Posamezna številka 10 vinarjev. Slev. 176. V Ljubljani, v soDolo. 2, avgusia 1913. LelO XLI, Velja po pošti: K 28- „ 2-20 29-35'— Z« oelo lato upre) . . U Ш DNDO „ . . u Nemčijo oeloletno , u oatalo laosemstvo , V L]abt)anl oa l» Ml0 lato upre) . , u en me«». „ V »pravi pnlini, BeJtt-D ss. Sobotni izdaja: = ia etlo Ute ....... V— sa HemČIJo celoletno za oitalo laM«Ditvo dooi: K24- „ 3— „ 1-70 B--12- Inseratl: Eaoatolpaa petitvrsU (72 aa|: sa »nkr»t . , . . po 15 v aa dvakrat > • ■ • ,, U „ ■a trikrat .... „ 10 „ ■a večkrat primere« popust. PiriCm laniii. jätöi. «M Ii: esoitolpa» petltvrata po 18 via. enoitolpna pttltvrita po 30 via. lib»)» тмк dan, lBvzBoil ве- del)« la praialke, ob 5. art pop. Hfdn» letna priloga Tomi r»4, ear OrednlSiTo je v Kopitarjevi nllol itev. в/DL Rokopisi te ne vračajo; netraakiraa» pisma м ne шш sprejemalo. - üredulikeg» telefon« itev. 71 => Cpravntitvo |e v Kopitarjevi nllol it. 8. — Baöoa poitne branllalce avstrijske it. 24.787, ogrske 28.511, boia.-kero.it. 7583. — Upranlikega telefona H. 188. tom. Pa »kupno tudi skrbimo, da zagotovimo svojim študiranim sinovom kruha vsaj na slovenskih fleh, ki ga jim ztlaj vsled tujo sebičnosti pri raznih uradih tujec odjeda. Ti dve reči kalita naš napredek in Škodujeta tudi katoliški misli. Okovi sta, ki tiščita ljudstvo, da ne more še pokazati vse svoj«- moči. Razbijmo ju!« Narodne zavednosti nam je treba. No gre več, tla bi narodna vprašanja, tudi če se zde malenkostna, bagateli-ziraji. S tem ne zagovarjamo kričavega radikalizma ali celo brezpametno in narodu škodljivo iredento, marveč menimo, da se naši narodtni interesi popolnoma skladajo z resničnimi interesi države, vsled česar jih ne vladi ne komurkoli drugemu na ljubo ne smemo tudi ne na videz postavljati v ozadje. To je tudi v nujnem interesu naše katoliške stvari. Ne prikrivajmo si nevarnosti, da si utegnejo nasprotniki krčanskega kulturnega programa v slovenskih zemljah v bodočnosti priboriti zopet uspehov, izigra joč proti nam nacionalne zahteve. Znamenja tega so se zadnje dni dosti jasno pokazala na Goriškem. Nasprotnika v vseni dobrem prehitevati, to je skrivnost uspehov, ki jih slovenski katoličani moramo in moremo doseči. Zato pa je naša največja dolžnost, da neodjenlji-vost v pogledu krščanskih verskih, moralnih in gospodarskih načel harmo-mično združujemo z odločnostjo glede onih bitnih nacionalnih zahtev, ki so v skupni blagor vsega slovenskega ljudstva. »Primi tibi sunt pater et mater; maior sit pa tria el ipsis pareaitibus tuis, ut quidquid iusserint parentes contra pa triam, noil audiantur et quidquid jusscrit patria contra Deuin, non audiatur.« Tako sv. Avguštin v svojem 82. govoru (Migne) »Najvišje vprašanje za vprašanjem našega večnega blagra je vprašanje bodočnosti naše domovine in naroda« — tako bi mi rekli. če upoštevamo kontekst teh rodoljubnih besed enega največjih uče-nilonv naše cerkve. Socialistični glasovi o Portugalski. Socialno-demokratična »ArbeiterZeitung« na Dunaju, ki je svoj čas v nebo povzdigovala prevrat na Portugalskem, jo 25. m. m. priobčila tale značilni dopis nekega portugalskega so-druga: Portugalska je znova postala torišče anarhističnih atentatov in zurot. Nikdar ni bita Portugalska bliže poginu nego je sedaj. Komaj pred tremi leti jo bila ustanovljena republika in že je bilo pet vlad na