariero profesionalnega glasbenika, ga ne zanima. Vsekakor pa bi rad ostal znanec s slovenskimi odri. Glasbeniki so po njegovih besedah danes pravzaprav tudi svoji menedžerji, saj morajo ves čas iskati svoje priložnosti in se predstavljati ljudem. »Redko se zgodi, da me kdo za nastop pokliče sam od sebe. Trudim se, da se prijavim na čim več razpisov za morebitne dogodke. Včasih me kdo priporoči in me nato povabijo, da pripravim glasbeni program.« Omenil je, da si organizatorji različnih dogodkov sicer pogosto želijo, da bi jim na harmoniko zaigral kaj sproščenega, največkrat kakšen tango. Medtem ko se ob besedi barok nekateri kar ustrašijo. »Moji učenci me učijo predvsem potrpežljivosti. Včasih so pri nekaterih potrebni meseci in meseci, da napredujejo.« Uspeh za uspehom Pred nastopi ima precej treme, ne glede na to, ali gre za dogodek pred številnim občinstvom ali le za manjši koncert. Pravi, da je zelo samokritičen in si vedno želi, da bi skladbe zaigral najbolje, kot le zna. Tremo najlažje kroti tako, da čim več nastopa. Leta 2020 je na državnem tekmovanju Temsig prejel zlato plaketo in prvo nagrado v najvišji kategoriji. Lani je prejel Prešernovo nagrado za nastope s solističnim sporedom in v komornih zasedbah. Letos je bil na avdiciji pod okriljem ljubljanske akademije za glasbo med 95 kandidati izbran za solistični nastop z orkestrom. Omenjeni koncert je predviden za prihodnje leto. Hvaležen je, da ga je profesor harmonike na akademiji Luka Juhart vsa leta študija učil, kaj pomeni biti samostojen glasbenik. Med študij em mu ni vedno dajal strogih smernic, kako kaj zaigrati. Usmerjal ga je le toliko, da ni skrenil s svoje poti, drugače pa mu je puščal ogromno svobode, da je lahko razvijal svoje ideje. »Zdaj, ko končujem peti letnik študija, je zelo dragoceno, da se znajdem, da znam sam izbrati program in se znam odločiti, kako ga bom izvedel,« je zaključil. Fnto: SHERPA 28 UREJANJE PROSTORA Takšna bo nova knjižnica v Žalcu. (Efekt arhitektura) V biroju Efekt arhitektura so med drugim zasnovali nove vrtce v Šoštanju in Žalcu ter na Polzeli. Pripravili so zasnovo za glasbeno šolo in garažno hišo v Šoštanju ter oskrbovana stanovanja v Žalcu, prav tako idejno zasnovo za prenovo hotela in casinoja Rubin. Njihova je tudi idejna zasnova za nov vrtec v Ponikvi pri Žalcu. Idejna zasnova hotela Žalec. (Efekt arhitektura) Konjičan Matic Lašič o sončnih in senčnih plateh arhitekture »Arhitektura mora puščati odgovorno sled v prostoru« Konjičan Matic Lašič iz biroja Efekt arhitektura je s svojimi projekti zadnja leta pogosto prisoten tudi v Savinjski dolini. Pravi, da je kakovostna arhitektura zanj predvsem tista, ki pušča odgovorno sled v prostoru. Navdušen je nad Skandinavijo, ker v tej deželi, kot poudarja, arhitekturo razumejo kot preplet grajenega in naravnega okolja. Meja med notranjim grajenim in zunanjim urejenim prostorom je povsem zabrisana. Nekatere njegove arhitekturne rešitve so bile nagrajene. Nazadnje je javnosti predstavil idejno zasnovo kompleksa Center Golding, ki po njegovem mnenju predstavlja strateško lokacijo in velik razvojni potencial za mesto Žalec. barbara furman Ni bil eden tistih mladostnikov, ki so že zelo zgodaj prepoznali željo po poklicu. Poklic arhitekta je za Matica Lašiča predstavljal zgolj eno od možnosti. Ko je končal srednješolsko izobraževanje, je bilo zanimanje za študij arhitekture med njegovimi sovrstniki zelo veliko. Med več kot 500 kandidati so jih na Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani sprejeli le 120. In med njimi je bil tudi on. Po uspešno končanem študiju in približno petnajstih letih dela v svojem biroju Efekt arhitektura je na vprašanje, kaj je zanj kakovostna arhitektura, odgovoril: »To je arhitektura, ki je odgovorna do prostora, vrhunsko dovršena v podrobnostih in uporablja naravne materiale. Ob tem s svojo pojavnostjo izobražuje in nagovarja obiskovalca ter spodbuja posebne občutke udobja in ugodja v prostoru.« Svež mestni utrip V arhitekturnem biroju Efekt arhitektura so med drugim pripravili idejno zasnovo prenove kompleksa Center Golding v Žalcu. Občina bo najprej prenovila casino, v katerem bo nove prostore dobila knjižnica, zatem je predvidena še obnova hotela. Po Lašičevih besedah predstavlja Center Golding izjemen razvojni potencial za mesto Žalec. »V obstoječo grajeno strukturo bomo z različnimi posegi, novimi družbenimi vsebinami ter programi, ki bodo namenjeni vsem generacijam, in z urejenimi odprtimi zunanjimi prostori ustvarili nov mestni utrip. Programsko obogaten notranji in zunanji mestni prostor bomo v povezavi z vsebinami nadgradili in tako vsem generacijam ponudil inovativno, kulturno, zabavno, družbeno, izobraževalno in poslovno okolje.« Plečnikova medalja To ni edini arhitekturni projekt Matica Lašiča oziroma biroja Efekt arhitektura. S sodelavci je zasnoval nove vrtce v Šoštanju in Žalcu ter na Polzeli, prav tako v Ločah in Poljčanah. Za poljčanski vrtec je Lašič prejel Plečnikovo medaljo. »To je bila odlična motivacija za delo in pohvala strokovne javnosti,« poudarja. Pripravil je tudi zasnovo za glasbeno šolo in garažno hišo v Šoštanju, za oskrbovana stanovanja v Žalcu, prav tako idejno zasnovo za prenovo hotela in casinoja Rubin. Nje gova sta tudi idejna zasnova za nov vrtec v Ponikvi pri Žalcu ter urbanistični in arhitekturni kon ceptni predlog za ureditev območja Pošta-Paka v Velenju, s katerim je zmagal na javnem natečaju. Podpisal se je tudi prod projekt prenove in dozidave Osnovne šole Karla Destov-nika - Kajuha v Šoštanju ter prenove Kajuhove hiše v Šoštanju. Več kot sto vrtcev V biroju Efekt arhitektura dela osem arhitektov projektantov, v širši ekipi imajo več stalnih sodelavcev. »Kljub močni konkurenci imamo dovolj dela, lotevamo se razno vrstnih pro- jektov, izzivov nam nikoli ne zmanjka. Ko se prijavljamo na razpise, ne zasledujemo najnižje cene, ampak postavljamo realno ceno, ki odraža stopnjo kakovosti storitve, ki jo zagotavljamo naročnikom,« pravi in dodaja, da so v zadnjih petnajstih letih pripravili projekte za več kot sto vrtcev po Sloveniji. »Večina našega dela je osredotočenega na javne stavbe, med katerimi prevladujejo ustanove za izobraževanje. V tem delu prepoznavamo prav posebno odgovornost, saj je za starše zelo pomembno, v kakšen prostor damo svoje otroke v zgodnjo socializacijo. Vrtec je pravzaprav otrokov prvi javni prostor, v katerega pride iz domačega okolja. Zato je toliko bolj pomembno, da se v njem dobro počuti, da je sproščen in zadovoljen. Le tako lahko uspešno razvija svoje potenciale.« Pravi še, da so vrtčevske stavbe v naši državi po kakovosti povsem primerljive s tistimi v Skandinaviji oziroma zahodni Evropi, pri čemer je velika razlika glede stroškov njihove gradnje. »V Sloveniji se finančne vrednosti novozgrajenih vrtcev gibljejo od 1 do 5 milijonov evrov, odvisno od velikosti vrtca, medtem ko so stroški v tujini tudi do trikrat višji.« Vlagatelji čakajo Način življenja se spreminja in s tem tudi prostorske potrebe ljudi. Tako bivalne kot poslovne. »Vsem tem spremembam bi morali odgovorni s pripravo prostorskih aktov ažurno slediti. Sprejemati bi jih morali v manjših obsegih in pogosteje. Žal se to ne dogaja. Snovalci prostora, arhitekti in urbanisti, se zato soočamo s težavami pri delu, saj so vlagatelji prisiljeni čakati tudi več let, da jim pristojni odobrijo želen poseg v prostor. Na tem področju bo v prihodnje treba narediti bolj odločne korake.« Z individualno stanovanjsko gradnjo imajo v biroju Efekt arhitektura manj izkušenj. a ravno dovolj, da ugotavljajo, da se pri gradnji stanovanjske hiše Slovenci pogosteje odločajo za tipski projekt, tudi zato, ker je cenejši. »Vendar v našem biroju zagovarjamo stališče, da mora biti individualna stanovanjska hiša pisana na kožo uporabniku. Kaj mislim s tem? Odražati mora lastnikov slog in dinamiko, saj imamo ljudje različne potrebe in okuse. Vse to je treba upoštevati pri snovanju arhitekturnega načrta. Izjemno pomemben pa je tudi kontekst prostora, v katerem je novogradnja.