- Leto 3 / št. 64 - 65 - Dvojna številka $ 4.00 SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK — 14- kJer so se v prijetnem vzdušju medsebojno naprej spoznavali in si izmenjavali misli Tu se jim ie pridružil tudi poslanec Tone Partljič. V torek, 20. junija je bilo v nadškofijskem ordinariaty srečanje z ljubljanskim nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem. Dr. Šuštarje prisotnim zaželel toplo dobrodošlico v domovini, odgovarjal je na njihova številna vprašanja, jim pokazal sejno sobo s portreti prejšnjih škofov, elegantno sprejemnico, kjer jim je povedal anekdoto s srečanja z nemškim kanclerjem na istem mestu, popeljal pa jih je tudi v posebno kapelico, ki javnosti sicer m dostopna, in jim razložil njeno zgodovino in pomen nekaterih predmetov v njej. Ob slovesu pajih je povabil, naj se drugo \eto, ob papeževem obisku Slovenije, spet vrnejo v čim večjem številu. Kakšno uro za tem pa so uredniki slovenskih medijev po svetu že bili v Cankarjevem domu na tiskovni konferenci predsednika RS Milana Kučana. Po konfrenci jim je predsednik države pripravil sprejem, kjer se je z njim lahko tudi vsak osebno pozdravil in spoznal. Ob treh popoldne pa so se uredniki slovenskih medijev po svetu zbrali na Društvu novinarjev Slovenije (DNS), v katerega je včlanjenih okrog 1100 novinarjev. Seznanjeni so bili z nekaj zgodovine tega društva, z njegovo vlogo in delovanjme, slišali so o deležu, ki so ga slovenski novinarji prispevali k demokratizaciji, o težavan, kijih imajo novinarji in tudi njihovi časopisi, zvedeli pa so tudi nekaj malega kako je bilo v nekdanjem režimu. Govorilo se je o pluralizmu tiska in avtonomnosti novinarjev in novinarstva, o članstvu te organizacije v mednarodni federaciji novinarjev. Velika zasluga DNS je, da ima Slovenija Zakon o medijih v javni lastnini takšnega kot je, kajti osnutek, ki je potem bil predloga in podlaga Zakona, so pripravili slovenski novinarji sami. Je pa ta osnutek v resnici bil izboljšana verzija tistega, ki gaje leta 1982 pripravila nemška novinarska zveza, a v Nemčiji ni bil sprejet na zvezni ravni, ker tam pač vsaka dežela ureja to po svoje. Svet Evrope je prevedeni osnutek ocenil kot dot>er, evropsko demokratičen, skratka, kot je treba. Prisotni so tudi zvedeli za pogoje, ki so potrebni za sprejem v članstvo DNS ter za nekatere dolžnosti in ugodnosti članov. Tu seje porodila misel, da bi morda tudi uredniki slovenskih medijev po svetu imeli svoj aktiv v DNS. Ob petih popoldne so se rojaki iz tujine udeležili pogovorov z ministrom za kulturo Sergijem Pelhanom. Prisostvoval je tudi pisatelj Peter Božič. Gospod Pelhan je govoril o vrstah in možnostih kulturnega sodelovanja in izmenjave, ki jih njegovo ministrstvo podpira in o razvejanosti vseh vrst slovenske kulture. Sam sem ministru Pelhanu postavil dvoje vprašanj. Prvo, o nadaljnji gmotni podpori slovenske vlade lektoratu v Sydneyu, je bilo neumestno, ker to ni zadeva njegovega pač pa drugega ministrstva. Drugo je bilo, ali ie med svojim obiskom v Avstraliji kot minister za kulturo dosegel kakšen dogovor z avstralskimi kulturnimi institucijami, npr. v Sydneyu z Operno hišo. Dejal je, da je njegovo ministrstvo Operni hiši ponudilo obisk gotove skupine, da pa je bil hrvaški lobi v Sydneyu močnejši s svojo zahtevo in tako bo tam gostovala hrvaška skupina. Naj pa bi enkrat v bodoče bila gostja Operne hiše flavtistka Irena Grafenauer. (Kasneje, nekaj mesecev po vrnitvi v Avstralijo sem zvedel, da na letošnjem adelaidskem festivalu nastopa skupina Betontanc iz Slovenije. Če ti prihajajo sem po zaslugi slovenskega ministrstva za kulturo ne vem, gospod Pelhan ni o tem nič