Latinske vadbe

za

drugi gymnasi]ski razred.

Sestavil

1’r. Wiesthaler,

e. kr. gymn. ravnatelj.

V Ljubljani.

Tiskala in založila Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg*.

1886 .

^ocV-iMC

Predgovor,

Držeč se načel, ki so izražena v predgovoru k «Latinskim
vadbam za prvi gymnasijski razred*. sestavil sem tudi «La-
t.inske vadbe za drugi gymnasijski razred* na podlagi
Kermavnerjeve «Latinske slovnice* in v popolnem soglasji
z naredbo visokega ministerstva za uk in bogočastje, izdano dne
26. maja 1884 (štev. 10128). Knjiga razkrojena je na štiri dele:
prvi  ob.seza vzglede latinske, drugi slovnik latinsko-slo-
venski, tretji vzglede slovenske, četrti slovnik slovensko-
latinski. Vadbam na čelo postavil sem posnetek vseh synt.akt.ičnib
pravil, s katerimi se je bil učenec seznanil že v prvem letu; ta pra¬
vila pondvi učitelj z učenci temeljito koj v prvih urah, da ne strati
pozneje s pogostim opetovanjem preveč časa. V slovniku latinsko-
slovenskem  mnogim slovom v oklepu in drobnem tisku pridejane
oblike imajo učencu ali sestavo dotičnega slova razložiti ali spomniti
ga izrazov istega debla, katerih se je že učil. Da bi knjiga po ne¬
potrebnem ponavljanji ne narasla in se vsled tega ne podražila, krčil
sem slovnik slovensko-latinski,  kolikor sem mogel in smel;
tako n. pr. navajajo se latinski glagoli le v infinitivni  obliki, ker
najde učenec vse drugo v slovniku lat.insko-slovenskem.

Pravopis slovenski  uravnan je tudi v tem delu vsaj v
obče po Kermavnerjevih učnih knjigah, v pravopisu latinskem
pa sem sledil znano Brambachovo knjižico.

Prijetna dolžnost mi je izreči naposled najtoplejšo zahvalo
častitemu kollegi, gospodu L. Pintarju  v Ljubljani, na njega požrt¬
vovalni prijaznosti, da mi je blagovolil pomagati pri tiskovni popravi.

V Kranji meseca junija 1886.

Fr. W.

Ponavljanje

najvažnejših syntaktičnih pravil iz preteklega leta.

1. Nominativ  (imenovalnik) je sklon subjekta in stoji na
vprašanje: kdo ali kaj? Subjekt  (osebek) imenuje se predmet
(oseba ali stvar), o katerem se kaj pripoveduje.

2. Praedikat  (dopovedek) zoverno to, kar se o subjektu pri¬
poveduje.

a)  Glagolski praedikat ravna se po subjektu v številu in
osebi. (Nauta navigat.)

b)  Pomožni glagol  ( esse  —• biti) kot copula  (vez) ali pa
praedikat  ravna se po subjektu v številu in osebi. (Creta est
insula.)

c)  Subjekt in praedikat  tičita v latinščini in slovenščini
pogosto v jed ni besedi (v glagolu). (Leg  it  — [on] bere.)

d)  Pri dveh  ali več  jedninskih subjektih stoji lat. praedikat
v pluralu; slovenščina  stavlja pri dveh  jedninskih subjektih
praedikat v dual  (dvojino). (Alauda et luscinia cantant.)

e)  Adjektivni praedikat  strinja se s svojim subjektom v
sklonu, spolu in številu. (Fortuna est caeca.)

f)  Substantivni praedikat  stoji s svojim subjektom vselej
v istem sklonu  (nominativu), kedar pa možno, ravna se po njem
tudi v spolu in številu.  (Italia est paeninsula. Ag/uila est
regina avium;  slov.: orel je kralj  ptičev.)

3. At.tribut  imenujemo vsak pridevek  (substantiv, adjektiv,
numerale, pronomen ali particip), ki je kot bistveno določilo s svojim
substantivom v j eden  pojem združen.

a)  Attributni adjektiv, particip, numerale, prono-
men  strinja se s svojim imenom v sklonu, spolu in številu
ter stoji, ako ni posebno poudarjen, za njim. (Aqua marina est
salsa. Lusciniae cantantes nos valde delectant. Tarquinius Priscus
q ni nt as rex Romanorum fuit. Pater tuus venit.)

b)  Substantivni attribut  vjema se s svojim imenom vselej
v sklonu  in stoji (izirnši besedi: rex — kralj, imperator  — cesar)
r.n  njim.

Wiesthaler, Lat. vadbe II.

1

II

4. Apposici.jo imenujemo oni attribut, ki ni s subsfantivom
v j eden  pojem združen, nego mu le v dopolnilo ali pojasnilo pri¬
stavljen;  apposicija se da redno v zavisen slavek razširiti ter se
sklada s svojim imenom vselej v sklonu, v spolu in številu  pa
le, kedar je mogoče. ( Deus, dominus mundi, benignus est  — Bog,
vladar sveta [= ki je vladar sveta], je dobrotljiv.)

5. Vokat.iv  (zvalnik) stoji v latinščini (in slovenščini), kedar
koga ogovarjamo ali kličemo. (Quo navigatis, naatae?)

6. Genetiv  (rodilnik) stoji na vprašanje eegav? čij? koga?
ali česa?  Genetiv zaznamuje vrsto  (genus), katere je kaka stvar,
ter določuje ponajveč substantive in adjeklive (adverbe), redkeje
glagole.

a)  Genetiv  stoji v latinščini pogosto pred  substantivom, od
katerega je zavisen, v slovenščini pa večidel za njim. (Historia est
vitae magistra.)

b)  Ako genetiv  nima pri sebi kakega adjektiva, appo-
sicije ali pa oziralnega stavka,  slovenimo ga navadno s svo¬
jilnimi adjektivi na -ov, -ev, -in, -ji, -ski. (-ški ) ,  in  to
zlasti takrat, kedar pomenja genetiv kaj živega  ali pa kako de¬
želo, otok, mesto, reko  in podobno; včasih služi nam zanj tudi
dat iv. ( Gallia est ter ra JEuropae  — Gallija je zemlja europska.)

c)  Genetiv  rabi Latincu, kedar je govorjenje o delu  kake
celote,  zlasti pri števnikih, adjektivih v komparalivu in superlativu
in nekaterih zaimkih; tak genetiv zovemo genetiv od d el a ali
delni genetiv  (geneUvus partitlvus)  ter ga slovenimo tudi z gene¬
tiv  o m,  še rajši pa s predlogi: od, izmed, med,  ali pa ga skla¬
damo v vsem z besedo, od katere je zavisen. (Nulla bestiarum
— nobena [izmed] živalij = nobena žival.)

7. Dat iv (dajalnik) je sklon namere;  v dativ, ki v obče stoji
na vprašanje: komu? ali čemu?  pri prehodnih in neprehodnih
glagolih, stopa oseba ali stvar, kateri je dejanje subjektovo name¬
njeno. (JPiiellls violas donamus. Domina imperat ancillae.)

a)  Dativ stoji tudi na vprašanje: za koga? za kaj? t, j. komu
ali čemu na korist ali škodo?  Slovenimo ga v takem slučaji s
predlogom z a in akkusativom. (Non scholae, sed vitae discimus.)

b)  Esse  z dativom  sloveni z glagolom: imeti  (kaj); lat. dativ
postavi v nominativ,  lat. nominativ pa v akkusativ (v nikalnih
stavkih v genetiv!)  ( Alandae sunt alae  — škrjancu so peroti
= škrjanec ima peroti.) Ako je subjekt lat. stavka kako abstraktno
(miselno) ime, da se včasih tudi slovenili s praedikatniin adjektivom

III

ali glagolom, izvedenim iz debla dotičnega subjekta; lat. dativ postane
tudi takrat, slovenskemu stavku subjekt,  (Ilegtnae audacia est

— kraljici je srčnost — kraljica je srčna. lleglnae longa vita
est  — kraljici je dolgo življenje — kraljica dolgo živi.) Sem ter
lam da se lat. dat.iv tudi v slovenščini pridržati.

8. Akkusativ  (tožilnik) je sklon objekta,  zaznamujoč v
obče osebo ali stvar, čez katero se dejanje razteza, ter stoji pri
prehodnih glagolih na vprašanje: koga ali kaj? Objekt  imenu¬
jemo tisti predmet (osebo ali stvar*), na kateri prehaja dejanje glagola.

a)  V nikalnih stavkih stavljamo v slovenščini objekt prehodnih
glagolov vselej v genetiv;  tega svojstva latinščina nima. ( Nautae
procellas non amant  — mornarji ne ljubijo neviht.)

b)  Akkusativ  zahtevajo tudi nekateri predlogi.  (Italia
contra Afričani sita est.)

c)  Da se naznani razprost.iranje v času in prostoru,
stoji v latinščini akkusativ brez predloga  na vprašanja: kako
dolgo (koliko časa); koliko star  (natus),  kako visok, — širok,

— debel, — dolg, — daleč? V takih zvezah je pes —  črevelj.
(Quinque menses eram in illa urbe  — pet mesecev bil sem v onem
mestu. Uurus decem pedes altus est  — zid je deset črevljev visok.)

9. Ablati  v je sklon prisl ovnih določil  kraja, časa, načina
in vzroka ter združuje v sebi več sklonov slovenskega jezika.

a)  Ablativ brez predloga  stoji na vprašanje: s čim? po
čem?  da rmznači orodje ali sredstvo  (pripomoček) kakega de¬
janja — ablativus instrumenti. (Poetam decoramus corond.)

b)  Ablativ brez predloga  stoji na vprašanje: zakaj? po
čem? od česa?  ter izraža vzrok  dejanja ali stanja — ablativus
causae,  vzročni ablativ.  Slovenimo ga z raznimi predlogi: od,
zavoljo,  po  (z mestnikom). (Multis pugnis et victoriis Roma
clara erat.)

c)  Ablativ brez predloga  stoji na vprašanje: kdaj?  zlasti
pri substantivih, ki pomenjajo že sami po sebi čas —- ablativus
temporis,  časovni ablativ;  slovenščini rabi zanj večidel mestnik
s predlogi: v, po, s (z), ob, včasih na in v z akkusativom, sem
ter tam tudi genetiv  brez predloga. (Temporibus Romuli Martius
primus mensis anni /uit.)

d)  Na vprašanje: od česa  (česa?) stoji pri ad jek ti vi h, ki
značijo: prost, svoboden, čist, prazen  in dr. (kakor tudi pri
glagolih istega pomena), ablativ brez predloga — ablativus sepa-
ratidnis,  ablativ ločenja. (Viri improbi nunguam cavis liberi sunt.)