« Vrhunski arhitekti Slovenija ima, kot še pravi, tradicijo v arhitekturi, vrhunske arhitekte in odlično Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, saj so njeni diplomanti zelo iskani v tujini, mnogi delajo v Švici, Nemčiji, Avstriji. »Žal je stopnja splošne razgledanosti s področja prostora med ljudmi v naši državi na zelo nizki ravni. Verjetno tudi zato, ker pri nas ni na voljo tovrstne kakovostne literature, ki bi bila razumljiva za širšo javnost. Prevladujejo zgolj komercialne vsebine. Tako ljudje večinoma sploh ne vedo, kaj je res kakovostna arhitektura.« Pri svojem delu vedno izhaja iz konteksta prostora, kar pomeni, da upošteva okolico in si z novogradnjo prizadeva izboljšati kakovost prostora na nekem območju. »Če nam v našem arhitekturnem biroju to uspe in ob tem uspemo upoštevati tudi želje naročnika, potem dober rezultat ne more izostati.« TURIZEM SMO LJUDJE 29 V projekt povezovanja so poleg nosilca LAS Spo dnje Savinjske doline vključeni še občine Bra-slovče, Prebold, Polzela, Tabor, Vransko z ZKTŠ Vransko in občina Žalec z ZKŠT Žalec ter Razvojna agencija Savinja. Med vzponom v obnovljen stolp gradu Žov-nek (Foto: SHERPA) Ena od postaj ture je bila tudi gasilska zbirka na Vranskem. (Foto: Jolanda Ivanuša) Udeleženci destinacijske ture po Spodnji Savinjski dolini (Foto: Jolanda Ivanuša) Potep po novi skupni destinaciji Spodnja Savinjska dolina se turistično povezuje V Spodnji Savinjski dolini so se na področju turizma odločili zabrisati občinske meje in turistu ponuditi več. Postajajo celovita skupna destinacija. Povezovati se želijo tudi ponudniki turističnih storitev s skupno promocijo nastanitev, kulinarike in znamenitosti, povezanih v celovita doživetja, zavezana k trajnosti. Od začetka projekta so pripravili več projektnih delavnic, kjer so se ponudniki spoznavali in se začeli povezovati, povabili so nas tudi na študijsko turo Doživetja SSD. janže fric Projekt povezovanja spo-dnjesavinjskih občin so začeli lani, ko so pričeli ustvarjati skupno turistično destinacijo s projektom Povezovanje turističnih potencialov Spodnje Savinjske doline (PTP SSD). Povod za združevanje je bilo razmišljanje, da je turistična ponudba v Spodnji Savinjski dolini za običajnega obiskovalca pogosto preveč razdrobljena in nepovezana. Sodelujoči predvidevajo, da si novodobni turist želi celovito doživetje. To mu omogoča le poenotena turistična destinacija, usmerjena v traj-nostno delovanje, s skupno ponudbo dogajanja, možnosti izbora zunanjih dejavnosti, nastanitev, lokalne kulinarike in odkrivanja naravne ter kulturne dediščine skozi zgodbe. Povezana turistična destinacija jim omogoča začutiti pristnost lokalnega načina življenja in zanimivih doživetij. Od Žalca do Prebolda Namen torkove študijske ture je bilo celovito spoznava- nje Spodnje Savinjske doline, predvsem kot turistične desti-nacije in njenih potencialov. To je predvsem pomenilo vpogled v naravne in kulturne danosti doline, ki jo želijo predstaviti kot kolesarjem in pohodnikom prijazno destinacijo, kjer je mogoče aktivno preživljanje prostega časa. Študijsko turo so predstavniki partnerskih občin, ponudniki storitev, turistični snovalci programov, turistične agencije in turistični predstavniki posameznega dela destinacije začeli in končali v Žalcu. Vodenje celotnega potovanja po dolini zelenega zlata so organizatorji zaupali izkušeni vodnici Iloni Ster-mecki. Start je bil zjutraj pred Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, kjer sta zbrane sprejela namestnik direktorja ZKŠT Žalec Matej Sitar in soorganizator ture Jaka Strojanšek iz RA Savinja. Pot so nadaljevali v obnovlienem polzelskem parku Šenek, udeležencem so predstavili tudi krožno pešpot, ki se po dolini Slatine vzpne na Vimperk in nato vrne v park pri gradu Šenek. Na vsaki postaji ture so lokalni ponudniki gostinskih storitev predstavili del svoje ponudbe. Na gradu Žovnek, ki je bil naslednja postaja ture, je zbrane pozdravila Natja Šketa Miser, direktorica braslovške občinske uprave. Žovneška grajska gospa je udeležence študijske ture povabila na grad, kjer so lahko prisluhnili skrajšani zgodbi o gradu in njegovih lastnikih. Grajska gospa je tudi simbolično podelila mošnjičke za obnovo grajske dediščine po dolini. Grajskemu doživetju nad Žovneškim jezerom je sledil ogled gasilske zbirke v gasilskem domu Prekopa-Čeplje--Stopnik, kjer so razstavljeni predvsem ročne brizgalne in leseni vozovi. Tam je udele- žence ture pozdravila tudi županja Občine Vransko Nataša Juhart. S postankom v gostilni Grof se je končal vranski del ture, ki se je nadaljevala v občini Tabor. Tudi tam je udeležence pozdravil tamkajšnji župan, Marko Semprimožnik. V Taboru je bil tudi čas za kosilo na jasi sredi gozda, in sicer ob ribniku. Popotniki po Spodnji Savinjski dolini so se okrepčali ob tako imenovanem »show cookingu«. Okrepčane je na poti nazaj proti Žalcu dodobra zmočil dež. Postanek v Preboldu je bil zato okrnjen, a vseeno so lahko udeleženci spoznali turistične zanimivosti, ponudbo in prireditve, ki jih tradicionalno pripravljajo tamkajšnja društva, vključno s tradicionalnim Festivalom potic. Ob koncu na začetek Ob koncu študijske ture, ko so se vrnili v Žalec, je spregovorila tudi podžupa-nja Občine Žalec Tanja Basle, ki je bila ena od udeleženk ture. Spodbudila je k nadaljnji krepitvi vezi med udeleženimi v projektu. K uspešnemu nadaljevanju povezovanja destinacije je ob tej priložnosti pozval tudi Boštjan Štrajhar, idejni pobudnik projekta in direktor ZKŠT Žalec. Študijska tura se je končala tam, kjer se je začela: v Žalcu pri Fontani piva Zeleno zlato. Domen Vogelsang, direktor destinacije Rogla--Pohorje, je ob koncu ture dejal, da imajo v Spodnji Savinjski dolini vse, kar imajo veliki. Projektna koordina-torka Jolanda Ivanuša je dodala: »Zdaj moramo samo še dojeti to veličino in jo povezati v skupno zgodbo. Zelo pomemben gradnik nastajanja destinacije Spodnja Savinjska dolina predstavljata dober odnos, ki ga krepimo, in zaupanje, ki nastaja med vsemi vpletenimi.« Projekt soustvarjanja nove in povezane turistične desti-nacije bo trajal do prvega avgusta, ko bo destinacija zares zaživela. »Do avgusta imamo še precej dela, med drugim pripravo strategije in digitalnega kataloga,« je še povedala Jolanda Ivanuša ter dodala, da že pripravljajo nadgradnjo projekta, ki je že prerasel svoje okvirje in postaja več kot samo projekt. 30 Z LOKOM NAOKROG Po lokostrelskih poteh Turistične kmetije Izgoršek Napne, nameri in izstreli puščico Med sprehodom po gozdnem obrobju nad Spodnjo Savinjsko dolino, natančneje v bližini Turistične kmetije Izgoršek v Pongracu nad Grižami, zagotovo marsikoga, tudi če ni lokostrelec, zamika, da bi napel lok, nameril in sprožil puščico. Čeprav je na prvo žogo videti precej preprosto, posameznik hitro spozna, da ni čisto tako. Po tamkajšnjih lokostrelskih poteh nas je popeljala Andreja, uspešna lokostrelka, ki je svojo strast do tega športa prenesla na poslovno področje. Z možem sta njeno rojstno domačijo preuredila v turistično kmetijo, katere rdeča nit je lokostrelstvo. SPELA OZIR Po zaslugi tega športa, ki je bil še pred leti nekoliko spregledan, danes pa postaja vedno bolj priljubljen, sta se prekrižali tudi njuni življenjski poti. Spoznala sta se na lokostrelskem tekmovanju na Madžarskem, kjer se je Andreja mudila v vlogi tekmovalke, medtem ko je bil Marjan pomočnik selektorja. Iz rodne Dolenjske se je preselil k njej v Spodnjo Savinjsko dolino, kjer sta na obrobju gozda začela počasi ustvarjati lokostrelsko oazo. »Rekla sva si, zakaj ne bi vsega znanja, iz kušenj in ljubezni do lokostrelstva delila z drugimi. Na roko nama je šel tudi bližnji teren. Drugo za drugo sva začela kupovati tarče v