Štev. 2. V Mariboru 13. januarja 1881. Tečaj XV.
ifl
List ljudstvu ^v poduk.
lzliaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošilja- posamcziie liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po o kr. -njem na dom za celo leto i gld., za pol let» 1 gld. 00 kr.. za četrt ,	Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo,
leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravnistvn v dijaškem sememseu _	., , . • ,	,	. .	. , „ .
(Knabenseminiir.) - Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez	! Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, ce se natisne enkrat 8 kr.,
posebne naročnine.	I	dvakrat 18 kr., trikrat 16 kr.
Shod volilcev v Žavci
dne 9. januarja.
[Izv. dop.]
Denašnji shod narodnih volilcev v Žavci je spet pokazal, da je Savinjska dolina, kar je od nekdaj bila, čisto slovenska, in da tu niso tla za nemškutarske rovarje iz bližnjega celjskega mesta. Na vabilo našega državnega poslanca dr. Vošnjaka, priobčenem v „Slov. Gospodarju" in	J stvo šuntati ravno tisti liberalci, ki so to postavo „Slov. Narodu", zbralo se je v dvorani „pri kroi*i"	j sklenili 1. 1869 in ko so ves čas do zadnjega nad 300 slovenskih mož, pravo jedro kmetskega	dneva celo delo reguliranja v rokah imeli. Okrajne prebivalstva srednje Savinjske doline. Pa tudi gor-	cenilne komisije, deželna in centralna komisija, njegradski_okraj je bil po g. L i po ld u, vranski	Vse so bile sestavljene in delale po volji in ukazu pa po g. Sentaku zastopan. Za predsednika je	liberalcev. In ko se je po končanem delu v neka-bil po nasvetu gosp. H a u s e n b i c h 1 e r j a žavski	terih deželah, in mej te spada žalibože Štajerska, župan g. Kari Zuža izvoljen. Potem poprime be-	pokazalo, da so okrajne komisije previsoko gruntne sedo g. dr. Vošnjak ter v obširnem govoru, ki	dohodke cenile in da je tudi deželna komisija preje gotovo poldrugo uro trajal, razloži sedanje po-	vjsoki skupni znesek dohodkov zračunila, tedaj pa litično položenje, zlasti pa zadevo reguliranja grunt-	so začeli ti liberalci in nemškutarji kričati na na-nega davka.	rodno - konservativne poslance in vlado, češ da
Gospod govornik pred vsem naslika slabe	bodo samovoljno gruntni davek povišali. In ven-
nasledke nemško liberalnega vladanja v poslednjih	dar je ravno ta vlada, da si bi lebko se držala
20 letih, ki je posebno za kmetski stan bilo škod-	cenitve naših domačih komisij, znižala čisti doho-
ljivo in pogubonosno. „Postavodajstvo se na kmet-	dek in potem takem nameravani davek za 450.000 fl.
ske potrebe ni prav nič oziralo, ampak vse se je	Vrhu tega so pa narodno-konservativni poslanci
urejevalo po kopitu iz vnanjih dežel, največ iz Pru-	zahtevali, da se sedanji davek na stare kulture
sije, v Avstrijo zanesenem. Slobodna ženitev. slo-	nikakor ne sme povišati.
bodno razkosanje gruntov, krivo razumljena avto-	Razloživši celo zgodovino regulirania grunt-
nomija, katera neznosljive dolžnosti naklada ob-	nega davka, omenja govornik, da se je v 50 letih,
cinam, šolske postave z osemletno šolsko dolž-	odkar je bil kataster narejen, veliko spremenilo
nostjo in birokratičnim vedenjem šolskih organov,	v kulturah. Kjer so tačas bile slabe paše, so zdaj
nepotrebui okrajni zastopi in sploh cela organiza-	njive, travniki, vinogradi, in dokazano je, daje na
cija uprave, avtonomne in državne, vsled katere so	Štajerskem zdaj 482.338 oralov več obdelane zem-
se stroški in tedaj tudi davki od leta 1860 sem	lje, kakor pred 50 leti. Naravno je, da te nove
podvojili in potrojili, vse to je delo tačas vlada-	kulture ne morejo imeti prednosti pred drugimi
jočega nemškega liberalizma. N;irodni in konser-	njivami, travniki in vinogradi, ter davek plačati
vativui poslanci so ves ta čas zastonj se upirali	le kakor paše ali neobdelaua zemlja, kakor do-
in svarili dokazavši, da po tem potu se taka bre-	zdaj. To bi pač bila krivica za vse one, ki rao-
meua davkoplačevalcem nalagajo, da jih ne mo-	rajo od svojih gruntov popolne davke plačati. Ce
rejo prenašati in da bode konec vsega —splošni	bo tedaj res Štajerska morala nekaj več giuntnega
polom. Liberalci niso poslušali svarilnih besed in	davka plačati, kar pa dozdaj še ni skleneno, sme
bi še dandenes svoje nesrečne poskušoje naprej	se uže sedaj reči, da nikakor ne bo sploš-
tirali, ko ne bi k sreči ljudstvo samo pri poslednjih volitvah jim vrata pokazalo in vzlic neugodnemu volilnemu redu liberalce potisuolo v manjšino. A sedanja narodno-konservativna večina bode leta in leta imela opraviti, da na bolje obrne in popravi, kar so liberalci v 20. letih svojega vladanja zakrivili.
Govornik potem preide na reguliranje grunt-nee-a davka, s katerim hočeio zdai kmetsko liud-
nega povišanja davka, ampak samo za nove kulture, ki bodo stopile v enak davek s starimi. Sicer pa bo meseca marca novi davek vsakemu v njegove davkarske knjižice zapisan in tačas naj vsak pogleda, ali ima odselej več davka plačati, kajti vsak sme se pritožiti, če se mu povišanje davka krivično zdi in potem se še le končno določi, koliko bo davka v prihodnje.
