24. štev. V Ljubljani, dne 24. novembra 1900. fehaja vsako soboto ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta ;1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. Ce se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Volilni shod v Št. Rupertu, Med slovenskim ljudstvom se hitro jasni. Tako impozantnega, za klenkalsko stranko naravnost uničujočega volilskega Shoda, kakor so ga priredili včeraj narodni Volilci šentrupertske občine v prijaznem Št Rupertu, bi Se pred kratkim Časom ne bilo mogoče prirediti. Ta shod je preznamenita manifestacija proti klerikalni stranki. Navdušenje, ki se je vzbudilo na tem shodu, se bo razširjalo po vsem volilnem okraju. Na tem veličastno uspelem shodu sta se predstavila svojim volilcem kandidat za kmetske občine radeškomokronoško trebanjsko žužemberško-kočevskega okraja g Fr. Zupančič in kandidat za V. kurijo g. L. Jelene, centralni volilni odbor je zastopal g. dr. Ivan Tavčar. Ob 3. uri popoludne se zbere na prostornem dvorišču g Jožefa Frohlicha do 500 samih volilcev iz vse Sentruperške župnije; nevolilcev, žensk in otrok niso pustili k shodu. Za predsedništvo in govornike je bil napravljen poseben oder. Mladi mokronoški kaplan Jož. Brajec je pripeljal na shod, ki mu ostane gotovo trajno v neprijetnem spominu, sedem somišljenikov. Domača duhovnika sta bila previdnejša, in sta ostala doma. Na predlog g. Fr. Zupančiča se izvoli predsednikom g, Peter Strel iz Mokronoga. Tu je že zavrela kri mokronoškemu kapelanu, češ, ni večine, stopi na oder in hoče kriče" šteti vzdignene roke. A takoj mu za-doni od vseh strani: „Dol z odra, vi nimate na odru nič opraviti!" In hitro je stopil med svoje zveste. Vrli župan šentrupertski, g. Još. BrČan, mož stare korenine, stopi na oder in pravi, da je on odgovoren za red Da današnjem shodu, in ga hoče tudi vzdržati. „Kdor bo delal nemir, ga bom pustil takoj odstraniti." Moških besed veljavnega moža se ustraši g. kaplan in umolkne. G. predsednika pozdravijo zborovalci z „živio"-klici. Ko zavzame svoj prostor, da besedo kandidatu g. Zupančiču, ki ga volilci pri nastopu živahno aklamirajo. G. kandidat pojasni v jedrnatih besedah težki in opasni položaj kmetskega stanu. Našega kmeta ne more več rediti njegovo zemljišče, dohodki Se manjšajo in stroški rasejo od leta do kta. Zato zapušča naše ljudstvo svojo rodno fcemljo, naše lepe kraje in hiti trumoma v Ameriko. Vsi stanovi se trudijo, da izbolj sajo svoje gmotno stanje, le za kmeta se fcihče ne zmeni, sam si ne ve in ne more Pomagati, ne kam obrniti, da bi dobil pojoči, da bi izboljšal svoje dohodke. Za nas Se dosedaj v državnem zboru ni nič zgo ^ilo, ker smo imeli vedno za državnega Poslanca kakega gospoda. Odslej pa hočemo ^želimo, d a naj kmet zastopa kmeta. Mjernu so znane naše težnje, on ve, kje nas *Uli črevelj, on bo povedal, kaj je storiti, da se reši propada naš kmet kajti če propade naš kmet, propadejo drugi stanovi. Viharno odobravanje in navdušeni „živio"-klici g. Zupančiču, so doneli iz gostih vrst zavednih volilcev Klicali so: Zupančič je naš kandidat, Zupančiča bomo volili, možje, prisezimo si, da ga hočemo soglasno voliti. Ko poneha vihar, dobi besedo, takoj pri nastopi navdušeno pozdravljen, dr. Iv-Tavčar, ter spregovori nekako takole: Spoštovani možje volilci! V vašem prelepem kraju dosedaj še nisem bil, in malo kdo izmed vas me pozna, če tudi sem prepričan, da je ta ali oni izmed Vas že slišal težka zabavljanja o meni Zatoraj moram Vam pred vsem povedati, kdo da sem, da se veste v prihodnje ravnati, in da za-slišite tudi drugi zvon, kateri mora zapeti vselej takrat, če naj se izve popolnoma resnica. Danes prihajam k Vam kot odposlanec glavnega volilnega odbora narodno napredne stranke, in tako rekoč tudi kot odposlanec naredne napredne stranke, ki je takoj, ko se je i/.vedelo, da se oglaša Vaš rojak Zupančič za službo državnega poslanca, njegovo kandidaturo z največjim veseljem pozdravila, in jo Še danes z ravno tistim veseljem pozdravlja. O tem pa pozneje ! Sedaj je pred vsem treba, razkropiti in razdreti tiste obilne laži, ki se dandanes trosijo o meni in o narodni stranki po celem Slovenskem. Pravijo, da narodna napredna stranka zatira vero, in da sem jaz človek, ki bi vsakdan najrajši pojedel za kosilo kaka dva kaplana, za večerjo pa vsaj polovico pečenega župnika! Vse to se Vam pripoveduje s prižnice, v spoved-nicah in tudi drugod, ali tisti, ki vam to pripovedujejo, vejo sami prav dobro, dane govore resnice, da lažejo. Našo stranko prešinja prepričanje, da sta vera in kršan-stvo od Boga nam poslani dar, da mora slovenski narod obdržati svojo vero, svojo pravo, Bogu dopadljivo vero, ki poganja svoje sadove v lepih naših cerkvah, ki pa mora tičati globoko v srcu, in ne samo na koncu jezika, kakor tiči mnogim gospođom, katere Vam iz Ljubljane za prave svetnike priporočajo. Naša stranka ni proti veri, ona je v pravem pomenu verna stranka, ki se z vso vnemo poganja za to, da vera ostane na tistem vzvišenem prostoru kamor spada. Vera je svetinja, ki se ne sme vlačiti po blatu vsakdanjega življenja, zlata svetinja je to, ki se, kakor vse, tudi