obliki divjih živali in jih razvrstila po gozdu,« pripoveduje Andreja Izgoršek. Nadaljevanje večtisočletne tradicije Najprej so k njima prihajali lokostrelski prijatelji, postopoma sta dejavnost razširila in ji dodala nastanitvene zmogljivosti ter jih začela oglaševati tudi zunaj meja 4L L Slovenije. »Lokostrelstvo zadnjih deset let doživlja velik >bum<. Včasih je bilo zelo neprepoznavno. Le redkokdo je streljal z lokom, čeprav gre za enega ključnih zgodovinskih človekovih pripomočkov. Brez njega se ni dalo preživeti, saj je bil podaljšana človekova roka. Večtisočletno tradicijo zdaj nadaljujemo na lep športni način,« pojasni Savinjčanka in doda, da je lokostrelstvo primeren šport za vse. Naj bodo to otroci ali starostniki, invalidi ali vrhunsko pripravljeni posamezniki. Izbirajo lahko med različnimi vrstami lokov. Angleški dolgi lok poznamo iz znanih filmov, kot je Robin Hood. Andreja strelja z golim lokom, ki je osnova za olimpijski lok. Ta se od golega loka razlikuje po tem, da so na njem merilna naprava in stabilizatorji. Sestavljen lok zajema vse pripomočke. Na Turistični kmetiji Izgoršek je 3D-lokostrelska proga, pri kateri gre za imitacijo lova. »S takšno progo se najbolj približamo lovu in s tem ne delamo škode ži-јј^, valim. >Naše< živali so iz umetnih mas ter v naravnem videzu in velikosti. Z možem izbirava tiste vrste, ki živijo v naših gozdovih. Drugim se izogibava.« Na travniku pod poslopjem sta uredila prostor b i S IN 4 * fl^Cv Andreja strelja z golim lokom. Je večkratna državna prvakinja. Obenem je lastnica odličij s svetovnih prvenstev. za poljsko lokostrelstvo. Tarče sta pripela na podlage iz slame, starih nogavic in umetne mase. Pozimi v ospredje pride dvoransko lokostrelstvo. Andreja z najmlajšimi lokostrelci takrat vadi v griški telovadnici. »Nisem mislila resno« Povezani so v Lokostrelski klub Hmelj ček, pod okriljem katerega trenutno trenira štirinajst tekmovalcev, od tega pet otrok. Andrejo veseli, da se med njimi najdejo tudi aktualni državni prvaki, ki tako uspešno stopajo po njenih stopinjah. Tudi sama je namreč večkratna državna prvakinja. Uvrstitev med prve tri je ne kajkrat zabeležila tudi že na svetovnih prvenstvih. V italijanskem mestu Latina je pred približno desetimi leti osvojila tretje mesto, v Bjelovarju zlato medaljo, srebrno je prinesla iz Talina. Tekmuje še danes, vendar manj aktivno kot nekoč. Kot pravi, vztraja pri tem zaradi želje še po kakšni zlati medalji. »Že leta govorim, ko me začne kaj boleti, da bom nehala aktivno streljati. Obrnem se okrog in si rečem, da nisem resno mislila, in grem streljat. Z lokostrelstvom se namreč lahko posameznik ukvarja, dokler ga nesejo noge. Še do nedavnega smo imeli reprezentantko, ki je bila stara več kot 70 let,« pripo- m n џ Љ rv it Lokostrelsko društvo Hmelj-ček deluje dve leti. Njegova maskota je prikupna hmeljska kobula. ШкЉ i,JU • > 1 veduje Andreja, ki se pred tekmovanji v zadnjih letih intenzivno pripravlja zadnja dva meseca po nekaj ur na dan. Da je mladim lokostrelcem danes lažje, kot jim je bilo nekoč, je zagotovo zaradi dobro razvijajoče lokostrelske zveze. Ima trenerje, psihologe in redne priprave za svoje člane. Za marsikoga so cilj poletne olimpijske igre, na katerih lokostrelci streljajo z olimpijskim lokom. Pri tem se zgledujejo po tekmovalcih iz Koreje in Italije, kjer je tovrstno lokostrelstvo zelo razvito. Naši zahodni im »Spominjam se prvih nemških turistov, ki ju je bilo pri nas strah teme in tišine ponoči.« \ » »Brez loka se nekoč ni dalo preživeti, saj je bil podaljšana človekova roko. Večtisočletno tradicijo zdaj nadaljujemo na lep športni način, \ Z LOKOM NAOKROG 31 Lokostrelska pot vodi po bližnjem gozdu. »Ko enkrat primeš lok, postaneš z lokostrelstvom zasvojen.« Andreja in Marjan sta njeno rojstno domačijo spremenila v Turistično kmetijo Izgoršek. sosedi so obenem ob Švedih zelo močni v 3D- in poljski tehniki. Strah ju je bilo teme in tišine V teh dveh se lahko obiskovalci preizkusijo na Turistični kmetiji Izgoršek. Dobrodošli so tudi tisti brez lokostrelskega predznanja. Takšne Andreja spremlja po progi, spet drugi se po njej z loki v rokah, ki si jih izposodijo na kmetiji, sprehodijo sami. Gostiteljica na koncu druženje začini s tekmo. »Dobrega vzdušja pri tem ne manjka. Novomeški taborniki so pozimi prišli peš iz Liboj. Tako so kričali in navijali drug za drugega, ne glede na to, da je bila temperatura pod nič stopinj Celzija, da so sosedje odpirali in zapirali okna, kaj se dogaja. Ponavadi zmagovalci dobijo simbolične nagrade.« Lokostrelske proge lahko obiščejo za en dan ali v Pongracu prespijo. Andreja in Marjan sta uredila tri apartmaje. Turisti prihajajo iz Belgije, Nemčije in Avstrije. »Spominjam se prvih nemških turistov, ki ju je bilo pri nas strah teme in tišine ponoči. Prihajala sta iz Kölna, kjer tega zaradi mestnega vrveža nista bila vajena.« Sogovornica za pod zob pripravi sestavine, ki rastejo okrog hiše. Prisega na sezonsko. S tem so evropski gosti zelo zadovoljni, z njimi je zadovoljna tudi sama, saj so, kot pravi, zelo traj-nostno naravnani. Varčujejo z vodo, ne uporabljajo plastičnih stvari. Slednjih se namreč izogibajo tudi pri sogovornici. In domači gostje? »Kaj so slovenski gostje, sploh ne vemo. Malenkost bolje je bilo, ko so bili boni,« ob koncu še pristavi in doda, da si želi, da bi tudi Slovenci večkrat našli pot do njih. Foto: Andraž Purg Na Turistični kmetiji Izgoršek je 3D-lokostrelska proga, pri kateri gre za imitacijo lova. »Že leta govorim, ko me začne kaj boleti, da bom nehala aktivno streljati. Obrnem se okrog in si rečem, da nisem resno mislila, in grem streljat.« t v , Pri poljskem lokostrelstvu so tarče nameščene na različnih podlagah. Medalj in pokalov se je v njuni vitrini nabralo že toliko, da jih sploh ne štejeta več. 32 V ZNAMENJU MODE Projekt Mladinskega centra Žalec Spodbuja ustvarjalnost Delavnico Tisoč in en šiv so organizatorji zastavili tako, da je bila primerna tako za začetnike kot tudi za tiste, ki jim šivanje in krojenje nista tuja. Mladinski center Žalec je letos drugo leto zapored pripravil Fešn Week oz. teden mode. V tednu dni so organizatorji pripravili več delavnic in projekt zaključili z veliko modno revijo. Mladi modni oblikovalci Pia Wallner, Oja Flis, Maxim Kaluža, Gašpar Marinič, Anže Orešnik, Staša Rituper in Eva Zupančič so ustvarili 30 stvaritev. Na modni reviji se je po brvi sprehodilo tudi nekaj udeležencev in udeleženk delavnic z lastnimi izdelki, ki so jih izdelali na delavnicah. eva rudman Projekt Fešn Week je prvič ugledal luč sveta lani. Z njim so v Mladinskem centru Žalec udejanjili idejo, kako mladim kreativnim oblikovalcem ponuditi prostor in priložnosti, da se predstavijo širši javnosti. K projektu so povabili nekaj že uveljavljenih imen, je povedala vodja projektov v Mladinskem centru Žalec Anja Oset: »Izhajajoč iz osnovne ideje smo se takrat povezali s Šolskim centrom Celje, Srednjo šolo za storitvene dejavnosti in logistiko, z Nejo Likar ter s Špelo iz trgovine Boho headwear, mobilno trgovino Villi Van style in lokalno modno oblikovalko Majo Štamol. Letos dogodek pripravljamo drugič in smo se še bolj usmerili v nadebudne in učeče se posameznike s predstavitvijo mladih modnih oblikovalcev z Naravoslovno-tehniške fakultete.