F(F KVKJlfsKIM T lKPD|] Socijalna okrožnica Pija XI. Sv.oče Pij XI. je izdal 17. maja ob 40 letnici v našem listu obširno obravnavane okrožnice papeža Leona XIII. encikliko o delavskem in socijalnem vprašaniu^ Samcstane požigajo. Razm&re v Španiji se razvijajo nepovoljno za notranjo pomiritev države. Na površje se dvigajo elementi, ki so polni sovraštva do Cerkve in duhovništva. Duhovniki in njibovi pri&taši se po ulicab napadajo. Množica napada samostane, da bi jih porušila. Zažgala je jezuitsiki samostan v Gran Via v Madridu. Množica, ki je razgrajajoč hodila po ulicah, je zanetila tudi požar v samostanu karmeličanov. Vlada je proglasila nad Madridom obsedno stanje. Kako potreben je bil ta ukrep vlade, se vidi iz tega, ker je samo v Madridu socialistična in komunistična druhal požgala 10 samosta-nov. Slična poročila prihajajo tudi iz drugih španskih mest. Y Sevili se je izvršil organiziran nagpad na samostane, kojih so nekateri postali plen plamenov. V sredini mcsta je bila starodavna kapela sv. Jožefa, ki je kot umetniško visokovredna bila pravcati narodni spomenik, pa jo je druhal tudi sežgala. V mestu Alikante je vsled komunistično-anarhističnega požiga zgorel jezuitski saniostan, koijemu so sledili drugi samostani in uredniški prostori katoliških listov. V Saragosi je druhal sežgala palačo nadškofa, v Malagi je škofovska palača in več samostanov postalo plen požara. ¦Tudi v drugih mestih so se vršili divjaški izgredi od komunističnih agentov nahujskane množice. Veliko poslopij neprecenljive zgodovinske vredno&ti je uničenih. Nad temi mesti je proglašemo obsedno stanje. Verouk v Španiji odpravljen. Republikanska vlada v Spaniji je sklenila, da verouk v šolah ni več obvezen. Otroci se veronauka ne bodo več učili. Le v slučaju, da starši to zahtevajo, se bodo otroci v veronauku poučevali. iVeronauk bodo poučevali učitelji. Če pa bi učitelj ne botel veronauka poučevati, bo-do to smeli storiti duhovni-1 ki, toda brez^lačno. Kakor se vidi, hodi republikanska vlada v Španiji pot proticerkvenega svobodomiselstva. Da bi to republiki moglo biti v prid, ne bo nihče trdil. Iz vladinega sklepa proti veronauku v šolah se vidi, kakšen vpliv imajo nekrščanski socialisti na politiko vlade. Špaaijo bi radi boijševizirali. Sovjetom v Rusiji &o ob španskem prevratu  živo prišle v spomin besede, ki jih je svoječasno izrekel Lenin, ko je dejal, da je Španija prva dežela za Rusijo, y kateri bodo lahko dobili boljševiki nadoblast. Po teh besedah so sovjeti sedaj z vso vnemo na dolu, da porabijo zmede v Španiji in najpravijo iz te dežele komunistično republiko. 0 tej ne.varnosti so pričeli porocati pariski ča&opisi, kakor hitro je bil španski kralj odstavljen. Komunisti imajo svoj glavni stan, ki vodi to zadevo, v Parizu, in med tem glavnim stanom in med Moskvo se neprestano izmenjavajo brzojavke in poročila. Sovjetsko poslaništvo v Parizu je dobilo iz Moskve naročilo, naj pazljivo zasleduje dogodke v Španiji, in dopisovalci moskovskib listov so do najmanjše podrobnosti opiisali kralja Alfonsa dohod v Paris. Kakor je dognano, so se komunisti ^rgli ,v prvi vrsti na Maroko, špansko ozem- lje v Afriki, kjer ščuvajo doinačine, češ, da jih Španci zatirajo in da naj se vzdignejo proti njim. Moskva pa uradno vse to kajpada odločno zanika. Napredovanje katoličanov v Zedin.enih