156 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI XXIV (2001), št. 1 s £7/' e-s, 7 VI j i & ¿iS efrv ( S tiljffrfc / ■/I 5-7 i ft^ «t / ^ < • /Vj" - / S/ r /j* ¿i & K / /l<£ «¡fViVtC »vil m m M tn. 2 ir / t; /1 «v. i / -f a* t / - % / / * .M / % 5 213 Kanal Datum; 30. 6, lggi Ura: 9, JO Številka: KS-l Na podlagi navodil Izvršnega sveta SO Nove ¡Gorica 7, dne 2<). 6. 1991 Krajevna skupnost Karal objavlja naslednja NAVODILA IN NALOGE: I. Organizirana je dežurna služba Krajevne skupnosti v Gasilskem dfoaiu Kanal na Gradnikovi ulici, telefon 51-O61. Na tem naslov« evidentiramo prostovoljce za Teritorialno obrambo, za enote Milice. Svoje podatke naj pustijo na tej dežurni službi tisti, ki so pripravljeni dati kri, i. Javijo naj se krajani, ki bi lahko opravljali kurirsko službo. 4. VEak pojav sumljivih oseb v vašem okolju javile dežurnemu centru, Milici ali Teritorialni, obrambi. 5. V primeru prihoda okupatorske vojske naj se odstranijo kažipoti. G. Civilnim osebam je strogo prepovedano;zadrževan je ra kraju vojaških dogodkov. 7..Odsvetovano je organiziranje odporniških enot i*ven Milice ali Teritorialne obrambe. <5. Izogibajte se dejanjem, ki bi pomenila kršitev prerairja. 9. Potujte samo v nujnih primerih in to po vnaprejšnjem zagotovilu, da je pot varna. 10. Preprečiti je potrebno sleherno nestrpnost do krajanov druge narodnosti. II. Za boljše informiranje krajanov bo občasno oddajala kanalska televizija, izobešeni bndo plakati in sporočila. V upanju na čimprejšnjo normalisacijo nastalega položaja vas lepo pozdravi jam Predsednik KE KANA Mjrfm Jpavec vU—- posvečena dogajanjem ob osamosvajanju Slovenije. Za prikaz dogajanja okrog osamosvajanja Slovenije je bila najbolj dobrodošla zapuščina nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, med katero je ohranjenega tudi nekaj mlajšega gradiva njihovih naslednikov, političnih združenj in strank. Drugi vir, ki sta ga avtorja uporabila, je bilo mlajše gradivo krajevnih skupnosti, ki so bile precej vključene v dogajanje okrog osamosvajanja Slovenije. Predvsem pa moramo omeniti ozaveščene posameznike, ki so odstopili arhivsko gradivo v hrambo. Njihovi dokumenti pomenijo bogato podlago za pričujočo razstavo. Prizadevanjem Slovencev za samostojnost bi lahko sledili skozi daljše časovno obdobje. Za to priložnost sta se avtoija le dotaknila dogajanja v umirajoči skupni državi SFRJ, in sicer dogodkov, ki so napo- 156 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI XXIV (2001), št. 1 vedovali njen konec. Ob tem pa je pomemben tudi splet svetovnih dogajanj, ko se je na vzhodu Evrope sesuval sistem socializma s Sovjetsko zvezo na čelu in je padel berlinski zid. Pri zasnovi razstave sta avtorja upoštevala kronološki tok dogodkov in hkrati poskušala zaokrožiti manjše vsebinske sklope, ki obiskovalca popeljejo skozi čas od leta 1987 do leta 1991. Ob pomoči seznama razstavljenih dokumentov lahko dobimo prerez dogajanj, ki so sledila. Razstavljeni so predvsem dokumenti lokalnega pomena, kar pa ne pomeni, da so ti manjvredni ali zanemarljivi. Prav vsa dogajanja so bila nepogrešljiva za našo današnjo samostojnost in neodvisnost. Razstava se začne z dokumentom, ki vsebuje razmišljanja o spremembi načina praznovanja dneva mladosti, o čemer so razpravljali tudi v mladinski organizaciji na severnem Primorskem. Tudi na Goriškem je bila 57. številka Nove revije deležna neštetih obravnav, predvsem pa obsodb zaradi političnih forumov komunistične partije in njenemu vplivu podrejenih drugih tako imenovanih družbenopolitičnih organizacij. Med razstavnimi dokumenti je tudi zapis ene od udeleženk iz naših krajev iz govorov na prireditvi za podporo četverici, ki jo je obsodilo vojaško sodišče. Z Goriškega so prihajale v Ljubljano različne pobude in podpore takratnemu slovenskemu političnemu vodstvu ter izjave, ki so izražale protest proti počasnemu reševanju tragedije rudarjev na Kosovu in proti izrabi izrednega stanja za reševanje kosovske in jugoslovanske krize. V tem času so nastajale tudi prve politične stranke. Arhivskega gradiva večine strank ali gibanj v naši ustanovi še nimamo in tudi razstava je zaradi pomanjkanja dokumentov morda nehote spregledala kakšen dogodek, ki bi se kateremu od udeležencev slovenske pomladi na Goriškem zdel nepogrešljiv. Avtorja opozarjata, da gradiva, ki je nastajalo pri delovanju vojaških in policijskih formacij, ne hranimo, zato dogajanj, ki so povezana z vojaškim spopadom, ne obravnavata neposredno, temveč ob pomoči dokumentacije, ki je dogajanje spremljala z drugih zornih kotov. Razstavljenih pa je več dokumentov o nastajanju in razvoju političnega življenja na Goriškem, o prvih strankah, njihovih pripravah na prve demokratične volitve, predvidene pomladi 1990. Predvolilni boj se je zrcalil na pisanih plakatih in nekateri izmed njih so tudi razstavljeni. Kar precej dokumentacije izpričuje, kako so potekale priprave, pa tudi neposredno opredeljevanje državljanov na plebiscitu 23. decembra 1990. Politične stranke na Goriškem so se zaradi ozemeljskega položaja še bolj trudile, da bi javnost v Italiji seznanjale z dogodki pri nas, goriški SDZ je o tej zadevi celo pisal italijanskemu zunanjemu ministru De Michelisu. Iz razstavljenih dokumentov izvemo podatke o načinih praznovanja ob sprejetju Deklaracije o neodvisnosti Slovenije 25. junija 1991, pa tudi nekaj zanimivih navodil različnih upravnih organov prebivalstvu, kako ravnati med vojno. Dokumentov o neposrednih spopadih nimamo, izjema so fotografski posnetki boja za mednarodni mejni prehod v Rožni dolini z dne 28. junija 1991. Območje Goriške je tudi prispevalo svoj delež v boju za priznanje mlade države. Na razstavi je zanimiv dokaz izraza solidarnosti, ki ga je občina Medea v Italiji med vojno poslala krajevni skupnosti Vrtojba. Razstavo spremlja manjša, 26 strani dolga publikacija. V uvodnem članku avtorja le omenita ključne dogodke, ki jih sicer razstava ne zajema, so pa nepogrešljivi, ko govorimo o slovenski pomladi. Katalog je obogaten z objavo seznama razstavljenih dokumentov in z desetimi razstavnimi eksponati. Avtorja prispevek v katalogu končujeta z mislijo, da bodo za večjo in obsežnejšo predstavitev tega pomembnega obdobja gotovo še priložnosti, še zlasti če se bodo imetniki gradiva odzvali na poziv in obogatili za zdaj skromno dediščino zapisov o tako pomembnih ključnih dogodkih slovenskega naroda, med katerimi so brez dvoma tudi dogodki med letoma 1987 in 1991. Ivanka Uršič