1 *

IV

e)  Na vprašanje: kakov? kakošen?  stoji v latinščini po¬
gostokrat substantiv z adjeklivom v a blati v u brez predloga  —
ablaUvus (jualitatis,  ab  1 at.iv kakovosti, lastnosti.  Slovencu rabi
zanj genetiv brez predloga,  včasih tudi samo adjektiv. ( Socrates
vir erat magna sapientia  — S. je bil mož velike modrosti

— ali pa: velemoder  mož.)

j)  A bi at iv stoji pri komparativu in adverbih komparativnega
pomena ( ante, post  i.t.d.), da naznani, za koliko  se prideva lastnost
jednemu predmetu (osebi ali stvari) v večji ali manjši meri  nego
drugemu — ablativus mensurae,  ablativ mere.  Slovencu rabi zanj
večidel adjektiv v srednjem spolu singul. ali adverb ali pa
akkusativ  s predlogom za, redkeje brez njega. (Sol multo maior
est quam terra  ■— soince je mnogo [za mnogo]  večje od zemlje.)

g) Quam  (kakor, ko, nego) pri komparativu se velikrat. izpušča;
zato pa se devlje substantiv (ali pronomen), ki bi imel za členkom
quam  v nominativu ali akkusativu stati, v ablativ — ablaUvus com-
parationis,  ablativ prispodabljanja.  Slovenimo ga s pred¬
logoma od ali mimo  (z genet..) (Ferro nocentius aurum est.)

h)  Ablativ  zahtevajo tudi nekateri predlogi.  (Victoriam
reportavimus ex [abj hostibus.)

10. Latinski adjektiv  (vseh treh spolov) zadobi pogosto po¬
men substanliva; take adjektive slovenimo radi s substantivi, izve¬
denimi navadno iz adjektivovega debla. N. pr.: amicus  — prijazni
= prijatelj;  amica — prijazna = prijateljica;  aegrdtus — bolni
= bolnik;  malus  — hudobni = hudobnež;  probus ■— pošteni
= poštenjak;  bonuni ■—- dobro, blago — blagor,  blaženst.vo;
malim  — hudo, zlo = nesreča, nezgoda  i. t. d. Posebno po¬
gosto rabi se latinski adjektiv generis neutrius  v nominativu in akku¬
sativu kot substantiv, in to v pluralu,  ako se ima misliti več
stvarij ali rečij. Sloveni se tak adjektiv s singularom,  ali pa se
mu doda beseda: reči (stvari  i. dr.) v pluralu.  N. pr.: nova

—  novo ali pa: nove reči; omnia  = vse = vse reči  (stvari).
Isto velja tudi o zaimku srednjega spola.  N. pr.: haec —  to
= te reči; illa =  ono — one reči i. t. d.

11. Ako superlativ  kaki osebi ali stvari ne prilaga lastnosti
v največji meri,  slovenimo ga s positivom  in raznimi prislovi:
jako, zelo, namoč, silno, močno, grozno, prav, strašno,
vrlo,  včasih tudi s: kaj,  pr  e-, i. dr. ( Bella civilia Romanis per-
niciosissima fuerunt  — državljanske vojske bile so Rimljanom
prav [silno, kaj,  pre-] pogubne.)

v

12. Pri substant.ivih samo v pluralu  navadnih stojijo v slo¬
venščini ločilni,  v latinščini pa glavni števniki.  (Unurn os
habemus, sed duos oculos  — [po] dvoje očij.)

13. Latinski glavni in delilni števniki  ne zahtevajo gene-
tiva  kakor slovenski  (v nominativa in akkusativu) od pet. po-
čenši, marveč se mora beseda, ki stoji v slovenščini v genetivu,
skladati s števnikom v sklonu  in, ako stoji št.evnik v nominativu,
mora stati praedikat v pluralu ter se ravnati v spolu in osebi
po svojem subjektu. N. pr.: Deset, vojakov je bilo hrabrih —
decem milites erant fortes ;  deset vojakov se je bojevalo  —
decem milites pugndbant.  — Isto velja tudi za: quot  — koliko,
tot  — toliko, multus  — mnog (v positivu, komparativu in superlativu)
in pauci  — malo (jih). N. pr.: Mnogo (veliko, več, največ)
vojakov je bilo hrabrih  — multi (plures, plurimi) milites
erant fortes.

14. Ta,  ta,  to,  če stoji pri njem: moj, naš,  ali pa če se
samo razumeva, Jatini se sploh s: hic, haec, hoc;  če pa poleg njega
stoji ali se samo razumeva: tvoj, vaš,  latini se navadno z: iste,
ista, istud. [Bens omnern hunc mundum gubernat  — Bog vlada ves
ta [naš] svet. Istud exemplum virtutis tucie valde me delectat  —
ta [tvoj]  vzgled kreposti tvoje me jako veseli.)

15. Ta, tisti,  oni  pred: ki (kateri, -a, -o), latini se navadno
z: is, ea, id;  včasih pa se tudi izpušča, zlasti kedar sta oba zaimka
v istem sklonu.  (Is beatus est, qui sua sorte contentus est.)

16. Genetivus possessivus  (posedovni genetiv) eius  (brez sub-
stantiva) sloveni se (udi z: njegov, njen, eorum, earum  z: njihov,
nji n. (Hamilcar eiusgue filius Hannibal acerrimi Romanorum hostes
fuerunt.)

17. Povratna zaimka:  sui, šibi, se  in suus, suu, suum  rabi
latinščina samo za tretjo  osebo, ne pa tudi za prvo in drugo,
kakor slovenščina. (Intemperantid nobis nocemus  — z nezmernostjo
škodujemo sebi. Salutem vestram magnae egudnun celeritdti de-
betis  — svojo  rešitev dolgujete veliki hitrosti konj. Pač pa: Maidres
nostri sud manu šibi cibum parabant.)

18. Quisque, quaeque, quidque  in quodque  se zaimkoma suus  3.
in sui, šibi, se,  kakor tudi superlativu in relativu  (qub =  čim)
zapostavlja. (lustissimus est is, qui suum cuique dat — naj-
pravičniši je tisti, ki da vsakemu svoje. Optimum quidque rectis-
simuni est.)

VI

19 .  a) Ad  pred krajevnimi imeni sloveni s: pri (in mestnikom)!
(Magna f uit clades eguitum peditmngue Romanovim ad Cannas.)

b) Ad  pri adjektivih: idoneus, aptus  (pripraven, prikladen), ne-
cessarius  (potreben), utilis  (koristen) sloveni s predlogom: za (in
akkusativom)! (Prudentissimi non semper maxime idonei sunt ad
negotia.)

20. V kratkih stavkih rabi Slovencu v nasprotji večidel veznik:
pa.  a;  v latinščini pa ta veznik izostaja. (Dobri so srečni, hudobni
p a nesrečni ■—■ boni beati, mali miseri sunt.)

21. V slovenščini se nahaja pogosto v jednem in istem stavku
zraven «ne»  še po več drugih nikalnic:  Lalincu rabi samo j e dna
nikalnica, in slovenski «ne>  se ne lat.ini, če je že kaka druga negacija
v stavku. N. pr.: nikdar ne — nunguam,  nikdar ni — nunguam
est,  nobeden ne — nullus,  nihče ne — nemo,  nihče  ni  — nemo
est.  (Življenje človeško ni nikdar  prosto skrbij — vita humana
nunguam curis libera est.)

22. Latinski passlvum  sloveni se ali 1. s part  i cip  o m perfecti
passlvi  in pomožnim glagolom biti (bivati), ali 2. z aktivom in
povratnim zaimkom  se,  ali 3. s tretjo osebo pluralis activi  in
latinskim subjektom v akkusativu, ali 4. z: dam se in
infinitivom  activi.  N. pr.: laudor =  1. hvaljen sem (bivam),
2. hvalim se, 3. hvalijo  me  (namreč: ljudje), 4. dam se
hvaliti. Večkrat kaže sloveniti latinski passlvum  aktivno.
(A paeris Romanis poetae Graeci diligenter legebantur  — rimski dečki
so brali pridno grške pesnike.)

23. Latinski prvi imperativ  (tudi imperatlvus praesentis
zvan) veleva ali zapoveduje določeni  osebi, kar naj se takoj
zgodi, hli če se že godi, da naj se nadaljuje; Slovenec rabi v takem
slučaji dovršne in trpežne glagole. {Vale!  — Zdravstvuj! Ne desperes,
sed speva!  — Ne obupaj, temveč upaj!) — Drugi imperativ  (tudi
imperat.futuri  zvan) ukazuje, da naj se kaj poznej, kedar se
bode kaj druzega zvršilo, zgodi ali vsakrat ponavlja;
zato nastopa pogostem v pogodbah, zakonih, oporokah,
pravilih  za življenje; slovenščini rabijo v tem pomenu ponajveč
nedovršni,  zlasti opetovalni  glagoli. (Ignoscito saepe alteri, nun¬
guam tihi!  Odpuščaj  pogosto drugemu, nikdar sebi! Servus meus
liber esto!  Moj suženj bodi svoboden! [oporoka].)

24. Latinski imperfectum  sloveni se s perfektom nedo¬
vršnih,  zlasti opetovalnih  glagolov. (In pace Romani claude-
bant  [= so zapirali] lani templum.)

VII

25. Infinitiv kot. subjekt je vselej  srednjega  spola.  (Brvar e
humdnum est.)

26.  Glagoli,  ki pomenjajo: zvati, imenovati, izvoliti,
izbrati, razglasili, imeti za kaj (■ nominare, appellare, dicere,
eligere, creare, iudicare, habere  i. dr.) zahtevajo stoječi  v aktivu
dvoj akkusativ: objektni in praedikatni. (Poetae Musas
[objektni akkus.] sorores doctas  [praedikatni akkus.] appellant.)  Ako
pa stoje isti glagoli  v passivu, vežejo  se  z dvojnim nomina¬
tivom: subjektnim in praed ikatnim. (Cicero  [subjektovnom.]
pater  [praedikatni nom.] patriae appellutus est.)

27.  Pomožni glagol:  sem (biti) z nikalnico  «ne» ima v slo¬
venščini  subjekt večkrat  v genetivu in če je besedica  «nič» v
stavku kot. subjekt, stoji tudi  praedikat v genetivu; v latinščini
pa stoji vselej nominativ in glagol esse  ravna se po subjektu
v številu  in osebi. (Nikogar ni bilo  — nemo fuit;  nič  ni
dražjega — nihil carius est.)

28. Stavke, v katerih pogrešamo kak članek (subjekt, objekt,,
praedikat), zoverao zagoltne  stavke. Posebno est  in sunt  Latinec
rad izpušča in to ponajveč v kratkih stavkih, zlasti rekih. (Puhlica
farna non semper vana.)

29. V zavisnih vprašanjih  stoji v latinščini vselej kon-
junktiv.  Slovencu rabi zanj indikativ  (s členkom: da ali brez
njega), včasih tudi u vetni ali dopustni  način. (Quid vobis placeat,
ignoramus.)

30. Ako je v zloženem  stavku prednemu (zavisnemu) stavku
isti subjekt  kakor glavnemu, stavlja Latinec skupni subjekt
prednemu stavku na čelo,  v slovenščini pa se nahaja navadno v
zavisnem stavku. (JJlixes cum in Ithacam revertisset, omnes procos
Penelopae uzbris ocčidit  — ko se je bil Ulixes  na Ithako povrnil,
pobil je vse snubače svoje žene Penelope.)





Latinsko-slovenske vaje.

Nepravilnosti v sklanjavi, spolu in številu.

Substantiva.

§ L

Izjeme v prirodnem spolu.

(Kermavner, lat. slovnica, § 25., op. 2; § 26., op. 1. in 2.)

