' Priloga ,,Našemu Listu" št. 23. ^ V Kamniku, 9. junija 1906. ^H Iztiaja vsako soboto H f in je za naročnike ,,Našega ' Lista" v kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovoru. Iz Skaručne. (Dopis.) (Konec.) Nato se zahvali g. župan v sledečih besedah: »V čast si štejem, vam, plemeniti g. baron in c. kr. okr. glavar v prvi vrsti za vašo naklonjeno priporočilo na Najvišje rnesto do Njega Veličanstva našega presvitlega cesarja Frana Josipa I., od katerega seru danes tu iz vaših rok prejel odlikovanje srebrni zaslužni križec s krono, nadalje pa, ker ste se potmdili, da ste mi prišli osebno tu na dom ta zaslužni križec pripet, izreči iskreno zahvalo. Ob enem pa prosim, da to mojo najtoplejšo zahvalo blagovolite pred Najvišji stol Njega Veličanstva na znanje dati." Ko g. župan utihne, zadoni iz mladih, a krepkih gii šolskih otrok iz Skaručne cesarska himna. Nato povzame g. Janez Hubad, prvi občinski sveto-valec besedo. G. županu častita v imenu obcinskega odbora in ga zagotavlja hvaležnosti vseh občanov, navaja uspehe pri podružnici kmet. družbe in mlekarske zadruge. Skupno, složno delo občinskega odbora in našega župana prinaša našim občanom lepih koristi. Veseli nas, da je pošteno delo poštenega slovenskega kmeta toliko vspeha doseglo in da se je to delo na Najvišjem mestu pripoznalo in odli-kovalo. Bog živi našega župana!" — G. Hubad se zahvali še g. okr. glavarju za njegovo naklonjenost občini in za-ključi svoj govor s trikratnim ,,slava" klicem na cesarja. G. Slapšak, nadučitelj in načelnik gasilnega društva v Vodicah se g. županu zahvali v imenu gasilnega društva za vse, kar je temu dobrega storil in ga pozdravi kot očeta občine. Učenka cesarja Franc Jožefa I. ljudske šole na Ska-ručni govori takole: ,,Velecenjeni g. župan! V imenu šol. mladine vam častitam k najvišjemu odlikovanju. Ob enem pa se ,vam zahvaljujem v imenu vseh učenk in ucencev za vse, kar ste dobrega storili za nas." Nato mu poda šopek in desnico. Marsikatero srce je bilo ganjeno ob tako poljudnem, a vendar smelem nastopu male deklice. Zahvali se slednjič g. šol. voditelj iz Skaručne M. Žebre za delo, trud in zasluge, ki si jih je pridobil g. župan za šolo na Skaručni, ter izreka željo, da bi nam bilo ro-jenih še mnogo takih rnož in županov. Učenci pa zapojo dve kratki, a mieni pesmici s spremljevanjem harmonija, na kar se konča oficijeLni del slavnosti. Banket, ki je sledil, počastil je za nekaj casa tudi g. c. kr. okrajni glavar baron Schonberger. Udeležilo se je banketa tudi mnogo drugih gostov. Sploh se je pa razvila prava ljudska veselica. — Zvečer so slednjič rakete in umetni ogenj naznanjale vaščanom, da se mnogo ljudi raduje odlikovanja zasluženega našega g. župana Mateja Sršena. Bog ga živi! Izlet k izvirku Bistrice. Kakor smo že poroeali, priredi jutri v nedeljo naša Narodna eitalniea v zvezi z drugimi narodnimi društvi velik celodneven društven izlet k izvirku Bistrice. Udeležniki se zbirajo ob V2 6- uri zjutraj na Grlavnem trgu ter se snidejo ob 7. uri pri Prelesniku v Stahovci. Tu bodo lahko oddali svojo prtljago na voz, ki bo ondi čakal, seveda le v slučaju, ako bode potreba v to nanesla in se bode oglasilo dovolj onih, ki to žele. Sedaj je najpripravnejši čas za ta izlet, ker se pride po hladu tja in nazaj. Poskrbelo se bo tudi, da bo v Bistrici dovolj okrepčila dobiti. Sodeč po splošnem zanimanju, raz-vilo se bo jutri v Bistrici prav živahno življenje. Izlet se vrši seveda le ob ugodnem vremenu, ob neugodnem se pa preloži na poznejši čas. Umrla je v Kamniku gospa Marija Hromec v ne-deljo 3. t. m. ob 8. uri zvečer v 77. letu starosti. Pogreb se je vršil v torek ob 5. uri popoldan. Blag jej spominl V Mekinjah priredi jutri ljubljansko kat. rokodelsko društvo veselico s sodelovanjem mekinskega tamb. zbora «Planinka". Začetek ob l/24:. uri popoldne. Po veselici je skupni sestanek na vrtu hotela Fischer v Kaniniku, kjer se vrši petje in tamburanje. Ze zopet politična afera, dasi ne v velikem obsegu, vendar je znamenje za vladajoče razmere v našern okraju, za kake malenkosti tratijo drag svoj čas. V našem okraju je prišlo v navado, da se preganja političnim potom vsak najmanjši prepir, ki se vrši v kaki gostilni. Kar bi se v nobenem drugem okraju zgoditi ne moglo, zgodi se pri nas. Pri nas lahko kliče vsak gostilničar žandannerijo, ako je treba neljube goste odstraniti. V to zadostuje, ako pride Slovenec v nemško gostilno s slovenskim napisom, — glej Domžale. Ne vemo, ali pošilja orožaiško