■ ,j » t
Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October 6, 1917, on Hie at the Pott Office of Chicago, Illinois. By order of the President,
A. S. Burleson, Postmaster General.
iti mm korbti 4«Uvik«|t j«4alva Mavti «o oprt-/ttoni 4m vaog«, kar pro-
TWi* papar b ¿»»«IhI U tka btorMli of tka work-fag «Um. Worker* mrm oatitiod tm all wkat tkoy prod MC«.
EnUr«4 m »momI«Iui mat Ur. Dm. t, 1907. «t Um post t Wie« «t Chicago, 111.. und« Um Act of Coootm» «f March Iri 1879.
Office: 4008 W. 31. St., efticip,
Delavci vseh dežela, združite se!"
PAZITE
aa i t «tU ko w okiopaju, Iri •O nahaja polag vačaga naslova, pritaptja-n«ga spodaj ali na ovitka. Ako j« (5^2)
številka ........ X '
tadaj vam • prihodnjo ita-vilko nalaga I lata potafa naročnina. Protimo, ponovita j« takoj.
STEV. (NO.) 581. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. CHICAGO, ILL-, DNE 29. OKTOBRA (OCT. 29) 1918. LETO (VOL.) XIII.
. *
Kapitulacija Avstrije.
Avstro-Ogiska obstoji le še po imenu; in celo to ime ne izreku le Se v uradnih krogih, kjer sku-lajo vzdržati fikcijo, dokler j« mogoče. V resnici jf ps to, kar se je nekdaj imenovalo Avstro-ogrska monarhija, že prenehalo eksistirati in Karlova vlada je to indirekt 110 že sama priznala.
Dosedanji avstro-ogrski zunanji minister l>aron Burian je odstopil in grof Andrassy, ki je bil imenovan na njegovo mesto, je pohitel z odgovorom na zadnjo noto predsednika Wilsoua. Ta odgovor pa ne pomeni nič manj. kakor popolno kapitulacijo Avstrije. Njega besedilo je sledeče:
"Odgovarjaje na noto predsednika Wilsons f dne 19. t. m., sdresirano na avstro-ogrsko vlado in obsegajočo odločitev predsednika, da lioče v vprašanju premirja in miru naravnost govoriti z avstro-ogrsko vlado, ima avstro-ogrska vlada čaat izjaviti, ds se strinja kakor s prejšnjimi predsednikovimi proklamacijami tudi s stališčem, označenim v zadnji noti, glede 11a pravice avstro-ogr-skih narodov, zlasto Čeho-Slovakov in Jugoslovanov.
Sprejemajoča vse pogoje, ki jih je predsednik določil za uvedbo pogajanja za premirje in mir, misli avstro-ogrska vlada, da ni nobene zapreke več, da se prične tako pogajanje.
Avstro-ogrska vlada izjavlja, da je pripravljena, ne da bi čsksls na rezultat kakšnih drugih pogajanj, vstopiti v mirovno pogajanje med AVstro-Ogrsko in državami nasprotne skupine in v pogajanje za neposredno premirje na vseh avstro-ogrskih frontah.
Predsedniks Wilsons prosi, da bi bil tako
prijazen in storil korake v ta namen."
• • •
V resnici ni mogla avstro-ogrska vlada odgovoriti nič. druzega kot to, kar odgovarja And-Kljub temu učinkuje ta nota kakor prednje. Od Bertholdovega ultimata, ki je po- . J! sedanjo vojno, so vse ursdne avstrijske dihale ponos in pogostoms prevzetnost. Člo-bil dunajskih ošabn<*ti J* tako vajen, da ni pričakoval ponižne besede od te strani, tsdnje Burianove note «o bile v tem osiru ne-Afcrsdne in verjeti jim je bilo mogoče le zaradi
tega, ker se je videlo, da teče Avstriji veda v grlo. Toda vsi prejšnji avstrijski predlogi so vendsr izhajali od predpostavke, da ostane Avstro-Ogr-ska cela in da se o tem sploh ne razprsvlja.
Ko je prišla zadnja Wilsonova nota na Dunaj, je morala razpršiti to iluzijo. Ali Karlova vlada je vendar še poskusila igro, s katero bi nsvidezno izpolnila Wibonovo zahtevo, pa se je v resnici «< ognila. Ponudila je Čehom iii .Jugoslovanom gla-s sovito avtonomijo, misleča, da se bodo narodi čutili presrečne, če dobe izza vseh bojov in žrtev drobtino tega, kar v resnici zahtevajo. Ako bi se bil ta načrt posrečil, bi bila Avstrija sporočila Ameriki, da se je že pobotala s Čehi in Jugoslovani, pri tem pa bi bila ohranila svojo eksistenco, tudi če bi se bila zunanja oblika nekoliko izpremenila.
Toda igra ni uspela in če bi bil Burian res tako dalekoviden državnik, kakor se je rad delal, bi bil moral vedeti, da se ne uiore posrečiti. Narodi so dajali dovolj očitna znamenja, da je minil čas za kompromise;, absolutna nesposobnost avstrijskega državnega zbora za delo je izvirala i/ dejstva, da ga iienetuški narodi niso več smatrati za svoj parlament; ko se je Seydlerjeva in pozneje Hussarekova vlada ukvarjala z izpremeutbo avstrijske konstitucije, so Čehi in Jugoslovani niso hoteli udeležiti posvetovanj, stoječi na stališču. da jim ni avstrijska konstitueija nič mar. Le avstrijski diplomati, ki so se vedno smatrali za -'nenavadno prebrisane, ker podcenjujejo razum vsega ostalega sveta in nimajo sploh nobenega merila za pamet, no mogli biti tako otročje naivni, da *o pričakovali se kakšen uspeh ed svoje ponudbe. Zlssti pa je bilo treba zvrhane naivnosti izza predsednikove note, ki ,ie jasno izrekla, da se more Avstrija pobotati s Čehoslovaki in Jugoslovani le kot samostalnimi narodi.	'
S svojim nerodni** poiskonoa je Avstrija dejansko več škodovala, kakor koristila. Ako bi bila brez ovinkov izpolnila Wilsonovo zahtevo, bi si bila vsaj lahko prihranila nekolikievolt ij mirov ii? povrh tega bi bila vsaj za oko dostojno končala svojo eksistenco. To bi bilo, če že nič druzegs ne, ugajalo okusu. Ali avstrijski vladni
krogi nimajo niti okusa, sicer ue bi bili s svojo vnebo vpijočo neokretnostjo še svojega gospodarja. neizmučenega cesarja, pognali v blamažo. i ri-pravili so ga do tega. da je izdal artuedno povelje in manifest, s katerimi je obljuboval avtonomijo. Če bi ga bili do tega pripravili takrat, ko je umrl stari Frane Jožef, bi bila stvar pač vse dpu-gačna. Ne da ni bilo že takrat hrepenenja po neodvisnosti; ali hrepenenje po miru je bilo močnejše in radikaici še niso imeli povsod večine. Akor bi bila avtonomija in mir šla vštric, je prav lahko mogoče, da bi se bila Avstrija še rešila v federa-eijo. Med Jugoslovani je bilo takrat še precej razpoloženja za tako rešitev. Slovenski in hrvaški listi so popirali cele strani s povestmi'o "demokratičnem" cesarju, in če bi bil Kari iukoj ob svojem nastopu razglasil avtonomijo, bi« se bilo uajbržc- reklo, da ie res drugačen od rajnega cesarja, in njegova bestda bi bila dobila vpliv.
Sedaj a) s svojo nezniiselno tsktiko le pomagali izpodkopati cesarsko avtoriteto.
Gotovo niso imeli tega namena. Ljudem tako do kosti segajoče konservativnosti ka.kor Burian iu tovsriften ^ploh ne gre v glavo, da bi Avstrije s svojim ponosnim A. K. I. O. 1'. — Austria erit in orbe uit ima — mogla kdaj izginiti z zemljevida in da bi mogla biti kdaj kaj drugega kakor monarhija.
Noben kitajaki kuli ni mogel bolj od strahu medleti pred vladarjem nemške države, kakor tak avstrijski baron pred "njegovim veličanstvom". Ker znajo le sami po sebi sediti. so mislili, da mora cesarjeva beseda tudi na ljudstvo tako magično vplivati kakor nanje. Nekdaj bi bili nedvomno imeli prav. Nekdaj je bil cesar tudi v Avstriji približno to kar Bog. Ampak ljudje, ki vodijo politiko, bi morali poznati in razumeti iz-preniembe v mišljenju ljudstva.
Ob nastopu mladega Karla bi ga bila vlada lahko naredila popularnega. Vojna je že do . Frane Jožefove smrti dovolj dolgo trsjsla, da je ljudstvo hrepenelo po miru. Za reforme je ps še
ruti liiriHMlr
na prcMolu je ljudsko pričakovanje veliko. In
v Avstriji ni bilo tčžko uganiti, kaj da pričakuje..
Če bi bili Karla njegovi ministri takrat navedli,
da bi bil proklamiral avtonomijo in nekoliko res-nih političnih in socialnih reform, bi se bili med ljudstvom godili čudeži lojalnosti. Toda vse ljudsko pričakovanje je bilo varano; miru ni bilo, demokracije ni bilo, avtonomije ni bilo — ljudska potrpežljivost pa je bila venomer na izkušnji. Naposled se je moralo utrditi spoznanje, da je prišla le oseba namesto osebe v dvorno palačo, dočim .)«' \s<* dre?» ost slo pri starem. (><| novega vladarja torej 111 bilo upati nič druzega kakor od prejšnjega. Naposled so se narodi morali odvrftlti od vlade in vladarja in zaupanje, ki je bilo tako zapravljeno, se ni moglo več vrniti.
Ko je izšel Karlov manifest, 30 narodi že davno pokopali idejo avtonomije. Oklic, ki je pri« šel prepozno, bi bil lahko podpisan od petih cesarjev, pa vendar ne bi bil mogel imeti uspeha. Ker so pripravili vladarja do tega, da ga je izdal, je moral pasti tudi ugled tistega, ki je stopal s takim brezuspešnim manifestom pred narod?.
Nam seveda ne povzroča bolečin, če spravi vlada cesarja v blamažo. Čim bolj je blamiran, tem bolje je iu tem več je upanja, da mu ljudstvo obrne hrbet in sploh obračuna z vladarji "po milosti božji".
Ta cilj .40 vladni modrijani precej temeljito dosegli. Odgovor na ponudbo avtonomije je bila_ splošna odklonitev, razgias češkoslovaške roub-* like, punti, izjava hrvaškega in slovenskega narodnega sveta o jugoslovanski državi, proklama-elja ogrske neodvisnosti v budimpeštanskem državnem zboru, ustanovitev nemško avstriiske . države, skratka kaos/ki je vsemu svetu predočil razpadanje avstro-ogrske monarhije.
V tem položaju seveda ni mogla avstro-ogrska vlada storiti nič druzega kakor kapitulirati. In njena zadnja nota predsedniku Wilsonu pomeni res popolno kapitulacijo.
Tako se končuje zgodovina Avstrije, polna ropa, prevar, ženitovanja za zemljiško doto i. t. d. Prejalislej je moral priti tak konec. Za žalovanje pa ni nobenega razloga. Zgodovina pozna propade
Avstrije; tsm so njih katastrofe zapisane, in to je
vse, kar je ostalo za spomin. Toliko ostsne tudi za Avstrijo; ali Se ts spomin ne bo prijszen.
Wilsonov zadnji odgovor.
I* Nots predsednika Wilsona, ki je bila odposlana v Berlin kot odgovor na zadnjo noto nemške vlade, se glasi:
Državni department, 23. okt. 1918.
Predsedniku bi se zdelo nepošteno, ako ne
Združenih državah:
Gospod:— Potrjujoč sprejem Vaše note z dne 21 t. m:, vsebujoče komunikscijo nemške vlsde z dne 20. t. m., imsni čast po navodilu predsednika dostaviti Vam sledeči odgovor:
Kprejemši slovesno in natančno zagotovilo nemške vlade, da je brez rezerve sprejela mirovne pogoje, ki so bili izraženi v go^ru v kongresni ibomici Združenih držav dne 8. januarja 1918, in aačels mirovne poravnave, ki jfh je predsednik izrekel v svojih poznejših govorih, posebno v adresi dne 27, septembra, in da želi razpravljati o podrobnostih glede na izvajanja teh pogojev, ter da ne izhaja ta želja in namen od tistih, ki so doslej diktirali politiko in vodili vojno na strani Nemčije, temveč od ministrov, ki govore v imenu večine v državnem zboru in v imenu velike večine nem-Akegs ljudstva, in sprejemši nadalje natančno obljubo sedanje nemške vlade, da se bo držala člove-
čanskih določb civiliziranega vojskovanja na suhem in morju, čuti predsednik Združenih držav» da se ne more odreči vprašanju premirja, ki ga morajo odobriti vse vlade, s katerimi j« vlada Združenih držav v zvezi v sedanji vojni. „
Toda njegova dolžnost je ponovno izjaviti, da more biti edino premirje, ki bi ga bil opravičen predložit? v razpravo tako, da lahko Združene države in države, ki so z njimi v zvezi, vsak čas uveljavijo vsako sprejeto določbo, in da bo vsaka obnovitev sovražnosti cd strani Nemčije nemogoča.
Iz~tega razloga je predsednik poslal vladam držav, s katerimi je ameriška vlada v zvezi kot sobojevnik, vso korespondenco s scdiu.jo nemško vlado in obenem sugeriral omenjenim vladam, dn se naj posvetujejo s svojimi vojaškimi poveljniki kakor tudi s poveljniki armade Združenih držav z Ozirom na pogoje premirja. ¡11 sicer take*pogoje, ki bodo popolnoma ščitili interese prizadetih ljudstev in za jamčili zavezniškim vladam neomejeno oblast za varstvo in uvel javi jen je podrobnih mi • rovnih točk, ki jih je sprejela nemška vlada, toda pod pogojem seveda, da so navedene vlade pri -pravljene sprejeti ntir pod omenjenimi pogoji in
načeli, in ako sprevidijo, da je premirje sploh mogoče z vojaškega stališča.
Ako se zedinijo za pogoje premirja, tedaj bo Nemčija v resnici dokazala, da je brezpogojno sprejela mirovne pogoje in načela, iz katerih izvira vsa akcija, če sprejme sugerirane pogoje za premirje.	* •
zakaj zahteva omenjeno izredno poroštvo, bi s povsem odprtimi in jasnimi besedami povedal, zkaj zahteva omenjeno izredno poroštvo. . Kakor so značilne in važne ustavne spremembe, o katerih govori nemški tajnik zunanjih zadev v svoji noti z dne 20. t. m., vendar še ne izgleda, da jo odgovornost vlade napram nemškemu ljudstvu v načelu popolnoma izvedena, niti ni nikjer nobenih garancij, da ostane dotična ustavna sprememba,'o kateri je deloma nekakšen sporazum, stalna. Dalje ni dokaza, da je doseženo jedro sedanjih tež-koč. Mogoče je res, da so prišle bodoče vojne pod kontrolo nemškega ljudstva, ampak sedanja vojna še ni prišla in mi govorimo o sedanji vojni.
Očitno je, da nima nemško ljudstvo še vajeti nad militarističnimi oblastniki v cesarstvu v rokah kot bi moralo; pruski kralj še vedno kontrolira politična pota v Nemčiji in odločilno besedo —--:--—---
imajo še vedno osi, ki so bili doslej gospodarji Nemčije.
Čuteč, da za vid mir vsega sveta zdaj od jasnih besed in dela v ravni črti, je predsednik dolžan izjaviti» ne da bi pri tem mehčal trde besede, da ne morejo narodi sveta zaupati besedam onih, ki so bili doslej gospodarji Nemčije in nemške politike. Predsednik ponovno izjavlja, da ne more vlada Združenih držav pri sklepanju miru in izravnavanju vseh bolečin in krivic sedanje vojne govoriti z nikomer drugim, kakor edinole z resničnimi zastopniki nemškega ljudstva, katerim je zajamčeno pravo ustavno stališče kot pravim vladarjem Nemčije.
Ako pa mora vlada Združenih držav govoriti z militarističnimi gospodarji in monarhističnimi avtokrati Nemčije, in če bo morda morala govorili z njimi pozneje v zrdevi mednarodnih obveznosti nemškega cesarstva, tedaj ne bo govorila z njimi o mirovnih pogojih, temveč edino o njihovi kapi* tulaciji.
Nič ni pridobljenega, ako se stvar nc pove.
Sprejmite, gospod, ponovno zagotovilo mojega visokega spoštovanja.
Robert Lansing.
Mirovni eksperimenti, sentimentalnost in nujnost
Odkar je Nemčija s svojo vojno srečo toliko pri kraju, ds so ksjzerske sanje o nadvladanju svets razpršene, je prevzela njena diplomacija glavno vlogo namesto vojaških gospodov. Mirovno gibanje pomeni sedsj vsakdanjo hrsno nemške vlade Nota sledi noti, in dssi so odgovori, ki jih dobiva, drug od drugega jasnejši, tsko da ne ostane poleg tendence za razumljivostjo nič prostora is frszerstvo in tskozvano diplomatično uljud-nost. se berlinska vlada vendar trudi, da bi — vsaj na tidez — ohranila duševno ravnovesje in hladno kri. /
' V Nemčiji je to popolnoma nova prikazen. Že prvi nota, s kstero je predsednik Wilson odgovoril princu Maksu, bi bila še pred nedavnim spravila vso oficijelno Nemčijo ns noge in krik nsj-globokejšega ogorčenjs bi bil zadonel po vsej de-želi. Kajzerjeva vlads bi se bils čutils užsljeno in « njo vred bi morslo vse ljudstvo trditi, ds je užsljeno v dno duše. Kdsj se je Se zgodilo, da bi bil kdo nemšk. ksncelsrjs vprašal, v čigavem imenu ds govorit Ves svet je vedel, ds je ksneelar prvi uradnik "njegovega Veličanstva"; nota, ki prihs-j» od cesarjevegs zsupniks, ps mors po\sod pričs-aovsti ensko »poitovsnje, kakor da prihsjs od
vladarja samega. Vprašanje, v čigavem imenu govori kancelar, pa Se v takem tonu, da se noti očitno odreka vrednost, če je pisana v cesarjevem imenu, bi se bilo v wakem prejšnjem času imatra-lo za žalitev veličanstva, kar je v Nemčiji največji sploh mogoči greh. Če pa pride s takim vpraša -njem celo predsednik republike, mož. ki ue nosi krone ns msziljenem temenu, ki nima niti sorodnikov v nobeni dinasaiji, ntož, ki je za svoj urad le izvoljen na gotovo dobo in mora po preteku tega časa eriustavno odstopiti ali pa prepustiti odločitvi ljudstva, če t u še enkrat zaupa predsedni-štvo, tedaj je to za cesarja po milosti božji izraz nezsslišsne predrznosti, ki bi se mogla — po nazorih, ki so vedno vladali v Nemčiji — komaj z nemškim zasedenjem VVsshingtons primerno kaznovati.	t
Z vsem, ksr smo doslej vedeli o Nemčiji, je bilo v kričečem nasprotju, kar je odgovorila M a-} ksova vlada. Krotkost, s katero je pripovedovala, da se vrši v Nemčiji konstitucionalna izprememba. je bila enostavno nezaslišana. I11 vendar se je res kazala taka krotkost. Le da je princ Maks v svoji krotkbsti nekoliko pozabil ns vtaničnert. Takrat, ko je odgovarjal predsedniku W i lsonu, da govori
v imenu nemške vlade in nemškega naroda, je bil kancelar po doslej veljavni nemški konstituciji odgovoren edino kajserju; njegova trditev torej ni držala, kajti dokler ima "njegovo veličanstvo" pravico, da ga odstavi, kadar ga hoče ali pa da ga proti volji parlamenta drži v tfradu. je mož v resnici lc kajzerjev zastopnik.
Marsikje pa je oblika prinčevega odgovora naredila več vtiska, kakor njega vsebina. V širokih krogih se je razširilo mnenje, da »o nemške note res že pravi resni koraki miru, katerim mora neposredno slediti premirje in v najkrajšem času mirovna konferenca.
Wi!sonov zadnji odgovo je nekoliko ohladil to nekoliko prevročo vero. Vendar pa je ostalo še veliko optimizma, ki le ni tako utemeljen, kakor se marsikomu zdi. Položaj v centralnih državah je pač tak, da se ne bi bilo čuditi nobenemu naglemu odločilnemu dogodku. Ali doslej še ni takega dogodka. in dokler ga ni, se mora. računati s tem, kgr je.
Prišla so porrteila, da se v Nemčiji nastopa proti Viljemu in proti Hohenzollernom sploh. Javljalo se je o vehementnih člankih v južno nemških listih, ki zahtevajo tu abdikacijo kajzefja./s^i so-
dišče za tiste, ki so zakrivili vojno. Nekatere vesti so govorile o velikih demonstracijah v Berlinu, pri katerih je bil slavljen liiebkneeht in ki so imele baje izrecno republičanski značaj.
Kakor pri vseh časnikarskih vesteh, se je tudi tukaj treba varovati lahkovernosti. Nikdar se ne sme pozabiti, da je tudi sedaj tekma med mnogoštevilnimi poročevalci, kdo da bo telegrafiral kaj bolj senzacionalnega. Kazun tega so tudi poročevalci ljudje, večalimanj z občutki kakor vsi drugi, pa radi poročajo, kar je čitateljem simpatično. Pri tem se zgodi, da pomagajo dogodkom s svojo fantazijo: včasi se čez nekaj časa uresniči, kar brzo-javljajo že kot gotovo dejstvo, včasi se pa zmotijo. Tako je bilo že parkrat čitati, da se je Viljem odrekel prestolu; in vendar je še do današnjega dneva kajzer. Ns svetu je nekoliko miljonov ljudi, ki bi z najodkritosrčnejšim veseljem pozdravili resnično vest o njegovem odstopu; korespondenti vedo to in med njimi se najde dobra duša, ki napravi ljudem veselje. Vest pa vendar ne more nadomestiti faktičnega dogodka. Nemčijo je treba vzeti tako, kakršna je, ne take, kakršno bi si kdo želel.
* U (Konec ns 8. sirsnl.) ♦ # ?
Aristípov dialog o bodočnosti družbe.
Prevedel, s uvodom in zagovorom pojasnil dr. Jessen.
UVOD,
V zadnjem času se» našli med mnogimi papirji fpapirna), ki su jih izkopuli v egiptovskih smetiščih. trsli zanimiv dialog (razgovor), ki nosi kratek naslov " Dialogos", toda zaradi svoje vsebine in ker je treba, da se loči od drugih podobnih dia< logov, je dobil ime; "Aristipov dialog o bmločuo-sti družbe". Aristipov dialog j« pisan v iutcm slogu, kakor so bili pisani Platonovi in Kscnofo-novi dialogi. (Po njih uiu hočejo nekateri dati ime "Aristip"), ki so postali najnavadnejša oblika kratke znanstvene razprave. Pozna pa se mu, da. izhaja iz poznejše dobe in ne dosega nit i v obliki niti v jeziku klasičnih vzorov.