oblati, če se po prahu vlači. Zalibog, da se pri nas to godi, in da je nam nasprotni stranki vero postavila za nekako agitacijsko orodje Kakor Vi rabite raotiko pri kopanju, tako rabijo klerikalci vero za motiko pri svojih posvetnih agitacijah. Pri nas se sveta vera pomeša z vsako posvetno zadevo, in skoraj je ni stvari, katere bi prečastiti du- hovniki ne znali zasukati na tis'o stran* kjer je vera v nevarnosti. kje kihne-kaka farovška kuharica — je vera v nevarnosti, če gospoda prosiš, da naj ne pije preveč — je vera v nevarnosti, če ga prosiš, da naj se na pohujšljivi način ne peča> z drugim spolom — je vera v nevarnosti. Pri vsaki volitvi je vera v nevarnosti, in Če bo izvoljen vrli naš Zupančič državnim poslancem, videli boste, kako bodo upili, da je vera v nevarnosti, in gospoda Zupančiča bodo čez noč z njegovim zdravim, obrazom napravili v črnega grešnika, in to samo zavoljo tega, ker je bil tako predrzen, da je ne proti volji božji, pač pa proti volji duhovščine postal državni poslanec. Vzlie temu pa je Zupančič jako veren mož, in. tudi kot državni poslanec bo veren mož, ker Slovenec drugače biti ne more, kar je samo ob sebi umljivo. Bjdite prepričani, Če bo moj prečastiti prijatelj Povše deležen božjega kraljestva, deležen ga bo čisto gotovo tudi Vaš dobri in poh'evni Zupančič*, in če bo res kdaj sveti dub gospođa dr. Šušteršiča, ki nosi vaak d*n celo nebeško kraljestvo na koncu svojega sladkega jezika, poklical v nebeške višave, me ni strab* da bi se tudi zame ne dobila mala špranja, pri kateri bom zlezel za njimi Mi nismo proti veri, mi smo le proti temu, da se na lahkomišljen in naravnost [pregrešen način, vera meša med posvetne reči, in da se ta božja svetinja tlači v prah vsakdanjih prepirov in bojev. In to je tudi duhovnikom Škodljivo, brez ovinkov lahko rečemo, da je velik del naše duhovščine naravnost podivjal. Najraji se ti gospodje prepirajo, in. če se dandanes „ gospod "zbudi, se njegova* prva misel ne peča s sv. mašo, pač pa jer prva misel njegova: kje bi danes spet kaka volitev, da bom agitiral! Agitacija, to je prav za prav prva duhovska služba naših duhovnikov, v agitacijo so privlekli že svete zakramente, in ni še dolgo, da smo v grozo začuli besede: Če ne boš volil Pfei-ferja, ti bom mesto sv. obhajila ob smrtni uri prinesel — šmirnico! Mesto, da bomo odslej k spovedi hodili, volili bomo starega in onemoglega Viljema Pfeiferja — pa nam bodo odpuščeni vsi grebi! Se ne pravi li to, norčevati se s svete vere, in s tistega zaklada milostij, ki ga daje sveta vera ? Sedaj le še manjka, da se nam oznani, da v vašem okraju dobi vsak popolen odpustek, kdor voli tako imenovanega kmetovalca od zelene mize, gospođa Povšeta, ne pa pravega kmetovalca Zupančiča? Povejte mi, možje božji, ali so take razmere zdrave razmere, in aH ni v resnici tako veri, kakor duhovščini v največjo škodo, če se vera meša v posvetne stvari, če se spravlja v dotiko z vsakdanjimi boji in prepiri. Vera ni agitacijsko sredstvo, tudi cerkve in prižnice se ne smejo zlorabljati v agitacijo. Narodna stranka je proti tema, in Če vam kdo pravi, da je proti veri, ta laže, ta prav grdo laže! Pri vsem tem pa, da pride v razgovor kandidatura prijatelje Zupančiča, vam niti ne vsiljujemo svojega tako imenovanega liberalstva. Mi niti ne zahtevamo, da bodite kmetje taki liberalci, kakor smo mi po mestih. Kar mi po mestih želimo, je to, da se povsod spozna velikanska vrednost kmeta v zdravi državi. Narodna stranka vel ceniti pomen kmetskega stanu, in zategadelj je v deželnem zboru za kmeta že veliko storila: ker je glasovala za šole, za nove ceste, za vodovode, zavravnanje rek, z jedno besedo za reči, katerih dobrot v današnjih časih še ne čutite, katere pa bodo vživali vaši otroci! Dežela pa je berač, kakor smo berači vsi Slovenci in zatorej se marsikaj ne da doseči, kar bi volilci radi imeli. Pred vsem pa hočemo, da bi meščan in kmet v najlepši slogi živela, eden potrebuje druzega in klerikalni stranki štejem v največji greh, da se že leta in leta trudi, da bi zanesla sovraštvo med meščana in kmeta, katera pri naših slovenskih razmerah oba drug druzega tako krvavo potrebujeta. Dalje želimo, da se naš kmet že vendar enkrat postavi na svoje lastne noge, in da preneha igrati tistega otročeta, ki se ne upa koraka naprej storiti, Če ne čuti, da ga zadej za kamižolo ne drže* gospod fijrnošter. Spominjam se tu nekega vipavskega župnika, ki je očitno povedal: Najraje vidim, da kmet ne zDa ne brati, ne pisati, bolj kot je neumen, bolj gotovo pride v nebesa! Mož ni prav odkri tosrčno govoril, reči bi bil moral: Najraje vidim, da krnet ne zna ne brati, ne pisati; bolj kot je neumen, raje pleše pod mojo gajžlo. D3, zopet se spominjam prizora — da pridem vam zopet v bližino — ki se je pripetil v občinskem odboru na Raki. Tam so imeli, občinsko sujo, pri kateri so se možje najpred sami med sabo posve tovaii. Pozneje pa je prišel tudi gospod župnik: Ko pa vstopi, dvigne se neki občinski možiček, ter zikliče ves srečen: Čast Bjgu, da ste prišli gospod f »jmošter, ker do zdaj smo bili sami osli skupaj! In to je, ljudje božji, osla