povedal.) Kasneje, v privatnem sestanku z ministrom Pelhanom sem izrazil mnenje, da bi njegovo ministrstvo lahko poskusilo storiti kaj več za promocijo slovenske kulture tudi v Avstraliji. Menil sem, da imata tudi Sydney in Melbourne svoje kultivirano občinstvo, nič manj kot ga imata Mexico Citv ali Buenos Aires, da bi tudi v Avstraliji lahko uspela kalcšen Svetina ali Pandur, če bi se le potrudili in ju profesionalno ponudili. Gospod Pelhan me ie potolažil s tistim že znanim "delamo in storili bomo vse, Kar je v naši moči", ali nekako v tem smislu. Povedal sem mu, da sem komaj zdaj zvedel za Trubarjev sklad pri Društvu slovenskih pisateljev, sklad, ki ga financira ministrstvo za kulturo in iz katerega lahko tuji založniki dobijo znatno denarno pomoč za izdajo prevedenega slovenskega dela v tujini. To me je še posebej zanimalo, ker sem v kovčku, pripravljenem za vrnitev v Avstralijo, imel tipkopis prevoda znanega slovenskega romana, ki ga bom potem ko pripravim sinopsis, začel ponujati gotovim avstralskim založnikom, katerim bi v spremnem pismu dodal tudi možnosti in pogoje delnega sofinanciranja iz 1 rubarjevega sklada (hkrati bi ponujal tudi zbirko prevodov poezije sodobnih slovenskih pesnikov). Če bi se zgodilo, da bi kakšen avstralski založnik bil pripravljen izdati ponujeno mu slovensko delo, bi ministrstvo za kulturo - skozi Trubarjev sklad - tega založnika podprlo? Gospod Pelhan je odgovoril pritrdilno. V sredo, 21. junija je bilo na programu potovanje preko Maribora v Celovec. Na avtobusu, ki je tik pred deveto zjutraj odpeljal izpred hotela Lev, kjer so bili povabljeni uredniki in novinarji nameščeni, sta bila tudi France Poznič z Urada za informiranje in Ivan Martelanc z Urada za Slovence po svetu. V Mariboru so si najprej ogledali razstavo fotografij, plakatov in drugega gradiva o delovanju rojakov v Angliji, ko se je šlo za osamosvojitev in priznanje Slovenije. Gradivo je zbrala in za razstavo pripravila Jana Valenčič iz Londona, prisotna tudi na tem srečanju. Sledil je obisk uredništva Večera. Tu sta se z gosti pogovarjala direktor tega časopisa Božo Zorko in urednik Slavko Vizovišek. Na kratko sta orisala zgodovino časopisno založniškega podjetja Večer. Govorila sta o razširjenosti njihovih publikacij na Slovenskem, o uspešnosti podjetja, ki pa je bila dosežena samo po zaslugi trdega dela kolektiva in smotrnega gospodarjenja, o spremembah, ki jih je prinesel prehod iz enostranskega političnega sistema, od katerega so bili še kar dobro podpirani, do zdajšnjega demokratičnega, kjer pa se morajo znajti sami kakor se pač vejo in znajo. Dovolj hitro in uspešno so se olastninili, postali delniška družba, v kateri imajo večinski delež zaposleni in bivši zaposleni oziroma upokojeni. Med drugim je bilo tu postavljeno vprašanje, koliko Večer obvešča svoje bralce z dogajanji iz življenja izseljencev. Če je stvar takšna, da bi lahko bila zanimiva za bralce tukaj, jo seveda radi objavimo. Zal pa se do novic iz življenja rojakov po svetu ni lahko dokopati, sami pa v Večer zelo malo ali skoraj nič ne dopisujejo. Problem komuniciranja torej obstaja tuai z izseljenske strani. Večer bi bil pripravljen na izmenjavo pomembnješih izseljenskih glasil, a za podjetje bi to bili precej obremenjujoči stroški, zato bi bila vladna subvencija zalo upravičena. Po izvrstnem domačem kosilu v eni od boljših gostiln v mariborskem središču, so uredniki slovenskih medijev po svetu odrinili proti avstrijski meii. Zanimivost njenega prehoda pa je bila v tem, da jim splon ni bilo treba stopati iz avtobusa ne na slovenski ne na avstrijski carini. Svoje potne liste so pokazali kar skozi zaprta avtobusna