Cčenjaki se še prepirajo, kako je s tem dialogom, kajti odprl je celo vrsto novih vprašanj. Najvažnejše je seveela vprašanje o avtorju; po mnenju nekaterih je napisal ta dialog lliofilos, učenec iu zvest pripadnik Aristipa; to mnenje je tem bolj opraviewio, ker so našli poleg tega papirja mal odlomek, na katerem je naslov drugega dialoga, ki govori 44o sreči in o slasti", od katerega pa se je ohranili» samo naslov. Tam je razločno napisano, da je,lliofilos pisal dialoge; moremo celo sklepati, da je napisal celo-vrsto dialogov, ki so morebiti izpopolnjevali drug drugega, kakor Kse-nofontovi v "Spominih na Sokrata". Dialogi so •bili najbrže pisani kot siHmiin na učitelja Aristipa. Drugače o Iliofilu ni znano in se doslej sploh ni vedelo, da je bil pisatelj. Toda tudi če prisodimo Iliofilu avtorstvo tega "Dialoga", veudar ostaile nerešenih še mnogo vprašanj. Zgodovina filozofije pozna namreč dva Aristipa: starejšega in mlajšega. Mlajši Aristip je bil sin hčerke starejšega Aristipa. ki ji je bilo ime Arete in je bila znana kot filozofka; mlajši Aristip je bil \Siuk starejšega. Zato se ne ve. kateri Aristip nastopa v dialogu, starejši ali mlajši, in tako se ne more vedeti, ali je bil Biofilos učenec Aristipov, ali je izhajal samo iz njegove šole. To pa je velike važnosti. ker bi po teui lahko določili čas, kdaj je bil dialog napisan in bi lahko določili tudi življensko dobo pisatelju. Po mnenju nekaterih so take stvari nepotrebne; toda filološka znanost jih nikakor ne sme prezreti; njena naloga je. da ta vprašanja razreši. Biofilov dialog nam nudi zanimiv pogled v družabne razmere in nazore svoje dobe, ker pa vemo, da so se filozofske šole razvijale, izpopolnjevale in tako izpreminjsle, prele za nas važno vprašanje, ali je stala Aristipova filozofska »ola takoj s počet k a na tem stališču, kakor jo kaže dialog, ali je šele pozneje razvila take nazore. Poleg vsega ne smemo pozabiti, da so ae pojavljali o filozofskih šolah razni učenci z novimi nazori, da so skušali z njimi izpopolniti stari nauk. ali pa ga speljati na nova pota. Zato ne moremo z vso odločnostjo trditi, ali je pisal Bioiilos v smislu svoje šole. — da se je držal Aristipovih naukov oziroma načel — ali je zavil Aristipov nauk po svoje. To pa je velikega pomena, ker bi bilo napačno celo šolo presojati po enem samem učencu. Videli bomo pozneje, da stoji Biofilos trdno na principih Aristipove t a koz va ne "heelonističiie šole", da pa vendar v nekaterih slučajih ta nauk po svoje razlaga. Zato ne moremo reči, ali je Biofilos nastopil takoj za Aristipom in je šola morebiti njegov nauk zavrgla, ali je nastopil že na zr.d-lije, ko je Aristipova šola že izginjala. Pozneje bomo skušali z nekaterimi opombami dokazati, da je dialog najbrže nastal že precej yoziio in da moramoBiofila staviti na konec hedonist ične šole. Ne le iz del namreč lahko spoznamo do1»o, ampak tudi iz dol»o. kakor je nam kaže zgodovina, lahko spoznamo delo.
. Iz liondona poročajo: Srbski ministrski predsednik Pašič je izjavil tukaj,-«ja srbska vlada odločno stoji na stališču kriške deklaracije, zanikal pa je, da vodi srbska vlada kakšno imperialistično politiko. Srbsko ljudstvo — je dejal -i- ne mara igrati gospodujoče vloge v bodoči kraljevini Srbov,. lirvatov in Slovencev, če se ustanovi taka kraljevina. Dalje je rekel Pašič. da je srbska vlada sporazumno s člani Jugoslovanskega celbara v Londonu na otoku Krfu zavrgla načrt ''federativne srbwko-hrvaško-slovenske države iz tehničnih in političnih ozirov", toda v slučaju, da Hrvatje in Slovenci ne sprejmejo krfske deklaracije za podlago bodoče jugoslovanske države, jim srbska vlada ne more odreči pravice do aamoe>dlo-čevanja. to je da se lahko prostovoljno izrečejo, dali se hočejo združiti s Srbijo, ali če hočejo imeti sami svojo držSvo.
Nadalje je rekel Pašič, da smatra Srbija za svojo narodno dolžnost, da osvobodi tftilc. Hrvate in Sloven?? izpod avstrijskega jarma, in ko bodo svobodni, si lahko pr.sto volijo, kam hočejo iti. Obenem je Pašič povdaril. da sodi po izjavi kluba jugoslovanskih poslancev v avstrijskem državnem zboru, da so Slovenci in Hrvatic že izdelali načrt glede na svojo bodočnost in ta načrt pride v javnost na najsvečanejši način v bližnji bodočnmti.
Pašič je govoril eno uro z Lloydom Oeorgom zadnji petek in po konferenci je izjavil. «In je popolnoma zadovoljen z izidom pogovora.
" Volkszeitung", glasilo socialistov v Nuern-bergu, zahteva smrtno kazen za nemške junkerje in imperialiste. ki si zakrivili vojni. List prav nič ne izjema kajzerja. ko piše: "Na vešala s krivci, pa naj bodo kdorkoli!" -- Dunajska "Arl>eiter Zeitung*' spodbuja socialiste v Nemčiji, da naj neusmiljeno kaznujejo glavne krivce. List pravi: "Ko se vojaki vrnejo iz zako|w»v po štirih letih brezprimemega trpljenja, tedaj pride obračun z
Du nam bo 44 Dialog*' razumljiv, uioruiuo po-dati pred vsem nekaj o|>ilzk o Aristipu in njegovi aoli
Aristip (okoli I. H53 «iS pr. Kr.) je bil rojen v Ciretii in je postal učenec Sokratov, dasi gu Aristotel prišteva mul sofiste — pa morebiti le zato, ker se je dal plačati zu SVoj pouk. Ootovo je. du je bil ob smrti Sokratu v Atenah in du se je siuatrsl zs učenca Sokralovejru.
Toda Aristip s» je Sokratov nuuk po svoje razlagal. Zmernosti in vzdržnosti ni priznaval tako kakor Sokrat, ki je priporočal ti dve glavni čednosti. Že Ksenofon omenja Aristipa kot veselega lahkoživega človeka. Aristip je pripadal torej oni veseli atenski družbi, katere cvet je bil Al-cibijad. V starem veku je bila znana njegova življenjska modrost, s katero ae je znal prilagoditi razmeram in družbi; sladek užitek življenja mu je bil nad vse: svoje razmerje do življenja, do družbe iu ljudij je uravuul tako, da si je ohranil svobodo in da je užil kolikor mogoče sladkosti iu ra-d«M*ti življenja. Njegova deviza je nekako bila: vzemi od življenja radost — a pusti brit kost. Zato je hotel, da si prilagodi razmere, ne da bi se prilagodil onim razmeram.	.
Obvladati življenje iu ne dati obvladati se. Zato jo u. pr. tudi pri uživanju radisti treba pomisliti aliHe bo to radost treba pozneje drago plačati. Ako bi bila brit kost večja nejro radost, moder eUuek ne bo užil radosti. To je bila Arisli-pova modrost življenja. Zato jc bil previden v občevanju in ni pustil niti da bi postal < d vise n od hetere, pri kateri se je napil Ijuliezlii, riiti ml tirana. ki je slučajno takrat vladal..Ker javne razmere najbolj vežejo človeka, ni hotel nikake državne časti in je rad potoval, da asi bil v zvezi z domačimi političnimi razmerami. Tako si«je Aristip o-hranil svobodo, kot človek in kot državljan; le tako svoboden človek lahko nemoteno uživa radosti življenja. Radost življenju mu je torej merilo vsega dejanja iu uehanja. Treba je torej storiti vse. kar rodi in množi radost in opustiti vse, kar redi in množi bolest. V tej t»>člvi izhaja Aristip iz Sokrata. Sokratu je bilo spoznanje najvišja čednost — plačilo te čednosti pa je — sreča, blaže-nost (eudaimouia). Ta Sokratov nauk se je dal lahko različno razlagati, treba je bilo samo vprašati: Kaj je sreča, blaženost T Soft it i so ličili, da je človek merilo vseh stvari, torej ima vsaka stvar ono vrednost, ki ji jo prisodi človek. Tako je tudi s srečo. Sokrat sam je dopustil, da je dobro za vsakega to, kar je zanj koristno. Torej se tudi sreča, blaženost da razlagati» stališča koristi.
Iu tako imamo po Sokratovi smrti tri filozofske šole. ki se« razločujejo med seboj prav po tem. •da si različno razlagajo srečo. Antistenes je n. pr. rekel, tla je najsrečnejši ta, ki :iajiuauj potrebuje: sreča jc torej v zade>\oljiiosti (zmloyo!jiiost s tem. da človek ničesar niiua iu po nifemer ne hrepeni.) Zadovoljiti se z najmanjšim iu ne dati "K«» premotiti hrepenenju po imetju in uživanju, kajti hrepenenje je nesreča, ker moti srčni mir. ki ga daje za-dovoljnost. Skrajni in vsem dobro znani filozof ic šole jc bil Diogcn. ki je prebival v sodu in je razbil celo zadnjo črepinjo, ko je videl otroka, ki je pil vedo i/, perifča. Filozofi te vrste so seveela v življenju kazali svojo srečo s tem, da so živeli skrajno skromno, hodili so v samih plaščih s palico, v roki, da so odganjali pse, zato «o jim rekli tudi pasji filozofi ali ciniki. Svoje življenje so ho. teli živeti po vsem naravno, po priroeli, Pozneje se je iz te šole razvila stoišks šola. ki jo jc ustanovil Zenon. Zcnou se jc vozil po in^.n in vihar mu je uničil \>e premoženje.; namesto da bi žaloval.'je šel iskat modrosti in je rekel: Vse izguhivši sem vse našel in je ustanovil stensko šolo. Drugače
nego Antistenes si je razlagal srečo Aristip. Bla- 1 Šenost mu je bilu uživanje, slast, radost. Po grški besedi	so reldi njemu iu njegovi šoli; hc-
doniki; kakor je cinik našel svojo srečo v mirni zadovoljnosti, tu ko jo jc našel hcdonlk v hipnem i užitku. Vprašanje jc bito ali ni to edina m« ve/ua blaženost iu vse drugo - prevara.
Nasledniki Aristipovi so razreševali vpraša • nje, uli jc sreča v stalni uli hipni slasti, v duševni ali telesni, v idealni ali resnični.
Aristip sam kljub svojemu veselemu Življenju še ni bil lahkomiseln človek, ampak je (»stal v tem zv'e.it učenec Sokratov, «lu je hotel modro'živeti, spoznati resnico in najti srečo; zato je priznaval zmernost v toliko, kolikor bi nezmernost škodovala radosti življenja: ako bi bil vsled uživanju talan ,ne uživaj, ako bi se |»o grehu kesal. ne greši, ako bi imelo dejanje zle nasledke, ne stori gu. Zato njegov nuuk o slasti iu radosti ni bil namenjen širokim vrstam, ampak onim, ki ga obvladajo, torej izobraženim, premišljenim, modrim. Kdor sam spozna, kako .%e more veseliti življenja brez škede, naj se veseli; pazi naj na svojo svolx»do in naj gleda, du ne bo malo radosti plačal z veliko ža -, lost jo. Duues bi rekli: vsak naj greši toliko, kolikor prenese. Seveda so A rta t i pa mnogi tudi napačno razlagali. Iz njegove šole se je razvila pozneje epikurejska šola. imenovana po Kpikuru, ki je enostransko razvil te nauke.
Poleg obeh teh šol je nastala po Sokratovi smrti tudi tukozvuua uieguriška šola (|»o usía no v-itiku Kuklidu iz Megare), ki je združila vprašanje o dobrem z eleatsko metodo, ki pa je pustila vprašanje o sreči iu o namenu človeka odprto, tako da je bih» to vprašanje stalno na vrsti in vzrok večnih prepirov; zato je dobila cela šola naslov; eristiki (prepirljiveii in je pozneje iz nje izšla -r- skepsa.
Ti da nas zanima pred vsem Aristip in njegova šola. Kakor se vidi je umrl Aristip v visoki starosti. Imel je mnogo pripadnikov, kar se da razlagati iz duha časa. kajti ki|»eča kultura je bolj in bolj omamljala in pouiehktUlevala mladino in jo vabila k veselemu uživanju. Ker je bila takrat navada, da se je vsak iilteligeut rad prišteval kaki filozofski šoli, so mnogi iz mladine sprejeli Ari-sti|M»ve nazore..
« ' . . . ..' • . ~ - . , , , Aristipova šola se je ln»lj uveljavljala v življenja negO no papirju, dasi njena življenaka mo-d ros t ni bila tako lahko razumljiva kakor se je zdelo na prvi pogled : Spoznati življenje iu si ga prilagoditi ter noti «d njega, kar je dobrega iu sladkega, to jc bila maksima te šole. Zato previa -duje v nji racionalizem, ki prehaja v ateizem iu v svojih skrajnostih prehaja potem šola v epi kure i-zem. v brezmiselno uživanje brez vseh obzirov. Toda vsak tudi največji na tik je našel napačnih razlagalcev, tem lažje lepi nauk Aristipov. Aristipove filozofska šola se je ohrauila d«» 200 let ; imenovali smo med njegovimi nasledniki Aristipa mlajšega in njegovo mater Arete; znana imena so: Theodoros (znan bogotajec, ki je dobil naslov '4 at heos"), llegadas, Anikeris iu Kueineiio^ láñemenos je znan po svojih delih o bogovih, kjer presoja vero iu mitologijo z racional is t ič nega stališča in trdi, da so bili bogovi nekm" vladarji, ki so postali polbogovi in pozneje bogo\i. l'o njem se imenuje ta smer v razlaganju mitologije cicmeri-zeni in spominja nas na smer prosvitljcne dobe XVÍT1. stoletja. K tej šoli je torej pripadal tudi Biofilos. Kakor sta Platon in Ksenofon ovekove-čila svojega učitelja Sokrata in njegove nazore v svojih dialogih, tako jc hotel tudi Biofilos oveko-večiti svojega učitelja Aristipa. In naše mnenje bi bilo, da moramo pri tem misliti na starejše Aristipa, začetnika hedonistiške šole. Dovolimo
Utrinki
.
onimi, ki so zakrivili katastrofo, vojne. Ljudstvo mora pomesti z. imperialisti in samo vzeti vladne vajeti v roke."
Iz Pariza poročajo: Kakšen vtis je naredil predsednik VVilaem na francoske socialiste s svojo mirovno akcijo! .
To vprašanje je bilo zastavljeno Marcelu Cachinu, socialističnemu poalaneu v francoskem parlamentu in uredniku glavnega glasila stranke "I/ llumanite". Cachin jc bil izvoljen urednikom na pravkar končanem zboru francoske sociali -stične stranke, vsled česar ima zaupanje v stranki. Cachin je tudi član zborničnega odseka za zunanje zt.de v c.
Njegov cd govor jc bil: "Francoski sociajisti smatramo predsednika Wilse>na za veliko moralno rib» in imamo neomejeno zaupanje v njegovo besede."
Na vprašanje, če pričakuje kaj kmalu revolucijo v Nemčiji, je Cachin odgovoril: "Nekaj takega jc že v teku. Velik* izpromembe so nastale. Na ta način se začenjajo vre revolucije. Pred enim mesecem so pruski častniki še prisegali zvestobo samo kralju. t«>da kancelar jc izjavil pred enim tednom, da bo arumdn odvlcj odgovorna državnemu zboru. Samo v tem činu je precej revolucije. Značilno jc tudi. da so prišli v kajzerjev kabinet ministri, katerih si ksizer najmanj želi. A kaj še pride!"
Pri roda jc iznajdljiva v svojih pripomočkih, ona deluje s sroelstvi, ki jih niti ne sanja naša fantazija.
— - - Neskončno zija za menoj in v bodočnosti se mi odpira večnost. Iu tu slonim ob jese nskih brezah in sanjam v to ucakemčnost, pa jc ne norem nasanjati.
Le padaj, padaj, velo listje, da bo kmalu |»o-mlad! - -----
Z Dunaja poročajo, da je avstro-ogrska vlada sprejela Wilsonovo notd oel zadnjega petka in <la Im> kmalu odgovorila nanjo. Na Dunaju smatrajo, da Wilson ni odgovoril, kar je prosila Avstrija, namreč na vprašanje glede pogojev, na poellagi katerih je možno razpravljati o miru.
Iz Haaga poročajo: Tukaj kre»ži vest, da bo Avstrija prosila za separaten mir še ta teden.
Iz Berna pore>čajo, da bo Ogrska prosila za separaten mir z entento.
on
lz Amsterdama je prišlo poročilo, da je Ogrska na pragu revolucije. Ogrski republičani groze, da ovrže jo monarhijo iu ustanove ljudsko republiko z grofom Kurolvijem (?) kot začasnim predsednikom, če se ne začne pogajanje za splošni mir v treh dneh.
Po vesteh v nemških listih namerava cesar Kuri proglasiti neodvisnost (!) Ogrske s pravico, da ima svojo la*tno armado iu svoje diplomatično zastopst vo.
lz Amsterdama poročajo: Nemški listi z nekakim ponosom naglašajo, da je Turčija pripravljena izvesti 'velike reforme". Carigrad ima po-stuti svobodna luka, dardanclske utrdbe se imajo odstraniti in Dardanelc bodo odprte pod pogojem, da ostane Carigrad glavno mesto Turčije. Turška vlada 11 h I i obljtlbuje avtonomijo za Arabijo, Armenijo, Sirijo in židovski pas v Palestini. Vplivni turški listi priporočajo separaten niir z entento.
Iz Berlina javljajo, da je Maks llarden dejal v nedeljo na javnem shodu t ..Kadar pade trdnjava, ni nobena sramota, če se poveljnik poda. Kaj-zcr nieira vzeti svoj križ in skleniti hitro mir. Kaj-zcr naj pokaže, da je vreden postati prvi državljan nove Nemčije. Kruta ironija mora biti, da
si to misliti, kljub temu, da vse kaže. da Biofilos id bil mknec Arisiipo\.
Biofilos namreč v svojem dialogu omenja Pla. touovo držaVo, K iciiofoiitova eiela iu Aristotelove nazore in tako smo opravičeni misliti, du je Biofilos bil učenec mlajšega Aristipu. uli pa je bil le pripadnik Aristipove šole. K teulu nas silijo posebne kulturne in socialne razmere, ki se« kažejo o dialogu. Po •fašem iiineju lx> treba določiti dobo 200 pr. Kr., kot om e'as, o katerem je nastal Dialog' Po vsem soditi je bil Biofilos Atenec, dasi ima njegov jezik vse znake helenačinc in in« je torej težko določiti ožje» domovino. Mogoče pa je, da bedo zgodovinska in filološka raziskavanja natančneje posvetila v njegovo delo in življenje. Naš namen ni, da bi o tem natančneje preiskovali. Njegove nazore bomo s|»ozu«Ai iz njegovega dialoga, ki smo ga prevedli kolikor mogoče dobesedno. Marsikaj si bomo lat je r-Hagali. ako pomislimo na dobo in na* šolo, iz katere je izhajal. Zanimiv je njegov dialog v tem, da razrešuje povsem moderno vprašanja. Biofilos pusti vprašanje nerazrešeno. dasi jasno kaže, kje leži prava razrešitev.
Naš prevod je prirejen po originalu; skušali smo ga podati v kolikor mogoče razumljivi obliki. Posamezne opombe bomo pridejali peni črto in v zagovoru.
RAZGOVOR.
v	-	.
• Aristip dokazuje Deniokritu , da je beda največje zlo, proti kateremtu se mora vsak Imriti, da se pe»spcši sreča in blagostanje družbe.
Ko je Aristip v'elel Demokrita pri delu glael-nega iu utrujenega, mu je rekel:
4 Povej mi. 1 >cmokritos. zakaj moraš tako težko elelati!
—	Da si zasluži m kruh a! —je odgovoril De-mokritos, zakuj. uki hi imel kruha, bi ne delal. Hodil hi kakor ti in bi premišljal o lepili stvareh.
—	Toda premišljati moreš tudi seMlaj pri delu.
—	'1W*	tiuli oedaj pri delo*
—	Nikakor ne. kajti ako je telo utrujeno, jc utrujen tudi duh. Tudi bi mo malo pomagalo premišljati, kajti kelor nima kruha, mora delati.
-- Toda delati moramo vsi. dragi Demokritos, ker bi brez elela ue mogli živeti: zato delajo eni z gKvo. drugi z rokami; eločim *e nekateri pečajo z državnimi posli in z javnimi vprašanji, vreliju se* drugi v orožju, da branijo elomoVino, drugi skrbe za vzgojo mladine in zopet; drugi za umetnost in zabavo; nekateri pa morajo obdelovati polje, drugi morajo pripravljati saelovc, drugi kuhati; tako je treba nekaterim delati v jarkih in grobokopih. drugi morajo staviti iu zidati zopet .drugi delati v pristanu ali prevažati tovore». Tako ima vsak človek svoje opravilo; kelor bi pa ne iute»! oprav ila bi ne bil vreden življenja, ker bi liil kakor breme druži*. ,ki bi ga-morali rediti dragi. Zato je imel prav imžanski Platon, ki je* raadeHI elnižbo enako človeškemu telesu, ki mu prebiva v glavi modrost, v prsih hrabrost, a v trebuhu pe>-željenjc, take» da naj menlrijaiti vladajo, hrabri naj branijo, a drugi naj skrbe, da bo trebuh sit.
—	maš prav, elragi Aristip, da tako govoriš o modrem Platonu. Ni mi neznano, ela sta Platon in Aristotel pustila v svoji državi sužnje kot nujno potrebno podlago družbe in države, kakor je t rebuli. kljub svoji ničvreeliii vsebini nujno potreben vsakemu človeku. Priznal boš. o Aristip, da bi s praznim irebuhom niti modri ne mogli vladati Mržavel. niti bi hrabri ne mogli braniti ekmovi-
r ne: «In je trebuh te»re»j najvažnejši zu obstoj člo-i veka. kakor smo tudi delavni sužnji najvažnejši I za obstoj države.
Avstrija, ki je začela vojno za svoj oUstauek, zdi j izjavlja, da ne more več eksistirati.M
lz Kima poročajo: Finančni minister Nit ti izjavlja, da znaša elolg Italije devet miljard lir od leta 1915 odkar je Italija v vojni.
Princ Bsdenski, nemški kancelar, je ]>ovcelsl v nemškem državnem zboru — kakor javljajo i* Amsterdama — da je kriza Nemčije dospela Jo vrhunca in ela zdaj vse zavisi oel tega. kaj odgovori Amerika na zadnjo noto nemške vlade. Ako Wilson zavrže prošnjo za premirje in mir - je reke! Maks — tedaj se bo moralo nemško ljudstva odloČili za obramb«» domovine in ou upa, da se bo ljudstvo odločilo za to.
Kancelar je indirektno in nehote priznal, d* je Nemčija na robu propada. Njegov govor se je največ sukal okrog kočljive točke, da sprejem Wilsonovih pogojev še ne pomeni, ela oelpade>» vse zahteve Nemčije. Nemški vladi še ni jasno, ali pride mir h pogajanjem uli nasilno, toela Nem čija mora biti pripravljena ua oboje, de»kler prihodnji Wilsono v odgovor ne začrta ene ali druge poti.
Kancelar je tudi priznal, da moč neni*kfgs orožja ne more več odločiti, kakšen ima hiti bo-doči mir, temveč se je treba zanesti le na „pra vično pogajanje in izbrati tinto pot, ki bo pravični /a obe stranki". Maks je skoraj v vsakem hMV-ku navajal besede 'nemško ljudstvo' v imenu nemškega ljudstva in za interese nemškega Ijml-stva".
Hcjal je tudi, da gotovi krogi v Nemčiji tožijo, da sprejem Wilsonovih pogojev pom-ni po-1 lačen je Nemčije in da se mora Nemčija p.idsti a spi racijam inozemskih teženj. Po njegovem mnenju to ni res, kajti Nemčija ima ravno tako prs-vico do sainoodločevanja kakor drugi narodi.
ROZA.
Poleti je bilo, ▼ tistem času, ko omedlevajo evetke od vročine in drhti razgreti »rak. Po nji-
vab je valovilo zoreče lito, oHvnozelena barva ae je počasi umikala medlorumeni, ki je mestoma ie prehajala v zlato. Po senožetih no prepevali kosci. Hano v jutro ho se oglasile pesmi, krepke pesmi zdravih ljudi. In ves dan in pozno do večera so spreml jale deJo v večjih in manjših prenehlja-jih. Obrazi so goreli. Na čela in na lira je stopil pot in žile na rokah so nabreknile. Med delom so ostro zveneale kose.
Ko se je povsem zdanilo in je solnee le precej žgalo, so šle grsbljice na senožeti. Koža sta krila, beli rokavci, beli predpasniki — in gologlave so bile.? Okrog vratu je imela vsaka roŽa»to ruto, zloženo v tri roglje. Kden je padal po hrbtu, dva sta se križala na prsih, a konca sta bila prevezana s predpasu i Kovini trakom. Kakor mala krdela so se pomikale po cesti — velike jerbase na glavi, v desni grabijc, v levi cvetke za kosce. Tu, tam jih je krenilo nekaj na stranpot, odkoder so se zopet izgubljale na levo in deauo po travnikih. Govorile so živahno in smejale so se glasuo in zvonko. Vsepolno mirnih skrivnosti je bilo med njimi in polno življenja.	,
Zadnje med grabljicami so bile Bregarjeve. Brega r je bil trden kmet. Poznalo se je to povsod: lepa hiša. prostorni hlevi, velika gospodarska poslopja.' Vse v redu, Mae v dobrem stanju. Obširno polje, razsežne senožeti in temni črni gozdovi. Ob času večjih poljskih del je kar mrgolelo najemnikov.