krmilu. A nobena ni nič odločilnega storila za deželo. Politiki, ki vodijo posle republike, so štreberji, ki dragoceni čas zapravljajo s slavnostna ali pa s preganjanjem delavstva in monarhistov. Dasi se ima buržoazija te delavstvu zahvaliti za republiko, vendar bužoateijska republikanska vlada portugalski proletariat tako zlostavlja, kakor tega monarhija nikdar ni storila. Množica onih, ki nimajo dela, neprestano narašča. Kakor po revoluciji 1818 na Francoskem so se tudi na Portugalskem ustanovile narodne 'delavnico, v katerih naj bi dobili dela brezposelni. Ker so pa vladne blagajne prazne, delajo brezposelni delavci le tri dni na teden. S tako majhnim zaslužkom delavci ob sedanji draginji ne morejo živeti. Vsted povišanja davkov so tudi najemnine za stanovanja tako poskočile, da jih ljudstvo ne more več zmagovati. Ker je republikanska vlada s svojim nemodrim postopanjem in preganjanjem odbila od sebe vse sloje, se more nevarnost, da bi se na Portugalskem zopet ne ustanovila monarhija — odvrniti le na ta način, da vlada vsaj nekatere politične in gospodarske reforme izvede. Odkar obstoji republika, še ni biLo nobenih občinskih volitev. Zato so občine že tri leta pod vladno diktaturo. Razprava o občinski volilni pravici se v parlamentu vedno odlaga, ker se različni republikanski voditelji ne morejo sporazumeti o razdelitvi plena. Atentati, ki se dan za dnevom dogajajo, so sicer lc posamezni obupni izbruhi in primeri o velikem razburjenju, ki si daje ljudstvo v njih duška v očigled neplodnosti portugalskega parlamentarizma, — foda za vlado ostane le ena rešitev, »Ia namreč krene na novo pot. na pot plodnih reform.« Kaj pravijo socialisti k temu zanje merodajnemu izpričevalu o novih portugalskih razmerah? Zopel slovenske narodne noše. Poziv odbora slovensko-hrvaškega katoliškega shoda, naj pride ljudstvo na shod v narodnih nošah, našel je po vseh krajih slovanske domovine tako vsestranski in zelo radostni odziv, da Veliko vprašanje. Narodna misel se zadnje čase zopet po veem kulturnem svetu močno probuja. V Nemčiji se narodna zavest poglablja in se zlasti mladina v tem smislu odgaja, v Franciji je potisnil patriotizem v ozadje svobodomiselne probleme, v Italiji je po libijski vojski in srečni politiki glede aktualnega src-domorskega vprašanja narodni ponos zelo narastel, Rusija se tudi v znamenju te ideje dviga na gospodarskem in kulturnem polju. Poseben pomen pa ima ta pojav za nas z ozironi na prevrat, ki se je zgodil na balkanskem polotoku. Grki doživljajo novo dobo helenizma, Rumuni se zelo okrepe, srbski in črnogorski narod imata pred seboj lepšo bodočnost in Bulgariia tudi ne bo zaostala. Vse to mora imeti svoj vpliv tudi na avstrijske Slovane, v prvi vrsti pa na Hrvate in Slovence. Tako kakor se je v Avstriji dozdaj z Jugoslovani postopalo, se v bodoče ne bo moglo. Krog in krog nas obdajajo narodno enotne, velikega razvoja sposobne države, od katerih imajo skoraj vse svoje krvne brate tudi v mejah habsburške monarhije, iz česar nujno sledi, da more Av-stro-Ogrska obstojati le, ako vse svoje narode v vsakem pogledu zadovolji, jih ščiti in jim pomaga do čim večjega kulturnega razvoja. To velja seveda tudi za naš slovenski narod. Ostali avstro-ogrski Jugoslovani bodo čim dalje bolj spoznavali, ako velikega pomena je tudi zanje, e se slovenski