« Kot je povedala Osetova, so v mladinskem centru s projektom predvsem želeli mlade spodbuditi k ustvarjanju in ustvarjalnosti, posredno so želeli izpostaviti tudi problematiko hitre mode in poudariti pomen trajnostne garderobe. Get glam'd Lanski in prvi Fešn Week v Žalcu so v Mladinskem centru Žalec pospremili s sloganom Obleci svoj Design, letos so se odločili za Get Glam'd. Kot je povedala Anja Oset, oba nagovarjata mlade, naj se pridružijo pri »ustvarjanju svojega modnega jaza«. Zainteresirani so tako obiskali delavnice, tri so se zvrstile v minulem tednu - delavnica z naslovom Glam ličenje, delavnica Modni dodatki (pol-stenje) in delavnica Tisoč in en šiv, kjer so se mladi naučili »vzeti mere«, spoznali osnovni šiviljski material, osnovne kroje, šivalni stroj in proces izdelave unikatnega oblačilnega kosa. Pri izvedbah delavnic mode so letos sodelovali z lastnico znamke Lepotilnica Divina Karin Iršič, z Darjo Goličnik, ki vodi spletni profil Darja Goličnik filcani izdelki, in z lokalno mlado modno oblikovalko Majo Zupanc Ži-bret, za katero je Anja Oset prepričana, da bomo o njej še veliko slišali: »Načeloma želimo biti letos odskočna deska mladim, zato sodelujemo z manj uveljavljenimi imeni iz sveta mode in ponujamo mladim možnost, da stopijo v ospredje.« Vrhunec na rondoju v Žalcu Teden mode so v Žalcu zaključili veličastno - modeli, ki so se odzvali natečaju Delavnica polstenja OTROCI POJEJO 33 9 sezona . projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI . IN SE VESELIJO 1. POLFINALE Petek, 9. junij, ob 17. uri Europark Maribor Glasbena gostja: Ditka 2. POLFINALE Sobota, 10. junij, ob 10. uri Planet Tuš Celje Glasbena gostja: Klara Jazbec 3. POLFINALE Sobota, 17. junij, ob 10. uri Qcenter Ptuj Glasbena gostja: Anabel I 111 ill] MiflH ©.Qcenter Ptuj Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. ♦ h*BiT љ IT rešitve m SAZAS SILKEM Štajerski «Terme ölimia ((X RADIOPTUJ novi tednik radio celie 34 BRALCI POROČEVALCI Ob letošnjem občinskem prazniku Župan z novorojenci Občina Tabor, ustanovljena leta 1998, praznuje občinski praznik 23. in 24. aprila. 23. april je povezan z godom sv. Jurija, zavetnikom župnije, 24. april pa s spominom na kmečki upor, ki se je leta 1635 začel v nekdanjem naselju Ojstrica, delu današnjih Lok, in se kasneje razširil daleč naokoli. Kot praznovanju pritiče, se je aprila v naši lokalni skupnosti zvrstilo lepo število dobro obiskanih dogodkov in prireditev z različnih področij, ki so obogatili naš vsakdan. 26. aprila je bila v dvorani doma krajanov slavnostna seja, ki sta jo organizirala Občina Tabor in Kulturno društvo Ivana Cankarja Tabor. Župan Marko Sempri-možnik je v svojem nagovoru med drugim povzel že uresničene naložbe in predstavil aktualne projekte. Ob tem je poudaril, da je edina prava pot v iskanju skupnih rešitev, v povezovanju in sodelovanju pri projektih, ki bodo vsem nam zagotavljali blaginjo in lepšo prihodnost. Letošnji kulturni program slavnostne seje, ki ga je za- snoval, povezoval in v cvetje odel Alen Kovačič, predsednik KD Ivana Cankarja Tabor, je bil v znamenju zgodovinskih dejstev in legend srednjega veka, ko so na našem območju vladali Celjski grofi, ki so pustili pomembne geopolitične sledi. Na slavnostni seji sta bila podeljena priznanje Občine Tabor, ki ga je prejela ekipa članic A Prostovoljnega gasilskega društva Kapla-Pon-dor za prizadevno delo na področju gasilskih tekmovanj, in zlata plaketa Občine Tabor, ki jo je prejela Magda Semprimožnik za prizadevno delo na področju kulturnih dejavnosti. Zahvalne listine so prejeli prostovoljni šoferji - prosto-ferji občine Tabor, vključeni v vseslovenski prostovoljski projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših, ki je v letu 2022 zaživel tudi v naši občini: Renato Grobelnik, Urška Zupančič, Ivan Hrastnik, Stanislav Petrič, Drago Vra-nič, Ivan Podbregar, Franc Ribič, Simon Slakan in Alojz Weichardt. 28. aprila je bila na novo zgrajenem trgu v osrčju ob- čine slavnostna prireditev ob koncu ureditve Jurijevega trga in pešpoti Tabor-Ojstri-ška vas. Prireditev so z iskrivo plesno točko otvorili učenci POŠ Tabor. Župan Marko Semprimožnik je v govoru nanizal dejavnosti v okviru projekta, kot so pridobitev osrednjega prireditvenega prostora na prostem, postavitev urbane opreme, pitni-ka, makete občine, zasaditev drevja. »Želim si, da bi Jurijev trg postal prostor vseh nas, od najmlajših, ki simbolizirajo pomlad, do tistih, ki živijo cvetje v jeseni. Naj nam prinaša dobro voljo, saj je ta, kot pravi pesem, najbolja,« je še povedal. V sklopu praznovanja občinskega praznika je 30. aprila sledil še Šentjurski sejem. Slavnostna povorka s konjeniki, harmonikarji, z društvi občine Tabor, s praporščaki, oldtimerji(starodobniki), motornimi kolesi in seveda z županom, Mladi talenti, okoli 40 sejmarjev in razstavljavcev, zabavna glasba, vse to in še več, je bil letošnji Šentjurski sejem. SAŠA ZIDANŠEK OBREZA Župan v družbi Tee Pustoslemšek, Magde Semprimožnik, prostoferjev in Zelenega Jurija. Podarjale smo oblačila in obutev Predsednica društva Verica Štante s Že je mesec naokoli in članice Humanitarnega društva Vera iz Štor smo ponovno pripravile občanom zdaj že znano mesečno dobrodelno stojnico. Ker nam vreme ni bilo naklonjeno, smo jo postavile v avli Trgovskega centra Mercator. Tokrat smo podarjale članicami in podžupanjo Občine Štore oblačila in obutev. Mimoidoči obiskovalci trgovskega središča so presenečeni nad ponudbo lepih in ohranjenih stvari. Naša stojnica je humanitarna in deluje po načelu vzemi ali pusti. Obenem je priložnost za izmenjavo uporabnih informacij - kdo iz bližnje okolice kaj potre- Leonido Cmok Kačičnik buje in kdo kaj podarja (pohištvo, posteljnine, posode in druge stvari). Ljudje nam zaupajo tudi katero drugo željo in prošnjo. Zelo vesele smo bile obiska podžupanje Leonide Cmok Kačičnik, ki nas pri udejstvovanjih podpira in delovanje društva pozdravlja. VERICA ŠTANTE V torek, 16. maja, je bil na gradu Komenda sprejem za 57 občanov občine Polzela, rojenih leta 2022. Župan Jože Kužnik je v svojem nagovoru otrokom zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti, čim več lepih trenutkov pri rasti in vzgoji ter zdrav in uspešen razvoj. Otroci so vstopili v svet, ki ni najbolj prijazen. Verjeti pa je treba, da bodo preživeli lepo in brezskrbno otroštvo. Novorojenčki so prejeli knjigo domače avtorice Anije Kokot in sadiko češnje. Sprejem novoporočencev sta z igranjem na kitari popestrili učiteljica in učenka domačega Kulturnega društva Cecilja Tjaša Filipčič in Sara Andročec, za sladko pogostitev je poskrbela restavracija z gradu Komenda. TT O pestrosti v naravi Do 6. avgusta bo na gradu Podsreda na ogled razstava fotografij, ki so nastale v sklopu celoletnega fotografskega natečaja z naslovom Biodiverziteta - umetnost življenja 2022. Fotografski natečaj je del praznovanja ob svetovnem dnevu Zemlje, ki ga v Kozjanskem parku obeležujejo že več kot 25 let. Tokrat je na natečaj prispelo 384 fotografij, odrasli in otroški avtorji so lahko svoje posnetke ustvarjali v petih tematskih sklopih, in sicer krajina, živalski svet, rastlinski svet, neživi svet ter ljudje in kultura. Komisija, ki so jo sestavljali Boris Klavžar, Uroš Krivec in Barbara Plo-štajner, je za najboljšo otroško avtorico izbrala Tinkaro Bevc. Za najboljšo odraslo avtorico je bila izbrana Amadeja Knez. V Kozjanskem parku napovedujejo že nov fotografski natečaj, ki bo letos izveden v času Praznika kozjanskega jabolka od 1. do 9. oktobra. Kozjanski park je v sodelovanju z osnovnimi šolami marca razpisal še literarni natečaj za osnovnošolce na temo Opraševalci. Opraševanje rastlin je namreč ključnega pomena za obstoj življenja, kot ga poznamo danes. Za opraševanje skrbijo čmrlji, metulji, hrošči, več kot 560 vrst divjih čebel in druge živali. Na natečaju je sodelovalo 40 učencev. Slednji obiskujejo osnovne šole v Koprivnici, Pišecah, Bistrici ob Sotli, Lesičnem, Podčetrtku in na Bizeljskem. NT Fotografije na temo biodiverzitete so na ogled na gradu Podsreda. BRALCI POROČEVALCI 35 In smo šli po gorenjski veji Jakobove poti Mladi socialni podjetniki v Italiji V domačem turističnem društvu je vzklila ideja, da bi skupaj poromali po Jakobovi poti. Zdaj je pravi čas, sva bili složni z Zvezdico. Sestavila sem vabilo in njegova vsebina je zamikala trideset pohodnih duš. Toliko jih boš peljala? Tihi pomislek mi je pravil, da to ni šala. Dan Zemlje bo ugoden za hojo po domači zemlji, tako