Št. 3. ' ¦ V Gorici, v soboto dne 11. januvarja 1908. Letnik X. Iihaja Tiak torek in eoboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dnova prainik iside dan prej ob 6. ireöer. Stane po polti prejeman ali t Gorici na dom pollljan cekletno 10 K, polletno 6 K in fetrtletno 9*50 K. ProdajasevGorici t to- ' bakarnan Schwarz t Šolskih ulicah, , Jelleriitt t Nuntkih ulicah in Le- ib a n na VerdijeTem tekalilfo po 8 fin. &0RICA Uredntitvo in nprayniitvo le nabajata ˇ «Narodni tiikarni», ulica Vetturini h. It. 9. Dopiie je nasloviti na urediiiltvo, opiate in naročnino pa na upravniitro »Gorice«. Oglaii ie ratunijo po petit- Tratah in licer ako ie tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 18 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie veikrat tiskajo, raču- nijo te po pogodbi. ____________________________________|_ Izdajatelj in odgOTorni arednik Anton Bavöap. Tiska „Narodna tlskarna" (odgor. L. Lukeziö). -¦: Za kolone. Predlog, ki ga je stavil posl. Fon in tovariii r drž. zboru radi kolonskih sUari, se glasi: „PoTsod se dandanes prizna?a prin- cip, da je sloboden kmeöki stan najsta- nofitenjia pod aga državi. Vkljub temu se pa drlava prav aiö ne zmeni za aprar obopne razmere naiih koIonoT. Dočim so T prejinjih časih, ko je rladalo Se ne- kako patrijarhalno razmerje mej gospo- darjem in kolonom, zadnji kolikor toliko ishajali, se t sedanji dobi njibofo stanje Tedno bolj slabia. Vsebina pogodbe je Tedno bolj neqgodna za kolona, osobito, ker se pogodba uklepa sed&j redno samo za eoo leto in preti Tsled tega kolona Tsaki öas nerarnost, da ga gospodar iz- tira iz posestva, koje so imeli morda vže kolonoTi pradedi t obdeloranja. Da se razTidi pod kakimi pogoji mora kolon delati, naj sledi bisWena Tse- bina jedne take pogodbe: 1. Kolon mora izroöiti gospodar ja % tiua, ki ne stiska pri gospodarjn, J/3 ostane kolona. Gospodar pa dobi od ko- lona še 1 K 60 h na hektoliter preia- nega vina za troäke kakor n. pr. za lac" ˇ kleti, za stiskanje grozdja (za to mora sicer dati tadi kolon 2 delafoa), za öu- ˇaja {ki nadzira kolona ob trgaUi, da ne nkrade kakega giozda!) itd. 2. Kolon mora plaöati gospodarja poloTico sadja in sicer od količine, ki j ae aatanori ob öasa, ko dozoraje, toraj ne glede ali je je kmet tadi res mogel potrgati, ali pa ma je na drag naöin od- padlo. 3. Kolon mora oprafiti gospodarja : približoo 40 moikih in 10 ienskih robot (rob — Scla?e )) na leto in sicer ob öasa, ko se gospodarja poljabi; oproičen je samo ako je bolan a)i pa ako mora iti na sodnijo. V tern slnčajn mora napra- ˇiti robote dragi čas. Drogaöe pa mora robotati tadi ako ma je dražina bolna, sicer plaöa 4 K globe. 4. Kolon plaöuje najemščino od hi- še in gozda t denarja, a mora izročiti gospodarja kostanj, ako tarn rase; nada- Ije mora dati gospodarja fsako leto ne- kaj piičet in jajc. 5. Skoraj poTsod mora kolon nasa- diti Ysako leto neko število trt a nesme zahtevati odikodnine, ko zemljo zapasti. 6. Morebiini popusi na davka gre j gospodarja. 7. Razan ' 3 Tina ima kolon ie ne- koliko sena, fižola in k/ompirja; zadnja dva pa redno ne Tsperata. Iz tega je pač jasno, v kaki bedi mora redno žiteti kolon in ni se öaditi ako obdelaje zerrljo brez praTega veselja in radi tega tadi brez prarega vspeba, 8aj ma pegosto radi etradanja pomanj- ; kajejo indi fizične sile. Vsled takošnih razmer pa tadi go- spodar nima poset* n dohodkoT od sto- jega zemljiitia; Tsekako je goto?o, da bi zemljišoe nosilo ie jedenkrat toliko, ako bi kolon bil na njfm sloboden gospodar. , Dotgdanje razmerje torej ni na ko- rist ne kolcna ne gospodarja, vsaj se sliiijo tadi iz krogo? gospodarje? vedne pritoibe. j Mncgo je pri nas na GorUkem go- gpcdarjeT, ki bi radi prodali zemljiiöa sTOjim kolonom, toda tfga ne morejo storiti, ker jim koloni — reveži brez de- narnih are datet — ne morejo dati jam- stva, da bodo plačali kapnino. ! Najno je toraj, da država priskoöi T pomoö. Zato predlagajo podpisani: ViBoka zbornica skleni: „Pozivlja se c. kr. tlado, naj po sTOJih organih posrednje mej gospodarji in koloni, t sTrho da prTi prödajo zad- njim primeren del svojega zemljišča po primerni ceni, naj c. kr. vlada posodi, t STrho plaöila kapne cene, kolonom po n izkih obrestih potrebne s?ote, koje naj se vračajo potom amortizacije ˇ obliki kakor datek". , { (Slede podpisi). i __________________ t I Nevarnosf za državo. Proti sredi pretekl'g* stoletja je bila obrtna prostost odstranila zapreta. katere je statilo