okna. V Celovcu so se ustavili in se pogovarjali na uredništvih Našega tednika, Slovenskega vestnika in na uredništvu slovenskega programa ORF-Celovec. To so uredništva, ki jih vodiio izkušeni, izobraženi in za takšno delo kvalificirani ljuoje. Vsi imajo za seboj dolgoletno tradicijo, celovška Mohorjeva družba pa je sploh znana po svojem nepretrganem založniškem delovanju. Tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer in drugi predstavniki celovških slovenskih institucij so obiskovalcem iz daljnih dežel govorili o slovenskem zivlju na Koroškem in o svojem delu, o Narodnem svetu koroških Slovencev, ki obstaja že 46 let, od septembra 1949 pa redno izdaja tudi svoj tednik. Korošci kot avtohtona etnična skupnost so aktivni tudi na avstrijski politični sceni. Pri zadnjih volitvah so pri Koroški enotni listi imeli 75 svojih kandidatov, imajo 50 občinskih odbornikov po raznih občinah itd. Revija Naš tednik ima sicer samo tri poklicne sodelavce, vendar imajo 3100 naročnikov v Avstriji, 500 v Sloveniji, nekaj čez sto pa po drugih državah itd. Zanimivo: na Mohorjevi dobivajo celo Glas Slovenije iz Avstralije! Celovčani so dali gostom v pogled nekaj svojih publikacij, med drugimi tudi knjigo Sen o vrnitvi, ki jo ie izdala njihova Krščanska kulturna zveza. V knjigi so zorane sklaabe slovenskih izseljencev, med katerimi najdemo tudi Jožeta Sterbenca iz Adelaide. Nadaljevanje prihodnjič Glas Slovenije stran 16 — GLAS MLADINE MLADINE Kaj pomeni biti Slovenec ali Slovenka To vprašanje ima veliko različnih odgovorov. Ali je to zato, ker smo rojeni slovenskim starsem ali zato, ker znamo govoriti slovenski jezik, ali pa mogoče zato, ker se veselimo pri slovenskih zabavah? Meni gre to vprašanje bolj globoko do srca. Biti Slovenka je povezano s slovensko dediščino in kulturo. Naučila sem se drugega jezika, drugih navad in druge prehrane. To vse mi ooogati vsakdanje življenje. Čutim pripadnost slovenski skupnosti in se istovetim z njo. Morda so nekateri otroci zaradi pripadnosti čutili drugače, ampak jaz nisem. Čeprav sem bila rojena v Avstraliji sem, ko sem šla v šolo, znala samo slovensko. Najprej ie bilo hudo, potem pa mi je bilo všeč da sem znala dva jezika. Zdaj vem, da je znanje dveh jezikov prednost in sem na to ponosna. Ždi se mi pomembno, da obdržimo jezik naših staršev, ker je jezik osnova slovenski kulturi. Toda otrok se še ne zaveda kako pomemben je jezik, zato mu morajo to pokazati starši. Pokazati pa mu morajo tudi spoštovanje do slovenske kulture. Mary Petelin, slovenska oddaja SBS radio Melbourne Suzie Belec prva nagrada na modni reviji -spodnje perilo Suzie Belec ima 21 let in je študentka tretjega letnika Fashion Design RMTT - Bachelor of Arts degree. Letos je na tekmovanju Australian student fashion awards, ki se je odvijalo 5. oktobra v Hilton hotelu v Sydneyu, pod pokroviteljstvom Du Pont Lycra, prejela prvo nagrado v modni predstavitvi spodnjega perila. Community TV Kanal 31 -Melbourne - Slovenska oddaja V sredo, 6. decembra 1995 ob 8.30 zvečer, bo prva predstavitev Slovenije na TV kanalu 31 v Melbournu. Slovenski narodni svet Viktorije - Pripravljalni odbor projekta "Slovenija na avstralskem TV omrežju" vabi k sodelovanju mladino, saj bi lahko bile nekomu izkušnje ri pripravljanju tega programa začetek televizijske ariere bodisi pred ali za televizijsko kamero. Slovenski narodni svet bo svoje izkušnje in seveda material, za katerega sta poskrbela Elica in Vinko Rizmal pri Riy Sloveniji, podelil z drugimi rojaki po Avstraliji, ki bi morda pristopili k podobnem projektu v primeru, da takšna televizijska postaja pri njin že deluje ali bo morda vzpostavljena v prihodnje. Mladi