narod, ki živi na sve-itovnogespodarsko tako važnem ozemlju, ohrani in okrepi. Edini naš greh je, da smo fako majhni. Prav zato pa se moramo zavedati, kakšnega pomena je za nas. da zberemo vse narodno sile za kulturni in gospodarski napredek, da smo v narodnem oziru solidarni in se brigamo tudi za najmanjšo zadevi-co, ki je v zvezi z našimi narodnimi interesi. Znani »Domoljubov« člankar ijc zadnjič čtsto prav naglašal: »Povsod smo politično napredovali in tuje na-silstvo če ne že popolnoma premagali, pa vsaj znatno oslabili, samo na Koroškem divja še krivična nemška sila v zvezi z vlado in ne pusti Slovencem najpriprostejših pravic niti v ljudski Soli. Koroška reč je naša skupna reč, j«n s skupnimi močmi moramo zdaj tem krepkejše na delo, da tudi tam priborimo vsaj mrvico svobode svojim bra- LISTEK. SlraSna not. Zapiski iz starega dnevnika. V zapuščini pred kratkim umrlega Btrica sem našel med drugimi papirji tudi njegov dnevnik, kamor je zapisa-val »acl perpetuam rei memoriae« važnejše svojo doživljaje. Med drugim tsem našel nupisano tudi sledečo do-godbo. Kdor jc že kaj hodil po Apcninih med Sulmono in med gradom di San-gro, se gotovo spominja znamenite »Piano di cinque Miglie.« Kakor že ime pove, jc tc približno pet milj dolga, na več krajih ono, na drugih samo četrt milje široka planjava, ki se vleče do vrha Apeninov, nekako KHM) čevljev nad morjem. Popolnoma ravna je, kakor kako jezero in na vseli straneh obdana s prcccj visokimi gorami. Rilo jc novembra leta 1813,, ko mo je poslal polkovnik našega polka, ki je bil takrat v Sulmoni, z važnimi poročili h glavnemu poveljniku v grad di Sangro. Pot je bila zelo nevarna. Ker je bilo Že mrzlo, se je bilo ved-ho bati sneženega viharja; pot me je peljala po dolini Oscura, kjer se je j)o-tikala tolpa zloglasnega roparskega glavarja Giacomo Rauierija in poleg tega je bila Aevarnust, da ine napadejo volkovi, ki so se pozimi \cdno klatili po teh krajih. Ničesar dobrega obetajoči oblaki so se podili po nebu in bilo je temnejše kakor navadno ob tem času. Ravno som prijezdil do doline di cinque Miglie, ko je nastala popolna tema; upal sem, da bom mogel priti v malo vas Rocca Rosa, kjer sem nameraval prenočiti, še pred nočjo, pa se je tako hitro stemnilo. Ustavil sem za trenutek konja, da bi se oddahnil iu potem hitreje pre-dirjal ztoglusno dolino. Obrnit sem se in se nemalo začudil, ko sem zapazil za seboj še enega jezdeca. Mraz mc Jc pretresel po vsem životu. Čeprav mi ni vzbujala tujčeva pri-prosta obleka in njegovo obnašanje strahu, vendar bi jezdil vsled važnih poročil, ki sem jih imel pri sebi, najraje sam. Sumljivo «e mi je zdelo, da se je neznanec tako hitro prikazal in da je bil njegov konj tako svež, kakor bi ga ravnokar pripeljali iz hleva, (.c je pre jezdi I ta mož isto pot kot jaz. potem jc morala biti to zelo čudna žival, da ni bila upehana; če se pa to ni zgodilo. pa ni to nič kaj varen in zanesljiv tovariš. Ko sent to premišljeval, sem nehote zagrabil samokres in čakal, da jc prijezdil neznanec bližje. Ko jc bil tik mene, me je nagovoril: »Prijatelj, tudi jaz sem bil vojak, sedaj sem pa tc popotnik, ki bi rad v vaši družbi — če nimate nič proti temu — nadaljeval pot do gradu di Sangro.« »Kako pa veste, da sem namenjen v ta grad?