cehsTsUo obrt», da se ni mogla prosto razSirjati in s tern ee : )e začelo, gospodarstro polagoma razTi- jati. Toda, kmaln potem, ko je oastopila obrtna prostost, so se morale konätati- rati ikode, o katerih se prej ni pojmo- ˇalo. Posameznik, ki se je po razpostitTi Tseh zTez oprostil t gospodarskem Üt- Ijenja Tsek dotedajinjih Tezi, mogel je oporabiti t boja za obstanek tso sTOJe ; zmožDosti neomejeno t lastno korist, za- 1 jedno pa je mogel tadi aporabljati Tsa aredstTa gospodarske konkarence. Solidarnost, TaroTanje skapnih in- ter esoT, kakor se je to godilo t nekdaj obstoječih cehih, sta prenehala in na j Djija mesto je prišel boj posameznika z i sebi enakim, brezobzirna sebiönost in ! stremljenje za tern, da bi se posameznik dvignil na troäke dragib. , ; Ko so zaöele Tsled na ta naöin na- stale konknresce cene sploäno padati in ko so začela nato podjetja izdeloTati j enormne množine blaga, ker so hotela z Teliko prodakcijo znižati izdelovalne tro- , ike, priilo je to, kar je bilo neizogibno. Padanje cen rseh indastrijskih iz- delko? je najprcj proTzroöilo pogabo posamezaih; nato so se zaöele ka- I tar.rosj mnoiiti, žrtfi je sledila irtev in posleüca tega je bila sploina kriza, ki je dosegla leta 1873 stoj Trhanec. '< Ko se je zaöel poloiaj polagoma jasniti in so se zaöela iskati aredstva, da bi se take ka tast rose t bodoöe prepr,e* öile, nailo se je to sredslvo t inititaci- jab, enakih onim, ki so t nekdanjem ce- hoTstTO prepreöile slične dogodljaje, to je T skapnih dogOTorih t STrho areditre produkcije in spečaTanja. I Ti dogOTori, ki so imeli zaöetka le I namen spraviti prodakcijo ˇ soglasje s | konsomom in ponadbo, pokazali so se [ kmala jako koristne, ker so bili prari • regulatorji ceo, kateri so Tsem adeležen- cem dcgOTora zajamöili razren prodak- cijikih troikoT, tadi poiten dobiček. Toda, kmala «o se pokazale slabe strani te iznajdbe. Ko so öleni teh zvez Tideli, da je koneanoent označeni pošteni dobiöek rad plačeTal in plače?ati moral, ker dragje ni mogel kapovati potrebaih ma strari, začeli so Öleni teb zrez izrabljati stojo mod nad konpcrnentom: Iz zvez ˇ Tar- stTo producentOT, katere bi naj prepre- öile padanje cen, nastale so zTeze t Sko- do konsamentoT, katere so imele namen, obogateti na tro ike konsamentoT s tern, da so zTÜale cene, ki so prekoraöile po- iten dobiöek. Ta ideja se je Tedno bolj razäirj&la; ko so konsomenti poskasili odtegniti se moöi prodacentor s tern, da so začeli prejemati blago od zuoaj, postajale so označene zveze, kar je naraTno, Tedno Teöje, in prodacenti raznih dežel so se zdrožili proti konaamenta, dokler leta obkoljen z zeleznimobroöem, ni več na- iel poti, po katerej bi se mogel izogniti nesmerni sebiönosti tistib, ki so trorili ta železni obroö. Iz bilanc Stevilnih delniikih drožb ? zadnjem dTajsetletja preteklega stoletja je r§ it id no, da te dražbe po Ted let niso izp!aö6Tale nikakih deTidend in da so bile brez dobičkt. • Toda, pozn^je so dosegle a pomoöjo katieloT primerne dobiöke, zraTen tega pa tadi Telike devidende. Iz nekdaj idrare narodnogospodar- ske ideje skapnih ztcz t STrho regalira- nja cen in t STrho, da se prepreöi ne- zmerna konkorenca in preTelika prodok- cija, nastala so na sebiönosti sloneöa podjetja, ki zahtevajo za STOJe izdelke ogromne cene, ki pogabljajo rokodelce in konsomente, in polnijo žepe nekate- terih ljndi z neTerjetno Tisokiaai in brez trnda doseženimi dobiöki; ta podjetja so T sedanjem öasa naJTeöja neTarnost za obrtni srednji stan, — katerega izmozga- jejo, — in 8 tem tadi Telika neTarnost za moderno državo, ki za stoj obstoj • L1STEK. Iz sanj. Spisal Stefan Levkös. Meni je mad amrla. In jaz sem ialoTal in ie žaiajem za njo, kakor sam nisem mislil, da bi to bilo mogoöe. A sToje žalosti ne nosim v oöeh in na licib, ampak globoko v srca, ke je Te- lika in resniöna. In zato žalajem za njo, ker je ne morem pozabiti, ki sem . ,o tako naglo izgubil. Lahko je reöi, da diovek T86 preboli, öetudi ne more po- zabiti, ampak kakor lahko je to reöi tako težko je narediti. V tihih in temnih Teöerib, ko sem sam s seboj in sTOJimi spomini, tedaj me obiiöe moja mati in jaz se zazre.ni ˇ poteze njenega obraza. Y Ijabezni in skrbi polne oöi in poslaiam * njen glas, kakor bi se ne bilo niö zgodilo; kakor °i bilo Tse pri starem, tako žire in res- nične so poteze njenega lica, tako res- nično njen je glas, ki ga poslaaam. Grem cez Trt in ona mi pride nasprot; sedtm ˇ sobi pri mizi in öitam in ona