igrati, bili ste do sedaj poklicani, in nekateri bi radi, da bi naš kmet tudi v prihodnje še osla igral! Zatorej ravno želi narodna napredna stranka — kar je tudi v svoj-m volilnem oklicu naglašala, «da se mora naš kmet oprostiti te duševne tlake, d* se mora postaviti na samostojne noge. Z jedno besedo, naš kmetski stan, naj se organizuje sam iz svoje srede, ustanovi naj se kmetska stranka za celo deželo, ki od naše stranke niti odvisna ne bodi; dasi bi štela narodna napredna stranka v ponos, živeti v prijateljstvu z novo tako stranko! S tem, da ste vi kmetovalci iz svoje srede postavili prijatelja Zupančiča za državnozborskega kandidata, storili ste, Če se ne motim, pivi korak k politični organizaciji našega polje delca. In zategadelj sem že prej naglašal, da je narodna napredna stranka Zupanči čevo kandidaturo takoj od pričetka z ve liko radostjo pozdravljala, in jo še danes z ravno istim veseljem pozdravlja. Ni pa všeč ta kandidatura naši kleri kalni stranki. In tudi ne našim duhovnikom 1 Vidite kaj so napravili iz Zupančiča, ki do sedaj še nikomur nič zalega storil ni. Smrdljivo glasilo prečastitega dekana Kob-larja ga imenuje »kmetskega hloda", Ljub Ijanski „SIo venec" ga imenuje me še ta rja Mihlna, nevedneža itd. Tem ljudem, kojim kruh sam v hišo sili, in ki ne poznajo drugega rokodelstva, kakor bero pobirati, tem ljudem so vidijo zaničljivi možje, ki se morajo v potu svojega obraza za vsakdanji kruh truditi. Sicer si je pa že marsikak mešetar gosposkega kmeta kakor sem jaz, ali pa gospod Povše okoli prsta ob vil, in pokazalo se je že časih, da je bil mešetar bistroumnejši od gospoda. In tudi tukaj ni naravnost izključeno, da bi mešetar Zupančič ne bil časih bistroumnejši od Povšeta, tako imenovanega kmeta od zelene mize! Zabavljanja na Zupančiča vam pa je dokaz, da vas duhovščiua prav za prav zaničuje, na zunaj se vam hlini prijatelja ali v srcu ima vas za kmetskega hloda, za nevednega mešeterja, kojega se sramuje. Plačajte ji to zaničevanje v polni meri s tem, da dne 18. decembra vsi kakor en mož daste svoj glas Francu Zupančiču, poštenemu kmetu in posestniku, in sicer ravno zategadelj, ker je kmet — in če hočete — tudi mešetar! Ž'i s prvimi besedami je navdušil vo-lilce. MJadi mokronoški kaplan mu je segal neprenehoma v besedo. Volilci so ga pa sami zavračali, čali so se klici: „Kaj hoče ta fantič tukaj pri nas, kaj nam kali mir, mi bomo brez vas prav volili, pojdite v cerkev in molite, in ne mešajte se v naše zadeve!" Stari oče Majcen, poštenjak od nog do glave, stopi pred vrste volilcev, pretrga govor g. dr. Tavčarja in pove kaplanu tako natanko in določno svoje mnenje, da mu bo še dolgo Šumelo po ušesih. Čim dalje je trajal shod, tem bolj tih Je postajal kaplan, a tudi vedno bolj bled. Med volilci je pri-kipelo po govoru dc. Tavčarja navdušenje do vrhunca. Po jako pikrem, a stvarnem govoru g. predsednika, v katerem je bičal delovanje, prav za prav nedelovanje klerikalnih poslancev za tamošnje kraje, dobi besedo g. L. Jelene, ki je v poljudnih besedah ob velikem odobravanju in oduševljenem plo skanju razvijal in pojasnjeval svoj program. Na to sta na poziv g. predsednika, vrlega Petra Strela z vsklikom bila sprejeta oba kandidata. Ljudstvo pa si je vsem govornikom zahvaljevalo, da so prišli v Št. Rupert. Videti je bilo, da so besede govornikov padale na rodovitno zemljo, in da bodo obrodile obilo sadu. V to Bog po-mozi! Samo ob sebi se umeje, da se je po shodu zbralo mnogo volilcev okrog kandi* datov, in da se je izpregovorilo več navdušenih napitnic. V Št. Rupertu pa je splošna sodba, da tako lepega shoda Še niso imeli, in da je želeti, da bi se kmalu ponovil. Pozor — volilci! Letošnje državnozborske volitve se bodo vršile iz splošnega volilnega razreda dne 12. decembra, v kmetskih občinah pa dne 18. decembra. Volilo se bo neposredno in tajno. To se pravi, volilci ne bodo več izbirali volilnih mož, ampak bodo kar volili poslanca, in sicer se zapiše ime kandidata za poslanstvo na glasovnico. Veljavne so samo glasovnice, ki jih je izdala politična oblast. Glasovnica se bo oddala zložena tako, da nihče na svotu ne bo vedel, kako je kdo glasoval. Če je kdo glasovnico izgubil, ali ce mu jo je duhovnik popisal, naj gre na okrajno glavarstvo po drugo. Ob enem z glasovnico dobi vsak volilec tudi izkaznico. To je treba skrbno čuvati. Kdor nima izkaznice, izgubi volilno pravico. Duhovnikr bodo skušali volilcem vzeti te izkaznice, da pošljejo kake take svoje somišljenike volit, ki nimajo volilne pravice. Zatorej pozor na izkaznice. Ne dajte izkaznice iz rok. Volilo se bo v vsaki občini, ki ima 500 prebivalcev, posebej. Tiste občine, ki nimajo 500 prebivalcev, bodo volile z drugimi občinami vred. Politični pregled. Notranji položaj. Nasprotje mej vlado m mej Čehi se poostruje. Vsled Čehom skrajno neprijaznega postopanja sedanje vlade je odstopil predsednik višje sod-nije v Pragi, Sansa, vsled česar je omajano stališče češkega ministra Rezeka. Tudi češko plemstvo nastopi proti vladi čedalje odločneje. To se je pokazalo zlasti v tem, da je češki deželni maršal Lob-kovic v javnem