Govornik potem naslika načrt, po katerem bode delala sedanja avtomistična večina državnega zbora, da popravi slabe nasledke liberalnega gospodarstva in ustreza potrebam dežel in narodov. Kar se tiče kmetskega stanu, bode treba ustaviti prosto razkosanje zemljišč, urediti podedovansko pravico na kmetih, zabraniti svobodno ženitvovanje brez dovoljenja občin, odpraviti nepotrebne samo stroške pomnožeče okrajne zastope, omejiti šolsko dolžnost na kmetih, dejansko izvršiti narodno ravno-pravnoEt in sploh pospeševati kmetijstvo po primernem državnem in deželnem zakonodajstvu. Dasi ima avtonomistična stranka še le par mesecev večino v državnem zboru, sklenila je uže postavo, po katerej se hranilnim in posojilnim zadrugam odvzame breme pridobitnega in prihodninskega davka, tedaj se zdaj lehko take zadruge ustanov-Ijajo, da pomagajo kmetom v sili z malimi posojili. Postava zoper oderuhe se bode uže ta mesec sklenila in upati je, da tudi druge kmetom koristne in potrebne naprave kmalu na vrsto pridejo"
Po končanem govoru, katerega so zbrani možje ves čas z največjo pozornostjo poslušali ter mnogokrat pritrdili govorniku z dobro-klici, zagr-meli so po dvorani živio-klici g. poslancu.
G. Karel Žuža vpraša potem g. dr. Vošnjaka, kako se bode obnašal pri glasovanji o gruntnem davku, ker je tudi poslanec za Kranjsko, katera bo imela nižji davek, a Štajerska večji; dalje, kaj misli storiti v zadevi železnice Celje — Spodnji Dravberg.
G. dr. Vošnjak odgovarja, da bode se ve da in z veseljem glasoval za nižji davek na Kranjskem, kajti tem bode priznana krivica previsokega davka odpravljena in pomagano našemu slovenskemu bratu na Kranjskem; kar pa se tiče davka za Štajersko, bode glasoval proti vsakemu krivičnemu povišanju dozdanjega gruntnega davka in se samo v to upal, da bodo nove kulture v isto vrsto postavljene s starimi. Kranjci se imajo zahvaliti svojim cenilnim komisijam, v katerih so bili narodni možje, da so se gruntni dohodki prav cenili in ne tako visoko, kakor na Štajerskem, kjer so liberalci gospodarili. Liberalci in nemšku-tarji, ki zdaj vpijejo zaradi pretečega višjega davka, naj si na svoje prsi trkajo, kajti oni sami so to zakrivili. Kar se tiče železnice Celje-Dravberg, ni misliti, da bi jo država na svoje stroške zidala, (Klici od vseh strani: mi ne potrebujemo te železnice, le na škodo bi nam bila itd.) Tudi jaz menim, da bi ta železnica le malo ali nič koristila Savinjskej dolini, ker se lesjpo vodi splavi, druzih
kmetskib pridelkov pa ni toliko za izvažati, da bi se ne dali lehko s pripreženo živino spraviti na bližnjo železniško postajo. Zdaj je še zaslužek ob velikih in ob postranskih cestah, z železnico bi vse to ponehalo. (Res je.) S tem odgovorom so volilci jako zadovoljni bili in celjski nemškutarji, ki so menda naročili to vprašanje, misleč, da bodo našega g. poslanca v kake zadrege spravili, so si sami prste s pekli.
G. Širca iz Griž potem izreče gospodu dr. Vošnjaku v imenu zbranih volilcev zahvalo za njegovo neutrudljivo delovanje v korist slovenskega ljudstva ter popolno zaupanje vseh volilcev do njega, čemur zbrani možje z živahnimi živio-klici pritrde. Gospod Jože Lipold iz Mozirja in gosp. France Šentak iz Vranskega izjavljata, da tudi ves gorenje-gradski in vranski okraj stavita neo-mabljivo zaupanje v svojega neumornega državnega poslanca g. dr. Vošnjaka.
G. Hausenbihler iz Zavca nasvetuje, da naj zbrani volilci izrečejo svoje zanpanje in zahvalo sedanjej vladi in posebno gospodu minister-skemu predsedniku grofu Taaffeju, kar je bilo z občnim zadovoljstvom sprejeto. Odposlal se je takoj sledeči telegram gosp. grofu Taatfeju: „V Zavcu zbrani golile i kmetskih občin izrekajo svoje popolno zaupanje Vašej ekscelenci ter dostavijo prošnjo, da se blagovolite dohroliotnoozirati na duševne in materijalne potrebe slovenskega naroda."
S trikratnimi uavdušenimi živio-klici na cesarja se je sklenilo zborovanje, ki se je vršilo v najlepšem redu, v dokaz, da nemšbutarske laži in sleparije nič ne opravijo pri našem zavednem po slovenskih časnikih dobro podučenem kmetskem posestniku. Mej zborovanjem so došli sledeči telegrami: Mozirje. „Vaše neutrudljivo delovanje za narodni blagor je bilo vselej po naših mislih in željah, zatorej, ako treba, gremo v ogenj z Vami! Bog Vas ohrani mnogo let v takem ne-ustrašljivem prizadevanji. Slava narodnim volil-cem. Goričar. — Gornjegradski okrajni za-stop izreka v imenu celega okraja dr. Vošnjaku za njegovo mnogoletno vstrajno delovanje v korist naroda zasluženo zahvalo. Mi se v vsem z Vami strinjamo. Z neutrudljivini delovanjem a tudi ne-ustrašljivim zahtevanjem naših pravic, si moramo to priboriti, kar nam gre po božjej pravici. Slava dr. Vošnjaku! Živeli narodni volilci, ne udajmo se! Okraja načelnik Jak. Spendl, odbornika Anton Goričar in Jože Krajnc. — Občina okolice Mozirske Vas pozdravija kot mnogo-zasluženega državnega poslanca ter Vas zagotovlja svojega neomejenega zaupanja in prosi zbranim narodnim volilcem javiti, da smo na poštenem potu kakor do sedaj vedno z Vami. Mnogaja leta! Župan Oroslav S k r u b a. — Trg G o r n j i g r a d Vas prisrčno pozdravlja; vselej dobro došli mej narodni volilci! Dal Bog, da kmalu dosežemo popolno
zmago po pravičnem načelu : vsakemu svoje. Hvala Yam za mnogoletno vstrajno delovanje! Živeli! Župan Frane Prislan.
Gospodarske stvari.
Kako krompir kuhati, da je prav dober.