1. Amlsit verum Albula vetusta nomen. 2. Horatius, clarus
poeta Romanorum, Latium appellat. 1  ferox. 3. Styx iners nebulas
exhalat. 4. Canopus luxuria 2  famosus erat. 5. Delphi siti erant suh
mont.e Parnaso. 6. Prius Roeotia Leuctra tollentur quam pugnae
Leuctricae gloria. 7. Ad Alliam, quae influit in atnnem Tiberinum,
Romani a (lallis victi sunt;. 8. Peloponnesus angusto tantum Ist.hmo
cum reliqua Graecia coniuncta erat. 9. Cum Vel expugnati essent,
Romani deorum dona ipsosque deos amollti sunt. 10. Benevenlum
proelio, quo Romani Pyrrhum, regem parvae Eplri, anno CCXXV ;!
ante Christum natum fugaverunt, notum et praeclarum est. 11. In
campis gignitur acer coloribus 1 *  impar, 5  in fluminum oris molle sller.
12. Horatius 6  cum aliquando a Maecenate in urbem (Romam) invi-
lal.us esset, haec respondit:

Parvum parva decent: inihi iam non regia Roma,

Sed vacuum Tibur placet aut imbelle Tarentum.

Pripomnje: § I. 'Glej str. VII., pravilo 26. — 2 Gl. str. III., pr. 9, b.  —

3  Gl. str..III., 9, c.  — 4  Ablativ omejitve ali ozira (ablativus limitaUBnis)

naznanja, s čim, po (v) čem, na kaj se kaka lastnost omejuje, glede česa

da kaj velja. — 5  Coloribus impar  — v bojah nejednak = izpreminjast. —

6  Gl. str. VII., 30.

10

§ II.

Prva in druga deklinacija.

(Lat. slovn. § 32., op. t. in 3.; § 35.)

1. Atticus non minus bonus pater familias erat quam civis.
2. Romani veteres dominum patrem familiae appellabant. 3. Musarum
cantus omnibus dils deabusque iucundissimus erat. 4. Patres familias
cum filils et. filiabus dils deabusque immolare solebanf. 5. Quinte
HoratI Flacce, cur vitam urbanam vituperas? 6. Patris familias par-
simonia et diligentia res familiaris conservatur et augetur. 7. O ml
bone Deus. numerus beneficiorum tuorum magnus est.! 8. Unus Peus
est; dil Graecorum et. Romanorum fabulae sunt. 9.0 dil boni, quid
est in vita liominis diu! 10. Impie fill, neglegent.ia tua parenl.ibus
et. magistris tristitiam paraš! 11. Carthaginienses vict.i.Romanis decem
milia talentum argenti pendere debebant.. 12. L. Cornelius Balbus
praefectus fabrum in exercitu C. Caesaris erat. 13. Sedulis matribus
familias opera domestica grat.a sunt. 14. Hiero, rex Syracusanorum,
bello Punico secundo Romanis frecenta milia modium tritici misit.

Dil lenti, sed certi vindices.

Dil seri saepe ultores.

§ HI.

(Lat. slovn. §§ 68, 69.)

1. Violentia frigidi boreae magna est. 2. Aeneas filius erat.
Anchlsae et Veneris. 3. Ascanius Aeneae patri similis erat. 4. Multi
homines musicen amant. 5. Pocula Circes venenata erant. 6. Graeei
magnum grammaticae et. musicae studium navabant. 7. Agricolarum
superstitiosorum animi visu cometae perterrent.ur. 8. Principes saepe
doetos anagnostEs habent. 9. Cometae non sunt periculosi. 10. Nulli
deum 1  Delos magis čara erat. quam Apollini; etiam Diana Delon
amabat. 11. Sophistae fallaees et vani erant. 12. Poelae antiqui
Lethen appellant soporiferam. 13. Nullum poetam Musae magis
amabanl. quam Oi’phea. 14. O Orpheu, tuus cantus et.iam diis gratus
erat. 15. E^acinora Aeneae carminibus tuis, P. Vergili, ornata sunt.

Nullum magnum malum praeter culpam.

Qui spernit consilium, spernit auxilium.

§ III. 1  Gl. str. II., 6, c.

11

§ IV.

(Lat. slovn. § 36.)

1. Prima paragraphus facilis est.. 2. Diphthongi natura longae
sunt.. 3. Quando ad nos venies cum tua colo et lana, Tulila? 4. In
Graecia multae dialectl erant. 5. Periodus aul. simplex aut composila
est. 6. Viros claros vulgus quoque imperltum nomine vocat et digitls
monstrat. 7. Non ferocissima t.antum, sed ignavissima quoque ani-
malia. timentur 1  ob virus malum. 8. Iuxta lacus et fluvios humus
saepe est graminea. 9. Vulgus plerumque mobile atque sediliosum
est. 10. Multarum herbarum virus noxium est animalibus. 11. Alvus
slomacho subiecta cibi et potionis receptaculum est. 12. Poetae mare
appellant, pelagus.

Non est consilium in vulgo.

Felicia 2  trahunt vulgum.

§ v.

Tretja deklinacija.

(Lat. slovn. §§ 43, 29.)

A.  1. Piper est acre, papaver rubrum. 2. Arbores sunt altae et
frugiferae. 3. Maris aequor non semper est planum. 4. Clarissimum
erat apud veteres marmor Parium. 5. Timidi turtures domieilia sua
in silvis habent. 6. Homines sunt domini universae telluris. 7. Ima-
gines patrurn et matrum filiis et filiabus carae sunt. 8. Ordo firmus
stellarum homines magna admiratione complet. 9. Os rubrum non
semper est signum bonae valet udinis. 10. Feles sunt. parvis muribus
inimicae. 11. Hieme 1  itinera molest.iora sunt. quam vere. 1  12. Caesar
cruento pugione amicorum occlsus est. 13. Ligones ferrei agricolis
necessarii sunt. 14. Aes Corinthium valde laudabatur.

Longum it.er est per praecepta, breve et ef'ficax per exempla.

Qui nescit orare, vadat ad mare!

B.  15. Vultures magni et rapaces suni. 16. Saepe cibus ori
gratus, stomacho noxius est. 17. Magnis Asiae lluviis multa sunt. 2  ora.
18. In alto mari non sunt parvae lintres. 19. Inter tubera cameli

§ IV. ‘Sloveni stavek aktivno!  — 2 Gl. str. IV., 10.

§ V. A. '  Gl. str. III., 9, c.  — B. 2  Gl. str. II., 7, b.

12

viatores sedent. 20. Aurea aetate 3  ver erat aeternum. 21. Scor-
piones inagni hominibus periculosi sunt. 22. Papaver, quia sopit
homines, dicatum est Somno. 23. Scipio regi Masinissae auream
coronam et scipionem eburneum donavit. 24. Verbera nonnunquam
utiliora sunt quam verba. 25. Sub vesperum agrioolarum 4  ancillae
plena vaccarum ubera mulgent. 26. Romani ossa cadaverum crema-
torum colligere et condere solebant. 27. Vas appellatus est, qui pro
altero vadimonium promittebat. 28. Nisi vas sincerum est, quod-
cumque infundis, acescit.

In silvis lepores, in verbis quaere lepores.

Repetitio est mater studiorum. 5

§ VI.

(Lat. slovn. § 51.)

1. Multi artifices assem magis amant quam artem. 2. Saeer-
dotes Persarum alLum apicem habent. 3. Divites amant lapides pre-
liosos. 4. Pauci fontes calidi sunt. 5. Pastores greges suos curanto!
6. Ciconiae per 1  somnum in uno stant pede. 7. Oriens oppositus
est occidenti. 8. Malevolus animus quasi abditos dentes habet. 9. Nep-
tunus agnoscitur inprimis trldente, 2  quem manu gerit. 10. Agricolae
bonam segetem et multas plenasque mergites amant. 11. Animantium 3
aliae alit.er 4  vestltae et armatae sunt. 12. Post imbres rapidi torrentes
saepe trabes et saxa ex altis montibus in campos provolvunt.
13. Pausanias, dux Lacedaemoniorum, in eo est reprehensus, quod
ex praeda tripodem aureum in templo Delphieo posuisset. 14. Reve-
rentiam praestanto pueri capiti cano! 15. Dux hostium cum militibus
nostris in ponte ligneo pugnat.

Tune tua res agitur, paries cum proximus ardet.

Nihil est ab omni parte beatum.

§ VII.

(Lat. slovn. § 55.)

1. Parvus ignis saepe ingens incendium excilat. 2. Mors est
certus finis laborum. 3. Panis cotidianus donum Dei est. 4. Fervidi
sunt rotarum currentium axes. 5. Dentes multorum piscium firmi

3  Gl. str. III., 9, c.  — *  Gl. str. II., 6, a.  — 5  V slov. singul.

§ VI. 1  V slov.: v. — 2  Sloveni ablat. s predlogom: p o (in mestnikom!)
— 3  Gl. str. II., 6 , c.  — 4  =  vsaka drugače.

13

et. acuti sunt 6. Magnifici postes nobilium Romanorum atria orna-
bant. 7. Fatria nostra mult.os habet colles el. mont.es magnosque
amnes. 8. Fasces eonsulis severi militibus effeminatis invlsi erant.
9. Pisces hatnurn parvo verme tecium capi ant.. 10. Romani victores
et domini universi fere orbis terrarum erant. 11. Natalis tuus primo
apni mense est.. 12. Cicero Archimedis sepulcrum invenit, undique
alti s vepribus vestnimi. 13. Annales historiae Romanae pleni sunt
illustrium virorum. 14. Duces Gallorum aureis t.orquibus ornati erant.
15. Apud Thermopylas Ephialt.es proditor per callem ignotum Fersas
duxit. ad 1  terga Graecorum. 2

Ex :i  ungue leonem. 4

Sapi en ti sat.

§ Vlil.

(Lat. slovn. § 42.)

1. Mira est commissura ossium in corpore humano. 2. Imbre
(imbri) continuo maturae agrorum fruges delelae suni. 3. Non omnes
homines pari animo 1  sunt. 4. In regionibus nonnullis magna murium
et gllrium examina suni. 5. Flerlque veterum-Britannorum 2  frumenta
non serebant. 6. Imperium plurium 3  in bello periculosum est.. 7. Vel.us
poeta narrat. de pugna ranarum et murium. 8. Hannibal 4  cum ad
Rhodanurn pervenisset, ingentem multitudinem navium et lintrium
cogebat.. 9. Plura sunt genera papaveris. 10. Multae silvae et. paludes
in vetere Germania erant. 11. Anno praeterito complura puhlica el.
privata sacella in urbe noslra aediticata sunt. 12. Si ingenia om-
nium paria esse non possunf, iura certe paria esse debenl eorum,
qui sunt. cives in eadem re puhlica.

Violenla non durant. — Nil violentum diulurnum.

Imber adest soli: comilantur gaudia fletuin.

§ ix.

(Lat. slovn. § 47.)

1. Amor parenlum maior est. quam amicorum. 2. Fars divitum
hominum superba est. 3. Givitas Arpinatium parva fuit. 4. 01ympus,

§ VII. 'V slov.: za (z akkusat.) — 2  Sloveni lat. genet. z dativom! — 3  V
slov.: po. — 4  Dostavi praedikat: spoznaš!  (Gl. str. VII., 28.)

§ Vlil. 1  Gl. str. IV., 9, e. — 2  Gl. str. II., 6, c. — 3  Dostavi v slovenščini:
'j odi j ali oseb!  — 4  Gl. str. Vil,, 30.