govoru ostro nastopil proti vladi. Menda se ne motijo tisti, ki pravijo, da bo sedanje vlade kmalu konec. Volilno gibanje se čedalje bolj razvija. V kolikor se more sedaj presoditi, bodo klerikalci in socijalni demokratje v raznih kronovinah izgubili nekaj mandatov, katere pridobe napredne stranke. Hrvatska. Te dni se je sešel deželni zbor. Pričakuje se živahnih razprav o raznih perečih vprašanjih. Nemčija. V drž. zboru je vlada izjavila, da nobena velesila ne misli si prilastiti kacega dela Kitajske. Stroški nemške vojne na Kitajskem znašajo že sedaj 152 milijonov gld. Francija. Klerikalcem se je zopet ponesrečil velik naskok na vlado. Storili so ta naskok, ker pripravlja vlada postavo, s katero se bo samostanom in redovom vzelo njih premoženje. Ti redovi, ki največ ob miloščin žive, imajo žo nad tisoč milijonov gold. premoženja. Kje so dobili ta denar? Izmolzli so ga iz ljudstva! Domače in razne novice. Današnji „Rodoljub* ima prilogo in sicer prinaša volilni oklic napredne narodne stranke. Pri ti priliki prosimo Čestite našo dopisnike, naj ne zamerijo, da nismo raznih, nam poslanih dopisov priobčili, pa to ni bilo mogoče, ker nam primankuje prostora tako, da zamorerno priobčevati samo najvažnejšo stvari. Shodi naše stranke. Zadnji teden so bili v raznih krajih veliki shodi. O shodu v Št. Rupertu poročamo na drugem mestu. V Lescah je bil shod, katerega se je udeležilo nad 200 volilcev, in ki se je izrekel za kandidaturo ravnatelja Gustava Pirca- V Cerknici in v Gorenjem in v Dolenjem Logatcu in na črnem vrhu je imel n»* kandidat Ivan Božič znamenite shode, kj so se sijajno obnesli. V četrtek je D* velik shod v Krškem, ki se je tudi veličastno izvršil. Župnika Schweigerja, ki J* delal zgago, so kmetje iz dvorane V nedeljo bo shod v Trebnjem. Slabi časniki. Iz Bohinja se nam piše: Ko je v letošnjem poletju bival dr. Krek nekaj časa v Bohinjski Bistrici, zlagal je tudi v pridigah svojo politično Modrost tukajšnjim kmetom ter jim posebno resno na srce polagal, da naj se Posebno izogibljejo slabih časnikov. Kmetje P* niso poznali teh časnikov, zato so od Biaše grede v neki bistriški gostilni zahtevali, da naj jim pokažejo tiste slabe časnike, o katerih je bila pridiga, da se jih Wo vedeli izogibati. Hudomušni krčmar rad ustregel njihovi zahtevi in prednje položil »Slovenca« in »Domoljuba«, češ: ftTo so najslabši slovenski časopisi, tu se Jlr* dobro naglejte, potem pa skrbno ogibajte!« Ko so se na to tisti kmetje podali 12 gostilne proti domu, so med potjo "Sudno zmajevali z glavami ter godrnjali: duhovnom se je menda začelo mešati, da nas eden tako uči, drugi pa spet drugače! Naš župnik nam priporoča in za Nas naroča tistega »Domoljuba«, ta dohtar Pa nam pridiguje, da je ta časnik slabi ir* da se ga moramo ogibati; kmet zdaj "res ne ve, komu naj bi še kaj verjel!« Državnozborske volitve. Deželna vlada je dogovorno z deželnim odborom zredila, da voli vas Podlo ž v občini Stari trg pri Rakeku. Jedno in isto. Kdor že ni vedel, 2akaj naši gospodje nunci bolj ljubijo kuharice nego kuharje, naj vpraša g. župnika ^regoriča pri Sv. Treh kraljih. Ko je bil zadnji shod klavernega mož-besede Žitnika Pri omenjenih treh svetnikih razgnan vsled divjanja in besnenja ondotnega veleoli-kanega dušnega pastirja, sta kar dve kuharici zmagoslavno gledali iz zupnišča na odhajajoče narodnjake. Jednemu odhajajočih Pa vest ali zavist ni dala miru, da ne bi kil zanpil; »Ta gospod imajo pa kar dve kuharici! Živio, kuharice!« Ali ta jo je zaletel. Gospod župnik so bili vsled te °Vacije tako ginjeni, da so kar pozabili, da niso sami z onim gospodom, ampak *redi svojih ne več poslušnih ovac, in so **a vse grlo kriče odgovorili krilate besede: »Vi imate pa k . . . e!« In naše Verno ljudstvo naj bo še vedno pod komando teh ženic, ki po svojem poklicu sPadajo vse kam drugam. Klerikalni shodi po deželi kažejo, kako propada ta stranka kmetskih sovražnikov, ki zatiranemu kmetu ne privošči, da bi si kmeta izvolil za poslanca. Odkar 80 Vrli možje v Mirni peči razgnali on-dotni shod, si stranka sploh več ne upa krediti javen shod, ampak prireja samo *ajne shode, kamor pa ne puste nobenega Neodvisnega kmeta. In še ti shodi se jim obnesejo. V Št. Janžu je imel dr. Šu-8teršič shod, katerega se je udeležilo *an\o 29 oseb in še mej temi je bilo več Nasprotnikov, [ki so določno ugovarjali, **° bi bili pustili več volilcev notri, bi bil . r* Šusteršič moral bežati. Šentjanšci odo v ogromni večini glasovali za kmeta uPančiča in proti penzijonistu Povšetu. Hlc e,1er lazi po svojem okraju in prosi vo- e» naj glasujejo zanj. Prosi jih tako, *or proBi berač, ko vender vsak človek 1 ^1 da je tako star in slab, da spada I j v špital, kakor v drž. zbor. Tam treba lh mož, ne tacih starčkov, ki posto-J° Že otročji. Klerikalci bi radi prikrili °) obupni položaj in zato trobentajo po ^elu,da so bo njih žalostni shodi obnesli, vB ^***n velečastih shodih pa klobasajo tovrstne neumnosti in laži, da bi vsaj nekoliko zmanjšali njih pomen. Pa to je slaba tolažba. Nam naj bo klerikalno obu-panje v vzpodbudo. Deluj m o z vsemi silami, da zmagajo naši kmetski kandidati! Hvalisanje Povšeta. »Slovenec« mora zdaj pridno bobnati za svoje kandidate. Ker je znano, da so ti njegovi kandidatje popolnoma nesposobni ljudje, je sila težko zanje delati reklamo, in je »Slovenec« tudi v veliki zadregi. V soboto je posvetil Povšetu cel članek. Naštel je zasluge, o katerih Povše doslej še sam ničesar vedel ni, slavil Pov-šetove »izvrstne« govore — ti moj Bog! in ga proslavljal, »kot jednega prvih strokovnjakov v kmetijstvu izmed cele zbornice.