M. Razun vode (78%), močica (17%) in nekaj še drugih tvarin ima krompir še tudi okoli 2% jajčnega beljaka v sebi. Beljak se nahaja poglavitno pod gomoljevo lupino in ga je proti gomoljevi sredini vedno manj. Ako se tedaj surovi krompir lupi in potem kuhat dene, se ni le po lupljenji velik del beljaka pozgubil, ampak mnogo se ga je tudi izlužilo in pri razgrevanji vode iz gomolja izcurilo, ki se pozneje ko lepljiva pena nad vodo nabira.
Dosti boljše je toraj krompir pred kuhanjem ne lupiti, ampak nelupljen v vrelo vodo kuhat djati, ker se tako beljak na površini brž strdi in v krompirji ostane, kar ga dosti boljšega in redivnejšega dela.
Posebno dober krompir se skuha, če krompir sploh z vodo ne pride v nobeno dotiko, ampak če se kakor se pravi v „soparji kuha". Nalije se lonec do polovice z vodo, nad vodo je primerna mreža ali sito pritrdjeno. Na to mrežo se krompir, ki ga hočemo kuhati, dene. Da pa vodeni sopar ne more iz lonca uhajati, treba je lonec s pokrovom do dobrega zavezniti. Ko voda zavre, vzdigajoei se sopar krompir lepo skuha in ves dobri okus v njem čist ostane.
Kako maslu podati večjo vrednost.
M. Velike množine putra se po naših krajih, posebno po planinah, v maslo podela. Čuditi se pa moramo, kako to pride, da je maslo dostikrat niže v ceni, kakor puter sam, in vendar mora vsakemu znano biti, da gre pri varjenji putra v maslo dosti tvarine v zgubo, čemur se „kalo'' pravi in ki je toliko veči, kolikor manj dobro je bil puter iz-meden in podelan. Rajta se pri 100 kilogramih putra 83 kilogramov masla, 9 kilogramov žonte ali troske in 8 kilogramov zgube ali „kalo". Po tem računu bi morala cena masla najmanj za 10% ^ više stati od cene putra, kar pa ne velja vsakokrat in pogosto se čujejo tožbe, da goveje maslo tudi za najzmernejšo ceno ne najde kupca.
V prvi vrsti je seveda tako imenovana kon-kurencija kriva, da našo posebno planinsko maslo nima take cene, kakoršne bi imeti moralo V naši bližnjavi na Hrvaškem in Ogerskem, kjer je cena delavnih moči dosta nižja, kjer imajo kmetovavci, veči in manjši, manj potrebščin in so z malim zadovoljni, in ker jih je mnogo kmetovavcev od Židov odvisnih, ki jim njihove pridelke za mali denar izder6 in jih tedaj lahko po nižji ceni dalje prodavajo, se vsako leto mnogo masla pridela ; tako, da ga veliko še z dobičkom v planinske :
dežele prodavajo. Tako si naročajo trgovci hrvaško maslo po 65 fl. za kup. Zato se tudi ni čuditi, če naše posebno pa planinsko maslo ne najde vrednega kupca. Temu pa je vendar tudi nekoliko naše maslo samo krivo in pa način kako se na prodaj postavlja.
Pred vsem pa je treba porajtati, da se dobro maslo le iz dobrega putra naliti da. Puter, ki se je iz smetane, ktera je bila plesnjiva ali se je v zaduhljih shrambah hranjevala, zmedel, ne more nikdar dobrega masla dajati. Posebno pa žoltov puter ali tak, ki je že grenek postal, ki je nečist ali slabo izmeden, ne daje nikdar sladkega masla. To je nemogoča stvar.
Ako se veliki okorni sodi ali težke deže po malem v preteku več tednov z maslom, kolikor se ga ravno vsakokrat sproti natopi, ualivajo, tako se rado prigodi, da je vsakokratno maslo raznovrstne dobrote, da se v veliki posodi napravljajo natančno ločene plasti, med kterimi so veče ali manjše votline, ki so včasih vse polne zelene ples-nobe. pa tudi že celo črne tako, da se mora veliko masla, ker ni užitno, proč vreči.
Take velike deže za maslo, če se tudi z najboljšim planinskim maslom polnijo in ualivajo, se od kupcev vedno nekoliko od strani pogledujejo. Pa ne le, da je težko za tolike posode kupca najti, ker jih le veči trgovci, pekarji in maščobai ji kupujejo, jih je tudi težko lepo, trdno do vrha naliti, da nič votlin v njih ne ostane, kar vsakokrat maslu služi v kvar. Skoraj vsaka gospodinja potrebuje na leto in dan nekoliko dobrega govejega masla za doma*0 kuhinjske potrebe. Vsaka skušena gospodinja pa tudi dobro zua, kolika razlika da je med maslom in maslom, da je dobro kuhano planinsko maslo dosti boljše od navadnega slabo kuhanega masla, kakoršno se pri trgovcem in ua trgu kupuje in tudi rada nekoliko višo ceno za maslo plača, ker ve, da je dobro in pošteno blago.
Svetuje se toraj našim kmetovavcem, ki se z napravljanjem masla na debelo pečajo, naj poskusijo z manjšimi lepo okusno opravljenimi posodicami, naj so potem že sodčeki, vrči ali dežice, v ktere gre kakih 5—6 kilogramov masla, ne več, in ki se dajo dobro zapreti in pa, kar je zelo imenitno, tudi naenkrat naliti. Dalje se vroče priporoča, naj se vsa naprava putra z največo skrb-ljivostjo in pazljivostjo godi. Niti mleko, niti smetana ali puter se ne sme v zaduhlih kletih, za-smrajenih kamrah ali omarah hranjevati. V njih se ti pridelki najprej spridijo in splesnijo. Topiti puter kaže najbolj v prav vroči vodeni kopeli. Tudi sodčeki in deže se morajo prav skrbno in snažno nalivati. Tako napravljeno maslo bode gotovo dobro ceno imelo in lahko kupca našlo.
M. Kislo zelje pokvarjenja varovati. Če se | kislo zelje v kadi ne obteži dobro, ali pa se je j premalo osolilo, se rado prigodi, da se na vrhu : plesnoba napravi, ktera celemu zelju v kadi škodi
in ga pokvari. Tetnu se pride s tem v bran, da se plesnoba in kar je že gnjilega zelja skrbno sname in potem na zelje okoli '/2 dobrega čistega žganja vlije. Ce se to 4—5krat zgodi, je zelje pokvarjenja rešeno. Okus se zelju ne zmeni dosti, če je le žganje čisto in brez patokinega duha. (Ftiselgerucb).