Bregarjevih grahljie je bilo devet, sama cvetoča dekleta. Tri so nosile jerbase, ostale so šle za njimi, pripravljene vsak čas> da sprejmejo tovor na glavo, kadar opešajo tovarišiee. V zmernem koraku wo šle po prašni cesti, po tri in tri skupaj. Čezljale so o čipkah, pentljah, o lasnicah in rožah, pa o fantih.
Da, o fantih! Tu je bilo največ besedi, »smo Kalinov» Roža je molčala. Poslušala je, kimala je,
amejala se je, govorila pa ni. Ni ji bilo do tega. Vse skupaj se ji je zdelo neumno. Bila je lepa, revna in ponosna. Zato je bila taks. In vedela je tudi, da se o njej govori marsikaj. Saj ima vsaka vas nekaj tskih ljudi. Kožin oče je bil kočar, priden io grd, pošten in sila neumen. In dolgo, dolgo ni mogel dobiti družice. Molil je čaut Antonu Pado-vanskemu in trikrat je šel na Sv. goro, preden je dosegel, kar je želel. Naposled se ga je usmililo dekle ,najrevuejšc v vasi. Močna je bila lu lepa in je v splošnem zelo previdno računala z življenjem. Takrat, ko je vzela Kalina, ji je šlo že na petindvajaet. »Bsjto ima, je pomislila in se je od-ločil«, Ljudje pa so se posmehovali — ne njej, ampak njemu. A Kalin je bil srečen. Motila ga je samo bojazen, da utegne ostati brez otrok. Tri leta so že potekla — pa nič. Molil je k svetemu Izidorju, ki je bil pobožen kmet. Vedel je, ds bo uslišan. Hes, še ni minilo četrto leto njegovegs zakonskega življenja, ko je dobil hčerko. A v tisto vas so hodili tako bolj zakotni laški letoviščar-ji srednje vrste in Kalinova žena je bila kljub svojim letom še vedno lepa.
Dekle so krstili in so ji dali ime, kakršnega je želela Kalinka. In raatlo je in rastlo in je bilo od dne do dne lepše. In Kalin ga je ujčkal in objemal — marsikdaj je jokal od veselja.
"Kako je to lepo, če je človek oče, " je dejal včasih ženi. In ljudje so izvedeli in so se smejali
Opazili so, da enega izmed Lahov ni več na zrak, odkar žive tri duše pod Kalinovo streho. Tudi Kalinka je to vedela. Kakor da ji je pala slana na obraz, tako je minila lepota. In gubq za gubo se ji je zarezala v lice, ost za ostjo se ji i zapičila v dušo, dokler ae jih ni nabralo toliko, da so ji vzele življenje.
Malo pred smrtjo je govorila s hčerjo, ki je bila takrat osemnajst let na.
44 Vem, da ne slutiA—" Je začela a slabotnim glasom in žalost ae j« odražala v njenih ugašajočih
očeh.
Roia jo je razumela in je dejala nežno:
"Mati, vem — vso vem."
Kalinka se je zdrznila.
'4 Ro¿a 1 Ro—!i—ca..."
Roža se je sklonila in njeno vroče Čelo se je lahko dotaknilo mrzlega čela umirajoče matere.
Od tedaj je živela Roža čisto sama zase. Njena mladost je bila vedno nekam zastrta vsled zavesti, da njen oče ni njen oče, in da je njena mati trpels zavoljo nje. A ravno poslednje je grelo njen pqnos in je zsrisalo v njen značaj neksj moškega. Mati je trpels in ni tožila t Ir. to je bils njena mati.
V tem svojem ponosu je pozabila, da je ko-čarjevs hči in se je zagledala v Bregarjevega najstarejšega sina. Kar tako nehote je prišlo, da sama ni vedela, kdaj. Oko se je srečalo z očesom. Obrnila se je v stran, s misel je ostala pri njej in ni hotela nikamor. Zsto je rada hodila k liiegar-jevim v dnino in zato je šla tudi tisto jutro grabit. In ravno zsto ni govorila z dekleti. Včasih se je ozrla na naftelj v levici in se je nasmejala. Pa smeh je bil prisiljen in tudi v glasu je bilo nokaj nenaravnega, ko je pripomnila tovarišici:
"Veš komu dam nagelj! — Bregarjevcinu hlapcu." '
Tovarišiea jo je pogledala v oči, a Roža se je umaknila pogledu. Kar je rekla, je res nameravala; kajti svoje ljubezni ni marala pokazati niti z migljajem. Vedela je, ksko bi se izšlo. Treznost je sprejele od matere, čeprav ne v celem obsegu.
Me<l potjo so deklefa parkrat menjale jerbase. Ko so prišle do koscev, so jih pozdratili z u-kanjem in petjem in so jim pomagali odložili hre-• mena.
' Po jedi so kosci nekaj časa počivali, dekleta pa so odšla na delo. Roža si je zataknila svoj nagelj tja, kjer je bila ruta na prsih prekrižana. Delala je pridno in silila se je tudi v pogovor. Pa ji
ni šlo posebno po sreči. Beseda se ji je zapletala in karkoli je izpregovorila, se ji je zdelo ne-umeatno, kakor da ni rekla ona, temveč neka druga —» morda celo ueki moški.
Tako je minevalo dopoldne do piedjuinika. Kratek odmor — potem tpet isto do južine. Po južini so se nekoliko pošalili; kajti dve uri !,ta opoldne določeni koscem za odpoč|tek. Tradici-jonalns pravila poznajo Is zakon in gorje mu, kdor bi se pregrešil zoper njegs. He devet le. po smrti bi gs obirali vsi kočarji in gosteči.
Fantje so se polegli vznak, dlani /u vzglavje, klobuk na oči. Dekleta so razdelile cvetke.
No, Roža, ti se me usmili," se je pošalil gospodarjev Tone, "sicer ostanem brez cvetja."
Dekle je že hotela stopiti proti njemu, ko se oglasi ena izmed grabljic:
"Nič, nič! Rožin cvet je za hlapca!"
Suieh. Kalinova je zardela in pobledda. V očeh ji je zagorelo in v spodnjo ustnico se je vgriznila do krvi.
•"♦Jaz ne dajem cvetja!"
Dekleta so molčala, hlapec je gledal žalostno in začudeno, a Tonetov glas je padel v molk in v tišino, kakor da bi zasekal:
"Imaš prav!"
Za nekaj časa so se začeli zopet mirno razgo-varjati. Vaške novice, dovtipi, ki obstoje v dvom* 1 ji v ost i izrazov j n besednih zvez, nerodni pokloni fantov, hudomušne, mestoma precej pikre zafrka-cije deklet. Čas je potekal prijetno in veselo, dokler ni hlapec pokvaril zabave, ali iz nerodnosti, ali iz škodoželjnosti — najbrže iz neumnosti. "Po liovem letu pojdem k tovarnarju, plača dobro, t i Lah."
In kakor bi odrezal, je vae obmolknilo. Eden in drugi se je ozrl v Rožo. Ona je premerila i dolgim pogledom hlapca in zdelo se je< kot da ga hoče zadaviti z očmi. Potem se je navidez mimogrede ozrla na Toneta in je pripomnila hladno:
"Ura je! Me moramo k delu."
(Konec prihodnjič.
sprejeli vabilo provizorične poljske vlade v Varšavi, da pridejo tja m pomagajo sestaviti nov poljski kabinet, v katerem bodo tudi sami zastopani. List vprašuje, če spi pruska vlada.
Iz Haaga poročajo: V Berlinu so bili zadnjo sredo krvavi spopadi med policisti in municijski-mi delavci. V Easenu so zaštrajkali delavci v Kruppovih tovarnah.
Dalje je prišlo poročilo iz zanesljivih virov, da ?e puntajo mlsdi rekrutje, ki bi imeli iti na vojaške nabore šele leta 1920, pa jih že zdaj kličejo pod orožje. Vojaki na fronti streljajo na svoje častnike. Generslni štab je organiziral posebne, izbrane polke, ki imajo nalogo zadušiti vsak upor na fronti.
Iz Bazla poročajo: Ameriška nota, v kateri zahteva Wilson, da se morajo podati monarhi-ttični avtokratje, je prišla v Berlin v četrtek zvečer. Čim je bila objavljena v petek, je nastala veiika panika. Državni zbor je takoj zaključil zasedanje za nedoločen čas in vojni ka-| binet je bil naglo sklican nakar je razpravljal o noti.
Berlinski "Lokal Anzeiger", ki je prvi priobčil komentar o noti, pravi, da Nemčija ne bo sprejela diktiranega premirja. "Koelnische Zeitung" piše, da je Wilsonov odgovor "aroganten'*. Nekateri nemški listi, dasiravno ne izražajo posebnega veselja nad noto, pravijo, da je Wilsonov odgovor kljub temu — dober, kajti pospešil bo mir.
Berlinski "Vorwaerta" trdi, da se raširja boljševizem na Bolgarskem, Rumunskem, Turškem in v Srbiji. '
lz Amsterdama poročajo: Prebivalstvo Ho-landije je zadnje dni^narastlo za več stotisoč glav. Pomnožili so se beguni in nemški dezerterji iz Belgije. Dezeterji pravijo, da so jih njihovi oficirji podili c napetimi revolverji v rokah v bitko, toda pri prvi priložnosti se pobegnili čez belgijsko mejo. Dalje pravijo, da so rajši internirani v Holandiji, kakor pa da bi se povrnili domov in gledali svojim domačim v oči kot premaganci.
maj poskusi uvaževati — in jaz sem poskusil — se odvrne od njega za zmirom in brezupno j* njegovo kopmenje."
Štefan Poljanec je gledal v steno; bled in spaeen je bil njegov obraz.
(Dalje prihodnjič.)
RAZPIS SLUŽBE,
Eksekutiva Slovenskega republikanskega združenja ii6o
KORESPONDENTA,
ki jo zmožen pravilne slovanske in angleške korespondence na pisalnem stroju. Stenograf ima prednost. Plača po dogovoru.
Prošnje je poslsti na naslov:
Anton J. Terbovec, • Box 1,	CICERO, ILL,
Iz Berlina poročajo, da hite v Nemčiji z "demokrat izi ran jem" kakor za stavo. Saksonski kronski svet v Draždanih se bavi z vprašanjem, da dovoli tudi socialistom pristop> vlado. Baden-ski kabinet razpravlja o odpravi trirazrednega volilnega sitftema, ki se naj nadomesti s proporč-nim zastopstvom. V Virtembergu debatirajo, da bi zastopniki države v zveznem svetu sprejemali navodila direktno od poslancev namesto od ministrov, kot je zdaj v navadi.
Iz Haaga poročajo, da so se pravkav vršile v Mannheimu mirovne in protivladne demonstracije,kakršnih še nI bilo v Nemčiji. Velikanska množica ljudstva, največ delavcev in delavk, je korakala proti mestni hidi. toda tam jih je čakala vojaška policija s strojnimi puškami, ki je odprls ogenj na demonstrante. Ve«č žensk je obležalo mrtvih in mnogo drugih rsnjenih. V odgovor so demonstrant je vrgli več bomb na policiste in se zagnali proti zadnjim s tako silo, da so bili policisti vihipu poteptani.
. Z Dunaja čez Berlin poročajo, da se je Avstrija sprijaznila z mislijo o hrezpogojni kapitulaciji. Na Dunaju grozi lakota in vladne oblasti so brez moči, kajti nihče več se ne zmeni za stare postave. \Vilsonova nota je povzročila na Dunaju silno paniko in listi pravijo, da ni bils Avstri-js še nikdar tako ponižana.
Iz Berlina poročajo, da so avstrijske oblasti, ki so upravljale tisti del ruske Poljske, katerega so okupirale avstrijske čete, formalno oddale vlado v roke poljskih oblasti.
lz Aten poročajo: V Carigradu in Smirni niso nemški častniki več varni pred turškimi množicami, ki jih napadajo in pretepajo.
"Volksfreund" v Karlsruhe piše: "Ako bi se imel mir zavleči samo en dan zaradi Hohenzollern-eev, tedaj moramo odstraniti tudi to oviro. Nemško ljudstvo sc mora enkrat otresti prazne vere, da je cesar od Boga poklican vladati nas." — "Sehwaebische Tagwacht" piše: "Vparno, da zavezniki ne bodo zahtevan sramotnega miru za Nemčijo, ali če mora biti slava nemškega cesar-
stva cena za mir, tedaj je nemško ljutbitvo pripravljeno, da jo plača." — Teodor Wolff piše v berlinskem "Tageblattu", da pridejo velike težave za Nemčijo, ako Wilson z zavezniki vred tudi zdaj odreče premirje.
Iz Londona poročajo: V dobro poučenih političnih krogih prerokujejo, da bodo Nemčija, Avstrija in Turčija kapitulirale v desetih tednih; zadnji dve morda kapitulirata v dveh tednih.
Dobro informirani * poročevalci na nemški meji javljajo, da Nemčija ne more več voditi vojne dalj kakor tri meseoe. Nemško ljudstvo zahteva soglasno: "Za božjo voljo, ustavite vojno pod vsakim pogojem P
Iz Stockholma poročajo: Potniki, kiio prišli iz Petrograda, pripovedujejo, da je več tisoč ruskih pomorščakov dne 15. oktobra ustavilo predstavo v Marinskem gledališču in prisililo gledališko godbo, da je igrala pred njimi, ko so korakali pred zavod Sraolni in predložili komisarju Zinovl-jevu protest proti konskripciji pomorščakov.
Rdeča garda je pa napadla pomorščake in jih razpršila ter deloma nolovila. Tisti, ki so bili vjeti, so bili pozneje ustreljeni. Več dni potem so se nadaljevali nemiri in poulične bitke med pomorščaki in rdečo gardo. Istočasno so bili veliki nemiri v Moskvi, kjer so se uprli socialni revolucionarji, toda podrobnosti niso znane.
"Rdeči terorizem", ki ga je vpeljala boljše-viška vlada, je postal že monstruin, ki ga Lenin ne more več kontrolirati. Šefi komisij za pobijanje« proti revolucije v raznih mestih vodijo masakre na svojo pest in obsojajo ljudi na smrt, ne da bi jim dali priliko zagovora ali da bi dokazali svojo nedolžnost.
Iz Berlina poročajo, da je rekel kaneelar Maks Radenski te dni, da se bo nemška vlada upirala nasilnemu miru. Vlada, ki bi postopala drugače, mora pasti pred navalom delavskega ljudstva.
Iz Berna poročajo: Ogrska je podprla svojo zahtevo za neodvisnost s tem, da je ustavila izvoz žita v Avstrijo. Na Dunaju ljudje že več dni brez kruha in dunajski župan jc apeliral na cesar-
ja, da naj posreduje. Če&ka tudi noče več dati pšenice in ns Poljskem so omejili izvoe živil. Ži-vežni položaj v Avstriji je zelo kritičen.
Iz Bszls poročajo: Nemški kardinal Hsrt -mann je izdal pastirski list, v katerem pozivlje nemško ljudstvo, da naj moli, ksjti "črni dnevi so prišli" vsled notranjih izprememb in splošne nezadovoljnosti ljudske mase.
Iz Berns poročajo: Nemški poslanci v avstrijskem državnem zboru so proklamirali samostojno "nemiko-avstrijsko državo". Poslanci so organizirali svoj nemški zbor, ki ae ima pečati z zadevami nemških elementov v dvojni monarhiji. Za načelnika je izvoljen socialistični poslanec Kari Seitz.
Iz Ženeve poročajo: Jugoslovanski narodni svet v Zagrebu je zavrgel cesarjev načrt avtonomije. Svet je izjavil, da nima Karlova "federacija" druzega namena, kakor preslepiti predsednika Wilsona.
Iz Curiha javljajo, da so na Dunaju izbruhnili novi izgredi. Velike delavske demonstracije so na dnevnem redu.
"Frankfurter ZeiHing" opozarja Nemce, če se mora vojna nadaljevati, da se naj nadaljuje na francoskih in belgijskih tleh. Vojna na nemških tleh pa ne sme trajati niti en dan.
Berlinski "Tageblati" javlja, da je bilo v prejšnjem tednu samo v Prusiji izpuščenih iz za po rs 190 "političnih zločincev".
. Iz Amsterdama poročajo: Avstrijski cesar Kari je zadnjiteden s posebno naredho pomilo-rfil 348 avstrijskih pomorščakov, ki so čakali na obravnavo pred vojnim sodiščem zaradi upora dne 2. feb: t. 1. v kotarski luki.
Berlinski "Lokal Anzeiger" poroča, da je bila 14. t. m. vpeljana v Galiciji poljščins kot u-radni jezik in še tisti dan so bili na železniških postajah odpravljeni vsi nemški napisi. Obenem javlja, da so politični voditelji pruskih Poljakov
Poslednji dnevi Štefana Poljanca.
In takrat se mi je zdelo to nekaj sila sramotnega — tako sramotno, kakor se zdi kurbanje čistemu človeku; in slutil sem, da ne le ni potreba uvaževati praktičnih razmer, temveč da se je treba boriti s njimi in proti njiju, dokler ne omahue roka v poštenem Imju. Saj veš: takrat sem bil poet, takrat sem spremlja svojo dobo in je nisem poznal in nisem vedel kod in kam, takrat sem bil Peter Novljan."
"Lažeš!" je vzkliknil Peter. "Ne poznam te brata!"
"Takrat sem bil Peter Novljan!" je govoril Poljanec mirno in je gledal v steno. "Potem pa *em izprevidel, da ni prav nič sramotno uvaževati praktične razmere, da so ljudje večjidel, s prav redkimi, neresničnimi m žalostnimi izjemami ust-varjeni zgolj za uvaževanje praktičnih razmer »n da je sramotno, sanjati o prihodnosti človeštva in imeti zakrpano suknjo. Ali se ti to ne zdi sra motno T" "No."
"Saj sem te samo zato vprašal, ker sem bil že naprej vesel tvojega odgovora. Ampak sramotno je, Peter Novljan, da ležiš tukaj in delaš pc-smi in da boš čez leto dni klavrno poginil. Tvoja duša se povzdigne k zvezdam —" "K zvezdam!" .
tl— tvojega telesa pa še pes ne bo oblajal. Duša je odpravljena, tako tudi vse podobne besede: duh, duhovitost in tako dalje. Skrbi za telo, Peter Novljan, skrbi za telo in uvažuj praktične razmere! No, ne boš jih uvaževal nikoli, saj je celo meni izpodletelo, ki seni se pošteno trudil. To je bilo eno razočaranje, drugo pa je bilo Se hujše. Iniel sem dekleta, Peter Novljan, in sem ga ljubil. Ampak tisti dan, ko sem začel uvaževati praktične razmere, sem se namenil, da napravim s svojim dekletom po petrinsko." "Kako?"
"Po petrinsko; to jc način tistih ljudi, ki utažujejo praktične razmere. Ali si moreš misliti kaj bolj smešnega kakor fttefana Poljanca, ki namerava, da bi goljufal svojo ljubico? Žc na-
prej sem, tepec, užival sladkost svoje zmage: odidem, glavo pokoneu, visok in ponosen kakor Cezar, a na tleh moja ljubezen in ona na tleh, obraz objokan, srce razparano!" "Nič v rednost P*
"Mislil sem/namreč, da ravnajo tako tisti ljudje, ki uvažujejo, in da morajo ta&o ravnati. Kaj misliš, da sem zmagal?"
"Nisi."
"Ah, nisem jc ranil, samo omazal sem jo? In kako se je stvar končala? Ona je obrnila od mene svoj lepi obraz, jaz pa vzdihujem po nji, kakor še nikoli nisem vzdihoval. In to ssm spoznal ; ona je, ki sem hrepenel po nji od nekdaj in gospod Valentin jo je ljubil in ti zlagaš pesmi v njeno slavo. Nikar ne poskusi, da bi se kdaj odvrnil od nje, sli ds bi jo goljufsl, zsksj v tistem trenotku bo zshrepenelo tvoje srce bolj nego kdsj in zshrepenelo bo zsmsn: trd in neusmi ljen bo njen obrsz, ne bodo ti več žarele njene oči in njena roka te ne bo več vabila, fina ne ljubi tistih ljudi, ki uvsžnjejo prsktične rszmere in oni je ne poznajo; poete, izgubljence, tavajoče k zvezdam v luči svojih sanj — te ljubi in oni sami jo vidijo. Komaj se obrne poet k zemlji, ko.
PROLETAREC
LIST ZA INTERZSK DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA
VSAKI
TOREK.
- Lastnik in iadajfttelj: -
Jvftsltvasska delavska llsksvsi rfru/bi v Ckleaps, llllarfs.
Naročnin«: Za Ameriko $2.00 za celo lato, $1.00 za pol lata. Za Evropo $2.50 za celo leto, $1.25 za pol leta.
Oglati po dogovoru. Pri spremembi felvalitfa j« poleg aovega naznaniti tudi stari naslov.
CUail« «lavMik« K|UÍMCl]« Jug«al. — iwiailitUn* svea« v Ameriki. —
Fr.
tivnega. ne pa pasivnega. 44V i>o tu svojega obraza si bos služil svoj kruh" — tako izraža avelo pismo božjo voljo, in a tem je iiN* čena zahteva največje aktivnosti.
Služi si svoj kruh — aH ni že to upor proti zlemu? laikota je zJo. Ce je greh, tlu se upiraš zlemu, je edino prav, da brez dela I počakaš na smrt. Ampak tega noče Bog. Življenje ti je dal, da si , ga ohraniš. Zato moraš delati — seveda če nisi miljonar, ker tedaj delajo drugi zate, kljub svetemu pismu in božjemu ukazu.
Ra/im lakote je Bog ustvaril
II»h«iiwp.., j« r»-1	i	i,.
šiljati pr
Udovich, 1844 So. Racin« A*«., lw> re veren d X. V. naletel na gada
in bo imel izbirati, tla ga ubije ali pa tla ga piči gladka »ival, jo bo gotovo ubil, če bo le mogel. Ali je tb v redu? Menda bo duhovni gos|Hsl dejal, tla je; saj ubije še komarja, kaj ne bi kače!
Toda po njegovem nauku ni to prav. Kajti prvič je gada Bog ustvaril kakor reverenda, iu drugič je gad zlo; zlemu se pa ne sinemo upirati.
Zakaj oblači gospod /upnik po zimi debelo suknjo ali pa celo ko-
j več se j i li mora posluževati. Socialisti spoznavajo, tla je
l na, dve, tri • so- lavčeva roka
tako naj tudi de- dukcija, Delavski razred je aktiv«
izvaja, predpisane
Norimbergu prepovedati nekemu
eiallia preuredim, ki prevedt izvajalna sredstva
Vse pritožbe glede nerednega poiilja-Sja usta in drugih nerednosti, je po-L ,1€,',r"	""""V"
šiljati predsedniku družbe *e druga zla. ki prete človeku, (*
Chicago, 111.
PROLETARIAN
<hm«a tad publish«! «very Tuesday by
Sesth Slavic Wsrknes's Pab. is., __ Clnca«*, llllneis.
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, $1 !6 for naif year. -:-
Advertising rates on sgreemeat. • (ADDRESS):
pro-1 v* družabno last, edina mogoča rešitev delav» nega ljudstva, torej ogromne •»*. ¡ čine človeštva. Ker to vedo, je njih dolžnost, tla se bojujejo za svoj cilj, ker bi sicer postali so-1
ni. kapitalistični im je pasivni tovarišu zaposlenje žensk ali d«, kretnje enakomerno: Kna, dve, ¡faktor. Oba se takorekoč družita! kite pri podajanju opeke, je odlo-tri, ena, dve, tri; ampak hitro naj iii preustvarjata surovino v izgo- M občinski svet, "da sme ženska
bo čim tovljen produkt. Na ta način si ta; «ielati, da pa ne sme mešati ali do-
se šteje, prav hitro, da več kretenj v minuli, ker to pomeni tudi čim več delovnega e-tekta in kapitalističnega dobička.
Treba je tikati; ampak navdu-
krivei vseh onih grozot, ki se go-|*«*uja za tako delo se ne more za de iu ki s«) nujno spojene k Kap talističniiu redom.