« Ljudje so se temu smejali tako, da jih je vse bolelo. Povše — izvrsten govornik! Povše — jeden prvih strokovnjakov v kmetijstvu! Najboljši pa je konec »Slovenčevega« članka. »Slovenec« pravi, da je Povše »do skrajnosti zmožen«, hvali Povšetovo požrtvovalnost — ki se menda kaže v tem, da si pusti od goriških kmetov že toliko let plačevati lepo penzijo — naglasa, da je bil Povše več let voditelj kmetijske šole v Gorici, — pa ne pove, da so Goričani že prav lepe tisočake plačali Povšetu kot penzijo, in da so ga v najlepših letih poslali v pokoj, samo da jih več ne osrečuje kot voditelj kmetijske šole, — ter končno zatrjuje, da se hoče Povše le iskreno naprošen, darovati za naše ljudstvo, sebi in svoji družini na škodo. Kdo pa je Povšeta tako iskreno prosil, da naj se daruje? Volilci ne, ker teh sploh nihče vprašal ni. Volilci tudi ne marajo, da bi se Povše zanje daroval. Klerikalci besedičijo o darovanju g. Povšeta menda zato, ker poznajo pregovor, da se darovanemu konju ne gleda na zobe. Dolenjci pa so tudi mehkega srca, in kar nič ne žele, da bi imel Povše celo škodo od tega, da jih slabo zastopa. Če kandidira Povše sebi in svoji družini v veliko škodo, je bolje, da se ga obvaruje te škode. Zakaj bi mož še sam škodo imel? Dolenjci zategadelj ne bodo volili Povšeta, in sicer tem manj, ker s tem ne obvarujejo samo njega in njegove družine velika škode, ampak tudi sami sebe. Ne pozabite! Na shodu v Mirni peči je podivjan duhovnik zaklical: Ko nas boste klicali obhajat — Vam bomo šmirnico prinesli. — Kmetje, ne pozabite tega in pokažite duhovnikom, da so oni Vaši uradniki, da jih vi bogato plačujete za njih lahko delo in da torej takih nezaslišanih bogokletskih nesramnosti ne trpite. Pokažite jim s tem, da volite kmete v državni zbor. Duhovniki Vam to branijo, ker kmeta zaničujejo, kakor je pokazal tisti duhovnik ki je na shodu v Mirni peči zaklical 701etnemu poštenemu kmetu: Peljite tega prešiča v Trst, da ga tam zakoljejo. Ne pozabito, šmirnico Vam bodo prinesli in prešiče Vas zmerjajo. Lepa primera. Novi urednik »Slovenca« pobožni dr. Evgenček Lampe, je imel te dni v katoliškem domu nekako predavanje. Porabil je odsotnost vladnega zastopnika, da je prav pobalinsko zasranu »val liberalce. Pri tem mu je ušla čudna primera. Dejal je, da so liberalci podobni muham, ki vtikajo svoje nosove v pljunke. Po Lampetu bo torej klerikalci pljunek. Živio, dobro si jo pogodil, malidr. Lampe, klerikalci so res pljunek, ali slovenski kmet ne pobira pljunkov, ampak stopi nanje, in zato tudi ne bo volil klerikalcev, ampak jih bo na dan volitve poteptal kakor pljunke in bo volil neodvisne kmete. Na Veliki Loki so se dne 20. t. m. vršile občinske volitve za občino Velika Loka. Zmagala je sijajno narodno napredna stranka. Razmerje glasov je 21 proti 3. Ubogi vinogradniki. Od Sv. Križa na Dolenjskem se nam piše: Mi ubogi vinščaki bomo primorani vino ceneje prodajati, kakor ga moramo sami za kolek-turo plačevati našim dušnim pastirjem. Z lece se nam je naznanilo, da kdor ne bo kolekture odrajtal v moštu, če ga še ni pridelal, mora vsled ministrske odredbe plačati za vsak liter po 25 krajcarjev. Prej smo mislili, da bomo vino dražje prodali, pa ne gre. Mi moramo vino prodajati po 20 in 21 kr., sami pa moramo duhovnikom plačevati po 25 kr.! In mislite, da ima duhovnik s kmetom kaj usmiljenja, in da odneha vsaj toliko, da kmet ne bo na očitni izgubi? Kaj še! Niti za krajcar ne odneha nobeden teh lakomnikov! — Siromašen vinogradnik svetokriški. Ribniški lončar župnik Podboj opisuje v »Slovencu« Božičev shod(!) v Planini širokoustno, toda v isti sapi sam prizna, da je bil ta shod (!) v četrt ure končan. Kdo so vendar ne smeje! — Ali župnik Podboj vriska, in zato ta shod malo pojasnimo. Toda predno to storimo, vprašamo ga, zakaj molči o Božičevih shodih dne 18. t. m. v Gorenjem in Dolenjem Logatcu, na Rakeku in zlasti o impozantnom shodu v Cerknici!, Kako bi klerikalni matadorji plesali, ako bi dr. Netopir samo jeden tak shod doživel, tisti dr. Netopir, ki se je Vipavskim kmetom ad captandam benevolentiam kot »prav dober Božičev prijatelj« predstavljal. Gosp. Božič imel je preteklo soboto v Logatcu dva krasno uspela shoda ter se je naslednjega dne peljal preko Planine na Rakek in v Cirknico. V Planini imel je kratek pogovor z ondotnimi volilci, ki je bil res že v četrtek končan, kajti šlo se je le za to, koliko volilcev bode v tej poklerikaljeni občini na naši strani, v občini, vkaterilahkokranjskikmet še danes vidi združeno farško in grajsko oblast v njenih sadovih. Planina si zoper grad in farovž niti dihati ne upa, ker sicer ljubi kruhek