14

Pelion, Ossa montes Gigantum fabula celebres fuerunt. 5. Liberalitas
in paupere non minus grata est quam in divite. 6. Origines fontium
et. fluminum pleruinque sunt in iugis montium et collium. 7. Ex
otio deside saepe exsist.unt. vitia. 8. Merito a laboris participe mer-
cedis pars exspect.atur. 9. Hiemes saepe vehemenli frigore molestae
suni,. 10. Praemia fraudium et litium nunquam dulcia suni. 11. A
filio superstite patris imago floribus ornata est. 12. Cato civitat.i
Romanae sapienti consilio saepe utilis fuit. 13. Animos civium con-
iurationis Catilinariae participum Cicero orationibus suis perturbavit.
14. Laudari a viro sapiente et laudat.o vera laus est. 15. Saepissime
et in poematis et in oratione peecatur.

Qui iure suo utitur, neminem laedit.

Eloquentia augetur litium numero.

§ X.

(Lat. slovn. §§ 54, 56.)

1. Vigilantia canum fures noeturnos t.erret„ 2. Roma erat sita
ad Tiberim flumen. 3. Lictores ante regem aut consulem fasces cum
securl portabant.. 4. Imperator 1  Traianus cum militibus farnem et
sitim tolerabat. 5. Nautae sunt in navl, gubernator est in puppl.
6. Valum auctoritas olim maxima fuit. 7. Mense Septembri initium
autumni est, (mense) Decembri hiemis. 8. Mira est apium (apum)
sedulitas. 9. Arsaces, regis Darel praefectus, Giliciam igni ferroque
vast.avit. 10. Venatores magnum numerum canum alere solent..
11. Inter Albini et Visurgim quondam sedes gentium bellicosarum
fuerunt. 12. Caesar 2  cum Gallis, qui eum reliquerant., aqua et igni
interdixisset, legiones in hiberna deduxit. 13. Suilia subus grata sunt.
14. Non omni tempore oves sunt in ovili.

Contra vim mortis non est medicamen in hortis.

Ex igne ut fumus, sic farna ex crimine surgit.

§ XI.

(Lat. slovn. §§ 57, 70.)

1. Canes sunt custodes suum, ovium. 2. Non omnia loviš faci-
nora sapientia erant. 3. Homerus sanguinem purpureuin appellat.
4. Anseres saepe magna iecora (iecinora) habent. 5. Villae Roina-

§ X. 1  Gl. str. I., 3. b.  — 2  Gl. str. VII., 30.

15

norum divitum (dltium) supellectile pret.iosa ornat.ae erant. 6. Vertices
ali onim montium etiam aestate mulia nive referti suni,. 7. Poetae
Graeeorum et Romanorum Iovem appellant patrem deorum et homi-
num. 8. Homines bubus (bobus) čarnem, pecori lanam debent.. 9. Aves
Sera amant, pisces aquam. 10. Clarissima fuerunt carmina Sapphus,
virginis Lesbiae. 11. Immensa sunt, itinera siderum per altum aethera.
12. Pana ul, custodem gregum pastores Graeci adorabant. 13. Omnes
doct.i homines amant, poesim. 14. Int.er Aehillem et, Agamemnona
magna lis eral. 15. Magnum esl. onus tuum, o Atla! 16. In basi
statusnim saepe praeclarae inscriptiones sunt.

Vi vincitur vis, virtute opprimitur audacia.

Ne luppiter quidem omnibus placet.

§ XII.

Četrta in peta deklinacija.

(Lat. slovn. §§ 59 — 62.)

1. Quercubus et fagis sunt 1  glandes. 2. Nobiles Romani in
amplis domibus habitabant. 3. In parvs domo saepe fuit magnus
vir. 4. Amoenis Helvetiae lacubus valde delectantur viatores. 5. Multas
Graeeorum urbes magnificae porticus ornabant. 6. Pars urbis Syra-
cusanorum duobus portibus (portubus) cincta eral. 7. In nonnullis
arcibus etiamnunc armamentaria videmus gladiis et, areubus inst.ructa.
8. Ante videmus fulgura, quam tonitrua audlmus. 9. Maiorum
imagines Romani diebus festis lauru ornare solebant. 10. Plures res
nos trs aetate ingenii artibus quam corporis artubus fabricantur.
11. Nihil pernicii causa a Deo creatum esl. 12. Gnaeus Marcius 2
cum die constitutS non adesset, absens damnatus est.

In urbe luxuries creatur, ex luxuria exsistit avaritia.

Longae regum (sunt) manus.

Substantiva defectiva in abundantia vseh deklinacij.

§ XIII.

Substantiva defectiva.

(Lat. slovn. §§ 63 — 66.)

1. Homo esl alienae opis indigens. 2. Rectius milu videtur
ingenii quam virium ope gloriam quaerere. 3. Populi Atheniensis

§ XII. 1  Gl. str. II., 7, b.  — 2 Gl. str. VIL, 30/

16

iussu bellum gestum est contra Thessalos. 4. Non ofnnes homines
sua spontediligent.es sunt. 5. Imperator 1  Caligula edebat. eircenses 2
plurimos a mane ad vesperam. 6. Servius Tullius primus iniussu
populi pat,rum 3  voluntate regnavit. 7. Germani hospitem violare
nefas putabant. 4  8. Sub vesperum hostes arina posuerunt. 9. Una
littera saepe causa magnarum inimicitiarum erat. 10. Ex litteris tuis,
ml amice, magnum t.uurn erga me amorem cognovi. 11. Studia 5
litterarum adulescenliam agunt, senectutem obleclant.. 12. Cicero
senat.um in aedem loviš Stal oris vocavit. 13. In aedibns meis nullae
sunt divitiae. 14. Demaralus et honore et auctoritate et fortunis
civitatis suae princeps erat. 15. Bos in Aegypto numinis vice cole-
batur; Apim (eum) vocabanf.

Dbi amici sunt, ibi sunt opes.

Vana sine viribus ira.

§ XIV.

Substantiva abundantia.

(Lat, slovn. § 67.)

1. Amoena loca Italiae ornata eranl villis divitum Romanorum.

2. Pueri Romanorum dict.a clarorum virorum et electos ex poetis

locos ediscebant.. 3. L. Quinct.ius Cincinnatus trans Tiberim quattuor

iugerum ' agrum colebat, 4. Servi vesperum amant, quia vesperi

plerumque labore 2  liberi sunt. 5. Adversus Jonitrua et minas caeli

subterraneae domus et alti specus remedia sunt. 6. Colidie oramus:

Pater noster, qui es in caelis! 7. Caesar cum triumpharet, epulum

praebuit et cuiusque generis spectacula. 8. Luxuriosi Romani tolo

orbe 3  terrarum epulas pretiosas conquirebant. 9. Mors miseris homi-

nibusrequiem aeternam dat.. 10. Relaxemus atras curas dulci requiete!

11. Cum amicis ioca, seria, arcana atque occulta omnia communi-

camus. 12. Sexlus Aelius Catus missa ab Aet.olis vaša argentea

repudiavit, neque 4  aliud vas argenteum habuit quam duo pocula.

13. Slultus est, qui equum empturus non ipsum collustrat, sed stratum

ac frenos. M  .. , , <

Nescis, quid vesper serus venat.

Cibi condimentum est. fatnes.

§ Xtil. 1  Gl. str. I., 3, b.  — 2 Namreč: ludos.  — 3 Starejšin ali mestnih
očetov. — * Nefas puto  — imam za greh. — 5  V slov. singular!

§ XIV. 1  Gl. § 5., B*  — 2 Gl. str. III., 9, d. — 3  Ablatlvus loči  (ablat. kraja)
stoji na vprašanje: kje? navadno s predlogom: in;  brez predloga pa stoji, pri
gubst.: locus  z attributom in pri vsakem drugem krajevnem določilu s: totus
— 4  Neque habuit  — in vendar ni imel. — 5  Gl. str. VII., 29.

17

§ XV.

Sklad mestnih imen.

(Lat. slovn. §§ 261, 262.)

1. Cerasos primas e Ponlo in Italiam L. Lucullus advexit.
2. Cicero Rhodi Molonem, eloquent.iae magistram, audlvit.. B. Croesus,
rex Lydiae, Delphos ad Appollinem legatos misit. 4. Bello Persico
Athenienses omnia sua, 1  quae moveri poterant, partim Salamina,
par ti m Troezena deportaverunt.. 5. Lycurgus Spartae vivebat, Solon
Athenis. 6. Polvgnotus Delphis aedem pinxit et. Athenis porticum,
quae Poecile vocabatur. 7. Horatius adulescens Athenas profeetus
est; Athenis a Bruto avocatus est et apud Philippos contra Octa-
vianum pugnavit; postea in Italiam et Romam revertit. 8. Miltiades
domo profeetus est et Lemnum venit.. 9. Cicero saepe rus contendit,
et libenter run vivebat; sed si res 2  postulabat, rure Romam rever-
t.ebatur. 10. Milit.es fessi saepe huml requiescunt.. 11. Themistocles
doral milit.iaeque clarus fuit. 12. Alcibiadi lota res puhlica doml
belllque tradita est. 13. Domum revertemur et totam hiemem dom!
manebimus, quia libentissime doml nostrae sumus. 14. Cum Marius
in oppidum Cirlam venisset, legati ad eum a Boccho venerunt.
15. Cato šibi ipse mortem consclvit. Uticae, (in) urbe Africae.

Undique per mont.es currunt ad flumina fontes.

Virn vi repellere fas est..

Adiectiva.

§ xvi.

(Lat. slovn. § 72.)

1. Piscis nequam est,, nisi recens (est). 2. Homines frugi sua
sponte colunt. officia. 3. Servi saepe vafri et. nequam sunt. 4. Apud
Graecos ludicras quoque artes exercere honestum erat. 5. Noctu
plerlque homines domi suni. 6. Plurimorum animalium domicilia
in silvis sunt. 7. Convivae hilari gaudium sunt patris familiae.
8. Hilarem tristes, tristem iocotli non amanl. 9. Saevi milites corpora
exanimorum cent.urionum inhumata reliquerunt. 10. Columba, quam
puer nequam lapide icerat,, ex aere exanimis decidjt, 11. Exercitus
vietor ab Hannibale Carthaginem Novam in hiberna est deductus.

g XV. 1  Gl. str. IV.. 10. — 2  Okolnost(i).

^ iesthaler, Lat. vadbe II.

2

18

12. Atheniensibus praediet.um est: Si rex occisus erit,. At.henae erunt
vietrlces. 13. Cum Cat.ilina in agrum Faesulanum cum exercit.u
contenderet, cetera multitudo coniurationis Romae negotia sua ex-

sequebal.ur. ...

Loqui ignorabit, qui lacere nescieb

Audi multa, loquere pauca!

§ XVII.

(Lat. slovn. §§ 78, 81, 82, 83, 86.)

1. Titus benevolentissimus erat. imperatorum Romanorum.
2. Timaeum et. Theopompum appellat Cornelius Nepos historicorum
maledieentissimos. 3. Egenus parvam consolationem babet, in egen-
tiore. 4. Nihil est magnificentius quam caelum. 5. Apud Helvet.ios
Caesaris temporibus nobillissitnus el ditissimus fuit Orgetorix 6. Cali-
linae socii homines erant nequissimi. 7. Egentissimi homines non
semper sunt miserrimi. 8. Sophocles poeta usque ad extremam
senectutem vixit.. 9. Iustitiam etiam adversus infimos servare debel
iudex. 10. Fontes Padi fluminis sunt in Uniš radicibus Vesuli montis.
11. Serviant deteriora tnelioribus! 12. Cotidie est deterior posterior
dies. 13. Qui post palris mortem natus erat, postumus dicebatur.
14. Homines ex tota Asia erant frugalissimi et a Graecorum luxuria
et levitate remotissimi. 15. Mors civibus Romanis polior fuit servilute.
16. Seyrus insula Cycladum et Sporadum extima erat.