sem verjela. Zjutraj so me na vasi pričakali nasmejani obrazi. Pisana druščina, pohodno uštimana, se je veselila prvih korakov Jakobove poti. Vojnik, Frankolovo, Celje, Žalec, Nova Cerkev, od tu je romarska ekipa. Za vetrobransko steklo sem zataknila rumeno puščico. Na dveh postajah smo pobrali še devet vstopni-kov in zeleni bus je že »šofi-ral« proti Gorenjski. Megla se je razkadila točno tam, kjer se je narisal najlepši razgled na celo alpsko verigo. Vau, čakal nas je kičasto lep dan! Brezje. Naše izhodišče. V baziliki smo ujeli zadnjo četrtino bogoslužja. Vsak je obhodil Marijin oltar s svojo mislijo, priprošnjo. V knjigo sem vpisala željo. V listine smo odtisnili prvi žig, pritisnili gasilsko fotografijo, se ozrli za smerno tablo in že smo stopali v smeri Radovljice. Noge so nas dobro držale. Na desni so nas celo pot razvajali snežno beli Stol, Begunjščica, Vrtača; na levi so se bahali Triglav, Rjavina in Debela peč. Pot je bila kombinacija različnega terena in že tretjič sem stopala po njej. Prvič solo, drugič s prijateljico, tokrat sem bila v veliki skupini. Vsak kami-no ima svojo zgodbo, vsak je edinstven. Na razpotjih so moji romarji dobro oprezali za smerokazi. Všeč mi je bilo, da niso bili le ubogljive ovčice. Kljub temu sem katerega za trenutek uspela speljati na krivo pot ali ga pustiti v dilemi. Da, kakšen je kar moji puščici na rukzaku sledil in nič škarpe, drevesa, drogove »mirkal«! Najlažje je bilo hoditi z drugimi očmi, ni kaj. Hoja nam je gladko šla in že smo »čokoladkali« v sladki Radol'ci. Po kavi, kratkem počitku in hitrem ogledu tega srčnega mesteca smo se spustili proti Savi in jo prečkali. Res prijetno je bilo stopati vštric vode, zelena energija nam je vlivala moč in veselje. Smeh in dobra volja sta bila ves čas naša sopotnika. Govorjena beseda je mlela številne vsebine. Lancovo, Bodešče, Ribno, Selo pri Bledu, Mlino. Sami lepi zaselki so nas gostili. Izjemno lepoto pristne gorenjske hiše in bogato kulturno dediščino sta nam prikazali lastnici izletniške kmetije Pr' Dornk. Skedenj in štala, preurejena v etnološki muzej, sta nas popeljala v čas babic in dedkov, desetletja nazaj. Vezenine, porcelan, stari hišni predmeti, jaslice, orodja za kmečka opravila, vse sortirano po tematiki ... Predvsem pa sta žareli ljubezen in predanost dveh srčnih gospa, ki ohranjata tradicijo živo za prihodnje rodove. Kot švicarska ura točno smo vstopili v ciljno areno. Bled, evo nas! Le kdo je tako natančno odmerjal naše korake? Hvala ti, sem šepnila v nebo. Pred nami je bilo jezero, na njem so proti otočku drsele številne pletne. Po skupinski fotki, s katere se kar sliši in čuti zadovoljstvo, smo odkorakali levo. Hotel Starkl, nekdanji Penzion Mlino je bil naš kulinarik. V prelepem okolju smo nazdravili svojemu uspehu in nahranili svoje želodčke. Prosto urico do odhoda smo preživeli po svoje. Celoten ali polovičen giro okoli jezera, sladoled, klopca, kremšnita, vse je bilo prav. Bogati za novo doživetje in številne korake smo zapustili konec etape. Kar je bil naš nov začetek. S hvaležnostjo, da se je turistično-romarski dan zaključil kot »happy end«, v najboljšem epilogu, tonem v sen. VALERIJA JAKOP Mladi socialni podjetniki, dijaki 2. in 3. letnika Gimnazije Celje - Center, so se v italijanskem Arezzu družili z dijaki italijanskih, romunskih in severnoirskih šol, ki so v projektu Make Sense načrtovali svoje projekte socialnega podjetništva. Prvi dan so si ogledali dve gimnaziji, Vittoria Conolla in Francesco Redi, popoldne je sledil ogled mesta in mestnega muzeja, dan so končali na večerji v tradicionalni italijanski trattorii. Projekt Make Sense promo-vira socialno podjetnost in socialno podjetništvo v srednjih šolah ter je namenjen iskanju novih načinov, kako socialno podjetnost in tudi podjetništvo približati dijakom ter ga vključiti v kurikule vseh predmetnih področij. Poleg projektov Yesss in Podvig, ki sta vezana na podjetnost (del katerega je soci- alna podjetnost), na GCC izvajamo tudi projekt Protect, ki dijake skozi podjetnostne kompetence uči ustvarjati nova učna okolja (izobraževalna igra vlog - EduLARP) in podajanje vsebin na druge načine. Inovativni pristopi, izmenjave in različni projekti so del rednega dogajanja v šoli, ki skrbi za iskanje novih rešitev, razvijanje kompetenc in širjenje znanja. RL Zlata priznanja na državnem srečanju Utrinek z romanja po gorenjski veji Jakobove poti Mladi raziskovalci iz Celja so se letos ponovno odlično odrezali na državnem srečanju v Murski Soboti. Prejeli so 45 bronastih, 19 srebrnih in 12 zlatih državnih priznanj. Od dvanajstih zlatih priznanj so štiri osvojili z doseženim prvim mestom, kar je najvišji dosežek na državni ravni. Dve zlati priznanji s prvim mestom je prejela Osnovna šola Hudinja, po eno sta prejeli Gimnazija Celje - Center in I. gimnazija v Celju. Raziskovalna dejavnost v občini ima bogato tradicijo, saj projekt Mladi za Celje že 45 let spodbuja osnovno- in srednješolce k raziskovanju. Za letošnje regijsko srečanje v Celju so mladi pripravili 121 raziskovalnih nalog, in sicer 53 srednješolskih, 5o iz celjskih osnovnih šol in 18 iz pridruženih osnovnih šol iz Laškega, Šentjurja, Petrovč, Dobja, Vojnika, Tabora in z Vranskega, s Frankolovega ter iz Rimskih Toplic. Na državno srečanje se je uvrstilo 76 nalog. NT I 1 , ■ V I \/ ■ I V" ■ ■ Literarni večer na Juneževi domačiji Na Juneževi domačiji so literati društva Sončnica pripravili zelo čustven literarni večer. Pesmi in prozna besedila so bili aktualni, govorili so o vojnah, bojih, svobodi, o ljudeh, ki imajo stiske in trpijo, pa tudi o tem, da je treba gojiti odnose, in sicer vsak dan oziroma takrat, ko so ljudje živi, mrtvim pozornosti ne pomenijo nič. Zbrani so poslušali besedila, ki so jih brali prof. dr. Jože Lipnik, Vida Debelak, Marjana Artič, Agica Tovornik, Ida Nova, Franc Branko Janžek in Erna Ferjanič, ki je kot predsednica društva tudi povezovala program večera. Literati so spregovorili tudi o sodobnih tehnologijah, ki odtujujejo ljudi, bilo je tudi nekaj humornih vsebin. Nastope literatov so obogatile slovenske ljudske pesmi, ki so jih zapeli pevci vokalne skupine Vitis. Obiskovalci so menili, da so besedila dala veliko iztočnico za razmišljanje. Govorjene in zapete besede so napolnile staro domačijo in obogatile njihove duše. Gospodinja domačije Anica Golob je pripravila domače dobrote, gospodar Miran Ju-než je postregel z domačo kapljico. Čudovit večer, ki se je v noč nadaljeval na prostem, ob domačiji, se je vsem vtisnil v spomin. MILENKA BLAŽEVIĆ Zbrani so poslušali besedila, ki so jih brali prof. dr. Jože Lipnik, Vida Debelak, Marjana Artič, Agica Tovornik, Ida Nova, Franc Branko Janžek in Erna Ferjanič. 'ШЛШт mm. ШштШШШШШ 36 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakup alLodUčno storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Vir: Terme Olimia. Poletna doživetja Гј I * i ^ I * ^ Kam bi se podali v poletnem ZK ЈП IO m I O I I O času? Na katerem bazenu bi fl^llJIllll V lili čofotali? Kako bi si polepša- I \U U I V.« I II V-V- I I v- li počitniške dni? Na Radiu J Celje boste lahko junija, ju- Terme Olimia ш^шш ф> ш ww, mm w 9 } шт. ftoorx ШШШ rit*-*-*' ЏШ.