M. Kako ubraniti, da nabrana smetana ne ogreni. Kedar gospodinja smetano za medenje pu-tra nabira, se ji dostikrat primeri, da se je ne nabere v kratkem času toliko, da bi bilo vredno zmesti. Tako se pa večkrat prigodi, da seji smetana vgreni. Temu se pride v bran, ako se smetana Sf roti nekoliko soli morda toliko, da pride 30—40 gramov soli na jeden liter smetane. Tako smetana ne postane grenka, puter ne dobi nič slabejšega okusa in tudi zmede se rajše.
M. Kako meso zaklane kuretnine mehko in nježno narediti. Da postane meso zaklanih kokoši in sploh vse kuretnine mehko in prav lepo, se mora živad predno se zakolje, kakih 12 ur brez krme puščati. Dalje se zaklano kure ne sme prej s perja devati predno se kri popolnoma ne izteče. Ce se prej začne perje pukati, se luknjice, v kterih je perje tičalo, s krvjo zalijejo in koža postane ma-rogasta.
Dopisi.
Iz Ptuja. (Slovenske pobotnice.) V Vašem cenjenem listu od 17. dec. p. 1. štv. 51. objavljena je bila finančna ministerialna naredba od 5. aprila 1871 štv. 7434, katera zapoveduje, da se imajo slovenske pobotnice pri c. k. davkarijah sprejemati. Ta ukaz je še vedno veljaven, kajti preklican nikdar nij bil, finančna direkcija pa itak finančnih ministeralnih naredb ne more preklicati.
Ker slednji čas res nekatere davkarije nijso hotele na slovenske pobotnice izplačevati, navedem naj še, da so dobile davkarije na slov. Štajerskem ukaz, da morajo slovenske pobotnice sprejemati in na nje tudi izplačevati. Glasi se v nemškem tekstu: Z. 931. Praes. An das k. k. Hauptsteuer-amt in Pettau. Nachdem die Censur der Gebahrung im Landesschulfond und im Lehrerpensionsfond nicht dem fin. Rech. Dep. sondern der land. Buchhaltung zugewiesen ist, so war es selbstverständlich, dass sich die hierortige Verordnung v. 17. September 1880 Nr. 11929 auf derlei der hier-ortigen Ingerenz nicht unterliegende Rehnungs-stücke nicht erstrecken konnte und es hätten aus derselben nicht Consequenzen gezogen werden sollen, die sich bei gehöriger Erwägung nicht ableiten lassen. Nachdem übrigens das k. k. Finanz-Ministerium mit dem späteren Erlasse vom 5. April 1871 Nr. 7434 angeordnet hat dass die Perzeptionskassen verpflichtet sind,'auch in slovenischer Sprache ausgefertigte Quittungen zu liquidiren, so ist sich nach diesem neueren Erlasse zu benehmen und dürfen der Annahme
solcher Quittungen ohne Unterschied der Verrechnungszweige keine Schwierigkeiten in den Weg gelegt weiden.
Praesidium der k. k. Finanz-Landes-Direc-tion Graz am 17. dec. 1880." Na celem Štajerskem se mosajo toraj slovenske pobotnice sprejemati. Tukajšnja glavna davkarija prejela je 1. t. m. več slov. pobotnic pa na nje tudi brez vsakega zadržka izplačala. Čestita duhovščina, gg. učitelji in drugi domoljubi naj odslej delajo le sloveuske pobotnice. — To malo pa nijsmo prejeli iz Taaffe-jevih rok, arnpak to je delo še Hohenwartove vlade, to povdarjam, da ne bi kdo zbog tega sedauje vlade hvalil, katera nam Slovencem še prav nič ni dala ! To hočem dokazati v prihodnjem listu.
Iz Ptuja. (Okrajni zastop.) „Slov. Gosp. ki je z novim letom nastopil svoj XV. tečaj, prinesel je že veliko množino podučljivega in zanimivega poduka za naš narod slovenski, posebno pa za kmetiški stan. Za medsebojno spoznavanje štajerskih Slovencev, kterim je „Slov. Gospodar" v prvej vrsti namenjen, ni brez važnosti gospodarjenje okrajnih zastopov in bilo bi želeti, da se najde v vsakem okraji rodoljub, ki bi delovanje teh skupščin javno oznanoval ostalim v poduk in posnemanje a!i pa tudi v neposnemanje. Tukaj na-te nekoliko podatkov o okrajnem zastouu ptujskem in sicer za takrat: proračun prejemkov in stroškov za leto 1881. Ptujski okraj ima v letu 1881 plačati neposrednega davka 141776 fl. 95 kr. in sicer od zemljišč 98250 fl. 28 kr. hišnine 21177 fl. 80 kr., hišne najemnine 9227 fl. 83 kr., pridobnine 7378 fl. 61 kr., dohodnine 5742 fl. 44 kr. Okrajna doklada na to neposredno dačo znaša 25 %, tedaj 35.444 fl. 24 kr. Po proračunu okrajnega odbora sestavljenem dne 13. okt. 1. 1880 in dne 22. nov. začasno potrjenem, navržen je za leto 1881 ves dohodek na 52552 fl. 87 kr. ves strošek na 40627 fl. 18 kr. Razne že gori omenjene okrajne doklade vzeto je v preračun 3500 fl. kot dohodek od Borlskega mosta. Ostatek t. j. 13608 fl. 63 kr. pa, kolikor ga spočetkom tekočega leta ne bode v kasi, ima se dobiti stranoma od tukajšnje c. k. davkarije, stranoma pa od deželnega odbora kot zaostatek iz let 1879 in 1880. Stroški pa so navrženi takole: 1. Za ceste 21.043 fl. 92 kr. in sicer: za okrajne ceste I. razreda, to jeza ceste radgonsko-ptujsko-rogačko, koje dužina je v ptujskem okraji 38300 metrov 4770 fl. 87 kr., za vse ostale okrajne ceste II. razreda dolge 181.754 m. 16.273 fl. 35 kr. 2. Za šolske zadeve 10994 fl. 39 kr. in sicer: a) prinesek k deželnej matici 7% celega neposrednega davka, tedaj 28% cele okrajne doklade t. j. 9924 fl. 39 kr. b) podpora ptujskemu mestu 620 fl., od tega za gimnazijo 500 fl., za obrtnijsko učilnico 120 fl. c) 250 fl. kot dve štipendiji za učiteljske pripravnike iz našega okraja. d) 200 fl. nagrade onim učiteljem ptujskega okraja, ki bodo se odlikovali v podučevanji za sadjerejo in bčelarstvo. 3. Za Borlski most v celosti 5162 fl.