sedi kje pri okna in šiTa; — a jaz ne öitam in ona ne lira, ampak pogotarjara se, Tse kakor nekdaj. Sroje malere nisem ridel nikoli mrtve in zato si tadi težko predstarljam, da bi bila res amrla, da je ne bom ni- koli Teö Tidel, da ne bom oikoli too i sliial njenega glasn. In tako je tadi t sanjah nisem Tidel nikoli mrt?e, kolikor- krat sem sanjal o njej, odkar sem jo zgabil. Pa kako bi bilo Tendar mogoče, da bi Tzrl t sanjah mrteT njen obraz in da bi amrla t srca slika, ki ži?i v njem že izza detinskih let. Njen obraz, poln skrbi in Ijabezni, ne amrje nikoli t mojem srca in tista slika ne izgine nikoli iz spomina, in tako ne bom zrl tadi r sanjah njenega lica nikoli mrUega brezöntnega. j Sanjal sem paö pogostoma, da je ! ni Teö, da je amrla, da sem jo zgabil, a zrl sem jo pred seboj Üto, tso kakor bi mislil öez dan na njo.-------- Sedeli smo fkapaj, Tedno Teseli, ko se nas je zbrala t prejinjih dneh cela dražba, tisti dan pa so bili vsi tihi, nekaj öadnega je Tiselo nad nami in Tsi j Obrazi so bili öodno resni, kakor bi jim i težila srce Telika skrb ali globoka žalost. Sedeli pa smo po lesenih klopeh okoli kamenite mize t senönici, spleteni is Tinske trte. Zaöadil sem se tihi resnosti, nenaTadnema gosta t naii družbi in se ozrl radoTedno okrog, pa ie bolj sem se zaöadil, ko Bern zagledal ob sroji strani stojo mater. „Ali ni amrla ?u sem pomislil in 1 zazdelo se mi je, da se je res tako zgodilo. Ozrl sem se t njen obraz in tisti hip sem bil pfepriöan, da je res amrla. Ni bil mnogo spremenjen njen obraz, poteze so ostale raTnoiste, in Tendar bi ga skoraj ne bil spoznal; ne- ; izreöeno žalostna skrb je serala iz njega, da sem se ga skoraj prestraiil. In zaöela me je izpraieTati, kako je doma. Hotela je Tedeti ?se tako natanko, da bi ji kmala ne mogel odgovarjati. Kakor popotnica, ki se öez dolgo öasa Trne domoT. Iz njenega glasa in iz njenih Tpraianj sem spoznal, kako jo to žalosti in skrbi, ker nas je morala tako naglo zapustiti, brez sloTeaa in brez pozdrava. la zaöadil sem se tisti hip: „Glej zapastila Tas je in amrla, a njena skrb in njena Ijabezen niste amrli, ie žmte in živeli boste med rami na Teöne öa^e, kakor njen dab in njen spomin." In bil sem tega gotor, ko sem se nanoTO ozrl r njen obraz, poln tiste Telike skrbi in Ijabezni do nas Tseh, t kateri nas je zapastila. Nikoli nisem tako žiTO in jasno öatil njene skrbi in Ijabezni, dokler sem jih bil ie deležen, kakor sem jih za öatil T tistih sanjah in kakor jih öatim sedaj. Bilo mi je, kakor bi ležal in nad mano se je prikazal kakor iz megle ja8en in razloöen obraz, — bila je to moja mati. Nicesar drogega se ne spo- minjam, kakor tistega obraza in beaed, ki jih je gOTorila k meni. Iz njenega glaEO je zTenela tista velika skrb, ki je sijala iz njenih oöi. Hotela je Tedeti, kako se imam, kako se poöatim, ali sem sreöen. Nikoli nisem stopil pred njo z resnim obrazom in spregororil z odloö- nim glasom: „Tako sem sklenil in tako naj bo!M GoTorili smo pogostoma t soli in Tsakdo je ?edel, kaj in kam mislim, ampak gototoT ni bil niböe, ker me ni do takrat nihče resno rprašal in nistim nikomnr resno odgovoril. la tako je moja mati amrla, ne da bi z gotoTOstjo Tedela, katero pot si iz- bere njen sin, ki je stal tisti öas t&ybo na razpotja. Ni Tedela, ali je Tse le iala, ali je T iali skrita resnica, ali je pa morda ˇ resnici in t srca skrito ie kaj dragega, Tsera nepoznanega, od Tseh ne- priöakoTanega. Niö ni Tedela, ali se smeje iz obraza njenega sina moika odloönost, niti odkod, kako in zakaj Tsa tista od- loönost, öe je resniöna. Upala je Tse, kakor se je zgodilo in mnogo je slatila, ampak gotoToati ie ni bilo t njenem apanja in t njenih slatnjab. Zato so bile tako neskončoo skrbi- ¦ ora imeti sdra? in krepak arednji •tan; ta podjetja iipodrittjo torej te- OMljne stebre dritte. (Dalje prih.) Dopisi. St. Andrei. — Ktkor drngod, Uko tadi pri nas ? St. Andreia liberaln« dru- hal Tpije proti vseura, ktr je ˇ z?esi s eerkfijo in napada vse, kar naj bi d?ig- nilo ilolbo boijo. Ž* tretje leto je sedaj, odkar ie ta liberalni smaj priprarlja, da nniöi cerkreno petje in zatre pevski sbor. Pa ie pravijo, da niso proti cerkri. A ptiea iposnamo po petja, itto tadi libe- raloe dobro posnamo. Ali je rea ie pravi katoliöan oni, ki hodi ? corker Ie gledat, Če ae igodi kak nered, da ga potem raz- trobi po krömah in liberalnih liatih? In tako ao detail leto«. Vae moöi ao oapeli, da bi doaegii a?oj namen. Šantali aode- kleta-pevke, ki