Cura ocior est quam oeissimus ventus.

Mors ultima linea rerum est.

Numeralia.

§ XVIII.

Numeralia distributiva et adverbia.

(Lat. slovn. §§ 88: 3., 4; 92—94; 35., pripom. 6.)

1. Plurimis insectorum sunt šeni, aliis ocloni, aliis ceni,eni et.
plures pedes. 2. In singulis aedibus totlus urbis altaria omnia floribus
ornata erant. 3. Frater meus octo liberos babet; etiam sororibus
meis oct.oni sunt. liberi. 4. In schola nostra [>ueri undenum vel duo-
denum annorum 1  sunt. 5. M. Marcellus quinquies consul fuit, (LMarius
seplies. 6. Plumbum undecies gravius est. quam aqua. 7. Ter terna
sunt novem, quat.er quaterna sedečim, quinquies qulna suni viginli

§ XVIII. ‘Gl. § 5., h :*

19

quinque. 8. Alii menses t.rlcenos dies habent, alii frlcenos singulos,
Februarius duodelrlginta vel undetrlginla. 9. A terra usque ad lunam
vicies centum milia stadiorum sunt.; a luna usque ad solem octies
mllies centum milia. 10. Pater meus trlnas litteras a fratre suo
habet; in unis singulae litt.erae minus clarae sunt. 11. Hodie in unis
aedibus blnae nuptiae erant. 12. Caesar sestertium sexagies,“ quod
aurum advexerat Domitius atque in puhlico (aerario) deposuerat,
Domitio reddidit. 13. Victus est. Hannibal a P. Cornelio Scipione,
filio eius, quem ipse prlmum apud Rhodanum, iterum apud Padum,
tertium apud Trebiam fugaverat.

Lectio, quae placuit, decies repetita placebih
Inopibeneficium bis dat, qui cit.o dat.

§ XIX.

Numeralia multiplicativa et proportionalia.

(Lat. slovn. §§ 89, 95, 96.)

1. Nonnulla membra corporis nostri simplicia sunt; plura sunt
duplicia. 2. Anno ante Christum natum CCCCLXXXX decemplex
numerus Persarum a Graecis apud Marathona victus est. 3. Asia
quadruplo 1  maior est quam Europa. 4. Europa triplo 1  et duabus
quint.is rninor est. quam America. 5. Dimidia pars et terlia sunt
quinque parles. 6. Non omnes discipuli secundani diligenles et attenti
sunt. 7. Sexagenarii et septuagenarii sunt senes. 8. Regnum Caesaris
vix semestre fuil. 9. In Caesaris exercitu decirnani milites fortissimi
erant. 10. In schola nostra non sunt pueri trlennes vel quinquennes.
11. Roves blmi dentes mutant. 12. Blduo 1  vel t.rlduo 1  post. discessum
tu um amicus tuus ad me venit. 13. Visurgis duplo 1  minor est quam
Rhenus.

Post cenam stabis aut mille passus meabis.

Unum castigabis, centum emendabis.

Pronomina.

§ xx.

Pronomina personalia, possessiva, demonstrativa, interrogativa.

(Lat. slovn. §§ 97—106, opazke.)

1. Impium est, verbum istud: proximus sum egomet mihi.
2. Recte monetnur, ut, noblsmet ipsis imperemus. 3. Iustilia propter

2  Dostavi: centSna milia!  — 3  Kateri lat. adjektivi so istega ali sorodnega
pomena?

§ XIX. gl. str. IV., 9. /.

2 *

20

sese colenda est. 4. Neminem conscium peccatorum tuorum magis
timeas quam temet, ipsum! 5. Moreš nostrat.ium iucundiores nobls
sunt quam moreš alienigenarum. 6. Socrates discipulis suis suasit,
ut sese saepius in speculo contemplarentur. 7. Patria communis
parens est omnium nostruin. 8. Čarate, ut memoriam vestri diutis-
sime servent, cives. 9. Hamilcar Carthaginiensis secum duxit. in
Hispaniam Hannibalem puerum novem annorum. 1  10. Ecquis est
perfecte sapiens? 11. Plomo superbus semper de se loquitur et
sibimet ipse noxius est. 12. Qulnam homo hlc ante aede.s conque-
ritur? 13. Numcjuid de fratre meo audivisti, Antoni? 14. Hosce
malos homines vobis dedimus, o iudiees! 15. Qulnam pater tuus
mane locutus est? 16. Socrates cum interrogaretur, cuias essel,' 2
dixit: mundanus sum.

Vulgus ad clementiam suapt.e natura procllve. 3

Imperare šibi maximum imperium est.

§ XXI.

Pronomina relativa et indefinita.

(Lat. slovn. §§ 100, 101, 104.)

1. Mors, quacum somno magna est 1  similitudo. viris sapien-
tibus non est. terribilis. 2. Nihil est turpius, quam cum eo bellum
gerere, qulcum familiariter vivimus. 3. Multum interesi, quos quisque 2
audiat. 3  domi, quibuscum loquatur 3  a pueritia. 4. Quidquid honestuin
est, ut.ile est. 5. Quodcumque cuipiam vestrum t.urpe est, id unlcuique
nostrum est nefas. 6. Quo quisque est doctior, eo saepe est nequior.

7. Guiuseumque istud facinus est, aliquis vestrum auctor eius erat,.

8. Quoquo modo res se habet, vos non estis omni culpa liberi.

9. Stultorum mos est., quidlibet dicere. 10. Quod dlicui utile est,
non est sine ullo prefio. 11. Cave, ne cui falso adsentiaris! 12. Duos
habeo fratres; uterque mihi earus est, utrlque amicus sum, utrumque
amo. 13. Opera unluscuiusque nostrum Deo aperta sunt. 14. Optimum
<juidque 4  rectissimum est. 15. Non cuivls gratum est, quod gralum
est alicui. 16. Notissimum quodque' t  malum maxime tolerabile est,

Cuiusvls 5  est errare, nulllus 5  nisi insipienl is in errore perseverare.

Bis vincit, qui se vincit in victoria.

§ XX. ‘Gl. § 5., B.* —  2  Gl. str. Vit., 29. — 3  Gl. str. VIL, 28.

§ XXI. 1  Gl. str. tl., 7, h. —  2  V slov. tukaj = kdo. — s  Gl. str. VII.. 29.

4  Gl. str. V., 18, in lat. slovn. § 292. — "Dostavi: lastnosti

21

§ XXII.

Constructio accusativi cum infinitivo.

(Lat. slovn. § 358—368.)

1. Deum esse apertum est. 2. Certum est vivere hominem,
qui spirat, et. spirare, qui vivit. 3. Veram est amicitiam nisi inter
bonos esse non posse. 4. Constat. leges ad salutem omnium civium
inventas esse; Itaque cives legibus obtemperare oportet. 5. Nunquam
obliviscemur nos tuo auxilio servatos esse. 6. Tot.um hunc mundum
a Deo creatum esse scimus. 7. Opinio erat. libertatem Graeciae a
Komanis restitutum iri. 8. Scriptores Romani narraverunt Regnlum
a Carthaginiensibus crudeliter necatum esse. 9. Recfe arbitramur
homines hominibus plurimum et prodesse et obesse posse. 10. Mox
intelliges nihil melius esse quam pietatem et diligentiam. 11. Epicurus
negabat animos hominum esse immortales. 12. Speramus nos ex
iiac vita in aliam et beatiorem venturos esse. 13. Herodotus memoriae
prodidit Croesi mutum filium in summo patris periculo subilo locutinn
esse. 14. Lex vetabat civem Romanum vinclri. 15. Thales Milesius
dixil. aquam esse prineipium omnium rerum. 16. Cum Rompeius
exercilum prope Dyrrachium consistere iussisset, Labienus reliquique
legati iuravSrunt se eum non deserturos esse.

Meliorem esse pessimis 1  parva laus est.

Mendacem memorem esse oportet.

Iz bajeslovja.

§ XXIII.

I. Iuppiter et luno.

Veleres (Iraeci et Romani non unum deum, ut nos, sed plures
deos deasque colebant. Omnium deorum princeps et suinmus erat
Iuppiter. Hunc Saturni et Rheae filium fuisse et in Creta insula
natum atque educatum esse dicunt.. Cum autem adolevisset, patrem
suum Saturnum regno 1  expulit et illud cum duobus fratribus ita
divlsit, ut ipse imperium caeli’ et terrae, Neptunus rnaris, Pluto
inferorum oblineret. Nihilo minus etiam Neptunus et Plulo lovi
parebant.. Fingebatur Iuppiter plerumque sedens in solio eburneo,

§ XXII. 1  Gl. str. IV., 9, y.

I. 1  Ablat. separationiis!  (Gl. str. 111., 9, <l); sloveni ga s predlogom: iz!

22

sceptrum sinistra mana, dext.ra fulmen len en«. Iuxta eum stabat
aquila, quae avis ei consecrata erat, et Ganymedes, qui pocula
ministrabat.. Ex arboribus dicata ei erat. quercus.

loviš uxor et soror erat luno. Haec erat dea matrimoniorum.
Fingebatur in sobo sedens, habit.u regali , 2  sceptro et diademate in-
signis. Ex avibus pavo ei dicalus erat, quem in imaginibus eius
saepe videmus. Iunonis ministra et nuntia erat Iris.

II. Minerva et Vesta.

Minervam, quae etiam Pallas appellatur, lovi dignitale pro-
ximam et ex capite eius natam esse dieunt. Haec sapientiae et
artium praeses habebat.ur 1  inprimisque colebatur Athenis, ubi-
litterarum studia maxime vigebant. Eidem tribuunt inventionem
artis texendi; etiam belli et armorum dea erat. Fingitur armata,
galeam in capite gerens et induta thorace, in quo Medusae caput,
cernitur, serpentibus circumvolutum, cuius aspectus homines in lapides
commutabat. Ex avibus noctua ei dicata est, ex arboribus olea.

Vesta, Saturni filia, ignem domesticum significat. Perpetuo
virgo erat. Cultus eius antiquissimus fuit. Romae primum ei templum
a rege Numa exstructum est. In hoc templo nulla statua erat; sed
ignis perpetuus a virginibus Vestalibus, quae huius deae sacerdotes
erant, servabatur.

III. Apollo et Diana.

Apollo, qui etiam Phoebus dicilur, loviš et Latonae filius
fuit et cum sorore Diana in Delo insula natus est. Is musices po-
tissimum atque poesis deus est, quamobrem etiam dux Musarum
nominatur, quae deae artibus et litteris praesunt. Musae autem sunt
novem: Clio, Euterpe, Thalla, Melpomene, Terpsichore, Erato, Poly-
hymnia, Urania, Calliope. Praeterea Apollo medicinam invenerat
eiusque filium Aesculapium primum medicum fuisse dieunt. Excellebat,
idem arte sagiltandi; praeerat divinationi, quare plurima oracula
Apollini dicata erant, quorum celeberrimum est oraculum Delphicum.
Saepissime poetae etiam solis currum ei tribuunt Apollinemque et
Solem eundem esse deum adfirmant. Fingebalur Apollo imberbis
iuvenis, longa coma decorus, dextra areum et sagittas tenens, sinistra

2  Sloveni ablat. s predlogom: v (in mestnikom)!
II. 1  Gl. str. VII., 26.

2 H

lyram. Plerutnque lauro coronatus est, quae arbor ei dicata erat;
unde etiam poetae lauro coronantur. Inter aves sacer eius (= ei)
erat cycnus.