87 kr. Od te svote gre 1. sept. t. 1. 3000 fl. na plačevanje najetih 37650 fl. in po takem ho okraj od onih dob za Borlski most še 25050 fl. na dolgu. 4. Cestnem» komisarju 840 fl., živinskemu zdravniku 420 fl. Za lečenje okrajnih siromakov, odganjanje potepuhov i. t. d. 400 fl. 5. prinesek za nabavljenje gasilnega orodja 110 fl 6. za oskrbnika in pisarniških stroškov 920 fl., za stanovanje 236 fl., za potovanje v okrajnih zadevah 400 fl. O prvej skupščini novega zastopa v bodočem listu.
Iz Celja. (K a t. podpor, društvu) v Celji so darovali: Č. g. Jakob Zupanič, kaplan pri sv. Lovrencu 3 fl. G. Janez Likar v Celji, Terezija Herič posestn. v Celji, g. Martin Vrečar, srenjski odbornik v celjski okolici, gosp. Janez Jamuik, "župan pri Novi cerkvi, vsak po 2 fl. Za zidanje poslopja šolskim sestram: neimenovan dobrotnik 100 fl. in gospa Joraz (Jaklič) v Gaberjih 10 fl. Bog plati! Vsi dohodki leta 1880 so znašali 1779 gld. 5 kr. v blagajnici od leta 1879 167 fl. 35 kr. skupaj 1946 fl. 40 kr. Vsi stroški za šolo in „kat. podp. društvo" 13o8fl. 82 kr. V hranilnici se je ualožilo 553 fl. Vsi stroški 1911 fl. 82 kr. Preostaja v blagajnici: 34 fl. 58 kr. Vse društveno premoženje znaša koncem 1. 1880: v hranilnici 1509 fl., nevzdignjene obresti 88 fl. 42 kr. v blagajnici 34 fl, 58 kr., obligacija s 50 fl. Vse premoženje v denarjih: 1742 gld. Meseca januarja 1881. Odbor „katol. podpornega društva" v Celji.
Iz Ljutomera. (Naša gospodarska podružnica) in ob enem tudi vinorejsko društvo bodete imeli skupno sejo dne 23. t. m. ob 1. uri popoldne v realki. Načrt za gospodarsko podružnico : 1. Zapisnik zadnje seje in dopisi, 2. Poročilo o lanski razstavi za govejo živino. 3 Račun za 1. 1880 in volitev pregledovalcev. 4. Volitev 2 zastopnikov za glavni zbor „gosp. družbe" v , Gradci 22. in 23. februarja. 5. Nasvet zastran odlikovanja zasluženih gospodarjev, sadje- in vino-rejcev, in 6. še drugi nasveti. Po dokončani seji nastavlja „vinorejsko društvo" svojo sejo s s sledečim načrtom: 1. Naznanila g. načelnika, 2. Račun iu sklep zastran taistega. 3. Oznanovanje nadglednega odseka zastran trtne uši. 4. Razni predlogi in nasveti in 5. Poskus vina od 1. 1880; za ta namen naj prinesejo s seboj vinorejci 1 fla-y šico vina. Glede na to, da je reč jako važna, posebno zastran nam žugajoče nevarnosti od titne uši, želimo, da bi se naši gospodarji obilno te seje vdeležili, posebno pa občinski župani.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Cesarjeviča Rudolfa ženi-tev so na 15. februarja nastavili pa odložili do maja, med tem potuje cesarjevič v Egipt in Jeruzalem. — Novo štetje ljudi so dokončali pa nikomur celo povoljno, Nemci tožijo, da so jim krivice godile se na Ogerskem in Češkem, a Slovani se povsod pritožujejo; še Magjari semtertje godrnjajo
temu je kriv izraz „Umgangssprache" občevalni jezik namesto: koje narodnosti si? Pri nas so se nemčurji vpisovali med Nemce. — Rabuka zavoljo gruntnega davka bila je pretečeni teden najhujša. Liberalni kričači so vse žile napeli, da bi kmetskim ljudem možgane pomešali pa večjidel niso veliko sreče imeli. Konservativni poslanci pa tudi naš vrli g. dr. Vošnjak so napravili volilnih shodov, kder so kmetom dopovedali resnico, a razkrili hudobno zvijačnost in lažnjivost liberaluih hujskačev. Kar je g. dr. Vošnjak ob konci svojega govora povedal o tem, kar hoče on in njegova stranka v državnem zboru storiti, da popravijo slabe nasledke liberalnega gospodstva, to podpiše, to želi vsak pameten kmet. Jednako in uspešno delovali so tudi nemški, konservativni poslanci: Barnfeind, Oberndoifer, Dobelhammer, plem. Pflligel. Na stotine kmetov jih je prišlo poslušat in vsi so jim pritrdili. Nasproti so pa tudi: zadušeni dijak in pisač Kirchmajer, liberalni advokat Plenker in prusak Schonerer kmete zbobnjali, največ v Linci. Tukaj so sklenili osnovati „Bauernvei ein", kakorš-nih eden uže več let v Spielfeldu na Štajerskem brezuspešno rogovili, oni pri Radgoni pa je umrl. Večjidel pristopajo le takšni kmetje, ki so vse zapravili, kar so imeli, in skoz „krof" pognali. Ime-nitniše bilo je zvedeti, kako je prusak Schonerer j obžaloval, zakaj je 1. 1866 še nekaj nemških dežel našemu svitlemu cesarju ostalo, zakaj jih ni z drugimi vred pograbil Bismark? S tem je dobro obstal kam naših prusačkib liberalcev srce teži: oni hočejo dobro avstrijskega kmeta zbegati in na steze zvabiti, po katerih je hodil „deutscher National-verein", dokler ni Bismarku cele Nemčije predal. Avstrijski domoljubi takšnega rogovilstva ne smemo trpeti. V „Frankfurt" ne pojdemo Avstrijani nikdar več! — Ogerski državni in hrvatski deželni zbor voli sedaj po 12 mož, ki bodo sklepali, ko-' liko poslancev naj pošilja Hrvatska, spojena z granico, v Budimpešto. Hrvati bi najraje nobenih poslancev ne pošiljali. No, to bi sicer Hrvatom koristilo pa drugim Slovanom na Ogerskem dalo smrtni udarec. Magjari bi jih sedaj tem gotovše pomag-jarili. Pomnoženi hrvatski poslanci pa utegnejo Magjarom greben pristriči.