ao se ponadile, da bodo pele pri adventnih maiah. A dekleta ae niao smenile xa inntarje in oast jim zato! Ko ao liberalni kriöaöi ?ideli, da jib nihöe več ne npoiteta, sopazaceli po ktcmah beaneti proti naiim moiem, da bi jim tieli teselje do petja. A pogamoi in Trli peTci ae niao dali nitraiiti in na norega let« dan ao pokaaali, da imajo rea prari dab sa avoje delofanje. Cast in hrala jim xa to! Bog jim daj moö in sročnosti doTolj, da vstrajajo na a?ojem pota. Naj bodo orerjeni, da sa njimi stoji Ijadstro. Poglejmo, kaklni ao liberalni kolo- Todjel Ti Ijodje redao napadajo „kleri- kalce" in dnhovnike. Ko pa öatijo, da bi Ithko od nas kaj dobili, pa bitro oble- eejo drag plaiö. Tako dela t oböini zaa- ni liberaleo. Ta moi ae je tndi na praz- nik sv. Štefana „zgraial", *ei ali je prar to, da dahovnik sredi st. male preneha in zaöne nabirati denar? Na to oslarijo ne bomo dragega odgovorili, kakor to, da opomnimo tega liberalca, naj nttn on odgofori, ee apada to rea k liberalni oliki, da ae po liberalno zaprarlja od dobrega korata prejeti denar? Dobro bi bilo, da bi tadi on iel k darofanja, aaj je a?oj öas, ko je zaöaano alekel liberalni plaiö, romal s dobrimi katoliöani na katoliiki shod t Ljabljano; dobro bi bilo, da bi saj en odatotek tega dal cerkvi, kar je dobil od g. karata. A nameata hraležnosti, pa ianta proti ka- rata. To je res öisto po liberalno. Iz Tomaja. — Vzlio alabema rre- mena imeli amo t Tomaji prav lepe bo- žicne prasnike. Za te bo namreö pre- akrbele tnkajine öö. šolake aeatre. V mi- alih imam prekraano boiiönico, ktero ao -one ponovno priredile t takajinjem »Eli- sabetiiöa" in od ktere je imelo oböinat?o brez droma izreden ožitek. Dolgi tadi od Vaiega liata priobčeni vapored izrajal ae je od deklio gojenk tabo iirrstno in a lakim obdatkom, da amo bili kar oöarani. Maraikteri ai je akrif aj briaal aolao s oöi, a drogi ae je ni aramwal tali oöitao pokautf. Vsi ao bili Ie ene miali, da do. iolakim aeatram je na area edino Ie pram fsgoja otrok in da ae sa to ne bojijo nobenega trada. Res mnogo öasa ao mo" rale porabiti, da ao otroke nanöile za tak imeniten naatop! Kdo ne bi oböodoval kraano igranje deklio C'goj Alice ? ?logi ¦ˇ. Nežs, Hiekai Adele ˇ oaej Klardija, Farlani Mirije ˇ vlogi sr. E nerencijane ? Kdo ni bil giojen, ko je tidel nedoline- ga aogeljöka, male deklioa Patöiö, in ali- šal njeno njeno nežao angeljsko petje? Pa tadi drage ao avoje vloga prar iz- trstno dorriile. K*j pa naj reöem o iirih alikah ae spremljevanjem petja? To je bilox rea ne- kaj ginljirega, da ae ölotek čaii prene- ienega t tiate rajake tiiate, kjer bo en- krat Tii?al arojega Strarnika. Petje Todil je g. Mirko Šone ter reiil btojo nalogo čaatno. Pa vsaj drnsega od njega ni bilo pričakofati, kajti pri Šsncih je oi nek- daj mQzika ndomačena. Doatariti mi je ae, da za öolake otroke je bila poaebej boziönioa in da ao bili otroci obdarOTani pri Taem ubo- itto öd. aeater. Reöem aboitra! kajti ne- ki ad okr. iolakega areta isjatil je, da ao iolake aeatre bogate. Sodil jih je naj- brž po iTojem polnem žepn, ker resnica je, da ae žite Ie o miloiotoi in ao za- dolzene. Tokajini zavod ima trorazradnico z 5 nöiteljicami ter ga obiskaje 170 de- klic. IX> aedaj priaperal je c. kr. okr. iolski avet 8 podporo 400 gl., a tema priaperka vprla ata ae ˇ sadnji aeji in proti njema rentaöila poaebno nöiteljska saatopnika in, kar ni nobeden pameten, Krai*?ee priöakoval, sgodilo ae je 1 Pod- pora je bila aatarljena! Gotovo imaata ta d?a imenitna zaatopnika ˇ veliki čaati iep KraievceY, da bi ii njega izrlekla tec tisočer krone za noro solo. To ata prara prijatelja kmeta 1 Tomajci je ni- mamo potrebe. Z»dofoljni amo t€ aeda- njem atanjem in z ozirom na naie do- klade za iole zabteramo, da se kririca žč. iolski or tsestram poprari ter se jim dosedanji prispevek ne samo trne, tern- reö poTiia. Blagor. g. poalaneo pa, A}. Štrekeljn, ki je tokajini inpaniji dobil pri folitfi proti priöaioTanja obilnogla- aoT, priporoöamo, da se s yso goreö- noatjo za nai predobri zsTod zafzame ter pri c. kr. nanönem mintateratTn iz- proai zdatno podporo. Prijateljem pa teg» aaroda priporo$am, naj g» ie nadalje podpirajo in priporoöajo. polne beae'le, ki mi jih je gororil tisti obraz iz uaegle: „Sin moj, premisli vsak korak in vsako atopinjo, ki jo naredii ˇ življenjo, ne preuagli Jse nikoli in nikjer, da se ne boi kesai na Tse rečne case. Ni je areče razen ˇ zadoTOIjnosti in t area, no skrira se ne za zakrinkanim obrazom, ne za teanozapeto saknjo. In če si na- redil ˇ UTljenja korak, ki te todi na pot, kamor te ne pelje ne sree in kamor te Bog ne kliöe, ozri se in poglej, če je ie öas, da se vroei, in obrni se brez predsodkoT, brez strahu in domor. Samo enkrat ti je dano iiveti in samo en poklic ti je podeljen!"