Diana, Apollinis soror, loviš et. Latonae filia, semper virgo
tuit. Eandem etiam Lunam fuisse dicunt, quare cum lunula in fronte
pingitur. Praeerat. venationibus, silvis, monlibus, quamobrem canes
ei consecrati erant. Fingebatur coma solula, arcum et sagiltas manu
tenens, cervos aliasque feras persequens cum canibus.

Pravilna in nepravilna spregatev.

Pravilni glagoli.

Prva konjugacija.

§ XXIV.

(Lat. slovn. § 128.)

1. Caesar ignavos milites increpuit, fortes laudavit. 2. Augustus
ca.rmina Vergilii creman vetuit. 3. (in. Pompeius in litore Aegypti
necatus est. 4. Conslat. quosdam nitnio gaudio enectos esse. 5. Pa-
stores otiosi sub alta quercu cubuerunt, cum 1  subito vehementer
lonuit. 6. Ante Leuctricam calamitalem Lacedaemone in Herculis
fano arma sonuisse dicunt. 7. Multa 2  demum noct.e 3  amici nostri
ex 4  convivio cubitum discesserunt. 8. Crebris fulguribus 5  procul
ntibes micuerunt, sed t.onare non audivimus. 9. Pater meus gravi
morbo implicatus (implicitus) est. 10. Milites cum torpentes gelu
in castra revertissent., membra fricuerunt. 11. Sapiens quidam Ale-
xandro dixit.: Rex, lot gentes domuisti; iracundiam tuam doma, nam
cupiditates tuae magis indomitae sunt quam gentes terocissimae.
12. Alexander Magnus nodum Gordii, quem nemo solvere potuerat.,
gladio dissecuit totamque Asiam perdomuit.

Fortis et constantis animi (i  est non perturbari 7  in rebus adversis.

Alienis rebus nimis implicarl molestum est.

§ XXIV. 1  Tukaj = kar. — 2  Multa nox  = pozna noč. — 3  Gl. str. III., 9, e.
~  ‘Od. - 5  Gl. str. III., 9, b.  - 0  Dostavi: lastnost! - ’ Sloveni lat. passiv
s pomočjo glagola: dati se!

24

§ XXV.

(Lat. slovn. § 125.)

1. Veteres ant,e cenam laverunt et lauti cenaverunt. 2. Cicero
multos elocjuentia sua adiuverat, sed in summo periculo adiutus est
a nullo. 3. Nihil mente 1  praestabilius Deus homini dedit. 4. Tar-
quinius Priscus urbem amplificavit et novis moenibus circumdedit.

5. Quamcumque mihi deus fortunam dederit,, patienter tolerabo.

6. Hannibal ingentem multitudinem captivorum, cutn a Romanis non
redimerentur, venundederat. 7. Res publica Romana luxuria et ava-
ritia principurn pessumdata est. 8. AIexander Thebas, nobilissimam
urbem, quae per 2  octingentos annos steterat, solo aequavit. 9. Troiani
Sinonem eircumsteterunt et institerunt., ut omnia Graecorum consilia
narraret. 10. Gum tuba sonuisset., gladii micuerunt, arma crepuerunt.
atque omnibus in partibus milites Romani hostibus summa vi insti¬
terunt. 11. Epaminondas dimicans semper in primis stetit. et omni¬
bus fortitudine 3  praestitit. 12. Brevi (tempore) videbitis, quam
magna vi nostri hostibus instaturi sint. 4  13. Non solum apud Graecos,
sed etiam apud Romanos eloquent.ia saepe antistit.it innocenliae.
14. CCLX anno post Romam conditam aut non multo 5  post victos
esse ab Atheniensibus Persas inclita illa pugna Marathonia memoriae
proditum est. 15. Videbimus, quid praestalurus sis, 4  si nemo te
iuverit. 16. Imperator Titus, cum quondam recordatus esset inter
cenam, se nihil.cuiquam 6  toto die praestitisse, merilo laudatam illam
vocem edidit: Amici, diem perdidi!

Optimis consiliis interdum obstilit 7  fortuna.

Operam perdiderunt, 7  qui laterem laverunt. 7

Druga konjugacija.

§ XXVI.

(Lat. slovn. §§ 126, 127, 128.)

1. Deus bonis omnibus mundum explevit, mali nihil adiniscuit,.
2. Semen tostum papaveris candidi in secunda mensa cum mehe
apud antiquos dabatur. 3. Poetae narrant ne deos quidem bellis
proeliisque caruisse. 1  4. Imperatores 2  Romani saluberrimas leges

§ XXV. ‘Gl. str. IV., 9, y.  — 2  V slov. sam akkusat. — 3  Gl. S I. 4

4  Gl. str. VIL, 29. — 5  Gl. str. IV., 9, f.  — 6  Gl. str. VI., 21. — 7  V slo v. praesensl

§ XXVI. 'Gl. str. III., 9, d.  — “Cesarji.


25

aboleverunt. 5. Cavemus et semper cavimus socielal.es malorum.

6. Maecenas, Augusti amicus, poelis et arlificibus favebaL; ilaque
eliam nos poelarum et artificum fautorem Maecenalem vocamus.

7. Tres Decios: patrein, filium, nepot.em, pro patria se moril vovisse
tradunt.. 8. Diu hoc malum fovisti; si cavisses, iortasse lllud remo-
visses. 9. Ouinto quoque anno tota Sicilia censa est. 10. Nihil pro-
derunt praecepta, nisi prius amoveris ea, quae praeceptis obstani.

11. Medici non apparentia modo vitla curanto, sed etiam quae latenl.

12. Pisistratum Athenis eloquent.ia floruisse Cicero memoriae prodidit.

13. Cum fulminavit, conlvimus.

In vita humana dolores et. gaudia mixta suni.

Serum est cavendi tempus in mediis 3  malis.

§ XXVII.

(Lat. slovn. § 129.)

1. Saepe fmerunt milil.es Romani in hibernis. 2. Non sempei
gralam se praebet feles, quam mulsisti. 3. Arma, quae milites bcnc
terserunt, fulgent. 4. Mulli parent.es liberis suis nimis indulserunt itaque
eorum vitia auxerunt. 5. Venlus omnes nubes a caelo detet seral,
clarus sol luxit et fulsit. 6. Gaesar Gallos vehementissime ut sit,
mulli contortis manibus in castra Romanorum dueti suni. 7. Ana
xagoram philosophum nunquam in vila rlsisse dicunt. 8. Stultus
bomo philosophum se esse simulans saepe audiet. vetus illud pto
verbium: Si tacuisses, philosophus mansisses. 9. Diogenes philosopbus,
sub cuius pallio sordido magna sapientia lalebat, a multis derlsus
est. 10. Nunquam a praeceptore dissuasum est, quod palet iusserat.
11. Carthago, quae anno CXLVI ante Chr. n. a P. Cornelio Sciptone
expugnata atque incensa erat, XVII dies arsit. 12. Carthaginienses
Regulum crudelissime torserunt tortumque necaverunt, quod Romams
suaserat, ne captivos redimerent.

Nunquam erit felix, quem t.orquebit telicior.

Iniqua nuntiuam regna perpetuo manent.

Fortuna non semper arrlsit. virtuti.

§ XXVIII.

(Lat. slovit. §§ 130, 131.)

1. Quid ita pavistis? Num mala conscientia vos momordtl?
2. Non semper, quae consules hostibus spoponderant, popu us o

3 Sloveni: (v) sredi nezgod!

26

manua eofirmavit. 3. Modeste interroganli libenter respondemus el
semper respondimus. 4. J)ionysio tyranno filias barbam ef. capillum
totondisse notum est. 5. Ex unius Ciceronis vita salus rei publicae
pependit. 6. Gum diu sedimus, iuvat. (nos) ambulare. 7. Saguntuin
ab Hannibale obsessum Romani obsidione liberare studuSrunt. 8. The-
mistocli in memoria haesisse, quaecumque el. audiverat. et vlderal,
memoriae proditum esl. 9. August.i temporibus homines luxuriosi
luscinias eoemptas pranderunt, 10. In nost.ris regionibus serpenl.es,
si momorderunt, plerumque non nocent. 11. Saepe vidimus et. coti-
die videmus, quam raro diviliae iniuria possessae homini prosint.
12. Nemo iucundius prandit. quam is, qui non prandet. nisi esuriens.

Et.iam in obsessa via pauperi pax est.

Maerentibus solacium praebe!

Tretja konjugacija.

§ XXIX.

Verba  na io.

(Lat. slovn. § 121.)

1. Oppida vel dolo vel armis capiuntur. 2. Turpius est decipere
quam decipl. 3. Victus proelio si non fugis, caperis. 4. Plurimum
habet, qui minimum cupit. 5. Non est, is vir fortis et strenuus, qui
laborem fugit. 6. Veritas saepe odium parit. 7. Opinione vulgi in
errorem rapimur. 8. Princeps bonus cives suos recte facere faciendo 1
docet. 9. Xerxes a Graecis, quorum paucitatem despiciebat, fugatus
esl. 10. Si beneficiran dedisti, non dedisti, ut reciperes. 11. Bella
orientis maxima ex parte' 2  elephantis conficiebantur. 12. Omnes
homines bona faciunlo, mala fugiunto! 13. Melius est accipere quam
facere iniuriam. 14. Fugientium alii capiuntur, alii interficiuntur,
pauci effugiunt. 15. Agricola diligens arbores serit,, quarum fructus
nunquam aspiciet.

Rebus in angustis faeile est contenmere'‘ vitam;

Fortiter ille facit, qui miser esse potest..

Quidquid agis, prudenter agas et respice finem!

§ XXIX. ‘Sloveni: s tem da (sam prav) ravna!  — a  = Večidel. —
3  Kateri glagoli so še istega ali sorodnega pomena?

27


§ XXX.

(La(. slovn. §§ 132, 133.)

1. Dareus, ultimus rex Persarum, Alexandri adulescenliam
despexit. 2. Caesar host.em ex paludibus silvisque elicuit, et cum eo
conflixil. 3. Milites cocta cibaria et. frictum cicer secum duxerunt.

4. Gaudium multos pellexit, ut aperirent, quae melius tecla fuissenl.

5. Vitia discipulorum a praeceptore correcta sunt. 6. Babylon altis
muris cincta erat. 7. Cicero philosophiam cum eloquentia coniunxit.
8. Mulieres adflictae pectora sua planxerunt, 9. Pingere artifiei iucun-
dius est quam pinxisse. 1  10. Pessimus est gubernator, qui navem,
dum portu 2  egreditur, in cautes impegit. 11. Milites gladios strin-
xerunt et strictos sanguine hostium tinxerunt. 12. Ita vixi, ut non
frustra me natum esse existimem. 13. Camillum triumphantem albi
equi per urbem vexerunt. 14. Achilles Hectoris corpus hasta transfixit
et circum urbem Troiam traxil. 15. Illud tempus, quod effluxit, a
nullo reducetur. 16. Non semper genua flexa pietatem indicanl.
17. Indos capillum pexisse saepius quam tolondisse traditum est.

Ver non una dies, non una reducit hirundo.

De us veritatem in profundo demersit.

§ XXXI.