4 DELO JIM SMRDI.
htevati od ljudi.
Zgodi se pa včasi, tla ne dobi človek uiti takega neljubljenega dela. Iz različnih vzrokov se to
--[zgodi. Kriza v industriji pomede
M rs. Le o nora Z. Medcrova, čla- ,,M tisoče, na miljone delavcev na niea ehieaškega urada za javno <esto. Zanimanj» za organizacijo blaginjo, je bila svojčas intervju- za soeijalizcm lahko spravi de
,dva razreda stojita nasproti kot tekmeca z diametralno nasprotnimi interesi.
Kapitalistički. razred kupuje delovno moč kolikor mogoče po nizkih cenah in posledica tega so| majhne plače ter dolgi delavniki. Ako bi posamezen kapitalist pre lomil to gosptidarsko postavo svojega razreda in pričel delovati v
iašatj apna." Povprečno je bila | stvar tako, tla so smele v rokodeb ; stvu izvrševati ženske ona dela, ki so bila vsakemu dovoljena, katerih pa mojstri iu pomočniki ni*) oteli opravljati.
Poleg tega je najti slučaje, ki I so zahtevali izjemnih določb in *! odredb. I*ta 1594 so se pritožili ¡izdelovalci bare tov ali čepic radi
NASLOV
••PROLETAREC*
«OOS W. si. STREET, CHICAGO. ILLINOIS
Telefon Lawndde 8157. ¡uhVxi li nje^vl¿'g ¡»osla Í mm- H®;i,*e ma.»j pa
vaua in je tiejala, tla je meti brezposelnimi v tem mestu polovica stalnih t ram po v, ki prihajajo vsako zimo v Chicago, ne iskat delo, ampak dobrodelnosti. Njeno mnenje je to, tla bi se tla It» za brezposelne brez privatne pomoči kaj več storiti, če bi se moglo z zakoni preprečiti t rant po v v mesto,
Mnenje Mrs. Ilederove ho pač tuitalo pobožna želja, ker si na noben način ne moremo domisliti, topli peči kako naj bi v
lavca na tlak. Y nekaterih krajih zahtevajo basi, da se "maže", in kakor ne mara ali pa ne more, la-kdor ne mara, ali pa ne more, la-Nekateri proletarci dobe po dolgem stradanju vendar le sopet delo, tla si nekako .opomorejo. Marsikdo ga takt» dolgo ne dobi, prihajanje 1 se medtem navadi — tre m pati. Dolga brezposelnost ga uapra
svojem podjetju po principih pra- ?l,ih *Tk ^j1*' ki P«»«i .1,:^ u:	.I _______* f_i.Jle V »jih obrt. Izjemno se íp »i«.
vičnosti, bi irtvovsl samega sebe po svojem poizkusu. Delavski raz red pa zopet izkuša prodati svojo lastnino, delovno moč,kolikor tno
lavcem us|>ešneje uresničijo želje, se organizira, v zavesti, da je v združenju moč.
V današnjem gospodarskem sistemu se pripisuje vsa produkcija
vi za tlelo duševno nesposobnega, kapitalističnemu razredu, ki si la-Lahko je oh pogrnjeni mizi in ¡'«ti pravico do nje, dasiravna jo I> 1 i peči praviti: ' " Delo mu i izvršuje delavski razred. Vzrok • bapravil tak za- l*mrdl.M Ali duševnih procesov, ki\.W t«, ker delavec, ki dela za mez-i, kako naj bi se iz-ljth prebije proletaree v dolgo- j do, takoj, ko je bil najet pod po-
VELIČANSTVA V PROFIT AR STVU.
za ? Pa vendar hoče zakurjeno so-ho.	*
Ne vem, kaj je s hudičem. Vi del ga nisem še niktlar,' ra z un v sanjah in pa naslikanega. Skoraj
vrneva
i Sila kočljivo je le vprašanje, kako naj bi se odpravili i* Chica-ga tisti trampi. ki so sedaj v mestu. Dni, ki prihajajti po njeni tr-j (litvi čez zimo sem, odidejo že sh
Pred kratkim je londonski ca-ivsak slikar mu daje drugačno po . ....	,	i*-....—«
sopis Tid-Bits- posvetil nekajjd0b0f torej Ra memu tmli nl ll0- '«»¡r ka¡,ar, !»	|ep<vreme. rampa .
vrstic zanimivim podatkom o kupo j)e(|en videl, čijah, o katerih vodijo evropske Cerkveni učenjaki trdijo, d s je kronane glave glavne knjige, hudič. Sicer dajejo človeku tudi s Španski kralj je po teh izjavah to m-.j0 uganke, govoreči enkrat lastnik velike tovarne za motorje 0 budiču v ednini, drugič pa na in kolesa blizu Madrida. Kajzer vzdržuje kavarno v Potstlamu tik
Ali kako bi se izuehilo onih tiru gib, ki imajo tu svoje resideitce in se vozijo v avtomobilih in ubijajo čas brez tlela in posla po zimi iu po leti?
S to rečjo že lic. bo nič.
Ampak nas zanimajo trampi.
vajajoei' celo vrsto peklenščkov. Tudi to je nekam težko razumiji-pred vrati svojega gradu. Njegovo v0, da ima ta banda poleg svojega Ne venu» sicer, če jih je rek kar veličanstvo dobiva tudi dividende,ogromnega dela ob peklenskih polovica med brezposelnimi. Ne- ,wwlrtM
kaj pa jih že bo. Tisoč več ali manj skoraj ne igra velike vloge. Saj jih je baje v normalnih časih do štiri miljone v Ameriki.
Tako optimistični tudi nismo, kakor M rs. Medcrova, ki misli, da bi se za brezposelne resno kaj
ski kralj Peter je imel hrivnieo in popolnili, ni nič boljši od njega. VfM' borilo, če ne bi bilo trampov. kemično tovarno v Belgradu.j daai je včasi prinašal cekine. povskega nagnenja.
iz velike pivovarne v I lant» ver ju. Nadalje je kajzer etlini lastnik velikih in proevitajočih porcelanskih tovarn v Cadinen, ki mu nosijo po devet odstotkov dobička od glavnice po 100,000 funtov
ogromnega tlela ob peklenskih kotlih še toliko časa za večno zapeljevanje ljudi.
Ali, pravijo, tla ga ima. (íreli prihaja od hudiča. Že A riman je bil zastopnik vsega slabega. Židovski hudič, katerega nO
ne morejo razumeti.ljudje, ki niso lidheno minuto občutili pomanjkanja.
Družba ga je najprej prisilila Myral se je kakorkoli privaditi tega življenja. Prilagodil se je in naposled je postal sposoben za tako eksistence, izgubil je pa sposobnost za tlelo, ki itak nima nič prikupljivega v sebi.
Ali pa je prišel zaradi kakšne malenkosti v konflikt z justico. Sedeti je moral, lit ko pride zo-izza omrežen i 11 oken j na 'svobodo", mu je vžgan "jiečat kaznjenca. Poštenjaki" ga gledajo po strani, zapirajo preti njim vra-
ta. pod«- ga s tovarniških praROV,|sinfrij0i z(.m|j<) ¡„ og(>|a Hrpdstva in se dobro je, če postane le
njih obrt. Izjemno se je na-1 ¡pravilo le z neko staro žensko, ki je že izza davnih časov dobavljala patrieijskim družiiiam barete in
IM.I III..- !	.	,	' .	'	"
Koie ,.« visokih cenah in »h kraj-K ?	'"T "i/ ka,erih
mpiii delovnem iaao In «la h, de- * «voril« to delo edin. vir ,i„l,,„l.
kov. Mojstrom je bilo prepovedano zaposliti ženske mesto pomočnikov.
Prav iz prvega početka se ni tako strogo postopalo proti ženske-mu delu v rokodelstvih. Šele vedno večja konkurenca, slabi časi, ki so prišli za rokodelstvo, so dali jh>vod za tak* ozkosrčne odredile. Pred tem časom se je celo jemalo ženske v rokodelske zadruge ali cunfte.
Pomen ženske v rokodelstvu in nje delovanje v tem oziru pa je šlo še naprej. V 13. in 14. stoletju je bilo najti v Parizu zadruge, ki so obstajale izključno iz žensk; Ena teh zadrug je bila ona predic svile, ki so imele "velike kolovrate". Tčenke in delavke so stale pod mojstricami in slednjim sla načelovali ti ve voditeljici zadruge.
Pri delu na domu se je od nekdaj uporabljalo delavno silo ženske, in sicer v industriji igrač, pri konfekciji in vezanju ali pletenju košar. V tekstilnih tvorni-eah je zaposlenih na tisoče žensk in deklic.
mesečni, včasi celoletni in še dalj-! godbo plače, ki jo bo prejel ;#i ši nezakrivljeni brezposelnosti, i svoje tlelo, priznava, tla pc*Une<
ves njegov, produkt brez ozira na količinu i kakovost last njegove-da delodajalca. fV se |>ojavr stav-jka, tedaj je to navadno vprašanje, koliko produkta je deležen eni ali drugi teh dveh razredov. Kolikor več produkta si prilasti en razred, i toliko manj ga ostane drugemu.
Tako bijeta ta dva razreda v | človeški družbi neprestan boj za prvenstvo.
Ali je pa temu mop^V odporno-| či ? Da ; popolnoma lahko, dasi-ravno je marsikomu to težko razumeti. Socializem"*je sredstvo za rešitev te uganke. Delavski razred naj vzame v svojo poset ma-
Aterlingov (2,000,000 mork). Srb- kristjani prevzeli in nekoliko iz
C! L-i l-1'.ili Pului. lil I.....1 l.n<<-nt../> Si.____1 »li _! __i * l__1 !»:__9 .. 1.....
t ra ni p, pa ne še kaj hujšega.
So pa ljudje, ki so podedovali iz davnih čast»v nomadstVa nepremagljivo hrepenenje po naravi in
Pred vojno je bilo njegovo veličanstvo zastopnik dohroznane francoske tovarne za motorne vo-zovtv Holandska kraljica zalaga iz svoje mlekarne blizu palače Het Loo velik del kupcev iz Amsterdama. Virtemberški kralj vleče či-tega dobička za najmanj 10,0<NI šterlingov (2lK),000 mark) na leto iz hotelov, ki jih iiua v Črnem lesu.
Krasna kraljica nesrečne m unije je odprla pred nekoliko leti tovarno za zobotrebce. To podjetje je bilo tako uspešno preti vojno, da je dobivalo njeno veličanstvi» kaj kmalu jako velike dohodke. Ruski car je bil lesni trgo->ec. Virtendierški vojvoda lrbik je menda lastnik največje tovarne za modrce na svetu. Veliki knez vajmarski je mesar, in obrt krasno uspeva. Nadvojvodi-
(íreh je zlo. Temu mentía ne oporekajo sveti možje. (îreli je hudičeva iznajdba.
Kajti «V hi se hotelo, hi * ir tueli I l|,,)ov»"ju- P«r tednov dopusta xa
našla sredstva, tla bi se dognalo, kdo je brez posla zaradi indu-1
delavca! Le par tednov, tla bi mo-gel prosto dihati, gledati hrib in dolino, slišali ptiče in se razho-
----~ ------«p----------_____i i	: » itiuuiiu, mimu ihht iii se di/.iio
. ., . jstrijskili razmer, kdo pa iz tram-Zlemu se ne smemo upirati, t«~i iT,. ,	*J.	v!diti Pa hi se zopet vrni v mrač
. .. ,	Tudi ne moremo nrav nrevec	1	.
rej se ne smemo upirati hudiču, in ker prihaja greh od hudiča, se tudi grehu ne smemo upirati.
Kam pridemo torej s tem naukom? (Ireli vtnli človeka v pekel in večin» pogubljenje 111 Bog — pravijo — je dal človeku razum, K11" da more ločiti dobro od slabega. Ampak ne le zato, da more spoznavati po svojem, temveč da se more ravnati po svojem spoznanju.
prav prever j zavidati trampov za tisto dobro jdelntMt, ki jo uživajo. Kadar ima
iKKtovariio, ker ne gre drugače. Toda dopusta ni, če ga 11e vza-
človek tlelo, ni njegovo življenje in,p delavce za popoln odpust; I11
(sicer sijajno, ali tista heraška ju-j ha, ki jo dsje dobrodelnost, se j vendar ne more primerjati s tem.
Morda se posreči ljubeznivi tla-; mi, da zbudi' kje gnev zoper trampe, ki nič ne tlela jo in prihaja jo čez zimo nadlegovat chica-škt» dobrodelnost, (iotovo se najdejo meti njimi tudi pravi falt»ti;
marsikdo ne more ubiti svojega hre|>enenja, ('e bi živel v ugodnejših razmerah, bi nemara prepotoval tuje, neznane kraje, odkril važne kote, nabral vsako-
Soeializeni prav gotovo nastopi v prihodnji dobi Človeške evolucije in svet se 2e pripravlja za to dobo.
nost. Ali razmere so neugodne pa postane trainp.
-	j........ o j 1 m 1 ...... ,„„,,	Metierova se zgraža nad
Ce je tako, pa ne more imeti saj H(,	včasi celo meti mi-! trampi.
Ijonarji.	Mi se zgražamo nad družbo, ki
Toda v^plosneni se ne aioretno I u»tvarja trsmpe. Oe bi Mrs. Metierova poznala življenje, bi bilo morda njem» zgražanje drugačno.! Ali tnlkod bi ga spoznala?	|
Vojna je potisnila ženo iz tišine hiše v javnost. Posebno v deželah, ki. so zapletene v boj, so stopile vrstne zanimivosti, obogatil zna-j žene delavcev in nižjih uradnikov
bleda teorija o pasivnosti napram zlem it nobenega pomena.
(Irelia se je treba varovati, iz-kušnjavi se je treba upirati. Do-. iTf^Tt ljudje pravijo, tla je to treba, ker mora biti človek dober, krščanstvi» pravi, da je treba tako,
Če se more torej žena v roko-za produkcijo in naj producira na delstvu ozirati nazaj na take sta-svojo pest. Ta sistem, kadar se u-11*** »n solidne tradicije večstoletne-resniči, povzroči, da postane ves «a tlela na tem polju, stopi lahko svet družba pridelovalcev. Delav- danes na tem polju, stopi lahko skih nesporazum le jti j takrat ne bo danea povsem mirno naprej ter se več. kapitalizem dokonča tek svo- ,oti dela. Pri tem ji bosta v veliko jega ostanka	oporo čut za red in spretna roka.
___: . t
Vlada potrebuje v, teh časih vsakovrstnih sposobnih moči v raznih podjetjih za izdelovanje vojnih potrebščin kakor tudi v uradih, laboratorijih in t.d. Marsikdo pomeni za vlado mnogo več. ako vposli svoje znanje v poklicu, v katerem je strokovnjak, kakor pn na bojnih poljih.
Kdor je v kakšnem poklicu strokovnjak, bodisi kakršnegakoli koristnega poklica, naj da svoje zmožnosti na razpolago vladi. Za vsa pojasnila naj se obrne na Public Service Reserve. V. S. Km-plovnient Service, ltitli a nt I lst Št., \Vashington, D. C.
ŽENSKA V ROKODELSTVU.
11 ja Friderika avstrijska je vlo-|
žila blizu pol miljona funtov šter- ^ We ,rr^niU v l>fkc, lingov (blizu 12 miljonov kron) v večarnt» blizu Budimpešte. Danski kralj išče svojo srečo po borzah. Švedski kralj j<? jako močno zainteresiran v neki stockbolniški pivovarni. Kajzerjev posnemovalec avstrijski Kari j*» žganjar. V žganjarsko industrijo, ki prav izbora o procvita v gnilem cesarstvu, je vtaknil ta kajzerček vsote denarja. Ko je bil belgijski kra>j Albert še mlad mož, je iskal svO$o srečo kot poročevalec nekega ameriškega lista z mezdo 3 funtov šterlingov na teden. Bivši bolgarski kralj slovi kot najpret-kanejši in najzvitejši med vsemi kraljevskimi kramarji. Lastnik je velikih gledišč kinematografov, tobačnih tovarn in mlekarn. Tudi je naredil dokaj denarja na avstrijski borzi.
ogorčevati nad trampi, temveč veliko 11 »že bi se razjezili nad družbo in njenimi razmerami, ki ustvarjajo tranipe spodaj in zgoraj. Za liste, ki sede v avtomo-
DVA RAZREDA
i bilih iu Pullmanovih Parlor-ea-
V	9	b	:
O je tukaj človeku ukazano, da rab, je vsekakor še nekoliko pri-
se upira zlemu, kako mu more bi-< jetneje, kakor za tiste, ki se obe
ti prepovedano?
- Nauk se ne more sukati setnin-tja, kakor bi kdo mislil, da niu je ugodneje. Tudi socializem je zlo. Seveda ne pravimo tega mi, ki ve|ike smo prepričani, da je socializem najboljša uredba, ki jo more doseči človeška družba.
Ali gospodje, ki nas uničujejo, trdijo to venomer, četudi še niso doprinesli dokaza.
NE UPIRAJTE SE ZLEMU
prepričani; saj menda ne pobijaj») socializma iz sebičnih namenov, kaj?
Socializem je v njihovih očeh zlo. lTče pa: Ne upirajte se zlemu. Zakaj torej ne puste socializma
malen, čuti celo potrebo tlela. Njegovi organi a zahtevajo gibanja, najprimernejšega gibanja pa pri miru, temveč se vanj zaganja-1 najdejo v sistematičnem delu. Sejo kakor beani? Zlo je. Ostanite veda pa zahtevajo organi tudi po-
Od marsikaterega meščanskega veljaka in nevednega delavca se odbiače iii pod pogostoma čuje mnenje, da sploh ni nikakršne razlike med delom
in kapitalom. Nasprotstvo, ki se ;*a<,ruK, da sme žena pojavlja med delavci in kapitalisti, je baje le umetno povzročeno. To nasprotstvo in zlasti stavke pripisujejo taki možje bolj igno-ranci obeh slojev, kakor pn drugim razlogom.
Pa tlo danes se ni posrečilo niti za pičico ublažiti nasprotstva med delom in kapitalom, marveč J temveč da s se godi ravno narobe t Nasprotstvo je vsak dan večje. Zakaj? To
, .	. , .	.	,je sedaj naloga socialista, da nam
tlela, ampak ce je zdrav iu nor-, razt0lmači.
šiijo za vagonskt' lokomotive.
Ljudje, ki mislijo, tla so vse povedali, če pravijo, tla trampi 111 r-zijo tlelo, vedo prav malo o življenju in o človeku. Mržnja tlo dela ni nikakršna normalna prikazen pri človeku; v njej se izraža vedno neka abnormalnost, perverznost ali t le gene racija, pa naj gre za hohota, ki m niktlar od znotra videl šolo, ali pa iniljoi,iar-
Toda čeMako uče, morajo biti] Jevega sinčka, ki 11111 očetovi čeki dovoljujejo brezposelnost.
rlovek po prirodi ni sovražnik
na njih mesta ter se pridno in ; spretno kretajo v številnih moških poklicih, ki so jim bili dose-daj škoro popolnoma tuji. Med te je prištevati tudi razna rokodelstva.
Pred številnimi stoletji pa je bila .ženska pogosta prikazen v rokodelstvu, dasiravuo v drugem smislu kot danes. Izvrševala je rokodelstvo v krogu svoje družine ter posegla tam i>o najbolj čudnem delu, ki bi pt» pravici zahtevalo večje telesne moči moškega.
Tako stoji na primer v starejših pravilih nekaterih kovaških
kovača videt» kladivo v delavnici svojega moža. Isto smejo hčere, a nikakor ne tuje ženske. To pa se je kljub temu dogajalo, kajti poroča se o-ženskah, ki so bile zaposlene kot kovaške pomočnice. Pozneje se je te ženske izključilo od rednega izvrševanja obrti, a ne iz zdravstvenih ozirov kot se dela to se-se ne tlela pon»oč-k nikom prevelike škode ter prepreči znižanje cen tsl strani takih mojstrov, ki so imeli v službi te ženske.
Vojni odbor je podal izjavo, da bo prihodnja kampania za fond ameriškega Rdečega križa enkrat prihodnjo pomlad. Za sedaj ima na razpolago še zadostne svote. četudi so zahteve sedaj mnogo večje kakor so bile. Ameriški Rdeči križ ima svoje postojartske xc po vsem svetu in največ seveda v Franciji na zapadnih bojiščih. Kampanja za fond Rdečega križa zadnjo pomlad je prinesla $178,000,000. Poleg tega prihajajo vedno prispevki ml raznih organizacij in posameznikov, tako da vodstvo Rdečega križa ne čuti potrebe organizirati kampanjo to jesen.
Priprave za slabe dni.
Naše blagoslovljene nasprotnike je včasi teže razumeti, kakor najzamotanejše matematične probleme
Vsakčas se javljajo s svojim lic krščanskim, temveč fatalističnim1 naukom: "Ne upiraj se zlemu! Kdor ti je dal klofuto na desno lice. nastavi 11111 še levo".
(%etudi se s to teorijo nikakor
zvesti svojemu nauku, zgled. Ne upirajte se mu. Poleni šele boste imeli pravico, da zahtevate pimucmanjc «hI drugih.
dajte! čitka; eno mora biti z drugim v pravem razmerju, sicer pride prejalislej kaj v nered.
Sedanje tlelo v kapitalistični
Socializem zatrjuje, tla je človeška družba razdeljena v dva razreda, namreč v razred last-nikov kapitala in v razred lastnikov delovne sile ali moči. Ta dva
Iz vsega tega se izlušči zanimi-vo dejstvo, tla so smele tedaj ženske izvrševati najtežja dela, nikakor pa ne finejših in lažjih del. Rokodelstvo torej ni bilo
po-
Kajti —exempla trahunt; zgle»l industriji je izgubilo privlačnost, rli privlačijo. (V pa vidi ves svet,| Opravlja se, ker človek drugače
se bojujejo proti stN*iali^mu kakor razjarjeni gadje, tlasi smatra armada delavstva socializem za dobro in ptmteno reč, tedaj ne gre zahtevati od delavcev, tla naj
^^^H H	se dajo pohiti in postreljati le za-
ne strinjamo, ampak j«» smatramo to> zahtevajo košček boljšega , . r _______________ _______
M neumno, ako se vzame za kPUba ali pa zato. da ostanejo ka- j svoje zanimanje s svojim poslom; pravilo, bi jo vendar razumeli, če pftsliati zvesti podpisanim pogod- \ stroj mu je kakor tista mašina,
bair».
Tudi socialisti st» dobili razum
bi jo njeni učitelji dosledno izva jnli
Krščanski duh ne veje v tem ¡za to, da ga rabijo. In pt» sve
nauku, zakaj krščanstvo veruje v j Loga, ki je ustvaril človeka ak-l
pismu ne sme človek postavljati svojih talentov pod mernik, toi* -
razreda se srečavata na gospodar- »ebno galantno napram ženskam, skem polju kot nasprotnika. Ka-IPo vsem tem, kar st» ženske izvr-pitalizem sam na sebi ne rodi ni- Sile dandanes in že prej v nekate-česar; primoran je torej stopiti na »tli drugih, ne mop» biti nobene-trg ¡11 delati ponudbe za delovno P» govora o tem, da bi ne bile ne p rit le do kruha. Ampak z vose-j"10*' ^\ ^dina last, katero imsj sposobne za finejša in natančnej-1	•• • ■ • • ■ » delavski razred na razpolago. Pri ša tlela. Končno je bilo tudi v ko-
nakupovauju te delovne moči se j vačniei še kaj drugega dela, ki «i-poslužuje kapitalizem tega nači- eer ni bilo |M»sebno fino, a ni na, kakor pri nakupovanju vsaka-j kljub temu zahtevalo moči kot jo
zahteva kovanje.
Ženske moči pa se ni uporabljalo za težka dela le v kovačni-ci. Tudi ,pri drugih rokodelstvih so bile zaposlene ženske, in sicer pri delih, ki bi bila po sedanjih | nazorih kaj malo prikladna za i ženske in deklice. Ko je hotelo le-1
Ijem in ljubeznijo do tlela bo težko delati po sedanjih jamah, tovarnah, plavžih h t. ti. Kapitalizem ne smatra delavca več za delavca, za človeka, ki bi delal razumno po svojih inočch in spajal
kateri streže. Kapitalist noče od njega nič druzega, kakor da iz-tlači iz svojih mišic čini več tle-lovneara efekta. Kakor tunkcioni-
ga druzega blaga: kupiti jo izkuša kolikor mogoče po nizki ceni. Razred lastnikov delovne moči pa zopet na drugi strani ponuja to svojo last za mezdo, kar pomen ja kruh za njega.