« sem vprašal mrzlo. »Saj nisem rekel, da vem, samo sklepal sein in si mislil, da bo prijcl-neje, č? jezdiva skupaj. Ce \am ni všeč, lahko jezdim tudi sani.« »Zoper vaše spremstvo nimam ničesar. ampak najina konja si nista prav nič podobna; moj je upehan, vaš pa spočit, kakor bi ga ravnokar pripeljali iz hleva.« »Ha, ha!« se je smejal tujec. »Priletel sent z gora.« »To jc pa malo verjetno. »Vsekakor. Toda šalo na stran! Jezdil sem pred Vami, ko sem pa Vas zapazil, sem si želel Vaše družbe. l\er pa v tej zloglasni deželi ne zaupam komurkoli si bodi, sein se skril za onim grmovjem in Vas opazoval. Ker sle se mi pa zdeli popolnoma zanesljivi, sem sklenil, da se Vam pridružim. Ali Vam ta odgovor zadostuje, ali naj jezdim naprej ?<* hočemo še enkrat kratko izpregovoriti o tej zadevi. Da so narodne noše svoje dni ljudstvu bile največji ponos, kaže dejstvo, da je ljudstvo nar. obleke nosilo posebno ob nedeljah in praznikih in pri raznih cerkvenih stavnostih. S tem jc ljudstvo izražalo, da je ravno narodna noša njegov najlepši kras. Ko je narodna noša začela giuevati, bile so zopet cerkvene slavnosti, posebno procesije, ki so jo vnovič probudile. Ako torej prvi slovensko-hrvaški katoliški shod narodne noše zopet uvažuje, se pride s tem le čustvu ljudstva nasproti. Kakšen je pomen narodnih no?, naiu kaže najlepše zgodovina. Ko je slavni kranjski zgodovinopisec Valvasor tela 1689. izdal svojo veliko knjigo »Slava Kranjske dežele«, je v drugem zvezku popisal tudi narodne noše na Kranjskem ter temu popisu pridal tudi več v bakru rezanih podob. Tam vidimo staro gorenjsko nošo, nošo Dolenjcev, Vlahov in Hrvatov, noš.«» prebivalcev Helekrajine, Kočevcev. Vipavcev in prebivalcev Krasa. Z n a č i 1 n o je lo, da.Valvasor popisuje, te narodne noše v tistem poglavju , ko govori o značaju in o vrlinah prebivalcev teh k r a j e v. Iz tega sledi, da je že visoko učeni Valvasor našel stik med obleko ljudstva, njegovimi šegami in njegovim značajem. O tem pa tudi nobenega dvoma ni. da narodne noše silno povzdigujejo ponos ljudstva in s tem tudi njegov značaj in njegove vrline. Kjer ni samozavesti, tudini nobenega značaja. Ko so se bile narodne noše na Kranjskem zelo spremenile, jih je Ko-rilko dal na inovo naslikati. Dotična knjiga se hrani v ljubljanskem muzeju Rudolfinuniu. i'o teh slikah je tiskar Rlasnik izdal zbirko kranjskih narodnih noš v barvali, ki je pa v zadnjih letih tudi postala zelo redka. S časom so pršle narodne noš« končno v velikem delu naše domovine ob vso veljavo in namesto tega. so prišle najbolj različne in nerodne obleke brez vsake lepote v navado. Posebno ženstvo trosi dandanes pri nas mnogo denarja za take obleke. S tem pa se razširja samo prevzetnost in hrepenenje po gizdavi modi. V zadnjih časih, ko se je začelo ljudstvo ravno vsled organizatoričtie-ga dela zopet zavedati, probujati in Ni mi preostajato drugega, kakoi reči, da sem zadovoljen. Jezdila sva precej časa in se prijazno pogovarjala. Vendar se nisem čutil popolnoma varnega v družbi tega čudnega spremljevalca. Opazoval sem natančno vse njegove kretnje. Oči so se mu tako čudno svetile, da mi jc bilo čimdaljo mrzle-je pri srcu. Slutit sem, da ne namerava ničesar dobrega. Naenkrat je nastal hud vihar, kt je vrgel naju skoro raz konja, ki sta se zaletavala kakor pijana. »Rog nas varuj!« jc zaklicat tujec. Vihar naju prehiti!