(Lat. slovn. § 134.)

1. Ita me pupugit epistula tua, ut somno 1  me privaverit. 2. Apes
puerum temerarium aculeis compunxerunt. 3. Poelae antiqui narrant
Achillem nemini pepercisse. 4. Alexander extremos Asiae fines tetigit.
5. Cato Censorius Celtiberos aliquot proeliis fregit. 6. M ul ti Romani
in GraeciS Asiaque vitam in otio degerunt. 7. Omnia, quaecumque
agimus, subiecta sunt mille casibus. 8. Magistri discipulos cogant
electa ex lectis ediscere! 9. DelSgimus, quos maxime dileximus.
10. Caesar ubi intel!exit se hostibus nocere non posse, classem ex-
spectavit. 11. Hannibal coactus tantum Italiam rellquit. 12. Caesar
anno LVIII a. Ghr. n. a lacu Lemanno ad montetn Iuram murum
exstruxit., ut Helvetios iter per provineiam Romanam faeturos arceret.
13. Ab ephoris valvae aedis, in quam Pausanias confugerat, ne com-
prehenderetur, statim obstructae sunt. 14. L. Aemilius Paullus anno

§ XXX. 1  Sloveni infinitiv s celim stavkom: kakor daje  i. t. d. — 2  Slo¬
veni ta ablaliv. separationis  s predlogom: iz (in genet.)!

g XXXI. 1  Sloveni ta ablat. separationis  z genetivom!

28

CLXVII1 a. Chr. n. Perseum, regem Macedonum, devicit. atque tantum
pecuniae in aerarium invexit, ut unius imperatoris praeda finem
fecerit tributorum. 15. Pyrrhus, rex Epiri, cum Argos oppidum oppug-
naret. in Peloponneso, lapide ictus est.

Difficile est manere amicitiam, si a virtute defeceris.

Stultum est aela agere.

§ XXXII.

(Lat. slovn. § 135.)

1. Oppidani portas clausSrunt murosque armatis compleverunt
2. Exercitus Rotnanorum a Samnitibus inclusus et sub iugum missus
est. 3. Helvetios olim lacus Lemannus et Rhodanus flumen a pro-
vincia Romana, Rhenus flumen a Germanis divlsit. 4. Remosthenes
partem capitis rasit et domi suae se abstrusit. 5. Viris Claris et de
re puhlic? bene merilis theatrum ingredienlibus ab universo populo
plausum est. 6. Leges a Catilina non solum laesae, sed elusae sunt.

7. Mulli Atheniensium principes invidiae civium suorum cesserunt.

8. Prima luce hostium equitat.us ad castra Romanorum accessit
proeliumque commlsit. 9. Crates cum puerutn indoctum vidissel,
paedagogum eius percussit. 10. Xerxes Graeciam invasurus pontem
fecit in Hellesponto. 11. Templum lani tempore pacis clausum erat.;
ter tantum Romani id elauserunt. 12. Livius narrat inilio belli
Marsici et deorum simulacra sudavisse et sanguinem fluxisse et
discessisse caelum et ex occulto audltas esse voces et clipeos La-
nuvii a muribus esse derosos.

Nil praecepta iuvant, si non accesserit usus.

Laesa etiam repugnat ovis.

§ XXXIII.

(Lat. slovn. §§ 136. 137.)

1. Epaminondas apud Mantineam telo transfixus cecldit. 2. In
pugna Cannensi caesi sunt quadraginta quinque milia quingenti jiedites
Romani, dno milia septingenti equites, duodequinquaginta milia
sociorum. 3. Cimon cum in civit.ate maxime floreret, incidit in eandem
invidiam, in quam pater eius ceterique Atheniensium principes.

4. Postquam Epaminondas occlsus est, omnis gloria Thebarum occidit.

5. Magna vectigalia populi superati Romanis pependerunt. 6. Saepe
dormienti tibi latera tutudi; sed tu dormire non destitisti. 7. Omnes


29

aures longitudine orationis huius obtusae erant, 8. Milites ligna fide-
runt el fissa in ignern coniecerunt. 9. Magnus gubernator etiam scisso
velo navigat.. 10. Tempore secundi belli Punici Romani primurn
aureos nummos procuderunt. 11. Carthaginem a Romanis incensam
et eversam esse conslat. 12. Persae a Milt.iade apud Marulhona iusi
f’ugat,ique sunt, 13. Socrates immunda aqua perfusus ab uxore risi L
14. Caesar viginti tribus vulneribus confossus est, 15.Pompeius navem
conscendit cum suis; ibi ab Achilla et Septimio interfectus est. 16. In
asinorum agmine ubi rudlvit unus, rudunt etiam ceteri.

Conserit. unus agrum, sed fruges demet.it alt er.

Arcus nimis intentus frangitur.

§ XXXIV.

(Lat. slovn. § 138.)

1. Virgines flores undique carpseranl el coronis caput. cinxe-
ranl. 2. Duo angues arrepserunt. et Laocoontem discerpserunt. 3. Danai
l*lias nupsisse filiis Aegypti memoriae proditum est. 4. Multi libri,
( tui ab antiquis scripli sunt, non manserunt. 5. A Phidia pulcherrimae
statuae sculptae sunt. 6. Catilinae coniuratio per multas Italiae urbes
serpseral, 7. Scito te mihi hoc nunlio omnem dolorem dempsisse.

Spartani crines compserunt. et comptis crinibus in pugnam dueti
sunt. 9. Mater litteras prompsit, <[uas seripseras. 10. Parva scintilla
contempta saepe magnam excitavit flammam. 11. Themistocles cum
’d, quod regi Persarum promlserat, praestare non posset, sua sponle
venenum sumpsit. 12. Catilina eiusque socii patrimonia effuderunt
a t ( jue consumpserunt. 13. Themistocles ante pugnam Salaminiam
noetu servum ad Xerxem mlsit, ut nuntiaret regem, si Graecos statim
peteret, universos brevi (tempore) oppressurum esse.

Discite iustitiam moniti et non temnere divos!

Littera seripta manet.

§ XXXV.

(Lat. slovn. §§ 139, 140.)

1. Caesar mullos hostium cepit, et captos in imuni locum coegit.

Socrates, quamquam poterat, vincula carceris non rupit. 3. Sabini
filiam Spurii Tarpei, qui arci Romanae praeerat., auro corruperunt,
ul  armatos in arcem acciperet. 4. Magis delectatur agricola iis cibis,
haos ex sua cella prompsit, quam iis, quos emit. 5. luppit.er ingent.es

30

dolores dat adimit.que. 6. Caesaris adventus proelium diremit.. 7. Amu-
lium regem a Romulo interemptum 1  esse scriptores narrant. 8. Pariš
Helenam rapuit., Menelaus raptam reduxit. 9. Libenter nune multi
discendi occasionem arriperent, nisi iam pridem iis erepta esset.

10. Etiam ferocissitno militi, cum signum pugnae dalum esset, paulum
genua tremuerunt. 11. Caesar euplverat. prineeps non solum urbis
Romae, sed orbis t.errarum esse. 12. Cum Vei expugnati essent, lota
urbs clamoribus pugnanlium strepuit; fremuerunt viri, mulieres ge-
muerunt. 13. Dareus in fuga cum aquam turbidam bibisset, negavit. 2
unquam 2  se bibisse iucundius; nunquam enim sitiens biberat.

Nemo mortalium omnibus horis sapit.

Si sapis, sis apis!

§ XXXVI.

(Lat. slovn. §§ 141, 142.)

1. Galli, cum milit.es Romani ad arma cucurrissenf. vehemen-
t.erque pugnatuiri esset, in oppidum repulsi sunt. 2. Cimon non fefellit.
iudicium eorum, a quibus dux belli electus 1  erat. 3. Epaminondam
fidibus praeclare cecinisse dicunt. 4. Memoriae proditum est Latonam
post. multos errores Delum confugisse alque ibi Apollinem et. Dianam
peperisse. 5. Fulmina saepe altas arbores fiderurit et. perculerunt.
6. Fabricius ad focum sedens veseebatur illis radicibus et. herbis,
quas ipse evellerat. 7. Triginta tyranni plurimos cives, quibus for-
t.una in bello pepercerat, partim expulerunt, partim interfecerunl.
8. Hannibalem inler arma altum atque educaluin esse constat. 9. Ora-
culum Apollinis saepe consultum est a Sparlanis; Athenienses illud
rarius eonsuluerunt, 10. Graeci orantes palmas ad caelum sustulerunt.

11. Dionvsius sublata de templis simulaera vendidit. 12. Nobilissimi
Romani ipsi agrum coluerunt, artibus (aut.em) minus excult.i erant.

Dum vitant. stulti vit.ia, in contraria currunt,

Male parta male dilabuntur

§ XXXVII.

(Lat. slovn. §§ 143, 144.)

1. Antkjui sagittas veneno leverunt; etiam Herculis tela veneno
illita erant. 2. Tacitus narrat veteres Germanos vinum ad se im-
portari non slvisse. 3. Athenienses Thesei nomen nunquam desierunt

§ XXXV. 'Kateri lat. glagoli pomenjajo še: usmrtiti, ubiti, pobiti,
umoriti  i. t. d.? — 2  »Zanikal je, da je kdaj ,.» = «rekelje, da ni nikdar  ..»
§ XXXVI. 1  Gl. str. VII., 26.

31

celebrare. 4. Hannibal odiutn paternum adver.sus Roraanos sic con-
servavit., ut. prius aniinam quam id deposueril. 5. Decrevit senatus,
ut. corisules viderent, ne quid res puhlica detrimenti caperet. 1  6. Ab
Alcibiade honores sunimo studio petlti. a Socrate spreti sunt.

Graeci ant.e pugnain Marathoniam tnullas arbores ceciderant. el
caesas passim straverant, ut Persarum equitalum defenderent. 8. Opes
Gaeedaemoniorum ab Epaminonda prostrat.as esse constat.. 9. Omne
otiosum t.empus in studiis 2  se conlrivisse Laelius dixit,. 10. Alii
arborum, quas tu sevisli, fructus legent. 11. Pietas erga Deum om-
uibus hominibus insita est. 12. Ibi non metetur, ubi satum non erit.
13. Luxuria genuit avaritiam, ex avaritia omnia mala genila sunt.

Hoslem, quem spreveris, valentiorem neglegentia faeies.

Iniuriam qui facere decrevit, iam facit.

§ XXXVIII.

(Lat. slovn. §§ 145, 146.)

1.  Galli saepe surrexSrunt et bellum conl.ra Gaesarem gesserunt.

2. Minerva elassem Argivorum combussit Argivosque ipsos demersil.

3. Lacedaemonii ab Alheniensibus in auxilium contra Persas vocati
clarae quidem pugnae apud Marathona non interfuerunt, at lamen
Post.ea campum Marathonium viserunt. 4. Magno labore servi Homani
Ifutnentum in area triverunt alque in pistrlno moluerunl. el pinsuerunt.

Penelope, fida uxor Ulixis, interdiu pulcherrimam vestem texuil
texlamque noctu relexuit, ut procos molestos fallerel. 6. M.’ Curium
'nultosque alios nobiles Romanos a villa in senatum arcessltos esse
constat. 7. Romani Camillum, quem iniuria ante lacesslverant, arcessl-
v črunt, ut imperium capesserel. 8. Cui veslrum ignolum est, quanla
diligenlia consules Romani senatus mandata facesslverint? 1  9. Tur-
pissime coniurati G. Iulium Caesarem in curia incesslverunt et inertnem
occlderunt. 10. Mulli bella saepe quaeslverunt propter gloriae cupl-
'litatem. 11. Saepe poetae, <jui carminibus lamam nomenque šibi
a dqulslverant, farne infames esse coacti sunt. 12. Quis ignoral, inimicos
K aepe in innocentissimos viros crimina et contumelias congessisse?