Iz tega je razvidno, da imata ta dva razreda vsak po eno pred-
li vzvod vedno enakomerno: E-most in oba sloja potrebujeta pro-1 ta !4tf:J par krovskih mojstrov, v
Mogoče, da bodete kateri k rat trpeli z želodčnimi bolečinami, zapahom, turobnostjo, glavobolom, splošnem (»slabljenju, itd. in potrebovali bodete Trinerjevega (Irenkega Vina, ki je lek proti vsem želodčnim nezgodam. Mogoče tla bode kateri iz Vaše družine trpel z revmatizmom, nevralgi-jo. spa likom, oteklinami, it <1. I11 veseli bdete, ako bodete imeli Trinerjev Liniment pri rokah. Tudi mogoče da se prehladite, in \ takih slučajih je Trinerjeva Se-dativa najzanesljivejša. Vsa ta zdravila dobite vsak čas pt» le-karnah. Pripeti se pa tudi lahko da lekarnarju poidejo naša zdravila, in jih ne more kar hitro do-l>iti, ker naš laboratorij je ravno Sedaj zelo zaposlen z naročili za vlado, zato bodite vedno poskrbljeni z našimi družinskimi ztlra-I vili.
I V lekarnah. Cena $1.10. .los. Triner Co. izdelovalci, 1333— i I'M.'] So. Ashland Ave., Chicago, .ill.
PROLtóTAREO
na vpvi.
Va* vesti, ki sc tiči jo Nemčije, soglašajo več-«{¡manj v tem. «Iii se je "splošni nemir v vseh krogih", o katerem je filozofiral bivši kancelar von I Irrt ling v svojem aailnjem govoru precej dvignil iz globočin na površje. Nekatera poročila delajo skoraj vtisk, kakor tla je Nemčija na pragu revolucije in če govore brzojavi resnico, se jede čuditi Scheidemannovini socialistom, da še vedno vztrajajo na svojem kompromisnem stali-mm», ki mora izgubiti vsak pomen, kadar se obrača položaj tako, da bi se lahkq priborile v glohočino segajoče izpremembe namesto malih reform, ki jih oMjuhuje vlada. V narmalnih časih bi se nekaterim izmed teh reform pač lahko pripisoval velik pomen. Toda vpoštevati je treba, da Meda nji (V,i ir!so normalni, in če je kdaj prilika, tla « tlo-aeže v Nemčiji ros kaj velikega, je prav sedanja taka.
Brez boja se gotovo tudi aedaj ne bi prišlo v Nemčiji do velikih%ciljev; t« «tu boj ne bi mogel hin nikdar tako olajšan kakor sedaj, ko spoznava ljudstvo; da so se razblinile vse kajzerske baha-rije. da je militarizem poražen in tla more dinastija le še prositi za milost,
V Nemčiji je prilika, tla se napravi konec monarhiji. Zdi se na, kakor tla ne spoznavajo Scheidema unovči ogromnega pomena, ki bi ga taka izprememba imela za vso K v ropo, ali pa tin ne razumejo pravega ljudskega mišljenja. Morda je bilo prav, da so se z drugimi strankami sporazumeli. ko je bilo na ta način mogoče .odstraniti llertlingovo vlado. Razumljivi so vsi tisti koraki, ki so vodili do Maksove mirovne ponudbe; t tuli vstop socialistov v vlado je razumljiv s tega stališča, naj se»že v splošnem odobrava ali ne. Nikakor se pa ne more razumeti, da bi si socialistična stranka vezala roke na tak način, da bi morala voditi in podpirati konservativno politiko, kadar postane revolucionarna ne le mogoče, ampak kaže tudi nado na uspeh.
A vend;;- se zdi, da so si večinski socialisti tako zvezali roke in sodelujejo le z vlado v njenih oficielnih dejanjih in pri pisanju njenih not. Tako noto je dal zopet Solf od sebe kot odgovor na zadnje Wibonovo sporočilo. Glasi se:
"Nemška vlada je vzela odgovor prid tednika Združenih držav na znanje.
Predsednik lahko ve, da so se v nemški ustavi, izvršile dalekosožne izpremembe; inír«,\na pogajanja so v rokah ljudske vlade, ki ima dejanyk3 in ustavno oblast za odločilne zaključke. Vojnš e oblasti so podložne tej vladi.
Nemška vlada čaka sedaj na pogoje jnemirja. ki morajo biti prvi korak do pravičnega miru, kakor je predsednik omenil v svojem razglasu.
8o!f.>#
Na to noto ni predsednik doslej odgovoril in ¿.vprašanje je. če sploh odgovori, dokicr m d 'ov. <ln m) se res izvršile — ne le premolite take ustavne izpremembe, s katerimi se "vsaj reducira, moč avtokrntične sile na popolno impotence", in dokler ne bo gotovo, da so take izpremcntltc tudi zavarovane proti diuastičnemu ali militarist ične-mu napadu. Ustanovitev republike bi dala tako varst'o, zlasti če bi bilo poskrbljeno, da se vzame mililaristoni možnost proti revolucij^.
Nekoliko poizkusa v tej smeji je napravil nemški parlament s teiy. da je — po poročilu iz Kodanja — sprejel predlog, ki postavlja povelj-ništvo armade pod kontrolo civilnih oblasti. Toda očitno ni ljudstvo samo zadovoljno s takimi reformami, ki so Ludendorffa tako ujezile, da je resig-niral; hrepenenje po republiki postaja meti mamami čimdalje večje in tudi časopisje se bavi z vprašanjem, če ne bi odstop dinastije najbolje rcš'1 Nemčiji njenih zadreg.
Tako poročajo iz Amsterdama: Nemški listi o.dprto debatirajo, ali je za dosego miru potrebna ahdikacijn kajzerja Viljema llohenzollerra ali ni. Nekateri listi so mnenja, da ne zahteva predsednik Wilson naravnost, da* se mora kajzer odpove-tlati prestolu, ampak da bo zadovoljen z demokratičnim razvojem nemških političnih institucij. "National Zeitung" piše, da je prišel v kajzer v največje stiske. Socialistični "Vorvvacrts" ne razume, kaj hoče Wilson od Nemčije; list povd irja. tla se Wilson moti, če misli, da pride stari ncm&H relim še kda j na krmilo.
Manjšinski socialisti zahtevajo temeljito iz-jn-eniembo in se prav nič ne pridružujejo znhte-Ivam, tla se mora Nemčija braniti do skrajnosti fined invazijo. Ilaase je dejal v državnem zim ru
zatlnji četrtek, tla je bilo nemško ljudstvo Ntrašuo nalagano in -«speljano. štiri leta je ljudstvo čitalo poročila o samih zmagah^ zdaj pa pride vlada z milo prošnjo za premirje in mir. Kako naj ljudstvo še zaupa kajzer je vi vlatH f l*o«la necDlt t mann ki je bil preti nekaj dnevi izpuščen iz ječe, je v pelek ponovil v parlamentu svojo staro zahlevo, da mora Nemčija postati republika.
Zunanji minister tir. Solf je dejal v petek zbornici, tla bo Nemčija "poravnala" krivico, ki «e je zgotlila Alzaciji in boren i. Hrupno oglašaua politična reforma in "demokratizacija" nemške vlade ni našla zadovoljivega odmeva meti nemškim ljudstvom, posebno v južni Nemčiji ne. Delavski sloji, ki se bolj in bolj nagibljejo na stran lJiebkneehta, odprto zahtevajo republiko iui vseh svojih shodih. Nikdar še ni bilo v Nemčiji socialističnih shedov, da bi bili tako ogromno obiskani. • • •
Zanimivo in značilno je poročilo o sprejemu l.iebkneehta, ki je bil vsletl amnestije, razglašene otl nove vlade, izpuščen iz ječe.-1» tem poročajo iz Curiha:
Zatlnji petek je bil dr. Kari J.iebkneeht. voditelj socialistične manjšine v Nemčiji izpuščen iz ječe. Pred poslopjem ga je čakala velikanska množica delavstva, in ko je Liebknecht stopil na prosto, so delavci posadili v kočijo, posuto s cvetlicami in ga peljali v dolgem sprevodu prqti tlr-žavnozbor.iki palači. Med potjo ni bilo konca ne kraja huryega pozdravljanja in šopki rož so leteli t ti vseh strani na Liebknecht a.
Preti zbornično palačo je bil 'trg natlačen z ljudstvom. Vse delavstvo v Berlinu se je menda zbralo tam. Liebknecht je pt»skušal govorili, toda vsletl Velike 'ginjenosti so se mu trgale besede. Dejal je meti drugim: "Doba nemškega ljudstva je prišla."
Silna množica je «xlgovarjala s tisočerimi klici : 4 Dol s kajzerjem ! Dol cesarsko vlado! Nemčija mora biti republika!"
Medtem ko so burne demonstracije preti parlamentom pretresale Berlin, so se v zbornici «d igra vali senzacionalni prizori. Zastopniki Polja kov, Dancev in Alzačanov so drug za drugim zahtevali pravice samoodločevanja in svobodo za svoja ljudsrtva ki je sedaj pod hohenzoHernskim jarmom.
Poljski poslanec Styhel je izjavil, tla je prišel čnn, ko mora Nemčija zavreči staro pravilo, tla "kamor stopi Nemec, stopi na svojo zemljo". Dejal je, da je predsednik Wilson dobrotnik človeštva iti napravičnejši mož na svetu in tla so njegova mirovna načela načela vseh zatiranih narodov. Pruska Poljska — je nadaljeval govornik — le dovolj trpela pod brutalno prusko peto in zdaj je prišel čas, da se Poljaki na Pruskem združijo z ostalimi Poljaki v svobodni državi.
Pri:,ki junkerji so strmeli, toda njihovega trmenja še ni bilo konec. Uglasil se je poslance Mausen iz Šlezvlg-llolštajna in zahteval v imenu prebivalstva omenjene dežele, tla se ¡sira vna krivica dotičnemu ljudstvu in da se izvede pogodba, sklenjena v Pragi, v kateri je rečeno, da sme prebivalstvo Šlezvig-Holštajn izreči splošnim glasovanjem, ali hoče spadati pod Prusijo ali ptsl I lansko.
Za njim je spregovoril poslance Rieklin, zastopajoč Alzaeijo-Loreno. Spravil je zbornico v največjo senzacijo, ko je izjavil, da je Alzaeija-Lorena postala mednarodno vprašanje v tistem trenotku, ko je nemška vlada sprejela štirinajst mirovnih točk presidenta Wilsona. Dejal je, da ne zadostuje obljubljena avtonomija in tla zahti vajo Alzačani popolno neodvisnost, da se lahko vrnejo k Franciji, od katere so bili nasilno odtrgani preti 47 leti.
•	o •
Za notranji položaj je karakteristično sledeče poročilo:
V Nemčiji divja finančna panika. Ljudje jemljejo denar iz bank in ga skrivajo, kjerkoli morejo. Cesarska banka tiska papirnat denar v kolo-salnih svotah, toda čim pride denar med ljudi, se izgubi kakor sneg na sollten. Kampanja za deveto vojno posojilo je fiasko in vlada je podaljšala čas podpisovanja za dva tedna.
•	o •
Mnogoštevilne so vesti o nemirih. O tem g >-vori poročilo iz Haaga:.
Nemški generalni štab je izbral iz armade posebne vojake, ki se odlikujejo s slepim hlapčev-
stvom in je sestavil iz njih posebiu» polke za boj proti upornim četam. V teh posebnih polkih so tudi dečki, ki so namenjeni zjj '"domače garde" po mestih, kjer je treba pobijati izgrednike iu št raj k a rje.
Izgredi v nemških mestih ho ua dnevnem redu. V Manuhcimu je bilo zadnji petek ubitih več delavk, ko so |io!icisti streljali ua veliko m no- , žico demonstrantov. Zatlnji so potem vrgli več" bomb na policiste in jih več ubili. Izgredniki so bili končno nadvladam.
V DucHseldorfu so polički i v eni sami kavarni aretirali 87 «iczerterejv iz armade. V Kolinu so našli prebivalci nekega jutra vse» mesto plakati-rano z besedo "mir". Letaki so bili celo na železniških vagonih in na transjsirtnih vozovih.
Delavski sloji v mestih in kmetje po vaseh odprto zabavljajo in psu jejo kajzerja in njegove sinove. Ko je nekoč vojaški vlak zapustil Cahe, so vojaki zunaj mesta vrgli iz vagona cel kup pušk in strelnih nabojev, ki so jih potem pobrali delavci in kmetje in poskrili. V nekem mestu ob Ueni so žene korakale po ulicah, noseče napise:
V	Tudi me znamo streljati."
Vse vesti zadnjih dni iz Nemčije pokazujejo boljinbolj, tla se bliža revolucija in da je kajzer-je ve sile ne morejo več ustaviti.
Socialistični "Vorwaerts" v Lipukem opo-zorjn delavec, tla ao.se policisti v Berlinu in drugih večjih mestih oboreižili z bombami in strupenim plinom proti revolucionarjem.
Na Bavarskem narašča separatistično giba. nje za neodvisno Bavarsko. Ministrski predsednik Beck na Saksonskem je rajši podal ostavko, kakor pa da bi vpeljal kakšne nolitične reforme, ki jih predlagajo v saksonski zbornici.
Iz Haaga poročajo, da je v Kruppovih tovarnah v Kssenu splošna stavka.	^^^
Privatna poročila iz Nenie*ije dokazujejo, da jo notranja kriza v Viljemovem ee**arstvu vsak «lan.večja in splošna revolucija je neizogibna. t V Ludvviffshavnu so bile zaelnji torek demon-■iacije za mir, katerih se je udeležilo 15,000 eseb.
V	četrtek so imeli delavci v Manheimu velikanski -hod, na katerem so sprejeli resolucijo za generalni Atrajk, če se takoj ne sklene mir. (¡ovorniki so z ognjevitimi besedam: silno udrihali po kajzerju. Ilindenburgu. Ludendorfu in vseh ostalih vodilnih glavah Nemčije. Navzoči policisti iu vojaški povelinlki so mirno jnslušali psovanje nemških 44veličanstev" — kar se ni še nikoli zgeslilo tx»kjii obstoji nemška monarhija — toda ko je neki govornik pričel z zahtevo, tla se mora sedanja monar-histiena vlada ovreči in nadomestiti z rejMiMičan-*ko vlado, so naskočili policisti in Vojaki.
Tedaj se je zgetlilo nekaj, kar nima para v .»zgodovini N^nčije. Delavci na ahekiu so zapeli re-«voluciarno niarzeljezo in ponudili vojakom desnice. Poveljnik .ic komandira). da se zaženejo proti množicv toda vojaki so namesto, tla bi ubogali |w>velje. drug za drugim miložili puške k bajoneti. posedli med delavce in peli z njimi marze-Ijezo Stotnik, ki je komaudiral vojakom, je ves «fcclen «ti jeze, potegnil revolver toda mož ptdcg njega je dvignil stol proti njemu. Stotnik se je hitro premislil in zapustil dvorano. Shod se je nadaljeval mirno do ene popolnoči. nakar so se podali delavci in vojaki v bratskem objemu domov.. Policisti, ki so bili tudi navzoči, se niso upali ganiti.
Drugi dan v petek se je shod ponovil na velikem vrtu zunaj mesta. Zavišil se je brez ovir, toda ko so se delavci vračali v mesto v veliki paradi, so jih hoteli policnti ustaviti. Imeli so s seboj strojne puške. Delavci so se spustili v boj in krogle iz strojne puške so ubile nekaj žensk. Delavci so nato vrgli bombo med policiste in «Iva sta obležala mrtva. V Splošni zmešnjavi so policisti pobegnili.
• • •
Viljem čuti. ela se mu umikajo tla poti nor gami. pa bi se tudi rad rešil h koncesijami. Iz Amsteidama porfičajo sledeče besede iz njegovih ust:
"V tej težki uri ne zapustim svojega težko preizkušenega naroda. Pripravljen pa sem zavzeti tako mesto kakor angleški xrli belgijski kralj in postati takorekoč dedni predsednik Nemčije."
Za ta njegov ljubeznivi namen pa ni posebno «prijetno, kar se govori tudi v parlamentu. Baje
VA2NO ZA NAROČNIKE!
Zakon zahteva, da mora vaak naročnik imeti liat plačan v naprej. Ne na naaf temveč na vaa je ležeče, če hočete imeti vae številke Proletarca. Vi imate na avo-jem naalovu v oklepaju številko, ki pomeni, do kdaj imate liat plačan. Prihodnja številka liata je (582) in če je Vaaa številka na naalcvu taka ali pa še manjša, tedaj takoj obnovite naročnino, fcer smo drugače po zakonu priailjeni, da Vam takoj uatavimo liat.
je Liebknecht takoj otl svojem povratku v parlament, zadnji petek izjavil, da je njegova prva zahteva svobodna republika. To zahlevo je ponovil tudi Dittinann, ki se je vrnil iz ječe, in manjšinski socialisti v parlamntu so groniovito aplavdirali.
tieorg liCtlebour, drugi voditelj manjšinskih socialistov, je tudi govoril, da naj se odpravi monarhija in nadomesti z republiko, in socialisti so pozdravili njegove besede s klici: "Abdieiraj, kajzer!" Kavno v tem smislu je govoril tu«ii Ilaase.	<
"Kraciikisehc Tagespost" piše: "Nemško ljudstvo ne more odbiti Wilson o ve zahteve, kajti; z vojno «I«» krute skrajnosti ne bi rešilo domovine, temveč bi le podaljšalo dobo Viljemovega vladanja. Tudi mouarhistični Nemci se ne morejo več sprijazniti z mislijo, «la bi naelitljevali vojno samo zato. da se ohrani Viljem II. na prestolu."
V pričo vseh takih pojavov se mora človek čudit i liat uri takih monarhov, Ui so se včeraj pojavljali v eno vrsto z Bogom, pa se danes pouiih£ jejo, le tla bi si ohranili naslov in smešno krono. IV bi imeli v žilah res tako kri, kakor se je nt-r od o m prijHivedovalo, bi bilo etlino naravno, kar mogli storiti, tla pobero svoj denar, krono in žezlo pa vržejo na smetišče. Kajzer Viljem bi bil razumljiv, če bi «iejal: 'Bil sem Vaš gospodar in poveljnik ; či» ne morem bit* kar sem bil, sem rajši navaden privaten človek, s svojo vlado pa uganjajte, kar hočete." T«» bi bil .vsaj «esarski ponos. Ampak «'•e se drli pffstola kakor klop, postaja zaničljivo smešen.
• • • - t
Kar *e tiče zadnje nemške note in vprašanj eventualnega premirja, poročajo iz Washingtons: Državni «lepartment je prejel oficielni tekst najnovejše nemške note, ki je bila že objavljena. Nemška nota ponovno zagotavlja ameriško vlatlp, «la je nova "ljudska" vlada v Berlinu gospodar armade in da je njena beseda odločilna. Nemčija *.<laj čaka na pogoje za premirje.
„ Mnenje tukajšnjih uradnih krofov je, da bi Nemčija z neprestanim zagotavljanjem o "demo-kratiziranju" svoje vlade reda vplivala na Wilsona. «la ne bi Amerika zahtevala preostrih pogojev za premirje.
Predsednik Wilson najbrž ne bo odgovori! na to noto, temveč prepustil stvar medzavezni-škemu dipl o matične mu svetu, ki zboruje v Vcr-saillestt na Krancoskem. Kar tam sklenejo, to bo odgovor.
Vladni uradniki so prepričani, da bo konce vojne, čts sprejme Nemčija zavezniške pogoje za premirje, kajti pogoji bodo taki, tla bo nemškim militarUtoiu absolutno nemogoče ponoviti vojno. Pogoji bodo taki. tla se mora razorožiti nemška armada in tla zasedejo zavezniške garnizije vse večje nemške postojanke kakor tudi mornariška% pristanišča.	'
lz Londona poročajo v tem oziru: Kolikor je znano gotovim političnim krogom v Londonu, so zavezniški pogoji za premirje zelo blizo sledečih točk:
I. Izpraznitev Belgije in Prancije. 2. nemške armade morajo pustiti za seboj ves bojni-materi-jal: nemške armade morajo biti rozorožene in razpršene; 4. zavezniške čete okupirajo strategič-ne nemške trdnjave kot je Metz, Coblentz itd.; 5. Nemčija mora dati zaveznikom vse svoje subma-rinke iii bojne ladje.	...
Oficielni angleški krogi tudi pravijo, da Anglija ne sprejme mirovne točke, tičoče se "sv«»-botle na morjih", kakor si jo tolmači nemška vlada.
Revolucija na Hrvaškem.
Zelo važne vesti prihajajo o dogodkih nti Hrvaškem. Smatrati jih je za odgovor na Karlov manifest, s katerim je obljubil ■ narodom avtonomijo, in kažejo, da je Avstrija izgubila le kontrolo nad dobrim elelom vojaštva. Prva vest, ki je prišla iz Bazla, pravi, tla se je neki hrvaški polk na Kcki uprl in zasidel mesto.
Druga vest je iz Londona, in pravi: Po. zadnjih vesteh iz Curiho je na Hrvaškem splošna revolucija. Več kakor 400 oseb je bilo ubitih v pouličnih bojih.ua Reki in '100 v Zagrebu. (V- , ški kmetje in železničarji so ustavili vožnjo živeža na Dunaj, kjer grozi absolutna lakota.
Nadaljnja poročila se glase: Na lto!ii je re-beliral 79, hrvatski pešpolk in osvojil mesto. Po-zneje je pfišla vest iz Albanije in potlačili re-volto. Na ulicah je bila krvava bitkr in na stotine mol je obležalo mrtvih in ranjeVh.
Ko je prišla vest o revolti na llekl v Buda-^što. ie tskoi resigniral dr. Wekerb t v cm svo jim ministrstvom in grof Appony je imenoval n«n-im ministrskim prepretlsednikom.
Londonska "Post" ima brzojavi A ir. • Vrti n, ela je v*a Hrvaška poti kontrolo rrve/ur onnr-jev. Pri velikih demonstraejah v Zagrebu so navdušeno odmevali na ulicah klici: "ftivio Wil-
son!" Poročilo pravi dalje, «la zahtevajo Hrvatje, «la pridejo vsi hrvaški in slovenski polki, ki <c še nahajajo na frontah, domov.
Iz Budimpešte javljajo, da je iz revoke dveh hrvaških pešpolkov na Reki nastala splošna re« volucija po vsej Hrvaški. Na stotine oseb je bilo ubitih v krvavih bojih, ki so se vršili zadnji pt tek iu soboto.
Poznejša poročila pravijo, «la so hrvaški rebe-lični vojaki zasedli Senj (ob morju južno od Reke), Delnice in Ogulili.
79. polk je iz Otočea. V mirnem času sta bila «Iva bataljona na l^cki.
Vt nlimanj v zvezi o temi dogodki so sledeče ve^ti:
Z Dunaja je prišla vest. tla so cesarju Karlu r,edi'i vsi avstrijski nadvojvode in pobegnili na Ogrsko, kjer iščejo zavetja v nekem gradu blizo Bml mpeštc. Nadvojvod«* se boje revolucije na Dunaju. Cesar Kari je — kakor javljajo — po-begnil na Ogrsko že v sobot«»; z njim je šla nje-%rovn žena z «»troci in papežev nmicij.
Urof • Micki, načelnik avstrijskega Vojnega kabineta, je po današnjih vesteh iz Dunaja izvršil samomor.
Me<itetn poročajo o izbruhu velikega revolucionarnega gibanja v Budimpešti. Madjarski 44Na-roelni svet" se je proglasil za vrhovno vla«lno oblast na Ogrskem in na tisoče .ogi-skih tlelavt^v se je okrbelo s puškami in strelivom v "ob»ainlnie svrhe". Na hudimpeštnnskih ulicah .se vrše demonst ineije za «lenionstracijami proti Nemčiji. Avstriji lin za mir. (Jrof Karolvi je izgubil vpliv in nima več kontrole ru.tl «imejnetni revolucionarnim gibanjem.