------- Obiskai sem srojega prijatelja. Oq je sedel t ?eži, hrbet obrnjen proti ˇratom, jaz sem stal prod njim. la tiati hip 8« je zbadilo nekaj teükega t mojem area. V aobi je zaiamelo in na vratih se je pokazala mojega prijatelja pokojna mati, ki je amrla pred letom časa. Riz- prostrla je roke nad nama in spre- gOTorila : „Blagoslovljena, otroka, in Tsa sreöa E vama lu Jaa sem se zaöadil in ae zgradil BTOji materi krog vrata. „Blagoslovljen, moj sin, blagoslotljen ti in tea tfoja pota!" Preaeneöen sem pogledal prijatelja in ga rpraial: nJa li bila to moj a mati, ali troja?„ V sren pa sem bri spoznal od- gofor in resnico. To je bila moja in njegova naati, to je bila Teönoziva materinska ljabezen, ki ne izgine in ne nmrje niti takrat, ko sree nmrje. Blagoslorila je mene in njega in blagoslovila je najini poti, ki se od- pratljaTa na nje. Oi se je zaročil in Tsa njegoTa sreča je njegora nareata, jaz pa sem naredii pred kratkim Tea drag gorak in ta korak gre Tse drago pot, ki apam m priöakajem sreäe na njej, kakor apaf ia pričakaje grešaik mi- losti edino Ie od Boga. In Telika materinska Ijobezen je blagoslOTila obe poti, tako nasprotni, ˇendar obe do areče Todeči. In ˇ tiatem hipu sem se zopet spomail besed bla- gopokojne matere: „Ne skrifa se ne za zakrinkanim obrazom, ne za tesnozapeto «a knjo, — ni je sreče razen zadoroljnosti t area." Ne boj se,. mati, za srojega sina in ne za poti, ki jih hodi, dokler živi nad njim t?oj spomin in tfoja skrb in tfoja ljabezen, se ne izgabi in ne za- brede; — in dokler bo deležen trojega blagoslova in trojo molitre, ne zgreii prase poti niti za korak. — Polifični pregled. Državni zbor bo akliean 13. t m. Dae 11. aprila gre na telikonoöne poöitniee. Nato sboraje od 17. aprila do konee janija, naUr z9 anidejo deielnisbori. Naša armada, Llsti porooajo, da Arstrija nastafi ob laäki meji 13 gorskih baterij. Doslej so bile Ie 4. Tdkom tega leta bodo rsi naii topniiki polki oikrbljeni z novimi topori. Sploh se naie topniltro popol- noma preosnnje. Pomanjkanje discipline v francoskl armadi. Listi poroöajo, da se je okola 40 vojakoT 7. dragonskeg« polka z Fjntai- nebleaa, ki niao dobili dopaita za božične praznike, r pondeljek odstranilo iz to- jainice in da so ae poTrnili ie Ie öes 8 dni. Vojaki so raztrgali neko polko?no poTelje, ˇ katerem se je natnanilo, da ae do nadaljne odredbe nobenemn tojak« too ne dowoli dopasta. Polkornik je pri Tojnem ministerstvo predlagal, naj se polk premesti t drago garnizijo. Tri topniöarji garnizije Djutay, ki so bili kaznjeni z zaporom in so radi tega pobegnili iz vojainice, so se podali T Lille, kjer so na tamoinjem kolodvora razsajali in apili: Dali z armado! Žrio H)rv6l Pritt je morala vojaika pttralja, da je razsajalce akrotila in odredla. Hrvaškl ban zaprlsežen. Cesar je zaprisegel hrraikega bana barona Rincha. Napad na vojnega ministra. Iz Rio de Janeiro se poroöa, da se je poizkasil atentat na braziljakega toj- nega ministra. Minister je nepoikodoran. Veö oaeb so zaprli. Atentat pohaja iz aploine nerolje proti naörta rlade, uresti sploino bramboTsko dolinoit. Dalmatinski namestnik Nardelll, ki je od sTOJe iivöne bolezni okreval, 8e Trne fdbraarja meseca t Ztder in bo zopet pretzel ?odstro namestniitra. Potovanje po svetu! V torek ob 8h zvecer priredi S, K. S. Z. potova- nje po svetu, predavanje s skioptienimi slikami. Clani prosti! Nečlani placajo 20 vin. DarovL Za „Solski Dom": Naiema aprarništfa jedoilo: Iran Leben, karat na L'bainjem 10 K; gosp* Andrdj ČermeljeTa 2 K. Srčna hrala! Za nbogo dražino Jožefa Soiol ˇ Pevmi so darorali sledeöi gg.: Alojzij Fagar, Telepoaeatnik 20. K; ga. baronica Töhmel 2 K; baronica Tenfanbach, vdora 3 K; baron Rudolf Tenfcnbach 4 K; Mikln) Jakob 2 K; Franc Primožič 1 K: Šaligoj Jožef 1 K; Kodermac Anton 1 K; N. N. 1*60 K; L. K. P. 1 K; Dominik Anton 1 K; Samči Anton 80 v; Urania SjšoI 60 v; Štefin Krajnik 1 K; Davetak Anton 80 y; Mihael Brezig&r 1 K; Anton Bre- ičak 2 K; D. Pordon 2 K; Jjžef Brešan 2 K; Andrej Jag 1 K; Alojzij BreŠčak 1 K; R)žio Mhiel 1 K; Anton Pintar, po- se8tnik 5 K; Angel Miklm 1 K: P/imožič Joiefi 1 K; Anton Figel, poaeatnik 2 K; Ursula