« Kmalu jc začel padali sneg. Vihat jc čimdaljc bolj naraščal, tako da sva v eni uri s strašnim trudom prijezdila šele do sredine planjave. V malih presledkih so bili postavljeni koli, ki so kazali v viharju potnikom pot. Toda kmalu so začela ta znamenja izginjati. Malo je manjkalo, da nisva obupala. V strašni temi sva jezdila kar na srečo. Uboga konja sla se trudila na vso moč, toda sneg je bil vedno večji iu uvidela sva. da nama konja kmalu ne bosta mogla več koristiti. Itazjaha-la sva, prijela konja za uzdi in skušala tako priti naprej. Čez pol ure nisva vedela. ali greva naprej ali nazaj. Pa to še ni bilo vse. Iz daljave so s>c začuti tuleči glasovi, Stran ?. SLOVENEC, dne avgusta 1913. 176. Štev. dvigati, začelo se je tudi spominjati swje nekdanje lepe in krasne narodne nole. Posebno v ljubljanski okolici -sc Je narodnn noša v zadnjih lotih začela kar sam» širiti. Poziv, naj se pride v narodnih uo-?ah na slovansko - hrvaški katoliški shod, jr ravno u Icli nagibov našel tudi tako radosten odmev na vseh straneh in krajih, .le pn tudi zadnji čas, da sami uvažujemo krasoto narodne noše, o katerih so »e domalega poizgubile tudi vse slike in popisi. Pred kratkim je izdala neka tuja firma na Morav-skem celo zbirko kranjskih narodnih noš in tako nas jo tujec moral šele poučiti, kako lepa jc narodna noša. Tu zaspanost, upamo, bode sedaj Га. vselej nehal» in zanimanje za razširjenje narodnih noš bode vedno naraščalo. Da posebno naše slovensko lenstvo hrepeni po narodni noši, dokazujejo nam dopisi v glasilu slovenske mladine Naš Dom«, ki izhaja v Mariboru. Iz teh dopisov je razvidno, kako se žeitstvo na Štajerskem zanima za to, da se zopet vpelje enotna narodna noša. Tako bode zanimanje rastlo od lota do leta in dobimo tudi društvo za probujo narodnih no*. Tako društvo ee, kakor čujomo, že snuje in ono bode nadaljevalo tlelo, ki ga jo sprožil slo-vensko-hrvaški katoliški »hoil. Avba ali peča. Iz trgovskih krogov se nam poroča, da je veliko vprašanje po zlatih av-bah. Mobilizirale sc bodo menda vse stare zlate a v be, kar jih je še na Kranjskem. To pn ne bode zadostovalo, da se ustreže vsem željam. Poizkusilo se je že naročevati zlate čelne trakove za te a v be oil drugod, vendar so ti tako dragi. 0 šolarjem iz Drage in 50 z Gorenje Trave, ki se doslej s Slovenci vred poučujejo; 3. da naj napravi šoli v Domžalah svoj dom, ker ga jc izgubila. Vrh toga je pozvala menovana podružnica Schulvereino-vo vodstvo, da naj se loti izpopolnitve nemškega šolstva na Kranjskem (t. J. sistematičnega ponemčevanja naše mladine) in naj v petih letih izvrši naslednji načrt: Na Kočevskem naj se osnujejo šole: 1. v Stala h, sedaj vSo-lanl v Črmošnjicc, in nemških otrok; 2. Dolenji Brigi, sedaj v šolani v Mrn-a-vec, -40 nemških otrok; 3. šoli v Reichenau (30 nemških otrok) naj sc da prispevek. Poleg teh zahtev so predlagali ljubljanski scliulvereinovci še naslednje: 1. V Novem mestu naj se ustanovi nemška šola, ker se nahaja tam nemška manjšina, ki se s priselitvijo nemških železničarjev vsled nove belokranjske proge izdatno pomnoži. S to šolo se utegne pridobiti veliko število nekdanjih Nemcev (kako blaga namera! Schulvcrein naj jiokojnc nemšku-tarje iz grobov prikliče!). 