v Vdovi Rošlinki Je že res, da je v Igralski skupini Merrylands v Sydneyu nekaj starejših Slovenk in Slovencev, vendar število mladih počasi prevladuje. Pred dnevi so postavili na oder veseloigro Cvetka Golaija Vdova Rošlinka. V eni glavnih vlog - mlade Manice - je navzoče prijetno presenetila Lolita Žižek, ki je doslej igrala le manjše vloge. Izredno dobro so se izkazali tudi drugi mladi igralci: Karin, Tanja, Robert in posebno Roman, ki je po rodu Slovak, vendar je svojo vlogo odigral v lepi slovenščini. Martha Magajna Pavle Letnar, Karen in Lolita Žižek Pavle Letnar z Marijo Grosman iz Newcastla Dane Brkovec, Lolita Žižek in Pavle Letnar Priprave na obisk apeža Janeza Pavla ki je pred kratkim začel 18. leto papeževanja v Sloveniji uspešno potekajo, je bilo soglasno ugotovljeno v razgovoru predsednika Republike Slovenije Milana Kučana s predsednikoma pripravljalnega odbora v Nadškofijskem ordinariatu in odbora vlade RS za pripravo obiska, pomožnim škofom Msgr. Alojzijem Uranom in ministrom za notranje zadeve RS Andrejem Šterom. Sogovorniki so soglasno izrazili zadovoljstvo, da je v teh dneh začel opravljati svoje poslanstvo novi rezidenčni nuncij Vatikana v RS, kar bo nedvomno prispevalo, da bodo pnj>rave za obisk papeža v Sloveniji še naprej uspešne. Slovenci se veselijo prvega obiska svetega očeta in s posebno molitvijo prosijo za njegov dober potek ter bogate duhovne sadove. Tudi nekateri avstralski Slovenci se že pripravljajo na dolgo pot v Sloyenijo, saj bi se tudi oni radi srečali s papežem. V ta namen organizira obisk domovine Cvetko Falež iz Canberre1 ki že pridno zbira prijave. Vse rojake prosi za propagiranje prijav med znanci in prijatelji, ki ga lahko pokličejo za več informacij na telefonsko številko: Ce ima kdo v načrtu obisk Slovenije, naj ne zamudi te enkratne zgodovinske priložnosti. MOLITEV ZA PAPEŽEV OBISK Vsemogočni in dobri Bog! Po sklepu svoje modrosti si na apostolu Petru zgradil svojo Cerkev in ga postavil za voditelja drugim apostolom. Blagoslavljaj našega papeža Janeza Pavla, ki prihaja k nam na obisk, da nas potrdi v veri, upanju in ljubezni. Kot Petrov naslednik po Tvoji volji vodi sveto Cerkev, ki ji že tisoč dvesto petdeset let pripada tudi slovensko ljudstvo. Hvaležni za dar vere, ki so nam ga izročili naši predniki, Te prosimo: - za vse člane našega naroda, da bi živeli v miru in spravljeni s teboj in med seboj; - za Cerkev na Slovenskem, da bi bila skupaj z vesoljno Cerkvijo vidno znamenje odrešenja za vse ljudi; - za naše škofe in duhovnike, da bi mogli v polnosti uresničevati novo evangelizacijo med nami; - za vse državne oblastnike, da bi odgovorno opravljali svojo službo, ki jim je zaupana. Posebej pa Te prosimo za svetega očeta: podpiraj ga s svojo milostjo pri njegovem neutrudnem oznanjevanju evangelija; - ohranjaj ga krepkega in zdravega, da bo mogel nadaljevati svoje apostolsko delo; - dajaj mu moči v uri preizkušnje. M^arija, božja Mati! Skupaj z učenci svojega Sina si vztrajala v molitvi in pričakovala Svetega Duha. Bodi med nami, ko se pripravljamo na obisk svetega očeta. Naj bo tudi vsakdo izmed nas kakor on - ves Tvoj! (Oče naš, Zdrava Marija, Slava Očetu) Pripravil Slovenski liturgični svet, Ljubljana 1995 On 31 October 1517, German theologian Martin Luther nailed 95 theses on the church door in Wittenberg, in which he refuted the Pope's superiority and infallibility of councils. That marked a beginning of a broad religious movement, called Reformation, which divided the catholic Churc and caused the emergence of new churches independent of Pope, mainly Protestantism. The Reformation is of great importance for the