poveljstvo v naše kraje najmanj kvalificirane žendarje, ali pa orož-niško poveljništvo v Ljubljani ne izve postopanja naše žendarmerije, dejstvo je, da se ravno naša žendarmerija posebno odlikuje v sovraštvu proti Slovencem. Komaj jo leto tega, ¦ kar je nasilno in nerodno postopanje žendarjev povzročilo nemire v Domžalah, v katerih se je tudi kam-niška žendarmerija posebno odlikovala. Žendarju Mavcu je posebno dolg čas za zabavo, ki jo je užil v Domžalab, menda zato išče po gostilnah prilike znositi se nad Slo-venci. Nekaj tednov je tega, kar je on izzival z nemškirni izzivalnimi popevkami v neki tukajšnji gostilni in ga je vsled tega nekaj slovenskih fantov izžvižgalo. Žendar Mavec takrat ni bil v službi, a navzlic temu naznanil je dotiene na naše okrajno glavarstvo, ker se je menda čutil v svojem dostojanstvu razžaljenega. Skoraj smo prepri-čani, da bodo dotični, ki se niso po nemškutarskem žendarju pustili mirno izzivati, tudi ve6 ali manj kazno-vani, ker obstoje pri političnih upravah paragrafi, časti- tljivi po svoji starosti, vsled tega pa tudi neprimerni. Žendarmerija je menda inštitucija, ki bi morala strogo varovati svoje dostojanstvo, in resnično je dosedaj žendar-merija zavzemala odlična mesta v socijalnem življenju. Kakor pa kaže ravno naš slučaj in lanski slučaji v Dom-žalah, hoče žendarmerija zavzemati dmgo stališče. Nam tudi prav, ee pa bo to v ponos in čast žendarmerije, je pa drugo vprašanje. Piše se nam: Pred več meseci je bil sklican občni zbor društva za promet tujeev. Na občnem zboru vladalo je splošno navdušenje, tako da sem bil prepričan, da bo to društvo eno najdelavnejših in da bo mestu in njega prebivalcem v veliko korist. Z upravičenostjo se je po-vdarjalo, kako velikega pomena bi bilo za naše mesto, ko bi se pospešil obisk tujcev in obetalo se je od novega društva neumornega dela. Minuli so meseci od tega časa, a zgodilo se do danes ni cisto nič. Čas, ko si vsakdo želi poleteti za nekaj tednov na deželo, je že prav pred durmi, a društvo za promet tujcev spi. Treba bi bilo delati nekaj reklame. Zakaj bi se ne fotografovali mični kraji in se razpostavili na pristojnih mestih? Tujci ne bodo delali reklame za nas, o tem sem jaz in z menoj mnogokateri prav trdno prepričan. Postaviti bi bilo treba tu in tam kako klopico, kjer se sprehajajoči lahko nekoliko oddah-nejo; treba bi bilo še mnogo, mnogo druzega, zato mi je res nerazumno, da se nihče ne zgane, ki bi vzpodbujal k delu. Kakor jaz, tako se je še mnogo druzih podpisalo in tako oglasilo svoj pristop k društvu, a pri dotičnih še do danes ni nikdo pobral članarine. Sedaj se bo inorda marsikdo premislil plačati članarino, uvidevši, da se nič pozitivnega ne zgodi. Kar se je že na občnem zboru po-vdarjalo, to povdarjam tudi jaz, naipareč, da bo od tega društva imel slehern mnogo dobička, iz tega razloga ogla-sili so se tudi taki, ki so sicer za vsako društveno delo-vanje popolnoma indiferentni. Ker jo že skrajni čas, da se v tem oziru kaj stori, ne morem drugače, kakor da neko-liko .,podrezam". Prihodnjič pa kaj druzega. Udeleženec obč. zbora. Obi^^ovalcem 1 prijajne Jfomende uljudno na^nanjam, da sem svojo gostilno, ki je bila doslsj v najemu, prevjel s 1. juntfem v lajtno osf^rbovanje. ^^^^^^^^^^^H Bagofavljam dobro in ceno postrejbo poleg i^borne vin^f^e f^apljef ^^^^^^^^^^^— Velespoštovanjem ^^^^^^^^J find. JV(ejdč ^™ veletržec 3 vinom v Jfomendi. Velika zalop vsakovrstne opeke pri F. FeČBisku v Domžalah. Postrežba točna, cene nizke. (falz-cegla) iz raznih velikih tovarn. Koleke vseh vrst prodaja tobačna trafika w Yel. ulici u ICasrBniku. Izborno zalogo raznovrstnih novih In starih vin v sodih in steklenšcah priporoča Anton MCiller vinotržec v Domžalah (Kranjsko). Jedilna mast se prodaja v trgovini J. Klemenčič v Kamniku. Stanje hranilnib vlog: nad 1,350.000 K MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU Rezervni zaklad: nad 25.000 K sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. — Rentni davek placuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog1 jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Karaniška z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišCa denar maloletnih otrok in VarOVailCeV. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poitne hranilniee. Posojila se dajejo na zemljišča na 5°/0 obresti in na araortizovanje v 36 letni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega po.1 leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Karaniku.