državah, Kakor se povzena iz uradnega poročila katoliške cerkve, je bilo v letu 1930 katoliškega prebivalstva v Zed. državah Sev. Amerika nekaj nad 20 milijonov, okrog 13 tisoč več, kakor leto prej. Spreobrnilo h katoličanstvu se je v tem letu 39.528 osob. Na novo se je ustanovilo 62 župnij in 10 semenišč ter 18 bo.nic. — Vsega z'k\\paj je bilo 145 semenišč, v katerih se je pripravljalo 17.616 dijakov za duhovnike. Romarjem na Brinjevo goro sporočamo, da se vrši prvi veliki shod na binkoštni pondeljek. Predvečer, vnedeljo, bo ob šestih pridiga, nato pete' litanije Matere bpžje z dvema blagoslovoma. V pondeljek zjutraj prva sv. niaša ob petib; pred in po sv. maši in še pozneje po potrebi bo sv. obhajilo. Ob šestih bo pridiga in peta sv. maša. Ob osmih ti- ha sv. maša in ob desetih zopet pridiga in peta sv. maša. V poletnem času bo vsako drugo soboto v mesecu redna služba božja ab sedmih na Brinjevi gori. Romarji lahko opravijo tam tudi sv,. spoved. Gostilno na gori je prevzel letos vrl krščanski mož Matija Vidmar, trgovec in gostilničar, ki jamči, da bo postregel romarjem z izvrstnim vinom in okusnimi toplimi in mrzlimi jedili, in to še po prav zmerni in primerni ceni. Svetogorski romarji pozor! Lecos 24. maja, na god Marije pomočnice, izostane romarski shod na Sv. gorah v župniji Sv. Peter pod Sv. gorami, ker je ta dan visoki binkoštni praznik. Binkoštni pondeljek pa bo, kakor običajno drugo sv. opravilo ob 10. na Sv. gorah. P. n. g. dušne pastirje onih župnij, odkoder prihajajo romarji na Sv. gore, podpisani prosi, da blagovolijo letošnjo izjemo razglasiti iz pridižnice. — Župnik Lah. Kako ga je pridobil za spoved. Na Laškem je živel v nekem mestu nek bogataš. Ko oboli na nevarni bolezni, mu prigovarjajo, naj se da spovedati. Pa ni hotel. Pride sam g. škof ter mu prigovarja, naj vendar pomisli na svojo dušo. Zama.nj. Pride domači župnik, za njim kapucinski gvardijan in potem še drugi duhovniki. Pa vsi niso ničesar opravili. Tedaj pa stopi pred gvardijana v kapucin&kem samostanu mlad pater ter prosi dovoljenja, da sme iti pogledat k umirajočemu bogatašu. »Ne boš ničesar opravil,« mu reče gvardijan, »sam škof je tam bil, domači župnik, drugi duhovniki, med njimi tudi jaz, pa nismo imeli uapeha.« »Pustite me,« prosi mlad kapucin, »da ga obišče-m, saj je moj znanec iz prejšnjih let in velik moj prijatelj.« »Dobro, pa pojdi,« odvrne gvardijan. Ko pride kapucin do vrat sobe, kjer je ležal bogatin, obstoji na pragu in gleda. Bolnik ga zagleda in vpraša, kdo da je tatn. Jaz sem, pravi kapucin. »O,« pravi bolnik. »če si ti, le pridi bližje.« »Ne,« pravi kapucin, »bliže pa ne grem. Večkrat sem že sllšal, da pridejo hudiči po dušo grešnika, kadar umrje, in rad bi videl, kako to delo opravijo. Saj bodo vsak ča>s prišli sem, zato hočern ostati med vrati, da bom bolje videl.« »Kaj, hudiči bodo sem prišli!« zavpije bogatin. »Po tvojo dušo,« mu odgovori kapucin, »rad bi videl, kako jo vza.nejo m odnesejo.« — »Za božjo voljo,« pi*avi bolnik, »pridi sem in varuj me, da rne ne vzamejo.« — »Tega ne morem,« pravi kapucin, »dokler se ti ne spoveš in Sipraviš z Bogom.« — »Stopi sem, &topi ssem hitro, prijatelj moj,« mu reče bogatin, »da se hitro spovem.« — Poln veselja stopi kapucin k bolniku in trdovratni bogatin s© ganjenega srca spove in kmalu umre spravljen z Bogom.