Slovene culture since it contributed to the creation of Slovene literary language and Slovene literature (Primož Trubar). Slovenia is one of the few countries with the majority Catholic inhabitants where the Day of reformation (30th October) is a national holiday. There were numerous memorila ceremonies on the All Saints' Day or Remembrance Day (1st November) around Slovenia. The central ceremony in the Ljubljana region was at Saint Urh, at the central cementary Žale at the Lime of reconsiliation. Representatives of the City of Maribor and of the Veterans' Society laid wreaths of flowers on a tomb of partisans and tomb of the first World War victims. A Slovene state delegation laid a wreath of flowers on a memorial to the victims of wars and on a tomb in Gorizzia. Delegation of Slovene Consul General to Trieste Vlasta Valenčič-Pelikan and a member of the presidency of the Slovene Veteran's Society of World War II. Jože Gačnik laid wreaths of flowers in Trieste on a tomb of victims, on a memorial to the Bazzovica victims, and on a memorial to the victims of Nazism and Fascizm in Rižana. A delegation led by Slovene National Assembly Deputy Speaker Lev Kreft laid a wreath of flowers on a memorial to the victims of wars and hostages and on a memorial to the victims of the Slovene independence war. Slovene President Milan Kučan attended the funeral of Israeli Prime Minister Yitsak Rabin, a great friend of Slovenia, killed in attentat; the President was accompained bv Foreign Minister Zoran Thaler. Prime Minister Rabin will be remembered in Slovenia and the whole world as a co-creator of the peace processs which has brought the long-awaited peace to the Middle East nations. Slovenia is convinced that the peace process has reached the stage where it can no longer be stopped, not even by most violent terrorists acts, says Slovene Foreign Ministry release. The 37th Tavčarjevi dnevi, a traditional two-day meeting of doctors of internal medicine was held in Bled. The goal of this year's meeting was to discuss of a chronic internist patient in a general practicioner's clinic. Slovene motorways - 115 kilometres of motorways out of 342 kilometres of modern roads, which are part of the programme of building motorways connecting East and West Slovenia from 1994 to 1999, are currently under construction, while 14 kilometres of roads in the Primorje region, between Razdrto, Čebulovica and Divača, are being used since this July. Another two section will be opened this year, together 20 kilometres long. The Hoče-Slovenska Bistrica section is to be opened before the end of December, while the Divača-Dane section in the first days of December. Still under construction is a 9.3-kilometre section between Šentilj and Pesnica, north east Slovenija, the 46.9-kilometre section of the dual carriageway between Hoče and Arja vas is being broadened into a four-lane motorway. Between Celje ana Ljubljana, there is a 20.9 kiometre motorway section between Aija vas and Vransko being built. The construction of the motorway in the direction north-south, i.e. from the Karavanke tunnel to Obrežje on Slovene-Croatian border which is to be 112 kilometres long is envisaged for the 2000-2004 period. The neighbouring Croatia has a strong interest in a connection of north and south, mainly for the motorway running from Šentilj to Zagreb, Croatian capiatl, for the Trst-Rijeka connection and a road connection with the Istria peninsula. Zagreb is allegedly still urging for creating an exterritorial NEWS FROM SLOVENIA corridor which would directly connect Croatia with Austria, with Slovenia having no competence on the corridor. Privatisation - Public selling of Marina Portorož Shares. The biggest Slovene port for yacht Marina Portorož has concluded the selling of its shares, attracting 771 shareholders. 