edleti. čudno je, da lončar Podboj ne ve ničesar o shodu na Uncu, dasi se je tudi tam, kakor v Planini, kandidat Božič četrt ure pomudil?! Na Uncu nimajo tako velikih oči, ka li? Klerikalna agitacija. Gnjusnih sredstev se poslužujejo klerikalci pri agitaciji za državnozborske volitve. Dobil sem od svojih prijateljev tiz selške dolina obvestilo, da agitira proti meni pri nezavednih volilcih po selški dolini, in po mojem rojstnem kraju neki Jakob Magušar, vulgo Plaznik, hišna štev. 48 v Selcih, z neumno lažjo, da sem prestopil pred dvema letoma v protestantovsk o vero, in da imam zato 800 kron več plače na leto. Pozval sem s pismom tega človeka, da prekliče v listih to nesramno laž, sicer vložim tožbo zoper njega. L. Jelene. Ponesrečen klerikalni shod. Kleri-rikalni shod v Bukovju pri Postojni, ki se je vršil v nedeljo popoludne ob 5. uri, katerega je sklical župnik Rihar iz Stu-denega, se je klerikalcem žalostno ponesrečil. Kmetov bilo je natlačeno polno. Župnik je zaman strašil z liberalci in z »Narodom«. Ko je predlagal svoje kandidate, se mu je ljustvo posmehovalo. Za Žitnika glasovalo je petnjegovih pristašev, za Božiča pa vsi razun onih petih. Za Šusteršiča je glasoval kljub zatrjevanju župnika, da njega on priporoča — le eden, in še taje sramežljivo dvignil roko; vsi drugi so bili za Jelenca. Parola je bila: V kmetski skupini naj voli kmet le kmeta in tako je prav. Iz ljubljanske okolice se nam piše: Dne 27. novembra bo volitev v cestni odbor za ljubljansko okolico. Da bi bili vsaj taki možje zbrani, oziroma izvoljeni, ki so jim ceste res kaj mari, a ne samo lastna korist. Nekatere ceste so res tako slabe, da se človeku žival smili, ki mora voziti po njih. Kakšna je le cesta iz Ljubljane do Vevč, iz Ljubljane do Iga in druge. Možje, krepko na noge! Zakaj se pa plačujejo cestne doklade? Volitev župana v Preserji. Dne 20. t. m. je bil izvoljen županom Andrej Petelin; njegovim namestnikom pa Anton Orum iz Dol. Brezovice. Ustavljena preiskava. Pred več tedni smo poročali, da je bil aretiran poslovodja konsumnega društva v Jesenicah gospod Škamprle in sicer vsled obdolžitve, da je nekaj društvenega denarja poneveril. ^odna preiskava jo dognala, da so katoliški voditelji jeseniškega konsuma gosp. škamprleta po krivem dolžili pone-verjenja, dognala jo, da je g. Škamprle popolnoma nedolžen, in se je vsled tega preiskava ustavila. Gosp. Škamprle je bil več tednov nedolžen v preiskovalnem zaporu, in to po krivdi klerikalnih ma-tadorjev jeseniškega (konsuma, oziroma vsled nečuvenega nereda v društvenih knjigah. Odbor je namreč napačno vpisal denar, ki mu ga je poslovodja odrajtal, potem pa g. Škamprleta obdolžil pono-verjenja. Ti odborniki bi pač zaslužili, da gredo za nekaj tednov v luknjo! Mož-beseda jo neki duhovnik na Vipavskem, kateri jo dne 9. maja t. 1. pisal svojemu političnemu nasprotniku moj drugim tudi sledeče: »Odstopim pa z današnjim dnevom tudi s političnega polja v C . . ., ne brigam so več za noheno volitve«. Svojo čaBtno besedo pa jo držal boro malo časa, kajti že dve nedelji zaporedoma agitiral jo raz lečo za držav-nozborsko volitve, dasiravno sam dobro ve, da so vsa njegova prizadevanja, pri tamkajšnjih zavednih volilcih bob ob steno, ter da bo ravno tako sramotno propal, kakor je bilo to slučajno pri zadnjih občinskih volitvah. Prestop v protestantizem. Poroča se, da je dno 11. t. m. v protestantski cerkvi v Ljubljani vpričo cele verske občine deset oseb prestopilo v protestan-tizem. Tekom leta 181)9 jo prestopilo b\r> oseb, letos pa že tudi toliko. Pri občinskih volitvah v Mariboru so v tretjem volilnem razredu zmagali socialni demokratjo z vsemi svojimi kandidati. Ustavljena preiskava. Ant. Lukšič in Tvan Loharna iz Drska sta bila koncem minolega meseca aretovana, ker sta bila na sumu, da sta sokriva smrti J. Mirtiča, ki je v Kandiji pri Novem mestu utonil. Preiskava proti Lukšiču in Leharni se je pa ustavila, ker se je izkazala njuja nedolžnost. Misijon na Vrhniki. V nedeljo so na Vrhniki oznanili misijon. Namen tega misijona je prozoren kakor steklo. Ljudstvo ne mara voliti Vencajza, predsednika tihotapskega vinogradniškega društva, in se brani tudi Šusteršiča, čigar »Gospodarski zvezi« se je dokazalo, da je goljufala z umetnimi gnojili —i in zato je potreben misijon, da se ljudstvo spet zapodi nazaj v klerikalni tabor. Pri vsi blagonaklonjenosti vlade napram klerikalcem moramo vendar reči, da bi se vse čudilo, ako bi se vlada temu misijonu ne uprla in to iz zdravstvenih ozirov. Na Vrhniki razsaja že več mesecev škrlatica, za katero boleznijo je že nad 40 otrok umrlo. Zadnja dva meseca razsaja na Vrhniki legar in so ta mesec že tri osebe umrle, več drugih je pa so bolnih. V tacih razmerah je naravnost brezobrazno, da se hoče prirediti misijon na Vrhniki. Zdaj se vse trudi, da se bolezni omejita, misijon pa provzroči gotovo, da se razširita ti nalezljivi bolezni, ker bodo ljudje z vseh stranij skupaj vreli. Kaj pomaga na jedni strani delovanje zoper epidemično bolezni, če se pa na drugi strani pospešuje razširjenje te bolezni. To se stori z misijo-nom, in če se ta popolnoma