Vnanje države. Naš minister zunanjih zadev, | baron Heymerle, naslanja se, kakor pravijo, vedno na Nemčijo, da bi se letos vsakšna večja vojska zabranila. Ali se mu to posreči glede na Turčijo in Grecijo, to je odviše negotovo; kajti Turki in Grki pripravljajo se z vso. silo na boj. — Močno iznemirilo je Francoze to, da Italijani blizo frau-cosko-švicarske meje delajo ostrog ali tabor za 200.000 mož; ter da je italijanski kralj odpotoval v Sicilijo, kder ga je Tuneško-turški vladar dal odlično pozdraviti, a Tuneško bi radi Francozje pograbili in Algeriji pritaknili. — V nemškem državnem zboru hoče sloviti katoliški poslanec Windhorst nasvetovati postavo, da ne bode branje sv. meše in delivauje sv. zakramentov kaznovano, ka-
kor do sedaj. — Angleška kraljica pozvala je državni zbor ali „parlament" ter izjavila, da namerava vojsko iz Afgauistana poklicati, v južnej Afriki z „Bojerji" porazumiti se, na Irskem pa nekaj storiti, da bodo angleški plemenitaši proti rešitvi primorani ubogemu ljudstvu prepustiti zem ljišča. No, to je modro. Le tako je mogoče za-braniti punt na Irskem.
Za poduk in kratek čas.
Gornjigrad.
III. Velikanska cerkva v trgu bila je zadnji čas precej zanemarjena. Temu se ni čuditi, ker je za faro, ki šteje komaj 1931 duš, res prevelika. Farani sami je ne morejo vzdrževati. Štiri podružnice potrebujejo tudi nekaj. Zato pa gre velika zahvala sedanjemu milostljivemu knezoškofu ljubljanskemu, preuzvišenemu g. dr. Janezu Pogačarju, ki sedaj požrtvovalno skrbijo za popravljanje. Vse delo utegne stati svojih 6000 fl. Toda cerkva bode potem krasna hiša božja.
Naš velezaslužni škofijski zgodovinar, preč. g. Ignacij Orožen, kanonik stolne cerkve mariborske, objavili so v svojej knjigi: „Das Bisthum und die Diöcese Lavant" v II. delu na strani 27. račun o stroških, kateri so bili pri stavljenji te cerkve. Znašali so 17.287 fl. 31 kr. starega denarja. Stroški za lesovine, opeko in apno niso vračunjeni bili. Kamenje za cerkev lomili so pri Novem kloštru in Gotovljab, plošče za tlak pa za Mozirjem pri št. Mihelu v Jazbinji na posestvu Jere Pistotni-kove. Ženi so dali 3 fl., da se je škoda popravila, katero so z lamanjem plošč jenemu zemljišču naredili. L. 1837 so vzdignili zvonik za 3'/2 sežnja in mu dali novo streho, kar ie vse vkup stalo 1546 fl.
Župnija gornjegrajska je imela nekdaj 9 podružnic in kapel. Sedaj jih je 5. V gradu je kapela, na čast sv." Tomažu posvečena dne 22. avg. 1. 1604. Tedajšnji škof Tomaž Hren jo je posvetil. K tej svečanosti je povabil več mešnikov v nemški pisanem pismu, ki se nahaja v gornjegrajskem arhivu. V pismu naročuje škof vikarju v Brašlov-cah, nekemu Juriju Ebenpergerju, naj donese ko-punov, sadu, melonarjev in najmenje 200 rakov „weilen wir mit Victualien, Copeuner, Khelber, Khreussen vnd allerley Landobst etwas schlecht versehen". Brašlovce bile so torej na glasu zavoljo rakov. Na pokopališči stala je prav stara 12 sež-njev dolga cerkev posvečena sv. Magdaleni. V njej so pokopali ljubljanskega škofa Ernesta grofa At-temsa, ki si je ondi bi! izvolil grob. L. 1869. dal je dekan Jožef Florijančič ovo cerkev podreti in na zgornjem kraji pokopališča pozidati novo, to pa v gotiškem slogu. Podružnica sv. Lenarta pod Rogačem mora uže precej stara biti: na opeki, s
katero je tlak pokrit, beremo letnico 1529. Na desnej steni zraven prednjega altarja visi 1 turška podkova, 2 para železnih spon in lauec s ključa-nico vred. Bržčas so ove reči tjc obesili kristijani iz tuioke sužnosti rešeni v hvaležni spomin. Na južnej strani od trga stoji na visokej skali podružnica sv. Primoža in Felicijana, v Bočni pa cerkev sv. Petra, ki je bila 1. 1855. vsa predelana in znotraj ponovljena.
Župnikov pastirovalo je v Gornjem gradu potem, ko so samostan zatrli, do sedaj 48, večji-del sami veleučeni in pridni gospodje. Mnogo izmed njih bijo je odlikovanih z naslovom: doktor sv. pisma. Čudno pa je to, da je malo izmed njih v Gornjemgradu pokopanih. Večji del je se dalje prosil. Mnogi postali so visoki gospodje, kanoniki, prosti in generalni vikarji. Znamenit je župnik Jakob Stoper, rojen Mozirčan. Nadvojvodinja Marija, hčer štajerskega vojvode Karola II. sestra cesarja Ferdinanda II. in žena Kosma II. vojvode v Florenciji, bila mu je pokroviteljica pri škofu Tomaži Hrenu. Trikrat je škofa pismeno prosila za njega in naposled dosegnola, da je Jakob Stoper postal kanonik v Ljubljani, kuer je umrl 1. 1657. Ahacij Steržinar slovel je kot spovednik in pridigar. On je utemeljil cerkev in božjo pot pri sv. Frančišku na Stražah, kder tudi počiva. Steržinar je izdal slovensko pesmarico. Naslov se glasi: „Catholisb kershanskega vuka peissme, katere se per kersshanskimu vuko, bosbyh potyh, per svetimi! missionu, in zlasti per svetimo Francisco Xa-verio na strashe Gorniga Grada fare nuzno poyo, pogmyi anc in<> na svitlobo dane skusi Ahaza Ster-sbinerja. V nemshkim Gradcu per Widmanstadian-skih erbizbah 1729". Sedanji župnik in dekan so č. g. Lovro Potočnik ter so začeli v Gornjem gradu pastirovati 1. 1875.