40 percent of its assests were on sale for shares which were exclusively sold for cash. There were 48,354 shares sold to the total value of over SIT 284 million. Privatisation - 80.000 Owners of Certificates Applied for shares in Krka (producer of medicines), selling ended in mid October. There were 1,167,058 shares intended to be sold for certificates to the total value of SIT 4.7 billion, which represents 32.86 percent of total common owned assests or the company. Bojan Adamič died. Nestor of Slovene popular music, composer and conductor Bojan Adamič died in Ljubljana, aged 84. Adamič was one of the leading composers of Slovene film music. Under Adamič's artistic guidance, the dance orchestra of the Slovene Radio and television (RTV) became an avant-garde and popular music group. He managed to establish the Ljubljana radio orchestra as an important element of Slovene culture after the WW II. Marlenka Stupica Awarded Life Achievements Award. The Second Slovene Biennial of Illustration, featuring the work of 49 artists, opened in the Ljubljana cultural centre Cankarjev dom few days ago. The jury decided to award Marlenka Stupica, for the quality of the illustration of H. Ch. Andersen s Ugly Duckling. The Slovene dance group Betontanc, currently on tour, performed the new version of its "Know your enemy!" show in the legendary New York LaMaMa between 2 and 5 November. In the frameworks of their first world tour in 1993 and 1994, titled "In 80 Days Home and Back", Betontanc performed in 20 cities, including Roterdam, Tunis, New York and Seattle. Best Slovene archer Samo Medved continously shot with an Olympic bow at a target for 24 hours and has thus set a new world record, which will be registered in the Guinness' Book of Records. Medved started shooting Friday, 3 November, at 6:35 pm, and finished Saturday, 4 November, at 7:05 pm. At a distance of 18 metres he shot 5,991 circles into three targets. Slovene Soccer League Division -Scale after the 15th round: 1. HIT Gorica 2. Mura 3. Biostart Publicum 4. Rudar Velenje 5. SCT Olimpija 6. Maribor Branik 7. MAG Korotan 8. Primorie 9. Beltinci 10. Izola Slovenia GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE CHAMBER ECONOMY SLOVEN I A General Overview SLOVENIA ■ CURRENT ECONOMIC TRENDS 1995-1996 The current trends, in Slovenian economy in 1995 continue to be quite favourable. The inflation continues to fall down. The recovery of the Slovenian economy, which started in the first half of 1994, has been more dynamic than previously -reported and expected. Our present estimations show on about 5% of GDP annual growth rate for 1994, the same is forecasted for 1995 and 1996. This growth is mostly generated by gross fixed investments and export activity. The economic structure keeps on changing. The surplus in current account balance is expected to see, both for 1995 and 1996, in spite of some trade deficit appeared during 1995. This last it is supposed to- be compensated by positive balance in service sector, particularly from expected results of tourist industry. A further increase in foreign-exchange reserves as .well as a bolstering of the currency is to notice too. On September 1, 1995 Slovenia officially announced the external convertibility of its national currency (Slovenian Tolar) in accordance with the criteria of Article 8 of the Statute of International Monetary Fund. Foreign Trade Foreign trade results in the first half of 1995 were