Iz Otiriha javljajo, «la so Tebi gospodarji v Pravi in tla imajo tam že svojo neodvisno vlado. Dr. Kramaf je na čelu vlade. Čehi so pretrgali vsako zvezo 7 Dunajem in nočejo pošiljati tja živeža, s katerim so doslej zdaj zalagali Dunaj. Nova češka vladi, je naslovila na Dunaj zahtevo, «In ,e morajo vsi «'eskoslovaški polki vrniti domov z bojišč. Depeša zaključuje, tla se vrše po vsej Avstriji velike demonstracije za mir in izbruhi re volte.
Rimski "Tempo" prinaša poročila, «la so bil? 9, t, m. osebno pri cesarju tVski poslanci Stanek, Tusar, Pie«ller in Hurhan. Zahtevali s«v «la morn «•esar takoj odpoklicati nemške in matl jarske čete iz češkoslovaških dežel in jih nadomestiti s češkoslovaškimi četami. Poročilo ne pove, kaj je Kari
odgovoril. Te hi bili prišli poslanci s tako zahtevo preti nekaj meseci, bi bili nedvomno obtoženi zaradi veleizelaje. Omenjeni list tudi piše, da so češki žurnalisti dne 4. oktobra v Pragi izjavili, da .so vsa poročila avstrijske vlade o svobodi tiska in o spoštovanju javnega mnenja velike laži.
Iz Amsterdama poročajo: Nemški listi poročajo, «la je slovenski poslanec «Ir. Korošc«* zadnjo soboto v imenu jugoslovanskih poslancev odrekel vsako podelovanje pri diskusijah o fc-«leralizaeijskem načrtu v avatro-ogrskih delegacijah. 1'krajinski poslanec Wasilski je «istro na-pa«lcl zunanjega ministra barona Burianrt in preti lagal, tla se mu izreče ukor, toda večina je zavrgla njegov predlog. Dunajska "Neue Freie Presse" napada ministrskega predsednika, ker je odobril cesarjev oklic za federativno Avstrijo vpričo hjav prizadetih narodnosti, da ne marajo več same avtonomije. List očita llusarcku, da «le'a p«» sili "poklone" predsedniku Wilsonu.
~ lz Bavarske prihajaj«» vc<ti o velikih nemirih iu naraščajoči mrlnji proti Prusiji. Pojavilo se je tudi gibanje, «la Bavarska proglasi neodvisnost otl Nemčije in skleuc separateu mir.
p
Vera
V moji mladosti me je prijel« za roko mi me je odpeljala teboj.
"Cllej", je rekla, "izročila te mi je troja mati in varno ti bo v mojem varstvu. Vso ljubezen ti je dala in vse na^le je stavila na te in potem je rekla: veruj, kakor sem te naučila".
lu sva odšla * Vero v svet.	» •
Šla sva čez zeleue trate, čez pisane livade, čez cvetoče poljfr in mi je pripovedovala bajke in lepe povesti, pesmi mi je pela in je polnila eelo pokrajino z lepimi slikami, ki so bile podobne davnim sanjam in pesmice ho mlmcvalc v jasnem ozračju. Mirno je bilo maje srce in je verjelo, kar je videlo in slišalo. Prijetno je bilo v duši. kajti lep je bil svet okoli mene in varna je bila pot preko njega: v srcu ni bilo nemir«, ne v duši strahu. In zdelo se mi je, da nas gre •tisoče, milijone isto pot. Kdo bi ne šel preko teh lepih pokrajin, v teh sladkih sanjah, kdo bi ne poslušal .čudovitih bajk in vabljivih pesmi?
Tako me je vodila seboj z varno roko in jaz sem jo ljubil kot svojo varuško, saj me je nji izročilo skrbno materinsko srce. ki je tako ljubilo sina. Saj je bil njen obraz skora podoben, obrazu matere, nje oči so bile jasne kakor oči matere, kadar je molila z menoj, in nje roka je bila dobra in mehka, kakor matoma, kadar me je božala. Zato mi je bila, kakor živ spomin na njo nje povesti so bile kakor povesti amtere, zato sem ji verjel. Bolj ko je šla od doma pot, bolj sem se držal nje roke, kajti zdelo mi je. da bi mi bilo samotno in zapuščeno na svetu, ako bi jo izgubil.
In mi je govorila:
"Rasteš v letih in rasteš s mislih, toda ti veruj, iz domačih tal prehajaš na tuja tla, toda ti veruj, čas in svet se izpreminja okoli tebe, toda ti veruj. Drži se Vere. ona te bo vodila
]>(.\s< d".
In sva Sla po poti skozi življenje in sem verjel: vse. kar je pravila mati, kar je pripovedovala Vera, v*e je res, svet, življenje pa ni res, to je laž. Resnica je samo tam, svet pa nima resnice, sreča je samo tam. svet pa ninia sreče, mir je samo z Vero, brez nje pa pride nemir, boj . . .
In bolj ko sva šla naprej, bolj se je izpre-minjala pokrajina in bolj Čuden je postajal svet, bolj težka je postajala pot; ni bilo zelenih trat, ne pisanih livad, ne cvetočih polj; slike so izginjale, kakor sanje in pesmi so izzvenele nekje v daljavi. In sem jih iskal in poslušal.
"Ko Hi ostal vedno tam in bi nikamor ne šel!"
"Toda vsak mora storiti to pot."
In nekoč se je moja noga spotaknila ob kameli. Moje sanj polne oči so se bile zagledale v višave, da bi ne videl grdega sveta pod seboj.
"Kod me vodiš, Vera, čutim da sem «e spotaknil in moja noga krvavi."
"Težka je pot skozi življenje, sin, in nevarna, zato se drži moje roke in veruj; jaz te potolažim v bolesti in bridkosti".
In sem veroval in sva šla naprej. Težka in trudna je bila pot.
"Kam gre najina pot, o Vera. jaz čutim, da je trda jn kamenita pot pod nogami."
"Ne boj se. sin, tako je usojeno; ti bodi in trpi in pri meni išči tolažbe, kajti obljubljam ti zato večno plačilo." /
"Nekoč bo vse res, kar si sanjal v mladosti."
"Kdaj bo vse res.."
"Po smrti; zato trpi in veruj.*'
In sva šla naprej. Zasanjal sem se v lepe obljube in sem si želel, da bi bilo kmalu konca poti, kajti po tem bo vse res, kar so pripovedo-
vali v mladosti; zagledal sem se v zračne višave
in je zmanjkalo tal pod nogami in sem padel . . .
"Kako me vodiš, o Vera. glej, ko sem se zasanjal v tvoje obljube, sem padel!"
"Ne l»oj se, ne propadeš. Ako sto in tisoč-krat padeš, vedno te dvignem. Po tleh bi se plazil, po gidih tleh, tlvalim enako, ako hi ne hodila s teboj «o '»i te ne dvigal«; tako pa hodim s teboj i.nkor Živ spomin in seui sila tvoja. Zato veruj, ijidi čc padeš,''
lu sva odšla naprej.
Prišrl je nama nasproti človek v črn? oblcU!. Zagledal ine je iu je pristopil k meni in cel cl:
"Padel si iu si umazan. Pasti je greh. Stopi v cerkev na gori iu se izpovej, da te očistijo".
Ozrl sem se. Velika cerkev je stala na gori in mnogo Ijuddva je bilo okoli.
Pogledal sein svojo spremljevalko in sem jo vprašal, kaj to pomeni.
"Vidiš, tem ljudem je tvoja mati izročila v varstvo tvojo Vero. Oni morajo čuvati, da me ljudje ne zapuste. Zato pojdi, kakor ti je rekel".
In sva šla na goro v cerkev in sva se rinila med množicami, ki so klečale po tleh in so se plazile okoli oltarjev in glasno molile in vzdihovale.
"Kaj delajo ti tu .'"
"Boga časte. Pojdi iu moli tudi ti"« ' —' In sem sel in sem molil z n jimi. Prosili so odpuščanja za svoje gichc in so želeli novih dobrot: Izpovedal sem se svojega padca — in duhovnik mi je odpustil, ko sem obljubil, da ne bom več padel. Molil sem za srečno pot iu sem
odšel z gore.
"(Hej", je rekla Vera. cerkve so kakor, pla-menčki, po zemlji razsejani iu gore k zvezdam, kakor zvezde svetlijo k zemiji. Tu so živi ognji, združeni iz hrepeneČih človeških src, ki verujejo. Njih edinost in skupnost je sila, ki jih prepričuje o resnici, njihova moč je v tem, da verujejo vsi eno. Kajti kar verujejo vsi. to je resnica. V tem je tudi božja vrednost njih molitve iu keaanja. To je njih vera. Žive tako že dolgo let: greše in molijo; tak«) sc rode in umirajo. To je. ljudstvo. Vsak človek je del ljudstva, tudi ti si del ljudstva, zato hočejo, da imaš z njimi enako vero. Vsako ljudstvo ima svojo vero in vsak človek ima svojo vero."
"A katera je prava?" 9
"Vse iu nobena, kajti človek veruje lahko tudi lažcin".
"In kaj si ti?"
Jaz sem tvoja sila, kj te vodim naprej," lu sva šla dalje po poti. Pod goro je bila krčma, okoli nje so pili ljudje, cd znotraj pa se je slišala godba in ples. Ob krčmi je sedel lierač in je prasil vbogajme. Neki Človek je stal na mizi in je pridigoval. Naenkrat je nastal pretep.
"Kaj ue je zgodilo?"
"BijejO se zaradi vere."
Šla sva naprej. Heka se je valila po dolini in sva prešla čez most. Tam so se pota ločila.
"Kam sedaj?"
Ozrl sein se na križpotju in sem premišljal o tem, katera pot je prava in boljša.
Takrat 5c prihitčl za meijoj človek v črni obleki in je kričal in vpil. da je samo ena pot prava, ona, po kateri so šli romarji in velika množica ljudstva. Rotil me je. da moram iti yo nji, da bom enak z enakimi, .laz pa sem videl, kako so poganjali tam ljudi po cesti naprej, kako so jih tepli njih gonjači in so zato pobirali od njih denar. S težkimi koraki je stopala masa ljudstva, globoki vzdihi in obupni glasovi so bili slišati iz množice.
dvom.
"V imenu Vere, v imenu cerkve, v imenu Bo.
ga", so klicali gonjači in vihteli biče nad golimi glavami.
"Naprej, naprej, kdo ne veruje, bo pogubljen. Rešite svojo dušo." Tako so kričali menihi in popi nrd utrujenimi potniki.
lu drugod so šle inuoiice in tudi tam so kričali meniTii in popi v drugačni obleki nad množicami iti dvigali razna zuainCujii.
Ko sem se oarl, ni bilo Vere nrvw Vaeukrat rcm zagledal pred seboj človeka z globoko /.«mišljenim obrazom.
"Kaj delaš tu?" ga vprašam. 41 Mislim-.
"Zakaj?"
"Ker ne vem."
"Kdo si?"
"Dvom."
"In kaj misliš?"
"Katera pot je prava in najboljša."
"Tudi jaz mislim o tein".
"Potem misli z menoj."
"Toda ti misliš in se nikamor ne ganeš."
"Bolje ne iti nokamor, nego napačno. Vem. kdo tc je prignal seni: vera. In tu si zagledal mnoga pot i j. Milijon |e jih je ustavilo pri meni. Toda jaz nisem, da bi dajal svete; samo svarim, ne verujem nikomur, dvomim o vsem. .Pot,si izberi vsak sam, jaz samo dvomim, da je prava in najboljša. Tako začne misliti oni človeški rod. ki v slepi veri drvi naprej in veruje vsemu in vsem, pri tem pa ne vidi lastnega trpljenja in veruje v stvari, ki jih nikoli ni bilo in jih nikoli nc bo. Zlato plačilo in večno veselje mu obeta vera tam v večnih daljavah in 011 drvi za njimi. Jaz pa dvomim o tem in dvomijo vsi, ki so prišli do spoznanja.
"Toda jaz hočem naprej".
"INijdi, toda ne pozabi na dvom. Tu na gori za menoj prebiva Razum. On ti |>okažc vsa pota sveta in potem izbiraj. On ti pokaže pravo pot, roda niti njemu ne veruj, dvomi o vsem, veruj samo dvomu."
"Od kedaj že stojiš tu?"
"Odkar je svet. Do sem vedi vera svoje ljudi ; tu sem jaz, za menoj pa je nešteto potij
"Toda če bi dvomil o vseh poteh, bi po nobeni ne zel."
"Zato pojdi k Razumu in izbiraj."
"(Nutim da sem nesrečen, ker ne vem. kaj naj ! torim."
"Tako govori vsak. ker ne pozna prave sreče. Človek, ki neče misliti, je enak lenuhu, ki neče delati. Zato je v začetku nesrečen, ker mora misliti. potem pa je srečen, ker najde svet sreče, ki ga ni nikjer drugod. Vem, da nie liudje imenujejo nesrečo za ljudstvo, posebno oni. ki žive iz ljudske vere in žive brez dela. ker iim ljudje verujejo, zato svare ljudi pred menoi in pravijo, da sem duh, ki vse uničuje, vse zanikuje, in ničesar ne pripoznava in onemogočuje. Toda'k;.m bi bilo zašlo ljudstvo, ako bi nc bilo inene, ako bi se pred menoj ne ustavljali največji ljudje, kar jih je nosila zemlja? Predno se je rodila prva misel iz razuma, sein bil jaz. Dvom, kajti prej je mislilo in govorilo čuvstvo. Jaz sem večni "Ne" in šele za menoj leži resnica, ki jo slo vek lahko poišče s silno mislijo".
"Ali je resnica?"
"Dvomim o tem, da jc resnica iu dvomim o vsaki resnici, da je resnica. Dvoje govore po-zentski ljudje; resnično je vse, kar jc in nič na svetu ni resničnega. Dvomim o obojem. Toda kdor dvomi, ta išče resnico."
. "AH je tudi najde?"
"Resnica je, kakor sreča, l^eta in leta hodil za njo in jo iščeš in loviš. Ko pa jo imaš v roki, se ti zdi, da to ni isto, kar mí iskal iu si želiš kaj drugega in drugačnega. To delam jaz! Kajti ko bi mene ne bilo, zadovoljil bi se svet s prvo resnico, ki jo sliši ali vidi in s prvo srečo, ki jo sreča ali najde. Človek, ki ue želi več, je majhen in majhno bi bilo življenje. Oni, ki so mnogo dvomili, so mnogo hoteli iu mnogo mogli. Zato se niso zadovoljili z malim.M	^
"Rekli ho, da ubijaš sile".
Posmejal se je zviti njegov obraz iu ostre oči so zasijale izpod na|>ctega čela.
Rekli so: ne dvomim, da so rekli, dvomim pa .da ubijam sile . . . Ob meni sile rastejo, ker me hočejo premagati in oditi naprej. Le sile onih, ki no nc zmagao s« majhne in se p rito, žujejo čez me, češ da jih uničujem jaz. Toda majhni ljudje naj se ne ukvarjajo z menoj: pri meni se ustavijo oni, ki jim je resnica več nego beseda. Pri meni je začel Cartesiua: dvomil jc o vseiu. samo o tem ue, da dvorni. Ker je dvomil, je mislil in ker je mislil, je bil. Zato je pisal in rekel: cogito, ergo sum, t. j. mislim, toraj sem. Zato je prazno, kar govore ljudje o meni. Srečal si me in si me videl. Sedaj sodi sam. Dolgo sem stal pred njitn. Kakor velika skrivnost jc stal na kiižopotju, s temnimi očmi, s surovimi potezami v obrazu, s trpkim izrazom na ustih. Njegov pogled jc prodiral v daljavo, njegove roke ko se krčile, kakor da se hočejo šiloma poprijeti zemlje. Nekoč je bil tak Mefisto, ki je igral na odru, toda ne popolnoma tak ...
Odšel sem po poti uavjegor . proti ogri, kjer jc kraljeval Razum. Veliko in obširno jc bilo njegovo kraljestvo in videl sc je • razgled po vsem svetu. Videla se je ona pokrajina in steza, ki sem jo prehodil z Vero, gora s cerkvijo sc je videla in krčma pod njo, videle so sc j>oti, po katerih so drle ■ množice, zaverovane v večno srečo, gnane od svojih gonjače v, preganjane iu tepcuc od vseh, ki so si bili prilastili moč nrd njimi, slišal se je njihov krik iu vik in stok in jok in smeh in obup, in videlo se je razpotje v dolini in Dvom je stal ob njem iu zdaj pa zdaj je pred njim obstal samoten romar in je krenil na pot na goro.
V kraljevstvu Razuma pa jc bilo vre jasno in razločno, videla se *je razlika med lažjo in resnico, med krivico iu pravico, med dobrim- in zlim. med lepim in grdim ...
Počasi, z zamišljenimi koraki so stopali ljudje po )>oteh.iu so gledali in presojali.
"Tod skozi bi morala iti pot vseh onih mili-4 »» '
jonov .
• "Ni mogoče. Ni niti ča«a niti prostora. Tu ni pot za one, ki verujejo slepo, ampak za one, ki mislijo z odprtimi očmi".
"In nikdar ne bodo množice vzele to pot?"
"Morebiti nekoč. Več iu več imsameznih ljudij bo krenilo sem čez, število se bo množilo lin tod bo morebiti nekoč nastala glavna pot, tam pa bodo šli oni, ki potrebujejo šibe in koro-bača in gonjačev in zapovedovalcev, da jih vedejo naprej, kajti sebe smatrajo za nižje ljudi, ki so nezmožni misliti in hoditi sami, ampak verujejo zato, ker morajo, in hodijo zato ker — morajo. Pod pritiskom je bila premagana njih volja in ubita, zato nimajo sil."
"Jutri, pojutrašnjem, kdaj pride to?"
"Neznano, kdaj , a m Mak nekoč pride. In takrat Ih) velik in silen človek obvladal -sebe in svet ( in življenje.
Socializem In osebnost
Med nasprotniki socializma nahajamo neko posebno vrsto ljudi, ki so raztreseni po različnih strankah ali pa stoje izven vsake stranke, in nimajo pogostoma nobene hudobije v svojem srcu. Pod njihovo zastavo se zbirajo pač pogostoma tudi povsem nizkotni sebičneži, ki ne marajo priznati pravih razlogov svojega sovraštva, pa ai zato radi izposojajo druge argumente, v resnici ali pa dozdevno bolj plemenite od njihovih, in jih tedaj izrekajo kot »voje. S takimi nasprotniki se tukaj ne mislimo baviti, temveč le z onimi, ki stoje, pošteno na individualističnem stališču.
Tudi tukaj se moramo zelo omejiti, zakaj individualisant ima toliko različnih nazorov, da jili nikakor ni mogoče spraviti pod en klobuk. Indi-vidualizem se lahko razlaga na najraznovrstnej-še načine fin vse, kar se more različno razlagati, se tudi res od raznih ljudi različno razlaga.
To dejstvo lahko opazuje^ vsakdo, če obrne svojo pa žn j o na primer na krščanstvo, na to skoraj dvatisoč let staro gibanje, ki je razširjeno po vsej obljudeni zemlji in daje vsakemu razumnemu človeku dovolj prilike za opazovanje.
Pravijo, da je krščanstvo utemeljil Jezus Kristus. To mnenje sicer pobijajo razisk«vc moderne znanosti, ki boljinbolj utrjujejo sklep, da ni nikdar živela oseba, ki jo evangeliji imenujejo Jezus -Kristin». Med proteatantovskiml teologi jih jc mnogo, ki smatrajo Pavla za pravega ustanovitelja krščanstva. Ali tudi zgodovinska eksistenca Pavla je dvomljiva in nekateri raziskovalci jo odločno porekajo.
Toda vse to je postransko in nas nanten ni, da bi se tukaj bavili z vprašanjem, kako je nastalo krščanstvo. Zadontuje naiu dejstvo, da ima beseda "krščanstvo" gotov pomen: ta izraz označuje gotovo filozofijo, ki jo skuša v svojih naukih utemeljili. Morali bi pač nedvomno misliti, da inora biti pomen krščanstva le eden; le ena filozofija more hiti jedro krščanstvo, le en nauk se more iivajati iz njega. Vsaka drugačna filo-
zofija, vsak drugačni nauk mora biti nekrsčan-ski.	•
Ali jc v praksi res tako?
Kdor dobi danes nalogo, da naj pove, kaj je krščanstvo, pride v največjo zadrego. Tisoč ljudi razlaga krščanstvo na tisoč načinov. Razni nazori in razne razlage so. napravile iz krščanstva dolgo dolgo vrsto sekt — v Zedinjcnih državah jih štejejo okrog dvesto, rajši več kakor manj — in tdor tnišli, da vsaj člani posamezne sekte soglašajoče zopet moti.
Nekdo veruje, da je bil Kristus Bog — pa sc imenuje kristjana. •
Nek(W veruje, da je bil Kristus le človek, brez božanske imtur» — pa sc imenuje kristjana.
Nekdo veruje, da ni bilo Kristusa, da je krščanstvo nastalo kot plod raznih razmer, o katerih se tudi razhajajo mnenja — pa se imenuje^ kristjana.
Nekdo veruje, da jc £ri«tus obljubil pravičnim 'icbesa po smrti — pa se imenuje kristjana.
Nekdo veruje, da je Kristus, govoreč o nebesih, mislil le na blaženo življenje na tem svetu— pa sc imenuje kristjana.
Katoliško krščanstvo rešuje taka vprašanja na svoj način, s svojimi dogmami. Pa vendar nimajo katoličani enakih nazorov, temveč najdemo med njimi od najbolj ortodoksnih vernikov, pri-segajočih na .vsako l>csedo v papeževih bulah in cnciklikali do popolnih skeptikov vse mogoče odseve. Katoličanatvo uči pa)>ežcvo nezmotljivost; cele legije katoličanov se posmeh nje jo temu nankn; katoličanstvo uči "brezmadežno" spočetje; gotovo ni polovice katoličanov, ki bi verjeli v to dogmo.
Kdor ima časa, lahko našteje na tisoče nasprotij v nazorih iu razlagah. In kakor je t bc *edo "krščanstvo", "katoličanstvo", tak'* je z neštet ni izrazi, s katerimi se je prvotno hotelo označiti nekaj popolnoma določenega, ki pa v
krajšem ali daljšem času izgube svoj precizni pomen.
Ce sc govori o individualizniu ali o indivi-duaiistih, sc torej tudi s temi besedami nc pove nič natančnega, namreč nič tako natančnega, da bi bilo v vseh svojih delih, v vsCh posameznostih ja*no določeno, nedvomljivo, Sto individualist ov se lahko razlikuje v stoterih rečeh. Kajzcr Viljem veruje v svoj osebui poklic, v svojo osebno vzvišenost ; veruje, da ga jc Bog izmeti mil jonov izbral za vidnega gospodarja sveta, medtem ko so mil joui le v reda. Kajzčr Viljem je individualist. M i* ter Maloglav si misli: Brigifj se zarns, glej, da boš dobro jedel in pit, vse drugo jc od muli. Mister Maloglav je individualist. Generalni poštar Rurleson misli, da jnra vsak človek v Zdinjcnih državah enako možnost, da postane président uli da nabere miljone, ampak nekateri dosežejo to, ker imajo v glavi možgane, drugi pa ne, ker imajo slamo pod lobanjo. Generalni poštar Jiurlcson je individualist. Roparski morilec uvažuje: Ti-sti, ki ga napadeni, je slabejši od mene; to je njegova krivda; jaz sem močnejši od njega, to je tnoja prednost; cisto prav je, da ga oropam iu eventualno ubijem. Ta roparski morilec je individualist.
Zopet bi lahko našteli tisoč takih raznoterosti, ki sc pa lahko vse uvrste pod zaglavje "In-dividualizem".
Roparski morilec je tudi nasprotnik socializma ; toda on nap tnknj ne zanitiMi. Njegova des-peratna teorija nima pratktičnega pomena v bojih, ki sc vodijo za obliko človeške dmlbc, dasi bi sc tudi on lahko skliceval na individualističnega t *o retira rja Mat-ksa Htlrnerja. Ne moremo se baviti s posameznimi inansaini individualizma, temveč moramo vzeti v pošt o v le tiste njegove splošne znr.ke, ki se rabijo kot arjrnmenti v bojn zoper socializem.
Kaj je individualrzem?
V navadni jezikovni rabi je individuuni po
samezni človek. Kar jc samo v *cbi celota, kar se ne more deliti (dividirati), to je individuuni — nekaj nedeljivega. Tako kakor človek je seveda tudi posamezen zajec, posamezen -lev, posamezen grm, posamezna cvetlica individumn.