nepotrebni in v zdravstvenem oziru škodljivi misijon ne prepreči, bo ves svet rekel, da običajno vladne odredbo zoper nalezljivo bolezni niso vredne piškavega oreha, ker jih vlada sama v nič deva, kadar so klerikalci potrebni kakega misijona. Po pomoti zaprt. Neki Jakob Trškan iz Cešnjice jo žo dljo časa iskan radi tatvino. Te dni je bil vsled toga aretovan neki Jakob Trškan, a pri sodniji se je izkazalo, da jo iz pod Movnika ne iz Cešnjice, in da ni indentičon z zasledovanim tatom. Tatvina. V soboto zvečer je pri vulgo Jožefu v Št. Vidu bila ondu službujoči dekli pokradena vsa obleka, gospodinji pa mnogo perila, klobas, kave, sladkorja itd. Tatico, ki je nekdaj služila v tej hiši, sodaj pa je omožena, so mongiški orožniki včeraj zasledili in pri njej dobili vso okradeno blago. Tatico so izročili ljubljanski sodniji. Roparki ninor. h Budimpešta poročajo, da so v torek blizu Kormonda napadli živinski mešetarji kupčovalca z živino Simona Ilerscha tor ga hoteli oropati. Hersch so jo vozil s svojim voznikom s semnja, kjer je prodal več glav živine in skupil okoli 10.000 kron Ves denar pa jo Hersch pustil v KOrmondu in vzel seboj lo nekaj kron. To jo roparje, ki so kupčovalca in voznika najprej lo obstrolili, tako ujozilo, da so Ilerscha pobili s sekiri) in potem pobegnili. Voznik so je delal mrtvega, dasi je bil samo ranjen. Njega so zato pustili pri miru. Voznik pa je potem povedal, da so bili roparski morilci ravno tisti mešotarji in priganjači, ki so bili preko dne v službi Ilerscha. Zopet eden — v dimniku. Iz Budimpešto poročajo 15. t. m.: Devet kmetov iz Iglovca je čakalo 11. julija 1898. ponoči na grškokatoliškega župnika Gustava Jaszencsaka, ki je bil pri neki mladi orno-ženi ženski, katere moža slučajno ni bilo doma. Ko jo župnik zagledal svoje o pa zovalce, jo hotel pobegnili skozi dimnik. Toda kmetje so g*: prijeli, ter mu vzeli suknjo, katero so poslali škofu. Zato je bij župnik prestavljen, kmetje pa so bili radi kršenja osebne svobode obsojeni na 1^ dni zapora. Materina čast. V Raabu je 13. t. m. ustrelil osmošolec Ambrož Villanyi Uu" bimca svoje matere, privatnika Fr. Junga-Osmošolec je Junga večkrat podil iz materinega stanovanja, ker pa se mu je Jung smejal, ga je ustrelil. Strašna drama. Veleposestnik Štefan Lazar v Oe Becse je živel s svojim najstarejšim sinom »tefanom v vednem prepiru. Razpor pa je svakinja, t. j. Štefanova žena, še podpihovala. Te dni jo prišel oče Lazar s svojima mlajšima sinoma k Štefanu ter ga hotel na dvorišču tepsti-Nastal jev velik prepir in tepež med vsemi štirimi, Štefanova žena pa je zmerjala tasta in oba svaka najgrše. V svoji bes-nosti je stekel stari Lazar v hišo po puško in ustrelil sinaho. Tedaj je planil sin na očeta morilca, a mlajša brata, France in Peter sta ga branila. No, Štefan je za; sadil nož v prsi Franceta, da je takoj umrl, Petra pa je^ močno ranil. Pozneje so sosedje razločili Štefana in očeta, katera so odvedli orožniki v ječo. Pogumni pošlui ekspeditorici. ^a pošti v Magyar-Bauhcgyeserju sta prepre' čili dve ekspeditorici veliko tatvino. P°" noči, ko sta šli spat, sta začuli v sosedni sobi, v pisarni, sumljiv šum. Naglo vstali, nabili revolver in šli v pisarn0; Prav v tistem trenotku jo lezel neki inoš»l skozi okno. Ena i/mej ekspeditoric je hitro dvakrat ustrelila nanj, in mož jo zope. zginil. Prav tistega dne jo dobil doti#nl poštni urad veliko svoto. Vojaška patrulja — strelja na JjuJc domačine v nemških afriških kolonij'1.^ ter jo umoril jedneira zamorca na g1'0^0]^ tlačil), je l>il nedavno obsojen na — y ječe. Svojo kazen jo že nastopil v *'an0 verju. Princ morilec je dobil svojo '°s g0 celico, imel bo svojo hrano, nazivalo ga bo celo v ječi z »Njegovo visokost) ' in nadzorovali in zabavali ga bodo vl jotniški uradniki. I\of.j rijsSio srečke. dradeo, 10. novembra. g3, 85, 27, 64, Brno, lt. novembra. 85, 02, 83, 48, Dunaj, 10. novom Ura. 47, 21, 86, Lino, 17. novembra, 26, 8, 43, Praga, 21. novembra. 10, hi, &3, Trst, 17. novembru. 5, 70, 80, Tržne cene v ljutnja*1 17. novombra 1900. 62, 44, 3, 48, 61. 37-3& 41. 6. 27. Plenica, 100 kg «''' ttež, JcCmon, „ Otet, a Ajda, „ Ptobo, „ Koruaa, , Krompir, Loča, lit. Grah, Kiiol Maslo, kgr. Mast, „ Spoh hvo2, ,14 14-13-10 -18-1*2 60 'S %-i iq i 16 Speh povojen, kgr. . Surovo maaJo, „ . • Jajce, jedno. . . • Mloko, liior ...» Goveje meso kgr. Telečje „ „ Svinjako KoStrunovo „ ,» PMC&nec . . • • • Golob.....