Kako naj učitelj skerbi za zdravje svojih učencev ? Po mnogih knjigah spisal J. Lopan. V Clovek je iz duše in iz telesa. Telo je dušno orodjp. Dokler je telo zdravo in krepko, je tudi duša vespla. V zdravem telesu duša zdrava — to na svetu je srpča prava. Ce je telo slabo, bolehno in betežno, se tudi duh ne more prosto gibati, in človek ni srečen. Kedar bolpha telo, boleha tudi duša; to je gola resnica. Treba je tpdaj že od mladih nog skprbeti, da je duša zdrava v zdravem tplpsu. Kako imenitna je telesna odgoja, so spoznali že nekdanji modrijani. Zivo so priporočevali, naj si mladenči zbujajo in plemenijo dulia, naj si blažijo serce in likajo uni; zraven pa naj nikdar ne pozabijo tudi telesa. — Ta dvojni namen — skerbeti za dušo in telo — iinajo tudi dandanašnje šole; zakaj, le malo bi nam bili hvalpžni učenci, ki bi si v šoli pridobili znanosti in vednosti, pa na škodo svojemu zdravju. Kaj pomaga mlademu učencu učenost, s katero se žp zgodaj rad košati, če pa pozneje mora zavoljo bolehnosti zaostajati. — Skušnja uči, da nekteri Ijudje posebno iz nižjpga stanii zdravje le premalo čislajo, ter ga zapravljajo in dajpjo za kak prav majhen vžitek, za pesčico puhlega veselja. Kmečki hodijo dan za dnevom po svojih poslih, za otroke se pa malo ali celd nič ne menijo. Ves božji dan se otroci okrog klatijo uniazani in raztergani kakor neumna živina, in tavajo po smprtnih nevarnostih, ki jih ne poznajo. Gotovo ima tedaj posebno Ijudski učitelj dolžnost, da zraven navadnih šolskih naukov tudi skerbi, da otroci take nevarnosti spoznajo in se jih varujejo. Za to ima učitelj dovolj lepih prilik. Xi mu trpba tega učiti v posebnih za to odločenih urali, anipak le pripravne prilike za to ne sme zamuditi. — Mnogo se je že govorilo in pisalo o teui poduku ; tudi ,,Tovarš" nam je že prinesel takih lepih spisov, toda ker se dobra in potrebna reč nikoli dovolj ne priporoča, naj ,,Tovarš" še kaj govori o tem. Se ve, da tudi učitelj ne more vsega storiti, kar bi bilo treba za zdravje njegovih učencev, vendar pa naj toliko pazi, da ne zanpmarja svoje dolžnosti, kedar jo lahko spolnuje. Skerbi naj tedaj 1) za zdravo sapo ali dober zrak v šolski izbi, 2) za snažnost sploh pri spbi, pri otrocih in v šoli, 3) naj se tudi varuje, da učencev kaj ne poškoduje, kedar jih mora kaznovati, in 4) naj učence vselej v pravem in primernem času opominja in podučuje, kako naj skprbe za zdravje. 1) Zrak. Xobena stvar na svptu ne niore dobro živeti in siiajati brez čistpga, zdravrga zraka. Čista, čpravno bolj hladna sapa je naj bolj vgodna, in je večkrat v boleznih naj boljši lek. Zeld se tedaj tisti motijo, ki svoje otroke zapirajo v hudo zakurjene izbe, misleči, da jiin to dobro tekne; pa škodljivo je to, ne le samo za telo, ampak tudi za dušne moči. Taki otroci postanpjo mehkužm, in se boje vsake drugačne sapice. Vendar naj se nikar np pozabi, da mraz ali vlak ni čista in zdrava sapa. Skerbeti je torej treba, da je v šoli vedno čisti zrak in primerna toplota. Odpravljajo naj se vsakoršni sopuhi. Učitclj naj učencpin ne dovoli, da bi z blatnioii cevlji, s sneženim ali premokrim oblačilom ali celo z nalpzljivimi krastami prihajali v šolo. XTavadnjo kajenje po izbah dajp sicer prijeten dub, pa vendar spridenpga in okuženpga zraka nikakor ne sčisti in ne zboljša. Čisti zrak prihaja 1p skozi odperte vrata in okna iz vnanjpga zdravpga zraka. Žalibože! da nam naša mladost v nekterili učilnicah tako dolgo boleha, dokler ne dobi boljših izb, kakor jih ima sedaj. Le tistih napak hočem omeniti, ktere se po naših starejih šolah skorej povsodi nahajajo. V prenizkih šolskih izbali se tpžko ohranuje zdravi zrak, posebno tam, kjer je veliko olrok skupaj; ni ga dobrpga zraka ne po zimi in ne po letu. Po zimi se zavoljo mraza ne sme izba prevetriti, ker otroci hodijo iz daljnih krajev po hudeiu mrazu v šolo, tedaj komaj čakajo, da se npkoliko ogrejpjo, in če se ravno prevetri, je vpndar kmali zopet zatuhlo in nezdravo. Ako pa se po letu okna odpirajo, pa iz bližnjega gnojisča priliajajo nezdravi soparji. Otroci se tedaj parijo, kakor ribe v vroči kaluži. Pljuča se polnijo z ogpljno kislino s prahoiu. Iz tpga se vname goreča žpja. Hvala Bogu, kjpr je dobra zdrava voda, če np, pa inorajo otroci žpjo terpeti ali pa bolehati. Kinali zgine prpjšnja bpla in rudeča barva na licu, veselo serce, kterprau se ne Ijubi np paziti, ne delati. Šolskp klopi so vse enake, za 6 — 7 ali pa 12 — 15 let stare učence. Kako tu otroci sede? Mladpniu učencu noge oterpnejo, ker jih ninia kam položiti, in mu vpdno navdol visijo; veči učenci pa jili nimajo kain djati, in uiorajo sključeno sedeti. Ali ni to zelo 11* škodljivo za mladp, šibke kosti? Take so večidel našp starejši šole, in dokler boljših ne bomo irapli, ne morpmo reči, da so zdrave in primerne za mladino. ii>«>j« •!•<"•)