Izraz je natančen in ni natančen. Če se človek secira, se lahko razdeli v posamezne ude, ali nobeden teh udov ni tedaj organična celota kakor človek sam. Toda človekovo telo je sestavljeno iz miljonov celic; posamezna celica (slanica) je organična celota in razne živalicc so sestavljene iz ene sanic celiee. Človek jc organizacij«, organiziran« skupina celic. Teoretično je mogoče to skupino razdeliti v njene posamezne dele, celice, in teoretično jc vsaka taka celica indivldtmm zase. .
V praksi, kakor jo uveljavlja življenje, se moramo seveda zadovoljiti s tem, da vzamemo človeka kot individuuni. Celota posameznega človeka in njegova posebnost je predpostavka individualizma. Tiste lastnosti, ki se najbolj drže človeka in ga razlikujejo od dru^h ljudi, sel njegova individualnost.
Pat individualistične filozofije je približno ta: Jaz sem jaz; nihče ne more biti to, kar sem jaz. \ si ljudje se v tem ali onem razlikujejo od mene; jaz sc v tem ali onem razlikujem od vseh. s svojo individualnostjo sem bil rojen jas, zase. Namen moje eksistence je moj jaz; moja naloga je razvoj moje individualnosti. S tem, da sem rojen kot jaz, kot posebno bitje, kateremu ni enakega, sem prinesel s seboj na svet pravico, da se poslužim vsega, kar more koriMiti moji individualnosti. Ves svet lahko smatram za svojo lastnino; meja moje pravice je tam, kjer je meja moje tisoči. Česar ne morem doseči, do tega nimam pravice; kar si morem priladlti, si vzamem po pravici.
Iz tega se lahko izvaja pravica do vsakega
zločina, do vnakrga zatiranja, do vsake samovolje. Teoretično so res razni Individualistični (Konec na 8. strani.)
PROjJiTARBC
_ - t »Kr* " wnSy™
J. St Z.
ÍOM JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVBZBI
Skupim konfercnca Češke Soci-lične Federacije m .Jugos lo-Socialistične Zveae je ía
ri poseben odbor in mu nain da izda glede nu letoinjo vo-v navodilo xa cisne omenjenih
Odbor je pri prêt resalí ju lega
We JJS.Z. hi izstopa iz Socialistične stranke, ki je postni vsied aktualnih razmer neiaogiben, svojo Izjavo in pojssiiilo. Izjavo, ki nt nuiiaja v današnjem MProletar-cu", dobe vsi klubi m posebnimi dodatki v kratkem; —b) Zveza izda vseiu klubom svoj 1'harter, katerega dobe, kakor hitre bo gotOv;c) da se povabijo vsi hrvatski člani in klubi, ki dobe Izjavo in se strinjajo i njo, da se lahko pridružijo delu J. S. Z.; d) Izvoljen jv bil odbor» ki i
rod in se udelelevaii rasprsv, leta
uspešnejše bo usfc» delo.
A. Bogstsjr, tsjnik.
išanja imel pred očmi načela, j ma nalogo izdelati načrt pravil, ki jih skupna konforeiiea raz- ki uaj odgovarja našim potrebam nrsvljala in cdobrila. Obe . zvezi | in sedanji situaciji. 0 načrtu bo tfU'.aociabstiétû	cti medna- |glasovalo članstvo J. S. Z, kakor
rodni socializem jima je glsvnalhitro bo gotov; — c) Z ozirom na »sloga; rešitev volilnega vpraša- to, da se je pred kratkim ustauo-nja bi bila torej zelo enostavna, če vila nova politična delavska bi se stališče stranke, znaiie pod}stranka v Ameriki, ki proglaša imenom Socialistična Stranka A- sprejem socialističnih načel ,i>o-ii*Mik<\ \jemalo z načeli. z bi Zlobna oui "Labor p.utv" x An sivum in s potrebami maduarod- gliji, sklene konferenca, d» naj nega socializma. Razvoj reči te- posKrbi tajništvo o tej stranki kom sedanje vojne je pa pokazal, informacije. S tem \ zvezi nàgla-da je velik 4eT stranke izgubil ša konferenca važnost organične pravo pot in so v sentimentalno-! vezi tistih članov in klubov, ki so K utonili živi interesi proletari- hili o<l začetka proti stališču, ki •ta. Obe Zvezi sto prepričani, da K* zavzema So.« stranka s ozirom je poraz centralnih sil \ tej vojni'.»»« voJ'n». torej na statiftëu, da je uujno potreben za od vrnitev av- ttfcba poraziti uvtokraeijo ecn-tokrstične reakcije in pospešitev socializmu ; obe Zvezi sta (Kidali za ta nauk argumente, ki jih Socialistična Strsnka ni iz|>odhila. na katere se pa tudi ozirala ni. Kdor boče poraz centralnih »il, mora bi
USTNICA UP*AVNI*TVA.
I W<iij jc l»il 'I ivletaivc" p° 4an i* ('hieuge \ sredo, v bodoči pa l»ode v četrtek. Vodstvo "Ns rodne tiskarne" je prosilo za to iz-premem l >o, ker /te v -¿redo rsa-pošilja tednik 4 Pros vet s' v 18,000 ter "(ilasilo" K. S. K. J. v 12.001» Uiisil«. Poleg tega se pa tiska še v «v drugih listov v različnih jezikih na omenjeni dan.
Listu v podporo izkažemo drugi teden. i,
ŽIVETI SE MOKA
Zdravi razum nam pravi, da je prišel človek na svet zato, da živi. Če je rojen tak, da je spo so- j ben za življenje, mora imeti tudi
milnih sil, a ko sc želi, da bo de-j lo za demokratizirsuje sveta u-sjhkiio; tej akeiji škoduje Sm-ia 1
—r-
va, naj čikaški šolski odbor prepove igranje v čikaških višjih šolah. Yarrow trdi v svoji resoluciji, da se vedno bolj mnole govorice o vsestranskem igranju za iobitke in tudi denar med dija« Uvom višjih šol mesta ('bicagu. Tako igranje, pravi Yarrow, vodil lo notorične strasti za igranje, kil napravi toliko ljudi nesrečnih in i ki uniči eksistenco toliko družinam. To strast je treba iztrebljati ¿c v korenini, zato je dolžnost šol-1 ikih oblasti, da uarede konec vsa-1 kemu igranju, kjer se gre za d > bitke.
Kev, Yarrowu se tudi ne dopa-dejo družbe, ki sc zabavajo z igranjem ua karte, ne da bi sc pri tem šlo za kake dobitke, igra-1 nje ua karte za zalmvo je p< *ebno, i razširjeno uied žeustvoni. ksr se! I Yarrowu dozdeva nesmiselno in I nemoralno.
Yarrow spada med vodilne rc-pravko do življenja.	1 formatorje v t'hieagi.
Veri uči, da jc Bog u.sivarOl	..
človeka. — Na ta način bi bila Če hočeš spozuati najhladnejši j pravica do življenja celo sveta, prostor na zemlji, tedaj si zavihaj Človeški zakoni teoretično prt- • ovratnik na zimski suknji, potisni »tavajo pravico do življenja. <-e svoje roke v največjo globino že-ubijeni človeka s sekiro, če ga za- Lov in Utaj o "mrzlem tečaju" v strnpim, če ga ustrelim, ine kaž- te ve m i Sibiriji, kjer 0SVW* doma Mujejo: Obesijo, gilotinirajo, alt j dltaa z blažencatjo o ledenih goiuh; pa vsaj zapro.	Ureulaudije in o sličnih sorazmer-
■Povrh lej^a pridem še v p» kel ]no «'^rkih" krajih..V mestu Ver-
ADVERTISEMENT
PODPORNA ZVEZA
Ort .taovIMas vine -S.
IMt.
Inkorporirana 22. »prit» v dr za vi Peu».
ISO!
Sedež: Johnstown, Pa.
O LAVNI URADNIKI:
Predsednik; IVAH TEOSTOIt. 1098 Norwood R'd.. Cleveland. Ohio. Podprodaedntk: JOSIP ZORKO, R. r. D. 2, Box IIS, Wwt Newport, Pa. Glavni tajnik: BLA2 NOVAK. 631 Mam Str- John«town, Ps. L Pom tajnik: FRANK PAVLOV6I0, 634 Main Str., Johnntown. t Pom. Uj.: ANDREJ VIDRIOH. 170 Main St., prank tin, Conomaugu, Blagajnik: JOSIP t SLE, 6502 St Glalr Av«., Cleveland, Ohio row. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 37, Bridgeport. O.
NADZORNIODBOE: . Predsednik nadzor, odbora: JOSIP PETERNEL, Box 00, Willock, Ps.
1.andaornik	NIKOLAJ POV&E, 1 Grab St., Niunrey Hill, N. S. PltU
burgh. Pa.
2.	nadsoraik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137th St., Olavaland, Ohio. •
»
POROTNIODBOE: rrtdudnik porot, odbora: MARTIN OBERtAN, Box 72, Eact Mineral, Ksaa.
1.	porotnik: FRANC TEROPCIC, R. F. D. 3. Box 146. F«rt Smltk. Ark.
2.	porotnik: JOSIP OOLOB, 1916 8. 14th St.. Springfield, IlL
VEHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. ORAIIEK, 813 E. Ohio 8t., Plttaburgh, Pa.
Oiavnl urad: 631 Main St., Johnstown, Pa.
URADNO GLASILO: "OAS NARODA." 82 Cortlandt Street, New York City.
A? ¥
m
«
v»e
lu» I
lističtia . stranka s svojo pasiv- Človek ima pravico do življtuja, [hojansk, ki bi prav gotovo nikdar norijo iu vsied tegu j«* bila J. S. I j^to uiu ga ne smem vzeti.
7
prisiljena izstopiti iz nje. Dol-bodi torej, da so z njo v
ne imelo nobenega prebivalca, če Izjeme pa so vendar. Če mi kdo kj vlada plejalljetra f.arja ,„. biis
pomoli nabi. in napn i^olver xr.lsi j)Uhi,Ja|a tjakaj rsanUi skii
IHKl nos, ne da bi ga samo poka-[pk| političnih kaznjencev, je pad-
ti tako odkritosrčen, da izvaja po- *l|ost	k,ul>ov 4)01
sledftee iz dejstva in da jih prizna ¡/^v ^ielu J. S. Z., da zahtevati zmago nad centralnimi »»ajtesnejši vezi, tako <
silami, pa ne podpirati vojne, s ko l>,ide <'»* M t0	tls|>iti) giial k»-oglo
katero se ta zmaga lahkv» dose<e, j k^»'»Psktno v socialistično de- ¿¿en, če mu prej je absurdno. Odrekati jkhuOč	politično areno, jiod okri- j iuč. Le dokazati moram, da
sti strani, ki naj zmaga, ¿e'pravi1 'i* t'st<' P0^!^»41' organizacije v ravnal v opravičenem silobranu. Izredno podpirati ono stran, kij AlMeriki, o kateri bomo prepriča- Pravico imam do življenja in ; y
Cei.icua društva, or.iroma njih uradniki, ao uljuduo prodni poitiljati dopi«e naravno>t ua glavnica tajnika in nikogar drugegu. Denar puAljc rdiuo potoni Po&taib, Ezpreanib, ali Haurnib denarnih imkaiair, nikeknr pa no potom privatnih čekov. Nakaznic*» nuj nc na-«tovtjajo: l?la>. Novak, Titlp Tru»t and Guarantee Co. in taao itaatovtjeno pollilj;i ¡o r. meaernim poročilom nn iidhIov. gt. tajnika,
\ sliuajti, <la »»j>{j/i.ji» društveni tajniki pri poro«'ilib glavnega taj-r.ika k !;e pumanjkljivonti,. naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajniki, da »e v prihodnjo popravi. •
glavo, bom sam
zahtevati zmago nad centralnimi j najtfiuiajM vezi, tako da nam bo, j zal, ampak da bi mi prijazno po- j ,a .(enij»eratura že pogosto na »Z
o pro- j utopij jM><| ničlo, kar pomeni " re-i»pihuemjkort|.» u V0N «vet, kakor piše Popular Science Monthly". Dočiin so pokrajine okrog se-eruega in Južnega zemeljskega tečaja ob vsakem času mrzle, nudi sibirski* severni tečaj Avojim prebivalcem poleten «slmor, ko spleza toplomer pogosto do višine 80 stopinj nad ničlo. Tekom le kratke poletne dobe izvajajo žor-
ni, da odgovarja resničnim interesom delavstva, demokracije in socializma.
.'i. Z zadovoljstvom je treba konstatirati, da odobravajo klu-
m , . . ,	A ,. I|, bi, ki so bili vedno najaktivnejši,
ta podpirati kana.datov ki « slr.k,.^ s|(>vt.llski a,¡ sH)ski> kurak>
l^^njemnn vojunn, uaxon ali jg ^ s|orj(.n „„ k(M„„,,,,,i ,
Springticldu in se odzivi jejo taj-
vaj bo poražena.
(Vška in Jugoslovanska Socia-listiČno Zveza, ki ne moreta odobravati vojnega stališča Socialistične stranke, dosledno ne more-
pn jih se celo, kakor se je zgodilo f raznih slučajih, pretiravajo. To-a med kandidati te stranke se
ga smem braniti tudi z orozjen Celo cerkev ini odpusti tak mm j.
Se več. Ohraniti svoje živ!jerje se smatra celo xa dolžnost. Tako uči vera, ki prepoveduje , sano-snor in ga uvršča med absolutne smrtne grehe. Nobena nesreča ne
F=1F
imr=irar==if=irs
opravičuje samomora. Če postane^1	nekaj časa v
življenje človeku že neznosno »m,0,Ju ln C,HU ,u,(1 ohaurjcui. ništvu J. S. I kakor poprej. No-i breme, ga ne sme vreči od senc. neumerno pospeševalen vpliv nir
. ,.	. , . . benega dvoma ni torej, da posta« I/ neoadravljiv« boiezni. ia liede.»»	^«i P" »ta
iUk», ki ne odobravajo njene m> y s y konstituirana kakor j h „ioreiMh skrbi se ne — —- ' .«rs^vilnimi cvetlicami rojnegs stalisčs: tupatam so j(>	y kratkeill
močna pošto-
ecli okraji, ki so se v tem vprasa-j Ra so,ialistifll^tt gibanja ajn postavili v opozicijo proti A||ierys|
stranki in pidpirajo vojno proti j 4 Konferenca Ifentrahiim silam tako kakor C< • ■pl in Jugoslovanska Socialistična Zveza. \* takem slučaju ni no-P^nega tehtnega razloga, da bi ■bni naših zvez ne «Kidali svojih
gbaov /.a take kaiHlulate.	j vcllgki nodru^ ki pri(iejo v <!o.
Jugoslovanska in ( eška Sociali- tjko R srbskimi in hrvatskimi <le-stičua Zveza obžalujeta, da jc slo- |avi.j uaj. jim priporoee MHadni-itm nsstop vseh socialistov pri le- ^ \ovine', katerih naslov jej tusnjih volitvah nemogoč, ali od- 22i»t> i*tyhorun Avc., Chicago, 111. govornost za to morata prepustiti1 |jst hhaja dvakrat na mesce in stranki, katero sta pravočasno u- S(anc $1 na leto.
Na|vee|a slovenska zlatarska trgovina
Frank Černe
6C 33 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
/
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč •ioveaskih in drugih. Se prodaja na meaečna odplačila.
Pilite po c«uik, kateri m Vam potijo brezplačno.
Najboljšo blago.	Najnižjo cena.
3E1E
sme lcsiti
s skokom v smrt, ampak morr
prenašati življenje <K> zadnje u-; Ostanek iz revolueijskih dni. ko re.	i Amerika še ni bila združena v cn||
4. Konferenca polaga važnosti Vidno potrjuje cerkev ta nauk narod, kc nahaja še vedno ua ¡.a-na razširjanje naše literature in j s tem, da odreka samomorilcu du-; šeiu papirnem denarju. Pečat, ki glasil, "Proletarea" in "liadni-, hoviuški, pogreb in ccjo grob v j jc vjden na vsaka» ztanarjov izda-ij Novin". «la postanejo v si j blagoslovljeni zemlji.	! nem od vlade. oUega okrajšane
, Čc je človek tlolžan. da živi. besede: TUKSATR. AMKR. SEP- !
14 Proletaria
■kih
člani naročniki in da pridobivajo; naročnike tudi med nečlani. Slo-
Vabilo na veiiko plesno veselico
ln vinsko f trg
atev
mora logično imeti pravico do J TKNT. SPIl. Polna fraza se glasi:!! življenja. Kajti dolžnost Ivi se v Theaauri Američani Septeiitriona-tem slučaju m dala ločiti ml pra-j\\H Sigillum, kar pomeni: Pečat za-vice, ne pa pravica od dolžnosti. >kladniee Severne Amerike
katero priredi
General Pershing,.poveljnik a- Najv^je ¿tevüo	UPlMt)V
memkih armad na zapadnem bo- w nahain v yAvn*en\h	državah.
—________________1	,, M I M	v * ranciji. je brzojavil ku-| Ila H -, *77 T , •
pozorih na to dejstvo: v svoji] Sodrugi! Naša deviza bodi Na-'riviii administraciji, da čim več v	J
nato pride1 emčija s približno 57,<KH). Angli-I jja jih ima 22.000 iu angleška iz-; ¡točna Indija 14.000. Rusija 12.000; ,in Francija ll.tKHi. Vhc druge dežele jih imajo manj. Največ pošt-
li napovedujejo,da bodo zahteva- ¡Cedili tem dogodkom kol o. shing iu na(ia,jujc:	nih ***** H *** v Združe-!
aogottaom aoi o ,nje prwBOfl ,)onu.ni zraanšanjc „ilt državah, namreč 129,0(M in!
obratovanja v industriji, v želez- skoro ravno toliko jih ima Nem-j
nfckem in parniškem sistemu in čija. namreč 126,00(1. Francija jthj|
armada sc v takih razmerah ne,ima (»8.000. Anglija 58.000, ludi-1
spomenici preii avgustovo koiife-} prij t Kajti vužlli 8Vctovno poli-1 premoga bo produeiranega. tem renco ho Češka federacija ter Slc-)tiini aogt>dki so pred nami, in mi preje bo končana vojna venska in Srbska sekcija J. S. Z , m0 biti aallje pripravljeni-j ..Xe <lo|n,ilit<, da naHlan, pu.
^vnmrtuo naglasi e, da ne morejo^ posamezni .raztreseni, ampak nulijUanje premoga'\ pravi I cr-iyih člani glasovati /a kandidate kompaktni v J. S. Z. : ako ne bo-1
li odpoklic ameriške armade, e* bodo izvoljeni. Konferenca stran .ganicna celota, — jim posamezno ke je bila torej poučena, a s<- ni « K«'tuv„ ne bomo mogli, in lo bi ziralp. na to. pa jc vsied tega sama pomenilo za nas, da smo padli na-odgovorna za položaj, ki je nastal !/J»j» v dobo politične teme in splo;
Skupni odbor priporoča «lanom J in* letargije. sbeh Zvez / o/irom na situaeiji Naprej, na delo za pojaesnjc
»ledeče ravnanje
V	vsakem kraju naj se volilci pouoe o stališču, ki ga zavzemajo itadidati Socialistične stranke a «Sirom aa vojno. Glasujejo naj za IIste socialistične kandidate, ki itoje jasno in odločno na stališču iMpiran ja vojne do definitivnega Ptrasa avtokradje.
V	slučajih, v katerih stoje kan:
«Udati Socialistične stranka Aa —i
mun
., j. s. z:i i
Za tajništvo J .S. Z.,
Frank Pet rich, WW W. 26. St., Chicago, 111.
Cleveland. 0.
Članom Slovenskega socialističnega kluba št. 27 J. S. Z. naznanjam, de so redne klubove se-jc vsako drugo in četrto nedeljo v mese<Ui V klttbovih ]>rpstorih v ojnem stališču afl pa imajo Nnrodnem Domu. Začetek seje jc ijasna načela, naj ostanejo volil- vedno ob dveh popoldne, flt navtralni in se ne udeleže voMt kfcibovt sejie s«» kile vadilo
I važne; člani in članice bodo gotovo razumeli, da pomno-žuje sedanji čas njih važnost. Delavstvo I pričakujejo po vsem svetu velikanske naloge, in kos jim bo le tedaj bo pripravljeno nanje. ! Prišel bo čas, ko «e konča sctla-
___! uja vojna; ogromne izpremembe
Tajnike klubov J. S. Z. prosim,;se izvrše tedaj ne Je v svetovni naj uvažujejo sledeče:	politični konstelaciji, ampak tu-
1. Ju<<osl socialistična «voza i- di v domačem gospodarskem živ-«Mi nov urad. Vsied tega je vse v Ijenju vsake dežele. Ako bi delav-J S. Z. padajoče zadeve -pošilja istvo sedaj držalo križem roke, bi ti v bodoče na sl^leČl itaslov: ' bilo samo odgovorno za neizn.er-II* > FVank Petrich,	nt> gorje, ki bi ga lahko zadelo.
3139 W. 26. Street. Ohioago, 111. odvrAemo to <h1 sebe, mora-
^ Na konferenci slovenskega n,o spo/nat, naloge, k, nas eaka-
^	Skupni odbor
Ingoslovan, in Češke Soc Zvezo.
KLUBOM JUOOSL " SOCIALISTIČNE ZVBZB NA ZNANJE!
more preskrbovati tako, da bi ja, 51.000 in Avstrija 31.000.
sovražniku lahko zadajala odlo-	' ___
čilne udarce in s tem končala voj- ¡. . ¡. , . . . ,,
...	* °.mi industrijami mlbor jc
no čim prej. Brez premoga bi bill' i-.^«.*» 4	•
,	I, • § . ' . * .. . oirvestH tovarnarje, ki lzdeluje-
brez pusk in topov m tudi brez •	, .	I
, .. .1° lončeno m iioreelanasto poso-i mumeje za boj proti sovražniku. (?() (|fl naj	v
Mi.z v premogokopu pomaga mo- ^Ktih meH(.,h ^^ „ , okto. zu v strelskih črtah.	jbrom, za ^tilesct odstotkov. Za
"Cim Več premoga producirá- toliko odstotkov mora biti pro-1 t c, tem prej bomo imeli mir. Vsak dukcija nižja od produkcije od i rojak ameriške ckspedicijske ar- fet« 1017. Odredba se tiče okoli made pričakuje solidarnega ptd- H,UH) delavcev, ki delajo v'to-piranja rudarjev v Ameriki kakor varnah <>hia. Pennsylvanije,West tudi vseh drugih delavcev v raz- Virginije, New Jerscyja, Indianc nih panogah ameriške industrije, iu drugje.
Mi vojaki vemo. da lahko za- Tovarnarji in delavci so izvoli-nesemo ua vas. da boste izvršili \\ deffutacijo, ki je odpotovala v vašo nalogo, medtem ko bomo mi
2ENSKA LOKALNA ORGANIZACIJA SLOV. REPUBLICANSKEGA ZDRUŽENJA
t nedeljo dne 10. novembra 1918.
« . ■ 1 • • ; <
v Narodni dvorani na So. Racine Ave. in 18. ul. v Chicago, Ul.
Pričctek ob 2 uri popoldan. ,
Vstopnina jc 25c za osebo.
Uljudno so vabljena vsa društva in vse slovensko občinstvo domače in bližnje okolice, da se mnogoštevilno udeleže te naše prve prireditve
v prid S. R. Z.
Za dobro in točno vsestransko postrežbo bode skrbel veselični odbor. Pridite vsi na zabavo ta dan.	VABI ODBOR!
V osmih mescih sc jc zveza tako razvila, da prinaša 16,0Q0 dohodkov na mesec.	/
M r. lilakeslce pravi, da ImhIo poštni tovorni avtomobili znižali tudi ceno mleku. V NVashingtonu 1 stane kvort mleka v prodaji na drobno 17 centov. Mleko, ki ga' dovažajo tov orni avtomobili, p« i prodajajo po Iti centov kvort.
Washington, da ¡/.posluje inodill izvršili svojo. , ificiranje odre<lbe Telefonske centrale v Corbinu, Vladni vvashingtonski uradi so ,, 4m A|„sk je r)ris)f| v|Pineville, Middlelmro so v soboto ra Pershingov .apel takoj razpo-,^^ brzojavskllt ,|ft- j{, tni zaprli v sled pomanksnjs o|»era-slali |k, vseh rudarskih okrožjih ¡-k| ¡k Princcss Nopbšo"	Večinoma vse se nahajajo
združenih držav.	........	mi bolniških posteljah Nsled epi

Pravi socialist hoče poznati težave, zapreke, uspehe in napredek delavskega boja. Na tej poti ga spremlja Proleta
rec.