Figel 2 K; PrimoiiS Valentin 160 K; Klanjsčik Irt,ü 120 K; Marija Pri- raožič 60 t; Jožef Klanjšoik 1 K; Jožef Figel 2 K; Jažef Drofivka 1 K; Jožef Pnmožič 1 K, Anton Korsiö i K; Karlo Primoiiö 1 K; Miklas Iran 1 K; Joief Klaojsöik, posestnik 1 K; Cibiö Štefin 1*20 R; Graaner Anton, posestnik 1 K; Miklaa Franc 2 K; Miklas A. 1 K; Šker jane Alojzij 1 K; PlaninSSek Jožef 1 K; Bensa Lacija 1 K; Marijo Figel St. Marer 1 K; N. N. 60 v; Marija Pradinja 80 t; Joief Figel Št. Ma?er 2 K; Ban» Va- lentin, poaeitnik 6 K; Frano Bensa 1 K- Hlede Terezin» Pevma 2 K: Klanjiöik Joief posestnik Perma 2 K; N. N. 1 K. Ruznorrstni dobrotniki daroraii 840 K Skapaj 106 K 20 T. Novice. „Goriška zvezau priporoöa srojo bogato zalogo raznovrstnth gospodarskih potrebiöin kakor: Tomaž9?o žlindro, kalijefo sol, soperfosfd, cileki «oliter, ži- ˇinsko sol, knhinjako sol, Birthelnoro klajno apno itd. Kar se tide Tomaiere žlindre, opo- zarjamo gg. poseatnike priölanjenih za- drag, da nam bode zaloga ˇ kratkem poila, ter naj z naroöili pospeiijo. Za modro galico je „Goriika zreza" sklenila jako ngodno knpßijo, po taki ceni kakor ie nikdar do sedaj. G)ipodje ˇinogradniki ölani pridraženih zadrag naj torej nikjer d'ragje ne sklepajo kap- čij za modro galico, kakor pri „Gariiki svesi." Seno, kojega je naroöil dežt lni odbor, je dospelo te dni. Sono je nararnost izTrstno in poseatniki ga ne morejo pre- hvaliti. Samo na Krasn se Ijodje prito- žojejo, da so dobili slabo seno; öaje se, da je zarraöajo. Porpraiali amo na pri- 8tojnem mestn, kjer ao nas infjrmirali, da tega aena ni n&roötl deželni odbor, ampak kdo dragi, monia npra?i Ijndski poalanec* g. Štrekelj. Nokatere oböine na Krasa so sicer tadi naroöile sena pri deželneno odboro, toda ga ie niso dobile. Prihodje predavanje „Slo?. kriö. 8oc. zreze" bo prihodnji torek ob 8 zreöer ˇ salona hotela „Central". Pre- daTal bo gosp. dr. Karol Capader o potOTanja okoli areta. Celo pre- da?anje bo pojasnjevalo 48 slik, ki se bodo proizfajale s akiptikonom. Opozarjamo na to pcaebnost tae Clane „Slor. kriö. aoc. z?eseM in vae naie somiiljenike. člani „Slo?. kriö. soe. zvezea so vetopni ne prosti. Nečlani pa plaöajorstop- nine 20 t. V torek ob 8 zreöer ?si t hotel Central, da se adeleiite po iifih alikah potoranja okoli aveta! Stranka liberalnih utiteljev je ˇ četrtek zopet imela aroj shod zaapni- koT. Hed zaapniki, ki bo poaebno gorelt sa agrarno stranko, ao se pred rsem odliko?ali sledeöi nöitelji: Prijateljaka dro- jica Bajt in K^rižman, liermolja iz Libras «si j, Urbanöiö iz Mima, Urbin- ciö izBilj, RakoTiöek, Farlani in Ven- dramin. To so po reöini imena, ki so najtesneje spojena z onim programom liberalcer, ki ga je dr. Franko tako ob- sojal na prejinjem shod a. Konitatajemo, da je na shodu agrarne stranke bilo 20 uöiteljer, ki so imeli glavno besedo. Na- dalje belježimo govorico, da so ti libe- ralni učitelji za slnčaj da bi se jim dr. Franko ne odal, imali priprarljenega kot kandidata za naöelnika stranke social- nega demokrata dr. Tamo. |Pribt- jemo nadalje Š8 enkrat, da pravi kmetje ˇ stranki niso zadoroljni s to liberalno učiteljsko komando. K sklepa omenjamo, da se je nabralo za »Naš Glasu denarja za štiri iterilke. Rdeča shnpatija. — GUsiio pri- morskih slovenskih socialistoT pile o o „agrarni" stranki: „Ker so Tolitve za goriiki deže I ni zbor precej bliza, je zamlado agrarnostran- k o, ki je nam simp»tiöna — pred Tsem TBled tega, ker pomenja njena usta- no?iter emancipacijo, ločite? kmeta od meičanskin st rank katero eno Todi Gfe* gorčio, drngo Gabršček, ne manj simpa- tiöno — tadi vsled tega, ker ae je obnaäala napram nail delafBki 8tranki vedno piteno, kriza, ki j e nastala T njej vuled tega dr. Franka je odsfojezastate, Tse- kakor neprijetnau. Če nas niso zmotile tiskorne napa- ke in pa dolgorezni slog t tej kolobo- ciji, menimo, da smo praro zadeli, öeie Bodjmo, da rdeöi sodragi saabijo v«grar- ce". Ta medsebojna aimpatija med nB- i katerimi „agraici" in pa med aodrogi ima najbrže stoj iifor ? možganih no> ˇega pretendenta za preatol naöelnika tgrarcev — dr. Tame. 01 tod tadi jeza na dr. Frankota ! Hado je, öe se zaöno Ijadem tako mešati pojmi! Šs hajie pa je socialnemn demokrata, ki bi rad postal načeloik ^grarcer", a mora - öakati. Kuietij§ki shod v Vipolžah. — V nedeljo popoldne ob 2h je v Vipolžah oatanovni shed „Kmetijakega draitva" t dvorani g. Mihaela Skolaris. Rizglas o zopetai nabavi sen a. — Dež. odor razglaia: Deželni odbor je