2. v Krškem ali v Vidmu na Štajerskem naj se osnuje nemška šola, ker je v Krškem edina nemška meščanska Šola na Kranjskem, a ni v bližini nobene nemške ljudsko šole. 3. V Šiški naj se otvwri otroški vrtec. Tako sega nemški Schulverein dalje in dalje. Iz priobčenega načrta lahko sklepamo, da polagoma ustanovi pc vseh mestih iu trgih na Kranjskem nemške šole; saj je nemških uradnikov in železničarjev čezdalje več. Nujno Je potreben odpor poklle* nlh naših zastopstev proti tem nem« škim načrtom I Po sveto. Na lova za morilcem orožnik«. V Rudici pri Bilsku v Sleziji so našli 11, m. m. orožniškega stražmojstra VacL Sustcrja — mrtvega. Usmrtila sta ga znana divja lovca in tata Kotas in Mi« chalik. Kotasa so prijeli 20. m. m. in ga oddali sodišču v Tešinu, neuspešen pi jc bil doslej lov za drugim morilcem Michalikom. Zc dvakrat je orožnikom naravnost iz rok ušel. Pa zraven je 8e tako predrzen, da se je dal v Biall fotografirati. V nedeljo se je prikazal s puško na rami v gostilni in se je udeležil celo plesa. Nekaj vaščanov je postavil pred gostilnico za stražo in ko so so prikazali orožniki, je zbežaL Vj torek zvečer sta policijska psa zopet prišla na sled morilcu blizu Bilska, pa sta jo ubrala za njim. Ko ju je morilec zagledal, je enega ustrelil, nakar se drugi ni upal naprej in je ostal pri mrtvem psu. Michalik je pa izginil v »Bog nama bodi milostljiv!« je za-klical moj spremljevalec z groznim glasom. Planjavo nc zapustiva živa! Ali slišite volkove?« Med tulenjem viharja, ki se jc slišalo kakor zbor peklenskih moči, sva začula dolgo, ničesar dobrega obetajoče rjovenje volkov. Čutil sem, da se ml je kri v žilah izpremenila v led. Od vseh strani sva začula kmalu druge, tem enake glasove iu vedela sva, da sva od vseh strani obdana od lačnih volkov, ki naju bodo gotovo napadli. Bližje in bližje je prihajalo rjove-venjc in čez kake pol ure sva že zapazila v temi svetlikanjc ropažoljnih volčjih oči. Se nekaj časa sva rinila z uzdama v rokah po snegu, toda vedno bolj sva bila prepričana, da nama ne preostaja drugega, če si hočeva rešiti življenje, da pustiva svoja konja lačnim volkovom. Preril sem se s težavo do svojega spremljevalca, kl sc jc bil oddaljil za пеккј korukov od mene, in mu povedal svoje mnenje. »Res, nc preostaja nama drugega,« Je odgovoril. »Sicer cenim ž vljcnjc svojega konja skoro tako kakor svoje lastno življenje, toda volkov je vedno več in so vedno predrznejši. Vedno so nama bližje in en nesrečen padcc jc za naju usodopoln. Predno pa popolnoma obupava nad rešitvijo svojih živali, poskusiva še svoje samokrese.« Komaj je izrekel, jc že ustrelil. Zveri so grozno zatulile in so hitro umaknile. Toda čez nekaj minut so pridrvele še ljutcje za nama in takoj jih je bilo vse polno okrog naju. Po tujčevem zgledu sem tudi jaz ustrelil na najbližjega volka. Isti rezultat. Bolesten klik. boječ beg in nato zopet prejšnje trdovratno zasledovanje. Ni bilo druge poti, kakor tla jim pustiva svoja konja in srečna bi bila, če bi si tem rešila življenje. Stopila sva tesno -kupuj, si podala desnici in prisegla j i svoji časti, da braniva drug < t u .' ga do zadnjega diha. Nato v h i iu i lt. uzdi in skušala kar naj-hitn'ji i,.rjii naprej. Komaj sva napravila par korakov, ko nama udari na ušesa strašno tule-njc. lajanjo in stokanje. Vedela sva, da naju ljubki živalci ne bosta nikdar več nosili. Sodaj ali nikoli je bil najugodnejši trenutek za beg. Ljubezen do življenja nama ju dajala orjaško moč in tako sva dospela