Delavec, ki ne čita svojega glasila, je nepopoln delavec. On je hlkpec svojega gospodarja, nikdar pa in v nobenem oziru ne sam svoj gospod.
WIS.
I zadnji četrtek v velikem viharju na morju treščil ob skalovje m.. ¡delnic. (Irški ministerski predsednik,daleč ml Skagwaya, Alaska, iu Vcnizelos je brzojavil Helenski Ii- se razbil v konce. MJ oseb, naj-
MILWAUKEE,
# , , ,
Seje slovenskega soc. kluba sc vrševsak drugi in četrti petek v V Hsrlsmu, ki jc premo-¡mesecu v Ilirija dvorani", 30— govniško središče tega okraja, so 11st Ave. Ker so vedito važne stva-morali vsied epidemije ustaviti ri na dnevnem redu, zato Vas vedelo v rovih. Vsi vlaki, ki vozijo dolžnost, da pridete vsi na sc-
iieralni zvezi, ki ga je povabila, Î več iz Vukona, je izgubilo ži-	u . .. , .
lastnina ^ tu» «^avijeni.	dnigih J0. Pripeljite s sabo tovariše, ki
ovóv je tu<li ustavila delo. H«- se zanimajo za razredni boj in še
naj pride na obisk v Ameriko, da je že dolgo njegova-želja obiskati veliko demokracijo Združenih držav, 1oda na pot ho se mu stavile vedno velike težave, da ni
v ljen je. Pa mik je bil l.anadske t »aro« I robne "Canadian Pacific".
Pofrtni department je
I ru/lic
ustano-tovorni-
I iezen v tem kraju še prav nič ne nis0 v organizaciji.
mogel dobiti potrebnega časa, ki vil mnogo poštnih zvez s ga zahteva tak obisk. Vcnizelos mi avtomobili na ozemlju, ki nI-
poneltujc, pač pa m tak telo. da pr«taja | kritična. Vsa I dan je'več novih slučajev influence.
je iazširlla situacija že
John Lenko, tajnik.
t isoč
B»M-bskega sekcijskega odborS ln Í,p,ntí» ,,omo	¡ ups, «la se mu v bližnji bodočno- ma železniške zveze. Poizkusi so
ki tvorita v sedanji obliki gl. od' '	^	ko Uhko Pr"v	'
W J S z je bil dne H. oktobra Zato je upati, da si ImhIo sodru- izpolnil svojo željo za obisk Ame-1 .Jantes .1. Hlakeslee, četrti pod-
KI i.osl dn.gimi važnimi ........................vzeli «-a* a in po. a rikc
Hi, ki s,. ,„.,„, I.odoiega dela .1 I.ili priliko, da se ude../, , „.
■jK.. sklenjeno si«	s da i jih napravflo pledonosue. (
lili konferenca (v tem slučaju gl ¡bolj se
Previdne gospodinje
lw»Jo «Ion»» V«Uo —o «i*kk»tco , Dr. MaataiwaBa
PAIN-EXPELLER
bomo vsi zanimali za
P. Yarrow je predložil svoji cerkveni občini resolucijo, ki jc
noHtsr. noroča dn neka zveza vo <li iz í'hiladelphije direktno v Washington in skiwi teritorij, po katerem neteče železnica.
«r*fl«fT« ru	|»rt r^rmuttfnll
li..).»-1 unit. |»ri»hU«l'i. «J»»«t»*l i«ilj»i Oi.
aonrerciica ( v lein siucbju ki-.^'j ----.. , ,	. . -	.. .	» . .	..... .......... .	..—7 ---r ..
iidb<»r .1 s t / ozirom na stali-1 predmete, ki prihajajo na dnevni,bila tudi sprejeta, v kateri pozi- eni obratni troški znašajo *H00. iê niso prapnfiani.
Prati socialist ne sina biti reier-vist, ampak mora biti vedno akti vtn vojak avoja stranka Kdor nosi tvoje prepričanja le sam v is- j«.<tiu» |»ml s Tan»tTf»i» anamka «idra
bi. nt koristi nič ns sabi, na svoji s> um«, v t-um.h i« ».r.»««-! m •t'»rl. Pr.prii.T.tl mo« Urt., U	^v-, N.r
Socializem in osebnost.
(Konec s 6. strani.) filozofi naglasaii tako neomejeno pravico posa -meznika. Da se praksa ne vjema a to teorijo, se razlaga z dvojnim dejstvom.
Z individualističnega stališča ima posameznik le do samega sobe obzire. Napram vsemu ostalemu svetu je brezobziren. Ali obzirnost do samega sebe ga sili, da postopa v mnogih rečeh navidezno tako, kakor da se ozira na interese drugih. Dovolj je močan, da bi lahko umoril soseda in mu vzel njegovo imetje. Vendar ne stori tega, ker bi se lahko sosedovi sorodniki združili in ubili njega. (No zaradi soseda, temveč zaradi sebe, zaradi svoje varnosti pusti soseda pri miru.
Poleg enega "jaz" je mnogo drugih "jaz" na svetu. Vsak drugi individuuui ima enake ab-solutue pravice kakor jaz. Vsled tega so interesi vsakega posameznika v konfliktu z interesi vseh drugih posanieznikov. To je boj vseh proti vsem. V tem boju je moj jaz v tisočerih nevarnostih, ki jih lahko zmanjšam, če se o gotovih rečeh pogodim z drugimi. 'Pravico imam do vsega sveta in do vsega, kar je na njem; toda moja potreba ni tako velika, zato lahko prepustim nekaj svoje neomejene pravice drugim, z namenom, da pospešim s tem »voje interese.
Tako nastane družba.
Individualnostim je "jaz" prvo, družba, naj bo že kakršnakoli, pa sekundarno.
Pri takem razlaganju je druiba kajpada orodje močnih. Če je individualna pravica tako utemeljena, kakor smo videli, ostanejo seveda tudi v družbi individualni interesi glavno. Tisti, ki so sposobnejši, imajo že pri pogodbi, pri ustanovitvi družbe popolno pravico, da mislijo na svoje interese in da jih podpro, čimbolje morejo. Ako je to na škodo drugih, so ti drugi sami krivi; zakaj pa so slabejšit V družbi, ki je že ustanovljena, ima individuum pravico, da se zopet razvija, kolikor dopušča svojo moč. Ako nasprotuje pisana pogodba njegovim interesom, ni dolžan, da jo spoštuje; vprašanje je le v tem, če je dovolj močan, da jo prekrši brez škode zase. Ce je, tedaj je zopet njegova moč njegova pravica. Zakonu mora biti pokoren, kdor se ne zna in ne more odtegniti njegovim šibam; kdor je dovolj sposoben, ga pa pogazi in si napravi svoj zakon sam. t S tenii načeli se lahko opravičuje Kajnovo
ubojstvo, zasučnenje Helotov, podloinost žensk, iztrebljenje "divjih." pleiuen, monarhistična av-tokracija, kapitaliatičuo izkoriščanje i. t. d.
Na očitanje brutalnosti in surovosti odgo-. vavja iudividuulizcm, da je njegova teorija ari-stokratična. Kam bi prišel svet, če bi se slabotnim in nesposobnim prepustilo gospodstvot Močni so ustvarjeni, da rabijo svojo moč. S .tem, da jim je nntura dala moč, jih je določila za gospodarje; slabotuejai ue morejo biti po naravi nič druzega kakor hlapci. Konj ue more biti nad človekom; ne more biti, ker ni sposoben, da bi se postavil nadenj. Človek bi bil blazen, če bi se podal pod konjsko gospodstvo ali če bi dal konjem enake pravice; prav tako bi bilo absurdno, če bi močni in spodobni dovolili slabim in nesposobnim, da vladajo, ali pa če bi jim priznali enake pravice. Najmočnejši «— to so najboljši; svet je najboljši, če vladajo na njem najboljši, tisti, ki so aristokrati po naturi. Oni so posebno pleme, vzv&eno nad plebejci; in v tem aristokratičnem plemenu imaju zopet posamezniki svojo vrsto. lTseh odločuje, uspeh opravičuje vse.
Če je mogel posameznik sto drugih upogniti v svojo službo, je to dokaz, da je on sposoben, onih sto pa nesposobnih. Torej je popolnoma prav, da gospoduje in oni hlapčujejo, kajti na -ravno je. Če se izmed takih gospodujočih eden povzpne na d nje, če uniči nekatere izmed njih, če prisili druge v svojo službo, je zopet dokazal svojo boljšo sposobnojft; preprečil je s tem vpliv nesposobnosti j njegov rezultat kaže, da je njegovo delo oplemenjevalno.
Ne vpraša se, na kakšen način so prišli Ro-ekefellerjovi miljoni v njegove roke; prišli so. On jih je mogel pridobiti, drugi niso mogli tega preprečiti; torej je njegovo bogastvo popolnoma opravičeno, brez obzira na sredstva, s katerimi je bilo zneacno na kup. Rockefeller je velik ari-stokrat, tisti, ki so delali in delajo zanj, so plebejci, neplemenite nature in njih naravni poklic je, da hlapčujejo aristokratu.
To so logične posledice individualizma, do kakršnih je n. pr. prihajal Nietzsche. Seveda je na tisoče indivklualistov, ki ne gredo tako daleč, tg se pravi, ki niso tako dosledni. Ogledali si bomo še nekoliko nje, potem bomo pa vprašali, kaj pravi na to socializem.
Mirovni eksperimenti, sentimentalnost in nujnost.
(Konec s 1. strani.)
Gotovo si bo vsakdo oddahnil, kadar postane sklepanje miru resna afera. Ali dokler šc nismo tako daleč, je zelo potrebno, da govori razum in se ne da premotiti od sentimentalnosti. Mordi ni bilo šc nikdar tako potrebno kakor sedaj, da se hi-cpenenje po miru brzda in vda potrpežljivosti, kajti kakor je razumljivo,, da si vse človeštvo želi miru, bi vendar prav v sedanjem trenotku prevelika miroljubnost lahko pokvarila velikanske uspehe, ki jih je vojna že dosegla.
V splošnem sicer Nemčija ni dosegla enega namena, ki ga je a svojimi ponudbami za premirje nedvomno imela. Da so njene note tako krotke in vsaj navidezno nenavadno popustljive, ni brc« vzroka. Krvavo bi potrebovala miru ali pa vsaj daljšega premirja. Njen notranji položaj jc dovolj znan, da je to razumljivo. Toda umerjena stili-zacija njenih not tudi brez namena ni. Eden glavnih smotrov, ki bi jih s svojo izredno uljudnost jo rada dosegla, je vtisk na pacifistične elemente v Ameriki in v zavezniških deželah. Pred njimi bi nemška vlada rada izgledala kot popolnoma nova oblast, ki ji gre odkritosrčno zjj mir in le za mir iii ki jc pripravi jena doprinesti za ta cilj vse žrtve, le da se prihrani ponižanje.
Ne more se tej špekulaciji odreči, da ima v človeški naturi precej opore. Naj plemenitejši značaj bi dvignil svoj glas in zaklical: Ustavite prelivanje krvi, ko je postalo nepotrebno, ker daje sovražnik vse, kar se more po pravici zahtevati od njega, brez boja!
Ali dasi je v Ameriki in v zavezniških deželah dovolj plemenitih značajev, se ni zaslišal ta klic, ali pa vsaj ni bil tako glasan, da bi bil mogel zbuditi kaj pozornosti. V tem računu se je nemška vlada prevarila. Zdi se, da imajo značaji, na katere je špekulirala, poleg plemenitosti še drugo lastnost, ki jc princu Maksu v sedanjem trenotku neprijetna; tudi plemenitost se ne da meni nič tebi nič prevariti.
Štiri leta in tri mesece že traja vojna. To je tako dolga doba in žrtve, ki jih je zahtevala, »o bile tako brezštevilne, da ne more biti vseeno, kako se konča. Zlasti dva momenta morata priti
v postev, kadar se sklepa mir. Prvi jc ta, du se kolikor mogoče zamaši vir za nove vojne. V ta namen se morajo izpolniti razni pogoji. Eden med njimi je ta, da ne vzame tistim, ki so provocirali sedanjo vojno, moč, da bi to ponoviti. Seveda ne pravimo, da juto edini pogoj; v resnici se bo moralo v Evropi še marsikaj druzega iznremeniti. Ampak če je dog-nano, da jc bila glavna volje za to vojno v Nemčiji in da je mogla to volja sama sebe uveljaviti, ker je vladala avtokracija, tedaj se ta vojna ne sme končati, ne da bi se tej avtokraciji temeljito strla glava.
O tem ne more biti več dvoma, da so Hohen-zollerni glavni krivci strašne tragedije. Morda ne bi bili taki, kakršni so, če bi bili o pravem času dobili konstitucionalne vajeti in bi se jim bila iz glave izbila ideja, da so absolutni gospodarji vsega, kar leze in gre v Nemčiji. Kakor vsi ljudje so tudi monarhi plodovi razmer in drugačne razmere bi bile tudi iz Hohcnzollernov morda naredile drugačne ljudi. Ali ker ni bilo v Nemčiji resnične ustavnosti, je Viljem lahko napovedoval vojno, kakor se mu je zdelo, in treba je v tem položaju le takega značaja, kakršen jc njegov, da res pošlje miljone v klavnico. Nikakor torej ni dovolj končati sedanjo vojno, ampak da se ne ponovi, jc nemško avtokrasijo absolutno treba streti. V ta namen pa ne zadostuje to, kar jc mogel Maks doslej povedati.
Drugi moment, na katerega ¿e je na vsak način treba ozirati, je t.a: Vojna je dobila značaj boja med demokracijo in avtokraeijo. Kajzerstvo je provoeiralo demokracijo, in ko je bila ta pognana do skrajnosti, se ne mor^ boj zaključiti drugače, kakor z dejansko zmago demokracije. In za to ne more zadostovati sicer važua reforma, ki jo je princ Maks liapovedal. Če bi bila Nemčija še leta 1916., ko je blufala s svojo predbožično mirovno ponudbo, izvršila tako reformo, kakor jp vlada sedaj obljubuje, bi se bila v tem lahko smatrala garancija njene dobre volje. Danes se javno mnenje
v zavezniških deželah, predvsem pa v Ameriki gotovo ne bi potolažilo s takim odplačilom. In to je eden tistih slučajev, v katerih je javno mnenjfc na pravi poti.
Iz Carigrada poročajo, da je izjavil Tewfik paša, novi veliki vezir (ministrski predsednik), d a jc Turčija pripravljena sprejeti niir na tenie-lju\Vilsonovih načel. Tevvfik paša je predstavil svoje nove ministre turški zbornici. Povedal je ;udi, da ne bo Turčija nič več odlašala z refor-natni. Obljubil jc, da bo turška vlada uvedla volilno reformo, ki podeli volilno pravico vsem državljanom brez ozira na vero ali narodnost.
"Frankfurter Zeitung" poroča: V Avstriji ni nobene odgovorne vlade več. Kar govore na D tnaju, so le fraze posameznih Karlovih mini-it rov, za katere se nihče več ne zmeni.
V Budimpešti vlada tudi popolen kaos. Stari madjarski političarji se prepirajo in pokladajo odgovornost za kolosalne napake drug drugemu na rame. Te dni je bil v ogrski zbornici zopet dirindaj. Karolyi. je predložil program svoje (neodvisne) stranke, ki se glasi: Da mora Ogrska proglasiti neodvisnost od Avstrije, izvoliti svojega kralja in takoj zahtevati separaten mir; da mora Wekerle takoj resignirati s svojim kabinetom in Ogrska pretrgati zvezo z Nemčijo;
da se dovoli Hrvatom "neodvisna" država, ki pa mora biti pod krono sv. Štefana.
Dr. Wekerle je pobijal Karolya, češ da je avstro-ogrska vlada že izdelala načrt za fede-N ralizacijo. Dalje je dejal, da ne sme Ogrska pretrgati zveze z Nemčijo, ker se nemške čete bojujejo na ogrski fronti. Na ploho vprašanj: "Kje, kje?" jc odgovoril Wekerle, da se boju-jejo Nemci povsod, kjer se brani nedotakljinost Ogrske. Dalje je dejal, da Ogrska ne bo priznala Češkoslovaške države.
Iz Bazla poročajo: Centralni izvrševal ni od-«bor, ki ga je dne 5. oktobra izvolil Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu, je razglasil, da takoj prevzame politično vodstvo'omenjenih narodnosti. Program izvrševalnega odbora je: Prvič združiti vse Slovence, Hrvate in Srbe brez ozira na državne meje; drugič ustanoviti suvereno državo na demokratičnem temelju in tretjič preskrbeti, da bodo navedene narodnosti zastopane po svojih delegatih na mirovni konferenci. Odbor je zavrgel avtonomijo, katero je ponudila avstrijska vlada.
je edina slovenska revija v Ameriki. "Caa" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodimke nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih • pesmic in poleg tega pa prinaša lepo in umetniške slike.
List shaja meaečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Čas", 2711 So. Millard Ave., Chicago, 111., v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave. t
S i* vf i o v.i /ti r .i v 11.1 v/«1r/ii|t;o itii.ivje v družinah.
HrbtoboL
Ako i mat« bolečine v hrbtu, ali križu čutita, da vas vas boli. Bolečin« postajajo nsprsnosne; ledics (obisU) vas bolijo in voda od vas grs gosta ter čutit« pri Um bolsČin«. v Ukem slučaju rabit« kako dobro zdravilo, pa ga morda tis morsta dobiti? N« i ščita drugih pripomočkov, ampak poskusit« samo «nkrat
Severa's
Kidney 11 Liver Remedy
(Ssvsrova Zdravila za obisti in jetra). To j« izborno zdravilo za m«-hur, kadar imata bolsčms pri spuščanju vod«, tako tudi pri otrocih, ki močijo postelj«. To zdravilo odpravlja zlatenico in vso zoprno sapo, zmanjšuj« oteklino nog in lajša hrb-tobol. Po&k usit« ga. Prodaja m v lekarnah. Cena 76c in $1.S6.
w F s F v r r a co. CLOAK HAPIDS, IOWA
Dr. W. C. Ohleodorf, M. D.
Zdravnik ss notranje bo lasmi ls ranocslnlk.
Zdrav ni«** preiskava brezplačna — plačati je le zdravila. 1924 Blue Tiland Avt., Chicago. U redu je od 1 do 3 po-pol.; od 7 do 9 sv eter. Izven Chicaga
itveči bolniki naj pišejo slo vensko.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE ZVANE "CLEAKINO HOU8E". JUj to pom«nl sa ljudstvo, če j« banka pod nadzorstvom "Olcsrlng Housa".
V »e bsnks, ki imajo svežo s Chicago Olenring llouse, so podvržen« strogemu nadzorovanju od uradnikov tega zavodu. Pregledovaaj« računov in imetja m mora vršiti najmanj enkrat as leto. isvedeoei natančno preiščejo stanja veitke banke. Vso gotovino preštejejo, pngledsjo vse pots, varščine, vknjižbe i» druge vrednostno listin«, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih brtakah in pregledajo knjige in račune. Ce najdejo izvedenci kake slabo ali dvomljive vrednostne listine, se te ne štejejo več kot imovina banke. Ako ae jo «krčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Če banka drzno špekulira ia se ji pride na aled, mora to takoj, opustiti. Vse, kar je slabo, ri-skirano, se niora takoj odstraniti in nadomestiti s boljšim. Če vsega tega bunka hitro ne popravi in stori, izgubi v*e nadaljnje ugodnosti in pravic«, ki jih vživnjo banke, katere so združeno v Clearing llouse.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejete v Cleraing Bouse ima slednja za to dober vsrok. Na drogi strani pa je o banki, ki je olnnica te zveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je ajen k rodit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Cloaring Housa je bil izdelan v Chicagu pred deaetimi leti, od katerega čaaa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki j« bila v svesi s tem Clearing Houaom. Ako je šlo /i a ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House tenke ia ji pomagale, dokler se niso ¡tovrnile sopet normslne razmere. Ta Clearing Hous« nadsorovalni načrt se j« pokazal tsko vspešen, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ts načrt.
American State Banka je v zvezi s
tem Cloaring Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ims vse privilegije te banke, katori poda vsako loto pet r* polnih računov.
Amoricsn Btate Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsiiko leto pet detajliranih računov o stanju Banking Departmonta države Illinoia.
Napravite NAftO banko za VA&O banko in Val denar bo varen in ga lahke dvignete, kedar ga želite.
Vprašajte za seznam nsših First Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in 1500.00 zlatih hipotečnih bondov.
PAZITE IN HRANITE
Narodni lsr«k pravi: "Pasito as val beli denar za črne due 11 To pomen«« toliko kakor prvo pazite in hranite dokler ste šs
MMiiiMHMmBM^H^IIa
ve." to pometija iuuku »u*ur	»u .».«.«.«o
sdravi is mladi, da bosta imeli nekaj za stara in onemogla leta.
Vsak človsk mora pasiti in hraniti, ko le to j« edina pot, ki vas vodi v nsodvisnost. Prvi dolar, ki ga date onstran, so lahko eeai kot itemsijni kamen poslopja za katerim vsaki stremi, liobro je vedao imeti ns pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna pogača: kamen na kamen palača". Najtežjo je početek ali brez poČetka ni nikdar aičeasr. Zatorej pričnite vlagati vaš denar še danes, smpak pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vašo bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo ia plačamo po 3% obresti od njega.
Pošiljamo denar v Italijo, Rusijo is Francosko.
Prodajamo prve posojilne mortgage (markečs) dajemo v najem varne hranilne predale.
Hprejemo upiee za parobrodno potovanje v staro domovino po vojai.
I STATE BANK
1900 Blue Island Avenue, Chicago, IU.
Kapital, vloge in prebitek znsša nad $6,000,000.
CARL STROVER
Attorney at Law •
Zastopa na vseh sodiičth.
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. . Telefon: Main 3989.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Ali veste za letovišče Martin Potokarjat Soveda. To je 14VILLAGE INU" • prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z «tudenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska Številka 224 M.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
Iš 480 (Mil Iti., IflOSHA, «IS.
Telefon 1199.
. Okusno, hitro in trpežno dela z« privatnik« in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
• Imamo moderne stroje. Nizke cen« in poštena postrežba.
BRATJE IIOLAN, 1638 Blue Island A».., (Adv.)	Chicago, IU.
| t ^ ^ ^ f| .. I . TL "I J	.1 ' '
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD PORNIJEDNOTL
Naročite si devnik "Prosve ta". List stane za celo leto $3.00; pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za taj? ništvo je: 2057 So. Lawndale Ave Chicago, IU.
Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna—
UM-M Blac Island Avcsse
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Ceikera Poljskem, kakor tudi v Angrleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
I IZ" ADAR potrebujete društvene po* *	trebščine kot zastava, kapa, ra-
galijc, uniforme, pečate in vse drago obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 Soath Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj. •> Vse delo garuitirano. ..................................
Edlnl slovenski pogrebnlk
MARTIN BARETINClC 324 BK0AD STREET Til. 1475 JOHNSTOWN, PA.

predsednik.
ameriške državne banke
Blue Island At\, vogal Loomis ia IS.
Zaupno zdravilo dola čudeže
fikoro že 30 lot se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo s največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost isdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povijanje een je sedsnja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo imo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava bres ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati sa potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoč« draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vs« kar v«č plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med ¿vetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v šlodeu. Trlnerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti šelodec in odstrani is notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakSen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi loki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno šareče rodeče vino. V zadevi zobaRsnosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervoznosti, navsdne slaboče, kakor tudi v ielodčnih neprllikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi ftitja ali rudarje in droge delavee, ko delaje ln vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV UNI^fENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaja protina, sli revmatisma, nuvralgije, lumbago, otrpelosti glešnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin ln oteklin itd., tudi za drgne nje živcev in za mszanje po kopanja nog. Dobite je v vsek lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno ln prav prijetno zdravilo za navadno rabo tnotraj. Posebno ss ispiranjs grls in ust; istotako za ČU*«nje ran, izpuščajev in drugih kotnih otvorov. Dobi se v vaeh lekarnah.
Nsjnorsjl« nagrad« ae dobila Trinerjeva sdravlla na mednarodnih razstavah: Oold liadal—Ban Francisco 1915, Orand Pri«—Panama 191*.
JOSEPH TRINER
manufacturing cmemi8t 1333-1343 South Ashland Are.	Chicago, 111.