• Seno, 100 kilo > -Slama, ,, ,, • -Drva trda, klftt. ■ .. mehka, „ m Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisek .Narodne Tiskara« Ljublj Priloga „Rodoljubu44 št. 24, dne 24. novembra 1900. Somišljeniki! Napredni državnozborski volilci! DržavDi zbor je razpuščen, in zopet Vas kličejo na volišče, da se poslužite važne, po ustavi Vam zajamčene pravice: izbrati si može, ki naj so v državnem zboru domovini in Vam uspešni in srečni zastopniki. Sedanja volitev je pomenljiva, lahko postane pa tudi najusodnejša, kar jih je doživela po notranjih prepirih razjedena in razglodana naša država. Zategadelj obrača se vodstvo narodne stranke do Vas, somišljeniki, da mogočnega pomena sedanje volitve niti za trenutek ne puščate v nemar, in da si pred vsem vestno in tehtno ogledate može, ki se potezajo za čast Vašega mandata. Kako Vam bo torej voliti? Izbrati Vam bo pred vsem prave slovenske može, ki vsikdar in nasproti vsakemu prisegajo na svetli ščit slovenske narodnosti, ter se z neizprosno odločnostjo upro blaznim poskusom, merečim na to, da bi se v državi, ki je tudi še po dveh tretjinah slovanska, v protislovji s temeljnimi določili proglasila nemščina državnim jezikom, in tako zagotovila nadvlada nemškemu narodu, nadvlada, ki naj potisne slovanska plemena na mesto helotov in ki se ne da opravičiti niti v preteklosti, še manj pa v sedanjosti. Z isto odločnostjo, kakor na ta odpor, in prešinjeni od prepričanja, da sedaj razkosanemu slov. narodu zašije lepa bodočnost samo po ZJedinjenjlI, morajo biti možje Vašega zaupanja pripravljeni, da zastavijo vse sile za to, da se da slovenskemu jeziku v čl. 19. zajamčena mu ravnopravnost z drugimi jeziki, da se slovenskemu narodu ustanove vsakovrstne šole, od najnižje do najvišje vrste, za vsestransko izobrazbo na narodni podlagi in tako ustvarijo pogoji, da si slovenski narod ohrani svojo narodno individualnost. Izbrati Vam pa bo tudi napredne može, ki čutijo, da je brezobzirna prevlada duhovščine, s kojo hoče ta stan, pozabivši svetih svojih tradicij in zamenjavši božje altarje s posvetnimi spekulativnimi napravami, podjarmiti si vse, skrajno pogubna, tlačeč bistro naše ljudstvo v revščino, nevednost in temo. Izvoliti Vam bo zategadelj može, ki kot svetinjo branijo novodobno šolo in ž njo pridobljene uspehe, ter so prijatelji vsakemu svobodomiselnemu razvitju in napredku; može torej, ki o vsaki priliki delujejo na to, da se veljava duhovščine, ne krateč cerkvi božjega poklica, potisne v pristojne ji meje. Da se vse to doseže, zdramiti se mora kmetski naš stan, glavni steber slovenskega naroda, ki je do sedaj prepohlevno in preponižno stopinje pobiral za gospodstvaželjno duhovščino. Naš kmet — pred petdesetimi leti po pravem liberalizmu tlake oproščen — se mora osvoboditi tudi duševne tlake in pozvati ga je, da se udeleži političnega življenja, tako da na mestih, kjer se odločuje njegova usoda, sam pove, kaj mu izpodjeda mozeg, in kaj ga ubija. Tak poziv je izdala narodna stranka, in oglasili so se vrli kmetovalci, ki hočejo prevzeti težavni posel državnega poslanca, kar je veselo znamenje, kar pa, se ve, ni všeč tistim, ki so dosedaj v veri živeli, da je slovenski kmet le v to vstvarjen, da robuje duhovniku. Večjega pomena nego s slovenskega stališča, je sedanja državnozborska volitev z občedržavnega stališča. V zraku visi absolutizem, ta veliki gojitelj klerikalizma in germanizacije! Poklicavši si v spomin, kako so že Vaši očetje pod absolutizmom krvaveli, izbrati Vam bo dalje može, ki se ne igrajo z besedami: Nam, Slovencem, je vsejedno, smo li absolustiČno ali ustavno vladani! Prihodnost, kojo hočemo, in kojo moramo priboriti svojemu narodu, mogoče je priboriti le v državi, vladani po svobodoljubnih načelih! Ali oglejmo si absolutizem še od druge, še bolj senčnate strani! Ze sedaj tlači Ogrska na gospodarskem polju tostransko državno polovico kot mora, in v pravem suženjstvu nas ima. To razmerje med obema državnima polovicama ni zdravo in vzdržavalo se je do sedaj več ali manj na umeten način. Pod absolutizmom pa se bode Čisto gotovo vzdržavalo, in vzdržavalo se bode toliko časa, dokler se na Dunaju ne snide resna, delavna in na svoj ugled ponosna zbornica, katera ne bo samo tostranskim narodom delila pravice, nego si bode pravice priborila tudi nasproti Ogrski, katera sedaj tako brezobzirno izkorišča naš slabotni položaj. Vse razmere — in tudi slovenske — silijo z elementarno močjo na to, da bodi poklic bodočemu parlamentu gospodarski poklic. Rešiti bode vprašanja velikega narodno-gospodarskega pomena, zajamčiti bode gospodarsko shajanje kmetu trpinu, varovati gospodarske koristi trgovskega in obrtnega Stanu in pripomoči tudi delavOU do tega, da mu bo vsaj človeško živeti mogoče. Z zastopniki druzih slovanskih narodov naj vežejo naše poslance najtesnejše vezi, pred vsem z zastopniki češkega naroda. Upamo pa, da bodo tudi poslanci tega naroda postopali v zavesti, da moči malega slovenskega rodu ne bi prenesle vsega, kar brez nevarnosti prenese orjaška moč Čeških bratov, in da bi te moči brez popolnega oslabljenja nikakor ne mogle prenesti neplodne parlamentarne obstrukcije. Vi pa, somišljeniki, udeležite se volitve do zadnjega moža,_^3^^1as oddajte svobodno, samostojno in ne na povelje duhovnikov, ki iščejo svoje kraljestvo na zemlji, ki pa ne iščejo, kakor veli zapoved Odrešenikova, kraljestva božjega. Š.8 v/ Volite napredne kandidate narodne stranke! V Ljubljani, dne 14. novembra 1009. V imenu vodstva narodne stranke: ew^w^ Dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški. 35 \^ JU. **" /j.VOlff "jtljlvjl^o OflJflOt Ili ' Oiij^'jV BJ■' i'',', »Osnovo j'i->xiiH i fen i cm v: j n < s ib ;( .: j j i * > A11' i 1 h J < > ! > l t -i f; 1 »t • i s i ,vojlirivofliiI> »jlaVoci I' tinBJ{du(J V CS i. JL "*o J. d W