na mesto, odkoder jo burja odnesla sneg iu so s<> videla tla. Našla sva tam zopet kol, ki jc nama naznanjal, »Ia sva na pravi poti, V daljavi so so leskotule luči«'«' v vasi Hocca Rosa in hitela sva, da bi dosegla to rešilno postajo. Toda nevarnosti šo ni l ilo konec. Kmalu sva zaslišala ;n «-boj jezno rončanjc in tulenje. Bilo jo jasno: najina konju .so /.veri Že požrlo in bile so Se bolj divje, ko so nekoliko okusile kri. »Malo pred vasjo ji mala kapelica,« ml Je zaklical tujec. t_o prideva tja, sva na varnem, lliliva! Hitela sva. kolikor so nama dopuščale moči. Pogrezala sva so v sneg in predno sva so mogla izkopati, m-iiia jc približal en volk na nekaj ko- rakov. Videl sem njegove svetlikajoče sc oči in slišal, kako je škrtal z zobmi. Potegnil sem svoj samokres in sprožil. Toda orožje jc odreklo. Vendar se jc volk nekoliko prestrašil. Skočil je nazaj, toda žo v naslednjem hipu jc planil s toliko večjim srdom naprej. Zopet sem sprožil iu samokres jc zopet odrekel. Topol jc zvor samo obrnila glavo iu bi me popadla, da ni bil moj tovariš srečnejši. Zadel je volku, da se valjal nekaj času v svoji krvi, toda v hipu so ga dohiteli njegovi tovariši in ga raztrgali na drobne koščke. Ta srečni slučaj nama je pomagal, da svu se izkopala iz snega in hitela naprej. Srečno sva dospela do kapelice in se še pravočasno zaklenila, kajti volkov i so bili takoj za nama. Strašnu j« bila noč, ki sva jo preživela tu. Hodila sva vedno gor in dol in si ničla roke, da ne bi zmrznila: zunaj pn j sc jc mešalo v groznih akordih lajanje ločnih volkov s tulenjem viharja. Govorila sva prav malo, kajti nobenemu so ni posebno ljubilo. Ko sva videle, da se je začelo daniti. svu glasno hvalile Boga, da je naju rešil. Pologom:, se je popolnoma zdanilo iu volkovi so s. vrnili v gore. Rekel sem tovarišu, naj gre z menoj v vas, da se tair. ogrejeva in pokrepčava. »NeI« jo rekel odločno, skoraj Jezno, »moram je vrniti.« Mond» ne Imism« šo enkrat prehodili tlriisiu planjave?« »Pač,« jo odgovoril in stisnil ustnice, »v vasi nimam prijateljev.« »Saj je tam gostilna, ki je odprta vsakemu poštenemu človeku.« »Prijatelj,« je rekel, mc ganljivo pogledal in položil roko na mojo ramo, »ali Vam smem na vojaško čast zaupati neko skrivnost?« »Da, gotovo, prijatelj.« »Zanesem se na Vas.« »Nc boste sc kesali.« »No, vidite, to noč Vas je spremljal Giacomo Ranicri, toda nc povejte tega nikomur.« »Vi?« sem zaklical začuden in prestrašen obenem, »vi »le roparski glavar, katerega sc vsi boje?« »Da, da, prijatelj, jaz! Vendar dali sto besedo, da mc ne izdaste in zanašam se na Vas. Do sedaj ste mislili, da je bil vihar za Vas velika nesreča iu vendar Vas je rešil gotove smrti. Pridružil sem se Vam, da bi Vos umoril. Hotel sem »o polastili Vaše obleke iu. papirjev in mesto Vas odjezditi na grad di Nangro, ila bi si ga ogledal. Vihar pa jc prikrižal moj načrt. Nisem Vas mogel usmrtiti, ker sem Vas rabil za svojo rešitev. Sedaj pa je mož, ki ml je pomagal, gotov mojega varstvi:, kajti tudi 'opar in razbojnik ve. kaj jo čast. Vzo i|o ta prstan, in če bi Vas kdaj moji ljudje napadli, ga samo pokažite in ničesar žalega Vam ne bodo naredili.« S hitrimi koraki je odšel in kmc Iu izginil v snegu. Nikdar več ga nisem videl. Kmalu nato jc umrl. Ljudje, ki so toliko Časa trepetali pred njim. so ga ujeli >u usmrtili.