Grajščina bila je nekdaj last nekega Teo-balda Kagerja in njegove žene Trute. Pobožna zakonska sta 1. 1140 darovala veliko posestvo in grad čč. oo. benediktinom, ki so do I. 1466 ondi imeli svoj samostan. Od istega leta do denešnjega dne pa je grajščina, z malim izjemkom ob času francoskih vojsk, last ljubljanskih škofov. Grajščina meri 17176 oralov. Med temi je 38 oralov njiv, 123 oralov travnika, 779 oralov pašnika, 5540 oralov planine in 10694 oralov gozda! Grad je nekdaj obzidan bil in s 5- stolpi zavarovan. Sedanje poslopje postavil je knezoškof lianber I. 1518.
Smešiiičar 2. V železniškem vagonu sedi več učenih gospodov nevernikov, ki grdo zabavljajo i na mešnike pa na sv. vero. Trdijo, da se po smrti | ni bati pekla, ne veseliti nebes. Le toliko je res, modruje eden, ter je zelo verjetno, da človeška duša po smrti preide v kako živinče. „Aha, zglasi se zraven sedeči kmet, to je mogoče, kajti jaz : imam doma dva vola, ki sta neiziečeno — pametna. bržčas tičite v njih duši kakih učenih gospodov!"
Razne stvari.
(Svitli cesar) so 200 fl. darovali gasilnemu društvu v Smariji.
(,Slovanska Čitalnica v Mariboru) naznanja p. n. č. udom, da se priredijo v tem predpustu sledeče veselice: 15. januarja ples, 29. jan. beseda in ples, 19. febr. ples, 1. marca, t. j. na pustni dan ples v kostimah. Začetek vsakokrat ob '/«8. uri zvečer.
(Za nesrečne Zagrebčane) darovali so farani Videmski 7 fl. 53 kr., sv. Bolfanski v Slov. gor. 3 fl., sv. Benedikta v Slov. goric. 7 fl. Cirkovski na Dravskem polji 5 fl., Remšniški 6 fl , Kozjanski 2 fl. 50 kr., č. g. Dragotin Jaklič v Špitaliču 5 fl., č. g. Janez Novak 3 fl., za Sarajevsko cerkev 2 fl., č. g. Ruprt Šuta 5 fl., č. g. Janez Strah 2 fl. 50 kr., Bog plati!
(V Mariboru) so našteli 15726 ljudi, 1. 1870 bilo jih je 12828.
(Ptujsko muzikalno društvo) šteje 46 učencev, 4537 fl. dohodka in potroška 4601 fl.
(Nezreli politikarji) so v seji okrajnega zastopa Kozjanskega sprožili nezaupnico narodnjaku g. dr. Vošnjaku, a zaupnico freimaurerju in drznemu zaničevalcu Slovencev dr. Forreggerju, pa niso prej svojega nosa vteknoli v dobro podučene novine, sicer bi zvedeli, da je zastran zemljiščnega davka kmetom v korist glasoval g. dr. Vošnjak, a na škodo kmetom dr. Fonegger.
(Štajerska hranilnica) hoče svojim dolžnikom, kateri so uže precej dolga poplačali, zdatno polajšati plačevanje s tem, da dovoli ostanek v obrokih poravnati, pa iim procentov nične pozviša. Dolžniki se imajo radi tega zglasiti pismeno ali ustmeno pri ravnatelj stu.
(Gospejska družba) v Mariboru je nabrala za božičnico 313 fl. 50 kr. in vrh tega se mnogo razne tvarine za oblačila; tako da je zamogla 167 ubogih učenk obdarovati z obuteljo in oblačili. Za prejete darove izreka v imenu obdarovanih otročičev vsem dobrotnikom najsrčnejšo zahvalo družbeno predstojništvo.
(Za dijaško semenišče) daroval je č. g. Edv. Janžek. kaplan v Podsredi 5 fl.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. v Hržič 12 fl. (ustn. dpi.), Cobelj 11 fl. (ustn. dpi.), H. Verk 5 fl.. Rom. Valenčak, Planinšek, Mavčič po 2 fl. letn., Fr. Jan, in V. Jaric po 1 fl. letn.
(Spremembe v Lavantinski Škofiji.) Za župnike so imenovani čč. gg. Ant. Sibal za Sevnico, Jožef Flek za Lembach, Jak. Pečnik za Podgorje, Ad. Srabotnik za sv. Primoža. Jakob Krušič pride za namestnika v sv. Andrej pri Polzeli.
(Lepo božičnico) priredila je Strašeneška gospoda za uboge otroke v gomilskej in brašlovskej fari. Razdelila je mnogo zimske obleke itd. za kar najprisrčnejšo zahvalo javno izreka župnik Luka J e r i š a.
(Prestavljeni) so okrajni glavarji: g. Rupnik v Brežice, plem. Trautvetter v Slov. Gradec, plem. Premerstein v Ptuj, g. vitez plem. Finetti v Ljutomer in dr. Braunhof v Radgono.
Dvažbe. 18. jan. Mariia Matjašič v Bodislav-cih 500 fl. 19. jan. Jož. Inkart v Slov. Bistrici, Leopold Bauman v Dobrenji 2653 fl. 21. jan. Jož. Ploj 2700 fl. pri sv. Lenartu v Slov. gorica.h
Loterijne številke:
V	Trstu 8. januarja 1881: 50, 23, 35, 44, 7.
V	Linci	„	84, 60, 10, 73, 19.
Prihodnje srečkanje: 22. januarja 1881.
na Sladki gori blizo W aiJff^a c3va cerkve ležeč prodam. Kdor ga hoče kupiti, naj se oglasi pri meni.