^СУОЈХ^^ Ш! ж i 90'* m • 9 1 wwrrrr1 tteevfttnS^f^i Kam bi se podali v poletnem času? Na katerem bazenu bi čofotali? Kako bi si polepšali počitniške dni? Na Radiu Celje boste lahko junija, julija in avgusta sodelovali v nagradni igri Poletna doživetja. Ko boste zaslišali zvok osvežitve, boste poslali sms sporočilo na številko 031609-609 s ključno besedo OSVEŽITEV. Z optiko Oftal-mos, Aqualuno, s celjskim letnim kopališčem, Thermano Laško, z Bazenom Prebold, Bazenom Šentjur, s Kampom Menina in številnimi drugimi bomo poskrbeli, da bodo vaši dnevi pestri. Otrok ni treba dvakrat vprašati, ali bi šli v Aqualuno. Termalni park Aqua-luna je park, kjer ne manjka zabave in od koder se poleg številnih toboganov vijejo nasmehi. Ponaša se s kar 3.000 kvadratnimi metri vodne zabave, primerne za vse starosti. S številnimi tematskimi bazeni, z adrenalinskim stolpom s tobogani, z animacijo za radovedne in s prijetnim udobjem, ki ga doživi celotna družina, poskrbi, da so vaši poletni dnevi še bolj mokri in zelo zabavni. Vstopnice za Aqualuno boste na Radiu Celje lahko dobili med 19. in 23. junijem. CJC^UOTZJ'Ü C^CT^^^^^ tiro Z Optiko Oftalmos in Radiem Celje bomo za nepozabna poletna doživetja poskrbeli junija, julija in avgusta. Prvič že prihodnji teden, ko boste lahko prejeli vrednostni bon za 40 evrov za nakup sončnih očal. Ker si vaše oči zaslužijo le najboljše. Letno kopališče Celje je priljubljena destinacija Celjanov in tudi okoliških obiskovalcev za preživljanje prostega časa v vročih poletnih mesecih. Obiskovalcem so na voljo bazeni za otroke in odrasle, vodna tobogana, igrišča za odbojko in večnamensko igrišče ter prostor za sprostitev in sončenje. Z vstopnicami za brezplačen vstop na Letno kopališče Celje vas bomo razveseljevali med 26. in 30. junijem ter 31. julijem in 4. avgustom. Od 21. do 25. avgusta bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel čudovito nagrado Kampa Menina: rafting po Savinji ali plezanje v adrenalinskem parku. Kamp Menina je primeren za družine, ki si želijo aktivne počitnice. Leta 2017 je bil nagrajen z nazivom najboljši slovenski kamp. Leži v osrčju Zgornje Savinjske doline ob reki Savinji. Je stran od cest in prometa, obdan z gozdom. V kampu se lahko gostje v poletnih mesecih sproščajo v naravnem jezeru, kjer je več vodnih igral za otroške dogodivščine. Za aktivne počitnice nudijo veliko dodatnih dejavnosti, kot so adrenalinski park, rafting, bel-lyaking, kanyoning, kolesarjenje, pohodništvo ... Bazen Prebold, vir: Občina Prebold Thermana Laško - priložnost za odlično poletno osvežitev! Več kot 2200 kvadratnih metrov vodnih površin z vodnimi doživetji za vso družino in letos poleti tudi z novimi tobogani in vodnimi drčami, namenjenimi manjšim otrokom. Vodna zabava v Thermani Laško je zaradi odpirajoče se steklene kupole na voljo v slehernem vremenu. Več na www.thermana.si. Vstopnice za kopanje boste lahko na Radiu Celje prejeli od 3. do Letni bazen Prebold je namenjen vsem, ki si želijo v vročih dneh nekaj ohladitve. Bazen leži v zelenem okolju preboldskega gaja, poleg športnega parka, kjer so na voljo igrišča za tenis, odbojko na mivki, nogomet in košarko. Bazenski kompleks zajema veliki in mali bazen z naravno ogrevano vodo. Čudovite nagrade boste lahko prejeli med 17. in 21. julijem. Od 24. do 28. julija se boste lahko osvežili v Bazenu Šentjur. Srečnežu bomo podelili celodnevno družinsko vstopnico za bazen. Lani temeljito prenovljen bazen je fantastična izbira za vse, ki želite zaplavati, se osvežiti in rekreirati ali zabavati v vodnih norčijah. Bazen v Šentjurju je odlična izbira tudi za družine z otroki, saj je območje bazena ravno pravšnje velikosti, da lahko preprosto opazujete otroško rajanje iz udobne sence ali s sončne plaže. Ležalnike in senčnike si lahko izposodite brezplačno. Novost! Nov tobogan. radio celie Чабт г штј I www.radiocelje.si aktivne in poučne poletne počitnice za otroke med 5. in ; 12. letom ! izlet v naravo, Ш izlet z vlakom, exatlon teden, ® obisk bazena...s M 040 5020 60 ' www.top-fit.si TDP r' ШШШ - ■,:„-"- ...... >.;■ . m t, - BRO1 VSE ZA PISARNI • Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav -s™ • Celovita ponudba pisarniškega materiala CELOVITA OBNOVA KOPALNIC Z MATERIALOM Ш&М VI: birobit.si T: (03) 425 6100 KERAPR0DUKT d.o.o. Hmeljarska ulica 8,3312 Prebold info@keraprodukt.si, 051-436-227 WWW.KERAPRODUKT.SI 041 703 373 Marko Hnouats.p., Dobriša vas41a, Žalec Qajetijz iti ршЛаја dlad&aaadnih M Delovni čas: pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-1Z. Po sveže ribe v domačo ribogojnico! PODLISTEK 37 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Thea Schreiber Gammelin: slikarka, pastorjeva hči, sestra po duši Alme M. Karlin (9) Skrite kamrice njene duše Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. »Teta Thea je bila zelo posebna. V vsem. Ojsteršek In Pečovnik brez nje ne bi bil to, kar je bil.« Foto: zasebni arhiv Helene Thea Schreiber Gammelin je posest v Pečovniku kupila leta 1936. Z Almo M. Karlin sta se tam radi zadrževali. Hišo sta uporabljali kot počitniško domovanje, ob pomoči najbližjih sosedov, družine Slapšak, sta obdelovali sadovnjak, vrt in majhen vinograd. To so bili srečni časi. Leta 1939 pa se je njun položaj začel dramatično slabšati. Karlin je v spominih na 2. svetovno vojno zapisala: »Moja najboljša dela so, odkar je bil Hitler na oblasti, spala. [ ...] Od leta 1939 nisem ničesar več izdala.« Vojno sta nekako preživeli, povojni čas pa ju je pahnil v skrajno bedo. Po smrti Alme M. Karlin je življenje za Theo Schreiber Gammelin postalo še težje. Bila je sama, brez prihodkov in brez jugoslovanskega državljanstva, njena vloga je bila namreč leta 1948 zavrnjena. Zanimivo pa je, da je konec leta 1953, že pred pridobitvijo državljanstva, dobila odločbo invalidske komisije, s katero ji je bila priznana pravica do invalidnine. V obrazložitvi piše, da je bila kot kurirka Kozjanskega odreda »pri izvrševanju obveščevalne službe, dne 8. 5. 1945 napadena od ustašev, ki so jo obstrelili na levi roki,« zaradi česar je dobila status vojnega invalida. Dokument iz marca 1950 razkriva, da je bila v zameno za državljanstvo pripravljena Mestnemu muzeju v Celju podariti zbirko predmetov, ki jih je Alma M. Karlin zbi- rala med potovanjem okoli sveta. To se je čez nekaj let tudi zgodilo. Predmete je muzeju izročala v obdobju 1957-1960 in, kot je zapisala v svojih spominih, »za svoj velikodušni dar dobila državljanstvo«. Literarno oziroma rokopisno zapuščino pa je v prvi polovici sedemdesetih let izročila Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani. Njen dopis NUK-u iz leta 1974 priča, da so jo k temu nagovorili tako želja, da ustrezno poskrbi za zapuščino Alme M. Karlin, kot ekonomski razlogi. Dogovorila se je namreč, da dobi »polovica honorar, da vi izdate knjige od Alme«. Pisanja se je lotila tudi sama, in sicer spominov, ki jih je naslovila Zwei Leben -ein Ziel (Dvoje življenj - en cilj). V uvodu je pojasnila, da »ne gre za življenjepis te ali one, bolj ali manj znane osebe,« hkrati pa je zapisala, da »odpira skrite kamrice svoje duše, do katerih ima sicer samo Bog prosto pot«. Spomini v resnici vsebujejo številne avtobiografske podatke tako iz njenega kot iz življenja Alme M. Karlin. Naslov pa se ne nanaša nanju, kakor bi utegnili napačno sklepati, ampak na glavna junaka, Benedikto, potomko angleške kraljeve družine, in Arhibalda, sina evangeličanskega pastorja, ki sta bila kot otroka zamenjana. Po besedah več pričevalcev je o tem, da je sestrična angleške kraljice Elizabete II. in da je bila ob rojstvu zamenjana, začela govoriti v šestdesetih letih. »In to smo ji vsi verjeli,« pravi njena dedinja Helena Ojsteršek, rojena Slapšak. »Teta Thea je bila zelo posebna. V vsem. In Pečovnik brez nje ne bi bil to, kar je bil.« Thea Schreiber Gammelin je v Pečovniku živela do smrti 26. maja 1988. Pokopana je bila tako, kot je želela, na Svetini, poleg svoje sestre po duši. Barbara Trnovec, Pokrajinski muzej Celje PRODAJALCIH ČASOPISOV Sprejem zvonov v Šmartnem v Rožni dolini, 30. 5. 