Todil akcijo za skopen nakup krrae v dragih kronovinah in je ˇ to svrho pozval kmetoTalce naj ae priglase; öaa za to je potekel koncem oktobra 1907. iKer pa je podelila c. kr. vlada podporo, katerej se priiteje še prispevek, ki ga je bil doTolil deielni odbor iz deielnega zalogs, nahaja ae deielna uprava v pri- jetnem položaja, da zamore raziiriti za- pričeto akcijo tadi na tiste kmetovalc», ki bi se prijavili tekom osmi h dni potom dotiönih žopanatev. Akcija deielnega odbora atremi za tern, da pomaga potrebnim kmetovalcem, ;tako namreö, >da preskrbi prijavljencem za vzdrievanje njih iivine potrebno krmo; radi tega bi bil, deželni odbor primoran neizproano postopati proti tistim ki bi ogodnosti, ki jim nadi ta akcija, zlorabili ter bi prejeli krmo edino-le a namenom, da jo potem prodajo. Sena se za sedaj doloöa na K 8 50 : za kfintal sena in na K 550 za kvintal Oftene slame; driavna in deielna pod* pora pa ae bodete nporabili izkljuöno ? zniiaoje cece zgoraj omenjene krme. Kmetovalci ie vabijo, da se zajedno pri- javijo za nakap „sezamovih" oljnatih pogae". Goriška znamenja. — Pod tem naslorom pile „Slovenec": „Dr. Franko- Ta alranka na Goriäkem je propadla. Na- sprotniki te ali one straje ji zdaj pojö nagrobnice, pa vpraianje je, ali bo ta smrt iraöila tiste, ki se jih tiče. Mi pa mislimo, da smo moralo te žilostne po- Testi prav izlaiöili in jo hoöemo podati brafcem. Napaka je bila ta: oanovanje kmeö- ke stranke je na GoriSkem bilo zapozne- lo. S3 gotOTe atfari ki se ne dajo naoöiti in ki rode Ie na zemlji, kjer so tzbr- stele. Dsmokr&tiiko naöelo in sadrnina misel, ki ae iz nje iz?aja ˇ današnjih razmerah, med zdaj Tst?arjenimi in da- nimi pogoji ter t haäih deželah ne bodo rspevala dragod kot t organizacijah., ki ao izšle iz pravih Ijadskih btrank. To ni fraza. L rica 4 na državnem kolodrord. — Prvi trgovgki ples, kateri bode 1. svečana t. 1. ima biti sklepajoö po de- lovanja odbora eden izoned najlepiih. Za- nimanje sa njega y* v vaih krogih. Vrii se ? kraano osaljiatiih prostorih „Trgof- akega domaM. Vabila, katera io zelo okaaaa se bodo razpoiiljala v najkrajiem öaaa. Krasna damaka darila bodo gotova vxbu- jalo pozornost. Nt ta ples ae ie danes opozarja slavno oböinstvo. Li§tn'ca uredni&tva. — Dirnberg: V torek ! Razno. x Zblaznela — morilka. — .Car- riere della S*ra" poroöa, da ae je v ienskem oddelka noriiaico t Tariaa is- vršil 6 janaarja grozovit krrav öin. Neko noric3 so oblekli v prisiljen jopiö ter jo privezali na poateljo. Posreöilo pa se ji je, vezi pregrizniti in se tako opro- stiti. OJtrgala je od post«lje nogo in le- tela T sosednjo aobo. Tu kaj je loiala neka draga norici, ravnotako v pmilaem jopiöa na postelji. Uiarila je 8 posteljno nogo po glavi nesreönice, ki se ni mogla öisto niö bra'niti, a toliko moöjo, da ji je popolnoma razbila glavo io da je kmala amrla. Le z veliko teiavo so konöno besneöo iensno akrotili. x Umorjen od starišev in žene. — V soboto so naili premožnega kaaeta Pancila pri Badirapešti aaaorjeaega 8 itevilnimi sekirnimi aiarci. V preiskavi se je zasliäala tadi ieaa amorjeaega. Ta je izpovedala, da je možev predal sa danar a omljea in oropan. Nadaljna pre- iakovanja so d gnala, da je bil Pencila od avojih starisev in žene sknpno amor- jen. Hjteli so ga odstraniti, da bi se po- I«8tili njegovega denarja. Marilce so pri- jeli in izroöili državnema pravdnifltva. x O „sedmi velemoči" katolidke Belgije. — B)lgijsko katoliiko öasopisje je doseglo v svojem razširjenju sledeöe itevilke: „National" in „Patriote" daevno 170.000 izvodov. flimski „Niewi von den Dag" 70000, „Gazet van Antwerpen" 70.000, „Pay* Wallon" (Charteroi) 35.000, „Viaming" 50.000 izvodov. K team ite- viln pride ie nešteto katoliških provin- cialnih öasopisov v mestih Gant, Lüttich, Brügge, Hiraur, and Verriera, ki imajo v veöini veliko itevilo naroönikov. V Bei- giji izhaja tadi veliko katoliikih Öaao- pisov v nemikem jesika, tako n. pr. -Di flgende Tarbe" ˇ Anbtln, „Frei« Wort* v Dolhiino, „Grenibote" ˇ Wel- kcaraBoio in .Glocke" ˇ Arlonn. N»j- vplivoejli list ? fiamUini je „Hmdelsblad ton Antwerpen*, ki je doaegel svoj ?