Valentin Selič,
2—2	župnik na Breznem, (Fresen Kiirtnerbahn).
Poduciteljska služba
na dvorazredni ljudski šoli pri sv. Antonu v Slovenskih goricah z dohodki IV. razreda se razpisuje.
Podučitelj dobi tudi sobo s pohišjem, drva za kurjavo ter 50 gld. doklade.
Prositelj ima svoje dokumentirane prošnje do 6. februarja t. 1. poslati krajnemu šolskemu svetu pri sv. Antonu.
Okrajni šolski svet pri sv. Lenartu
dne 6. januarja 1881.
Predsednik: Seeiler.
2—3
Učiteljske službe
in sicer:
1)	učiteljska služba v Kapeli IV. plačilnega razreda in
2)	poduciteljska služba istega razreda pri sv. Duhu
se razpisuje do konca januarja 1881, do kterega obroka naj prosilci svoje prošnje pri dotičnem krajnem šolskem svetu po uradni poti vložijo.
Okrajni šolski svet v zgornji Radgoni,
dne 30. decembra 1880.
Predsednik:
Premerstein, m/p.
Tllfcll»'""^--^-^"'_______
t1-2 Podoba žalostne Matere božje, i
malana z oljnatimi barvami, 105 centimetrov P 4 visoka, 85 centimetrov široka, v širokem zla- 9 4 tem okvirji, je na prodaj pri Si"- Leonn, ^ | tiskarji v Mariboru in v njegovej A založnici na velikem trgu na ogled izstavljena. Sodi za kakšno cerkev ali kapelo.
1—3
Priporočim
Slavnim cerkvenim predstojništvom se priporoča prav lep, čisto nov in bogato s čistim zlatom pozlačen tabernakelj, posebno pripravljen za kakšen veliki altar, je 1 m. 80 cm. visok, 2 m. širok in J30 cm. globok s klečečimi kerubini ob straneh. Ce kdo želi, mu dopošljem obrazec tabernakeljna brezplačno. Tudi se priporočam za pozlačenje altarjev. okvirov itd.
Imam na dalje lepe slike, iz slovanske zgodovine, popisane v 51. štev. „Slov. Gospodarja".
1)	Prihod sv. Cirila in Metoda v Velehrad,
2)	Svatopluk se posvetuje z Borivojem in drugimi slovanskimi knezi,
3)	Svatopluk, kralj velike Moravije premaga Franke in
4)	predstavlja Otokarja I. češkega kralja in Vla-dislava III., grofa Moravskega, v sredi med njima se vidi lepa bazilika na Velehradu. Prva navedenih slik stane brez okvira 1 gld.
50 kr., druga in tretja po 1 gld. 30 kr., četrta 50 kr. — Z okvirom in lakirana pa prva 3 gld. 20 kr., druga in tretja po 2 gld. 70 kr., četrta 1 gld. 20 kr. — S šipo in okvirom pa prva 3 gld. 80 kr., druga in tretja po 3 gld. 20 kr., četrta 1 gld. 50 kr.
Tudi se lepo izdelana slika „oče naš" po 80 kr. brez okvira, 1 gld. 95 kr. z okvirom in šipo dobi. Podobe te vrste so 60 cm. visoke, 46 cm. široke. Dobivajo se lehko po pošti.
Franjo Krašovic,
pozlatar v Celji gosposke ulice štv. 119.
Starina na prodaj,
dobra roba, od leta 1879, okolo dvadeset štarti-njakov stare mere, ali 113 hektolitrov. Vprašati se nai izvoli pri Jerneju Franceljn-u v Varaždinu
Kapucinski trg štv. 154.
1—3
Priporočba.
Vljudno podpisani prevzame vsake vrste stavbe pri cerkvah, pokriva, prekriva, popravlja zvonike, cerkve in druge zgraie, v najkrajših obrokih proti najpo-voljnejšim pogojem in poroštvu v vsakem oziru. On pozlačuje in posi ebruje kelihe, monštrance, svetilnice, kadilnice itd. Tudi rad zamenjuje stare z novimi.
Uže 15 let bavi se z omenjenimi podjetji v zadovoljstvo preč. duhovščine in cerkvenih predstojništev na Hrvatskem , Kranjskem, Koroškem in Štajerskem in se s tem vrlo-dobro priporočuje za vsakojaka naročila omenjene stroke. V Mariboru 10. Jan. 1881.
Franjo Gašparič,
pasar, ključar, zdehar in stavbarski podjetnik.
2—3
Učiteljske službe
in sicer:
1)	podučiteljska služba II. plačilnega razreda v Ljutomeru,
2)	služba podučiteljice v Ljutomeru istega razreda in
3)	podučiteljska služba pri sv. Križi IV. razreda so izpraznene in se razpisujejo do konca januarja 1881 za prositelje, nemškega in slovenskega jezika zmožne učilne moči, ktere naj svoje prošnje po urednem potu pri dotičnem krajnem svetu vložijo.
Okrajni šolski svet v Ljutomeru ie 30. flec. 1880.'
Predsednik:
Premerstein, m/p.
Prodaje se posestvo Vugrišinec
občine Mihalovec v Medjimurju obsegajoče hišo, klet in dve štali. Zemlje 29 jutar in 688 □sežnjev; od tega dvorišče 135 □ s.; vinograda 4 j. 11 □s.; gojzda 18 j. 974 ; sadovnika 944 painika 1 j. 224 □s.; njive 2 j. 489 ^s.; in travnika 2 j. 1201 Vprašati naj se izvoli pri Fr. Dujmovič-u v Varaždinu, Ludbrežka ulica štv. 285.
1—3
Priporočita.
Jedna vdova, koja je 6 let v največjo zadovoljstvo gospodinjila na večjem posestvu, želi priti za gospodinjo h kakšnemu duhovniku ali drugemu gospodu. Razpolaga z najboljšimi spričevali.
Več se izve Farbergasse Nr. 5. pri g Pongracn v Mariboru.
•0#0l0t0(f)090l0909
89-10	O
Kot izvrstne priznane, prave £
voščene sveče 2
izdelane iz pravega bučelskega voska 9
Q	priporoča	Q
§ P. & R. Seemann v Ljubljani, g •O9OtO9OfllO»O0OtOt