1926 Po obsežni zbiralni akciji sredstev za nakup zvonov leta 1925 je župnik naročil tri bronaste zvonove pri podjetju Zvonoglas v Mariboru. Največji je imel 1.045 kg in podobi sv. Martina in srca Jezusovega. Srednji je tehtal 550 kg in je imel na eni strani podobo Petra in Pavla in na drugi strani Marijino srce. Mali zvon je bil težak 390 kg in imel podobo sv. Frančiška Asiškega. Kot je zapisano v župnijski kroniki, takega dogodka Šmartin, kot se je takrat imenovalo Šmartno v Rožni dolini, še ni videl. Fantje so pripravili 50 velikanskih mlajev, visokih 30 do 36 metrov, in 100 malih smrek za špalir od Pohorčeve kapele do cerkve. Pred cerkvijo so postavili velik slavolok, ki je nosil napis »Vse žrtve, vse trpljenje, Bogu v čast, župljanom v zasluženje«. Šmartin je izgledal kakor raj. Zvonove je blagoslovil prelat in stolni dekan dr. Ivan Tomažič, kasnejši mariborski škof. Uporabljena vira: Trobec, M., Naše korenine: ne smemo jih pozabiti: Šmartno v Rožni dolini od davnih do današnjih dni, 2011. Slovenski gospodar, 5. 8. 1926, str. 4 Besedilo: Srečko Maček Fotografijo prispeval: Julijo Kovač Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st ALBUM S CELJSKEGA Na fotografiji prepoznani: Frančiška Podrgajs, z leve prva v drugi vrsti, Helena Dimec, v prvi vrsti četrta z desne. Njen mož Jurij Dimec, krstni boter lastnika pričujoče fotografije, je med fanti v zadnji vrsti. 38 RAZVEDRILO Ä & & On: »Pošlji mi fotografijo.« Ona: »Poslala.« On: »Ti si tista v rdečem?« Ona: »Ne, sedim in jem čips.« Našel sem delavca, ki mi pozida hišo za pol cene. Oven Moški nekoč in danes Leta 1973 »Gospod zdravnik, boli me pod rebri.« »Ali pijete?« »Da.« »No, to je od točilnega pulta.« Leta 2023 Intelektualec gre raje v posteljo z dobro knjigo kot z dobro žensko. To je dokaz, kako neumen je lahko tudi pameten človek. iTAHfČAT.CTO^ Micika bere knjigo in vpraša svojega Francija: »Franci, kje so Maldivi?« On: »Kaj pa jaz vem, ti si pospravljala po hiši!« CT v okviru osnovnega zavarovanja brez čakalnih vrst Moško lepotno tekmovanje leta 1919... Bivanje Merkurja v znamenju bika vam bo prineslo zelo povečano intelektualno energijo. Čeprav boste morali dobro premisliti, kam vas vodijo poti, še posebej kar zadeva vaša čustva in partnerske odnose. Na delovnem področju boste zaradi vpliva Venere izkoristili pozitivne vplive, ki so vezani na preteklost, prodorni boste in uspešni. 13 i k Planeti vam bodo nudili oporo in pomoč, čeprav morate urediti neke zadeve, ki se dotikajo preteklosti. Energija bo v porastu, komunikacija odlična, zato lahko naredite pomemben korak. Slednje velja še posebej na finančnem področju. Nekatere zadeve morate preučiti in si postaviti cilj, pridnost in delavnost morata biti vaš glavni adut. Dvojčka Vpliv vašega vladajočega planeta Merkurja v tem času vam lahko prinese neko dobro rešitev. Zaradi bivanja Sonca v vašem znamenju bo močna in prodorna energija, izkoristite jo za ljubezen in denar. Venera vam bo prinašala neke zadeve, ki so vezane na preteklost. Mogočna in dobra energija bo prisotna na vseh področjih življenja. Rak Tudi tokrat boste z mislimi daleč v preteklosti in se boste ob tem počutili dobro in varno. Vpliv nedavnega luninega mrka petega v mesecu bo kot naročen, da naredite konkretno spremembo, ki jo že dolgo načrtujete. Omejitve ne bodo ovira, temveč opozorilo za razmislek, kje morate popravljati storjene napake. Tudi Venera vam bo v odlično pomoč pri vsem, česar se boste lotevali, da bi popravili stare napake. Lev Konec tedna predvsem izkoristite za obnovitev energije, zato vam svetujemo, da se poglobite vase in poiščete odgovor, kam in kako naprej. Včasih izgubite orientacijo, včasih vas samo zanese na poti. Tokrat boste uspešni, kar vam zagotavlja vaš vladar, ki biva v zračnem znamenju. Komunikacija bo odlična, znali boste urejevati nasprotja, ki so v zadnjem obdobju močneje izrazita. Slednje velja še posebej na delovnem področju. Devica Vaše misli se bodo v tem dnevu bolj vrtele okoli čustvenega razmerja, zato boste mnogokrat nemirni in razgretega duha. Nikar se ne odločajte za velike poteze, zavedajte se, da so v tem času majhni koraki veliko bolj modri. Venera vas sili, da poiščete smisel, v katerega boste usmerili svojo moč in čas. Obetajo se vam večje spremembe, na katere morebiti sploh ne računate. Srečni boste in optimistični. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Tehtnica (Ш Taktičnost se vam bo obrestovala, zato hitite počasi. Vplivi planetov so kar izpostavljeni, zato velja tudi za vas previdnost. Selektivno morate delovati, kajti vaša energija se izgublja ob drobnih malenkostih. Vaša vladarica v znamenju raka vas opozarja, da morate spreminjati zadeve na vseh področjih vašega življenja, ki ne stojijo na pravem mestu. škorpijon Nekatere zadeve vam ne bodo šle v račun, zato boste pri marsikateri zadevi previdni in polni dvomov. Močan vpliv Sonca v dvojčkih vam bo pomagal izboljšati komunikacijo. Čustvena energija bo v tem času močneje izražena, Mars biva v znamenju leva, zato boste občutljivejši. Močneje bo izražena intuicija, zato se prepustite notranjemu glasu, da vas vodi naprej. Strelec Energija vam ne bo pošla, zato zavihajte rokave in se lotite dela. Svetujemo vam, da naredite tistega, kar boste strogo črtali iz svojega življenja. Čas je ugoden za inventuro vsega preživetega, čas je, da daste prostor novemu. Sentimentalno se boste ozirali čez ramo in zrli v preteklost, kar vam lahko samo jemlje moč in energijo. Naredite rez in stopite naprej. Kozorog V neki situaciji se boste odzvali čustveno, zato vam ne bo šlo v glavo, zakaj tako burna razprava. Bodite taktni in čustveni, bolj se morate v teh dneh zavedati, kaj drugi čutijo. Vpliv vašega vladarja v retrogradnem gibanju vam prinaša nezadovoljstvo, ki je predvsem vezano na finančno in partnersko področje. Narediti morate spremembe, vendar ne smete iti z glavo skozi zid. Pretekle napake so vas drago stale, zato previdno. Vodnar Trenutno ste v odlični koži. Nikakor ne boste uspeli pozabiti na preteklost in na nekoga prav posebnega. Dosežete lahko tudi nemogoče, zato bolj verjemite vase. Vpliv zračnih dvojčkov bo pozitivno vplival na vsa področja. Polni boste energije in zanosa, zato lahko premaknete z mrtve točke marsikatero zadevo, ki vam jemlje energijo in moč. Ribi V prihajajočih dneh bo Mars bival v ognjenem znamenju, zato boste zelo prodorni. Vse, kar boste naredili, premislite dvakrat, bodite tudi taktni v odnosih. Upoštevajte svoj notranji glas. Morebiti v nekaterih trenutkih ne boste znali razločiti, kaj vam veleva strog razum in kaj govori šesti čut. Prepustite se toku in zaplavajte proti uspehu. HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 39 SUDOKU 572 Nagradna križanka ШШ 3 IMEJ V OBLASTI MEJI NA UZBEKISTAN MEZZOSO-PRANISTKA DOBRAVEC OKENSKA NAVOJNICA Povsod z vami RAZVOJNA AGENCIJA SNOV, KI DAJE PRIJETEN VONJ IZDELOVALEC BIČEV NE VERJAMEJO V BOGA ROMAN JANKA KERSNIKA RUMENO RJAVA BARVA ISTRSKO LETOVIŠČE IGNAC (KRAJŠE) LETETI Z BALONOM 15 ČUKSEJE OŽENIL, TRA-LALA, SOVA GA JE ., HOPSASA 1 13 MAJHNO OKO VERIGA (ZASTAR.) ELEKTRONSKA POŠTA RASTLINSKA ZAJEDAVCA POLDRAG KAMEN RAZLIČNIH BARV DRAMA S POLEMIČNO VSEBINO IZPOLNJUJ (NORMO) DEMOKRATI SLOVENIJE ZACELI JIH ČAS 9 ... SMOLAR: DVAJSET LJUBIC OBRI 14 RIBONU-KLEINSKA KISLINA TINA MAZE SUHODOLČANOV DETEKTIV BEVK JE NAPISAL GRIVAR-JEVE ... KrižamKe & ugamKe PRENAŠAJO BORELIJO COKLE MEDNARODNA OZNAKA ESTONIJE RAZMAJAN 16 JASEN (DAN) PRAZNA LUNA LITIJEV BROMID IGRALEC SLAKONJA ETIKETA 3 RAZMERJE ZAMAKNJENOST, ZANOS KANADSKI IGRALEC NIELSEN MOČNI, MED SEBOJ POMEŠANI GLASOVI GLAVNO MESTO LATVIJE V TRETJE GRE ... ENOTAZA TRGOVANJE NA BORZI ALFI NIPIČ: ... BOM MUZIKANT SLOVENSKI HUMORIST (SAŠO) TANJA RIBIČ NEKDANJA VZHODNA NEMČIJA STARA MERA ZA BLAGO POSLOVNA ENOTA V. KRESLIN: NEKEGA ..., KO SE ZDANI DAN VELIKIH POPUSTOV VRH V JULIJCIH 11 ANGLEŠKA DOLŽINSKA MERA NAPOR, PRIZADEVANJE 5 ČRIČEK SPREDNJE POMOŽNO JADRO ZAKONSKA ZVEZA 4 RUSKI AVTO TVEGANJE (POG.) SE PARIŠKO LETALIŠČE OCVRT KROMPIR, NAREZAN NA PALIČICE SYLVESTER STALLONE DOLITEK PRETIRANO OKRAŠENO MINERALNA VODA IZ ROGAŠKE SLATINE HIT DEANA MARTINA ZELIŠČNI LIKER LITINA NEKDANJI RUSKI PREDSEDNIK (BORIS) SREDNJEAMERIŠKI INDIJANCI OBHODIVA 2 ZAVETNICA PRED KUGO IME VEČ TURŠKIH SULTANOV 10 POVEČEVALNO STEKLO PREBIVALKI OMANA NEKDANJA SLOVENSKA TV- VODITELJICA REMS PREKO BABY ... JE MESO MLADE GOVEDI SLOVENSKI SLIKAR ŠUBIC 6 GORSKE REŠEVALNE SANI SLOVENSKI ŠPORTNI NOVINAR (MARJAN) ROŠ IN DEŽMAN TEŽKA KOVINA Co ZDRAVILO (KNJIŽ.) SANITETNI MATERIAL SL. ZNAMKA VODOV. PIP 7 KRAJ PRI RADOVLJICI Z LETALIŠČEM TOM CRUISE RIP TORN STROKOVNJAK ZA ELEKTROENERGETIKO 8 KOKOŠI (LJUBK.) 