«- liki ogled a liter»™ ion oddeUcom in ii- •ornimi in saneiljiviui trgo?»kimi pc- ročili. Spriio Uko mcgcöne ftlange m daievne intereie be'gijskih katolikov le ¦i treba iuditi ojiho?im politiloim pap«hon, kajti mk narod ima čaiopitje, Id ga aaslaii. Hi piL \se jedno a kakim milom •e pere, kajti oatadna mil» imajo t sebi annogo rasjedajodih snoji. Čstoat Schich- toffga miia je zajamcena a 25.000 K. Anton Ivanoi Pefonho . Gtorica ! priporoÄ» svojo vellKo zalogo priitnih i belih in črnih Tin ix lastnih in drugih j priznanih vinogradov; plrenjskega piva j >prazdroj< iz Bloveče ceäke >MeÄÖarske ^ i rorarne«, in dom&ftega - , ¦teklenicah, kojega pristnosi se jamc. j Zaloga ledu katerega se oddaja le na < debelo po 50 kg naprej i Vino dostavlja na dom in razpoSifya | po ieleznici na vse kraje avstrijsko-ogrske < driave T sodih od 66 1 naprej. i Cene zmerne. Postrežba poš- | te*a in točna. m m m m m m j Razpis službe. ^ V „Centralni posojiliiier' v Goriei je oddati mesto knjigovodje. Beflektaiiti naj vložijo tozadevne ponudbe v teka treh tednov pri naeelstvu navedenega zavoda. Plaea in sluzbeoi pog(»ji po dogovoru. V Goriei. due 28. decembra 1907. Wacelstvo. , Štv. 14 | 08 0B39II9. Naznanja se, dajepoverila avstro-ogrska banka poslovanje „Zastopstva avstro-ogrske banke v Goriciu tukajsnjeinu deželnemu hi- potečnemu kreditnemu zavodu in da se bodo izvrševala dotična opravila od pondeljka I 13. jannarja t. 1. naprej pri sedežu hipotee- nega zavoda v Via Scuole št. 3 in 5 v I. l nadstropju. | V Gorici, 8. Jan. 1908. ' I Ravnateljstvo deželnega hipo- tečnega kreditnega zavoda. Rojaki! hupujte narodni koleh „Holshega Dirs". ^i^ ^^ ^^ ^i^ T ^i^ T ^i^ ^i^ "^^ Prva in edina > pisaraa ? vojaški sten I koncesijonirana od vis. c. kr. namestn. | v Trstu, uliea Bachi 12, ' 1J. nadst., uhod poe prehodiščem. I ¦ Daje nasvete ininformacije o vsorn, . kar se tiče novačenja in vojaške slnžbo. | Izdeluje in odposilja vsako vrsto ' prošenj vojaškega značaja — oprošče- k nja od vojaškili vaj in kontrolnih sho- * dov, enoletno dobrovoljstvo, ženitbo, k dosezanje zakonitih ugodnosti glede f prezenčne službe vsprejetja v vojaške k šole itd. I Pooblaščeea je zastopati straiike r pred upravnimi oblastnijami. I Posredovanje v najtežavnejših slu- f čajih. Reševaanje hitro in točno. | Uradne ure: " Ob delavnikih od 9-12 predp. in 4-7 pop, k Ob uedeljuh in praznikjh od 10-1?. dop. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt. 25 priporo^a častiti duhovSčini in slav- nemu občinstvu v mestu in na d»želi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob •/, kilainod enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metode. Moka iz Majdiče- vega mlina \z Kranja in iz Joch- maenn-oveg v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim meščanom iu okoličanora pekovski mojster 19H0B BHilTüS v CJorici Šolska ulica št. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste MajdiČevega mlina. SS Na prodaj je GSS m lepa hiša m V Dornbergu pripravna za vsako obrt in trgovi- no. Cena po dogovoru. Ponudbe na naše upravništvo. Oj zmrznil je pofoček, š\š\ cez reko čez in čez je led. A zi- \/\/ ma nam nudi tudi svoje posebne i\i\ Pr'ietnnos*i 'n zabave kahor: sani, yy drsališče, pies in razne druge ve- |\A selice. Toda marsikdo plača prijet- W no zabavo se zdravjem, ako takoj /j/\ v začetku bolezni ne uporablja pra- ^f Jf vega sredstva. Kdor se je prehla- 00 ^' na^ Pov^'ie ^M neM Fay- XX ov'*1 s0(^en^ Pasti'j' katere mu bo- C/%/ do gotovo pomagale. Dobe se za /\/V K 125 po vseh lekarnah, mirodil- VV nicah in trgovinah mineralnih vodä. W. Th. Guntzert, Dunaj IV-1 Grosse Neu- casspi 27 Na Sepastcm hcnju, se ne more jelena doteüi! 5* Ravno tako se ne more izpodriniti g> L z ntčistim, slabim milom s* % ^^ i * j* N [J c ovo o g ^^B|B milo, • "~ . • "o _g kajti vsaka previdna gospodinja ve, JJ «j. da nečisto milo perilo pokvari, < ! Schicht"! e ^ o pa perilo prav nič ne razje", ker je popolnoma in zajamčeno g> S čisto. • =r I Za čistost se jamči 125.000 K. t CENJ. PAME IN 60SPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo g arko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoleinih skušnjah sva prišla do picpričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Opiginal-Uicfopia stroji deiajo - po 15 letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so neprekosijivi na domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najPriPravnejši za umetno vezenje (rekarniianje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Uictoria stroji so najboijši izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. !¦ Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko * ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroj e. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk—Gorica Stolni trg (Piazza Ouomo) % 9.