favourable. The exports of goods, expressed in current US dollars, grew by 31.4% and on the other side the growth of imports was even faster. A real annual growth rate of 7% in exports of goods and services is predicted with a current account surplus of about US dollars 200-250 million. Regional orientation of foreign trade exchange continues to change dynamically. The value of exports to European Union grew by 35.2% and those to EFTA countries by 40.7% in the half of 1995. The EU and EFTA countries were together responsible for 69.4% of exports and 70.8% of imports. The highest levels of growth were experienced in exports to Italy, Austria and Germany, which account for more than 50% of merchandise exports. The CEFTA countries - the Czech. Republic, Hungaiy, Poland and Slovakia - are also increasingly important trading partners. Free trade agreements have already been signed with all four of these countries. Germany, the destination of more than 30% of Slovenia's exports is still the largest export market. Among first five export and import partners remain also Italy, Croatia, France and Austria. STRUCTURE OF EXPORTS AND IMPORTS IN THE FIRST HALF OF 1995 ,- expressed as a percentage ' i 1 - »« ' « EXPORTS IMPORTS OF GOODS OF GOODS TOTAL 100,0 100,0 European Union 68.4 68.2 EFTA 1.0 2.6 CEFTA - Vishegrad group 4.5 4.5 Other countries 26.1 24.7 AUSTRALIA IMPACT INTERNATIONAL PTY. LTD. HAVE PURCHASED CRANE PACKAGING VICTORIA ALUMINIUM TUBE PLANT IN MELBOURNE Impact International Pty. Ltd., has purchased on November 1st 1995 Crane Packaging Victoria aluminium tube plant in Melbourne, which is a division ofOJE. Crane & Sons Limited. The Impact International group has been manufacturing aluminium and laminate tubes, co-extruded ana laminated web, aluminium slugs, injection mouldings and aerosol cans for many years in different location$ around South East Asia. Impact have manufacturing plants in Australia, New Zealand, Malaysia, Indonesia and recently become involved in Europe. The Victorian operation will be conducted under the name Impact Containers Pty. Ltd., and will complement the rest of Impacts facilities. DuSanLajovic Impact Containers Pty Ltd Chairman mi AUSTRALIA euro international ptyitd. EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bentwood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products SHOWROOM ADRESS: SYDNEY BRANCH: 3 Dalmore Drive 2 A Bessemer Street Scoresby VIC 3152 Blacktown NSW 2148 Ph.: (03) 764 1900 Ph.: (02) 671 5999 Fax: (03) 764 1461 Fax:(02) 621 3213 A KONCU SE NASMEJTE... Sodnik: "Kaj je vaš poklic?" Obtoženec: "Delodajalec." Sodnik: "Kakšen delodajalec? Delodajalcev je več vrst." Obtoženec: "Jaz sem, gospod sodnik, vaš delodajalec. Ce bi mene in meni podobnih ne bilo na svetu, bi vi ostali brez dela..." — Naš pes čedalje slabše sliši. — Kako pa veš to? — Ker ne tuli več, kadar sosedova žena poje. * Mati: "Veš, Jurček, s prstom ne smeš na nikogar pokazati." Jurček: "Čemu imam pa potem kazalec?" * Oče: "Če hočeš imeti res dobrega moža vzemi sosedovega sina, ki te ima res rad." Hči: "Kako pa to veste, oče7' Oče: " Že leto dni si izposojam denar od njega, pa še vedno hodi s teboj..." FRANČIŠEK AMBROŽ LUCIJA VSE NAJBOLJŠE Cena posamcvnc številke $ 2.00; letna naročnina $ 50.00; polletna $ 30.00; letna naročnina za prekomorske države vključno z letalsko poŠto 5 100.00 1/ Naročam Glas Slovenije 2/ Obnavljam naročnino 3/ Prilagam za tiskovni sklad NASLOV: GLAS SLOVENIJE 4/316 Dorset Rd. Boroma VIC 3155 "1 Podpisani(a) ................... Ulici in kraj....... ....... ........ Drživa..... ............ Poštna St. L Podpis................... Datum