12 DIKTIRNE NAPRAVE 17 Nagradni razpis: 1. nagrada: brisača in knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 2. nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 3. nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice KUPON 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si 7 9 1 5 4 2 9 1 2 7 5 1 3 3 7 6 4 9 1 5 5 4 8 7 9 3 4 SUDOKU 263 8 4 7 5 6 2 2 1 6 7 5 9 5 2 8 6 3 7 4 5 8 5 2 9 3 REŠITEV SUDOKU 571 REŠITEV SUDOKU 262 8 4 9 6 5 1 7 3 2 6 2 1 3 7 9 8 4 5 5 7 3 2 8 4 9 6 1 1 9 5 4 3 7 6 2 8 7 8 6 1 2 5 3 9 4 2 3 4 9 6 8 5 1 7 9 5 2 8 4 6 1 7 3 3 6 8 7 1 2 4 5 9 4 1 7 5 9 3 2 8 6 3 1 4 7 6 2 9 8 5 6 5 9 1 4 8 2 3 7 8 2 7 3 9 5 6 4 1 2 7 8 9 5 6 3 1 4 9 3 5 4 7 1 8 2 6 1 4 6 2 8 3 7 5 9 4 6 2 8 1 9 5 7 3 7 9 3 5 2 4 1 6 8 5 8 1 6 3 7 4 9 2 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitev nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 6. junija. Geslo iz številke 21: Dan mladosti Izid žrebanja: 1. nagrado: odejo in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, prejme: Štefka Šinkovec iz Celja. 2. nagrado: predpasnik in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, prejme: Janez Kolar iz Podlehnika. 3. nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, prejme: Henrik Razpotnik iz Kresnic. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. V naših križankah odmeva pesem in bodri duha. № j t Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše. www.trik.si 40 PISANI SVET Dobrodelna »katrca« tudi v Celju Dobrodelna »katrca« se je v ponedeljek ustavila tudi v Celju. Nekdanje vozilo Boruta Pahorja je bilo doslej vključeno že v različne dobrodelne dejavnosti po Sloveniji in je združevalo številne ljudi odprtih src in rok. Njen zadnji lastnik Tomaž Habjan iz okolice Železnikov s priljubljenim vozilom pomaga prvenstveno zbirati sredstva za razvoj zdravila za triletnega Urbana Miro-ševiča, ki ima redko gensko bolezen, sindrom CTNNB1, ter za Zvezo paraplegikov Slovenije. Ker je tudi njegov sin tetraplegik, je povedal, da bo del zbranega denarja namenjen nakupu aparata za boljšo prekrvavitev, ki bo tem invalidom na voljo v njihovem letovišču v Pacu-gu. Doslej je bilo zbranega približno 26 tisoč evrov. Lastnik želi, da bi vozilo dobilo svoje stalno mesto, kjer bi se ljudje ustavljali in darovali. V Celje je prišla tudi Špela Miroševič, Urbanova mama in ustanoviteljica ter predsednica fundacije CTN-NB1, kjer vodi razvoj genske terapije, ki bi pomagala otrokom s tem sindromom. Če smo v Sloveniji pred leti zbirali denar za Krisa, da je lahko šel na zdravljenje genske bolezni v ZDA, je tokrat treba zbrati sredstva, da bodo strokovnjaki sploh lahko razvili ustrezno terapijo zanj. Stane dva milijona evrov, v dveh letih je bilo zbranih že več kot 1,8 milijona evrov. »Želim, da bi sinu za četrti rojstni dan lahko rekla, da mu je Slovenija pomagala in mu podarila novo življenje.« Ob tem sogovornica poudarja, da Slovenija glede dobrodelnosti nima primerjave z drugimi državami po svetu. »Pred kratkim smo imeli konferenco v Madridu, kjer so se starši otrok s tem sindromom zahvalili Slovencem za pomoč. Terapija bo namreč lahko pomagala tudi vsem drugim otrokom po svetu.« TC V Celju sta akcijo podprla Humanitarno društvo Enostavno pomagam in Mestna občina Celje, sredstva so darovali posamezniki in podjetja. Na sliki sta Špela Miroševič in Tomaž Habjan. (Foto: SHERPA) Pomoč zbira Območna enota Rdečega križa Ško^a Loka na transakcijskem računu: SI56 0700 0000 0187 397, sklic: SI00 784010-248, koda namena: CHAR, namen plačila: KATRCA POMAGA 3. krog. Pomagate lahko tudi s poslanim SMS-sporočilom KATRCA5 ali KATRCA10 na številko 1919. Čestitat jim je prišel tudi velenjski M\i župan Peter Dermol. (Foto: AP) Predsednik RD Celje Štefan Zidanšek in prejemniki priznanj na tekmovanju za ribiškega carja (Foto: SHERPA) Ribiški car in 70-letnica Ribiška družina Celje slavi letos 70-letnico. Proslavila jo je v soboto pri svojem domu na polotoku Brezova ob Šmartinskem jezeru, kjer je pripravila tradicionalno prireditev Ribiški car. Letos si je ta naziv za najtežjo ulovljeno ribo, 12-ki-logramskega krapa, priboril Boris Bardutsky, drugi je bil osnovnošolec Žiga Oblak, ki je vodil vse do zadnjih de- setih minut, in tretji Rajko Bašič. RD Celje, ki gospodari s Šmartinskim jezerom ter s Savinjo in Hudinjo s pritoki, v Gorčici pa ima pet ribogojnih ribnikov, je v zadnjih letih uredila še ribolovne trase v Ločah in pri ribiškem domu, kjer so na voljo tudi sodobne sanitarije. Ob 70-letnici ji je Ribiška zveza Slovenije podelila posebno priznanje za delo in prispevek k ribištvu v Sloveniji. Predsednik RD Celje Štefan Zidanšek je za svoje delo prejel najvišje priznanje zveze. TC Postali so prava legenda Velenjska okrepčevalnica Mladost je znana daleč naokrog. Le kdo še ni zavil vanjo in si privoščil katere od balkanskih kulinaričnih dobrot? Pred dnevi je praznovala 40 let. Bajramali Ameti je pred štirimi desetletji začel delati v kiosku pri Rdeči dvorani v Velenju. Po preureditvi tamkajšnjega parkirišča in gradnji novi stavb na tamkajšnjem območju je okrepčevalnico prestavil na Prešernovo cesto v Velenju. Na dan mladosti je z ekipo pripravil degustacijo dobrot in torto, za glasbo sta poskrbela Andy Račnik in Tanja Lončar. Čestitat jim je prišel tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. ŠO Za nedeljsko kosilo pasulj Na dvorišču gradu Komenda na Polzeli je bila prejšnji konec tedna tradicionalna Pasuljada, ki jo je pripravilo Mladinsko društvo Polzela. Pasuljada je ponudila bogat program, ki je vključeval številne dejavnosti za otroke in odrasle ter poskrbel za nepozabno doživetje in zabavo vseh obiskovalcev. Tekmovanja se je udeležilo osem kuharskih ekip, ki so svoje pasulje kasneje tudi razdelile med obiskovalce in s tem poskrbele za okusno nedeljsko kosilo. Prvo mesto je pripadlo članom Planinskega društva Polzela, drugo mesto jadralnega društva, tretje ekipi Študentskega kluba Žalec. Za glasbo so poskrbeli godbeniki Kulturno-glasbenega društva društva Cecilija in Raptors Ekipa Planinskega društva Polzela je po oceni komisije pripravila najboljši Rock Banda. pasulj. (Foto: TT) ŠO Na Radio Celje se vrača že 30 let V Jutranjem ritmu sta minuli teden naš jutranjik Boštjan in novinarka Bojana gostila Tinkaro Fortuna, članico zasedbe Be-pop Ladies. Že ob pozdravu je povedala, da se na Radio Celje rada vrača in da jo na nas vežejo lepi spomini, stari že skoraj 30 let. Pred mnogimi leti je bila Tinkara Fortuna prva zmagovalka našega tekmovanja pevskih talentov Full cool demo top, takrat z Madonnino pesmijo Take a Bow. Boštjanu je obljubila, da se bo ob 30. obletnici oglasila pri nas in jo spet odpela v živo. Sicer pa je Boštjan poudaril, da pevke res še nikoli ni videl brez nasmeška na obrazu. Menda gre zasluga tudi Tinkarini mami: »Že ob odraščanju sem bila obdana z dobro voljo, takšni sta bili moja mami in babi. Tudi logotip mojega podjetja je moj nasmeh. Na obiskih po šolah rada otrokom povem, da so me včasih zaradi mojih zob malce zasmehovali. Velikokrat sem slišala, da imam tudi konjske zobe, in kot otroku mi za tovrstne opazke ni bilo vseeno. Zato mladini povem, da je treba takšne stvari vedno obrniti v svoj prid!« Ker je Tinkara, poleg tega, da je pevka in podjetnica, tudi mama treh otrok, vedno ne gre z nasmeškom, pravi: »Trikrat rečem Tinkara Fortuna je na Radiu Celje predstavila novo pesem potiho, četrtič pa ... no, tudi bolj odločno!« Dlan v dlan. V videospotu pesmi lahko vidimo tudi praznovanje ER 40. rojstnega dne bepopovke Alenke. (Foto: Arhiv Radia Celje)