Non minor est virtus quam quaerere parta tueri. 2

Calamilas virtutis occasio.

§ XXXVII. 1  « Caperet  tukaj = »trpeti*.  — 2  V slov. singular ali pa
Particip dotifinega glagola!

§ XXXVIII. 1  Gl. str. VIL, 29. — 2 = Veži besede tako: Parta tueri non
'»mor est virtus quaUt guaereret-

32

§ XXXIX.

(Lat. slovn. § 147.)

1. Opt.ima eorum eril. memoria, qui eam exercilatione acuerint.
2. Cicero Verrem maximorum scelerum coarguit neque a quoquam
haec crimina dilnt.a sunt.. 3. G. Manclnus consul a Numantinis vietus
et. castris exufus est. 4. Alexander, cum Darei regnum in poleslatem
suam redegisset., Macedonmn moreš vet.eres exuit atque novos Per-
.sarutn induit. 5. Anni non minuerunt eam pietatem, qua pueri 1
imbuti surnus. 6. Parietes ruituros fulcire debemus. 7. Thernistocles
triplicem Piraeei portum et inuros urbis a Xerxe dirut.os rest.ituit.
8. Lege statutum est, ut. templa Poenorum tumultu pobrita resf.i-
fuerentur. 9. Zeuxis, pictor clarissimus, cum maximas opes arte
adqulsivisset., donare opera sua instituit. 10. Romani pacis condi-
ciones respuerunt, dum Pyrrbus in Italia esset. 11. lam antiquissimis
temporibus eloquentiae magna laus t.ributa est. 12. Sisyphus saxum
in montem volvit, quem nunquatn in vertice 2  posuit. 13. Caesar
ubi animadvert.it undique se st.rictis pugionibus peti, toga capul
obvolvit. 14. Lalinos cum Romanis lingua, 3  moribus, 3  armorum
genere, 3  institutis militaribus 3  congruisse constat. 15. Alexandrum
omnes ut maxime metuerunt., ita plurimum dilexerunt. 16. luppit.er
omnipot.ens adnuit et totum 01ympum nutu t.remefecit.

Qui superslitione est imbutus, quietus esse non potest..

Opes partas minuerunt, non auxerunt,

Qui crebro oppida, crebro dominos mutaverunt.

§ XL.

(Lat. slovn. § 148.)

1. G. Terentius ubi Arretium cum legione venit., claves porlarum
poposcit. 2. Omnes cives et socii Pompeium imperatorem 1  ad bellum
conti-a Mithridatem depoposcerunt. 3. Pastores pascunt oves, oves
pascuntur. 4. Attum Navium augurem in adulescentia propter pau-
pertatem sues pavisse scriptores narrant. 5. Cum magnitudine populi-
Romani etiam vitla creverant. 6. Qui facere quique novisse quam
plurima 2  cupit. elarumque nomen in terris 3  virtute aliqua šibi quae-
rere, hic vigilato! 7. Caesar omnibus adversariis, qui se potestati

§ XXXIX. 'Kot  dečki. — 2  V slov. akknsat. — 3  Gl. § l. 4

§ XL. 'Gl. str. VII., 26. — -'Sloveni: Kar največ. — 3  V slov. singul.

33

victoris permiserant, ignovit. 8. Agri, qui mulfos annos 4  quieverunt,
fertiliores sunt. 9. Simulac cum hoslibus concurrerilis, quod quisque 5
didicit ac consuevil , faciet. 10. Vetustate 8  multarum gentium et.
ur 'bium eliam nomina aboleverunt.. 11. Mult.os inontes resedisse,
multos amnes exaruisse constaf. 12. Aeneas cum imaginem uxoris
"lortuae videref, obstipuif. 13. Endymion in Laimo monte obdormivit
ne que experreetus est. 14. Interdum arbores fere t.ot.ae ambustae
revixgrunt. 15. Gonon cum classem Lacedaemoniorum devicisset,
plura concuplvit,, quam efficere potuil. 16. Oracula evanuerunt, post-
quam homines creduli esse desierunt,.

Nemo adeo ferus est, ut non miteseere possit,

Omnem črede diem t.ibi diluxisse supremum!

Četrta konjugacija.

§ XLL

(Lat. slovn. §§ 149 — 151.)

1. Athenienses hominem quendam suadentem, ut in urhe ma-
nerent. Xerxemque i'eciperent, lapidibus cooperuerunt. 2. Masinissa,
r ex Numidarum, nonaginta annos nal.us, 1  nullo imbre, nullo frigore
adductus est, ut capite operto 2  esset. 3. Feles salturas dorsum
curvare notum est. 4. Remum ad ludibrium fratris novos muros
transiluisse dicunt. 5. Athenienses Aristldem, qui nihil reliquerat,
Ruamquam summos gesserat magistratus, publice sepellverunt. 6. M.
Manlius Torquatus anserum clangore excitus eliam ceteros Homanos
'a Capitolio ad arma clvit. 7. Hippias Eleus pallium, quo amictus,
et  soccos, quibus indutus erat, ipse sua manu fecit. 8. Bella civilia
biberim civium corporibus farserunt. 9. Mali frugiferae, nisi fultae
s unt., rumpuntur. 10. Imperator Titus pollicitus est. se templa, quae
'ncendio delela essent., suis sumplibus esse resarturum. 11. Athe-
nienses Themistoclis consilio urbem novis moenibus saepsisse constat.
i2. Solon nihil de parricidio sanxit., quod illud antea commissum non
er at.. 13. Vidiš et captis manus post terga vincfae sunt. 14. Porcia,
M. Catonis filia, cum apud Philippos victum et interemptum esse
blrutum coniugem cognovisset, ardentes carbones ore hausit. 15. Ilan-
Pibal patriam exhaustam sumplibus diut.ius calamitates belli sustinere

1  Gl. str. III., 8, c.  — 5  Postavi slov. zaime v glavni  stavek! — 6  Gl.
s h. III., 9, b.

§ LXl. 1  Gl. str. III., 8, c. — 2  Ablat, qualitUtis;  gl. str. IV., 9, e.
^Viesthaler, Lat. vadbe II. 3

— 34

non posse intellexit. 16. A Socrate idem fere sensum est de immor-
talitate animorum, quod Phyl.hagoras senserat. 17. Alexander cum
aperuisset sepulcrum Cyri, in hoc praeter elipeum et arcus duos et,
acinacem nihil repperit. 18. Alexandri Magni bellis mulfae terrae
apertae sunt, in quas nemo antea pervenerat.

Turpe viro est verbis famain lacerare sepulti. .

Venturae memores iam nune estote senectae!

Verba deponentia.

§ XLII.

Prva konjugacija.

(Lat. slovn. § 152.)

1. Quid nos consolaretur, si unquam bonis insidiat.i essemus?

2. Gloria et honor comitabuntur eos homines, qui virtut.em amabunt.

3. Purpuram constat antiquos saepe mercatos esse summo prel.io. 1

4. Vos fraudem suspicati eratis, sed nullum perieulum minitabatur.

5. Lacedaemonii Athenienses, muros urbis suae aedificantes, prohibere
conat.i sunt. 6. Semper meditati sumus, ut eos aemularemur, qui
optimi sunt. 7. Germani exf.ra fines civitatum suarum latrocinari
honestum putabant. 8. Non laetati essetis, si haec pericula vobis
minata essent, in quibus nos versabamur. 9. Alcibiades non satis
lutam Chersonesum šibi arbitrans penitus in Thraciam se abdidit.
10. Non semper, qui orationem bonorum imitatus erit, faeta quoque
(eorum) imitabitur. 11. Plurimum rei publicae proderis, si pueros
hortaberis, ut fortia maiorum faeta imitentur. 12. Helvetii per an-
gustias et fines Sequanorum copias suas transduxerunt et in Hae-
duorum fines pervenerunt eorumque agro.s populati sunt.

Ubi cupiditas dominafur, innocentiae leve est. praesidium.

Nulla minantis auetoritas apud liberos. 2

§ XLIII.

Druga konjugacija.

(Lat. slovn. § 153.)

1. Aristidis Thebani, praeclari pietoris, unam fabulam centum
talentis 1  regem Attalum licitum esse traditum est. 2. Themistocles

§ XLII. ‘Sloveni ablativ s predlogom «za» in akkusat.! — “Adjektiv.

§ XLI1I. 1  V slov. akkusat

35

domino navis multa pollicitus est, si ab eo conservatus esset. 3. Quauj.
poenam meritus esses, si nunquam miseritus esses miserorurn? 4. Alios
'uilurns etiam te ipsum tuetor! 5. Amicus non solum diliget amicurn,
se d etiam verebitur. 6. Intuemini caelum et. reverebimini maiestatem
7. M.’ Curio Dentato praeclarum visum est non aurum habere,
Re< 3 iis, qui aurum haberent., 2  imperare. 8. Verum fatemini; id si
bissi eritis, culpa 3  liberabimini. 9. Socrates, vir sapientissimus, con-
fessus est se nihil scire. 10. Themistocles apud 4  magistrafum Lace-
daemoniorum liberrime professus est, se Atheniensibus persuasisse,
u t ur! em suam muris saepirenl. 11. Si peccavisti, mi fili, fatere,
na m culpae confessio medetur malae conscientiae doloribus. 12. Han¬
ibal ratus legatos Romanorum Carthaginem venisse, ut se 5  expos-
cerent, navem clain conscendit alque in Sjriam ad Antiochum pro-
fQgit.. 13. Cineae, qui a Pyrrho ad senat um Romanum de pace
missus erat, Roma regum urbs viša est.

Legem nocens veretur, fortunam innocens.

Discite, mortales, numen caeleste vererl!

§ XL1V.

m

Tretja konjugacija.

(Lat. slovn. § 154, a — e;  § 121.)

1. Plerlque putant. se praesentibus voluptatibus semper fruituros
esse. 2. Consulares dicebant.ur, qui consulatu functi erant,. 3. Legati
supplices imperatoris, cuius misericordiam implorabant, genua amplexi
sunt. 4. Si naturam ducem 1  secutus eris, nunquam laberis. 5. Tar-
•Riinius Priscus pecunia et induslria dignitatem atque etiam Anci
r egis familiaritatem consecutus est. 6. Animalium alia gradiendo, 2
a ba serpendo 2  ad pastum accedunt, alia volando, 2  alia nando. 2
7. Omnia, quae captae urbes patiuntur, passi sumus. 8. Multa mala
non perpessi essetis, si semper nalurae praeceptis paruissetis. 9. Plato
invectus est in hoinines, qui dicendi facultate male tisi erant.
10. Posteri illorum Romanorum, qui surama ope nisi erant, ut liber-
latem servarenl, patienler Neroni serviebant.. 11. Agesilaus ex Aegypt.o
feversurus morbo implicil.us et mortuus est. 12. Xenophontis sermo
est melle dulcior eiusque voce Musae quasi locutae sunt. 13. Gla-

2  V slov. indikativ. — 3  Gl. str. III., 9, d. — 1  Pred. — 5  Sloveni: njega(ga)!

§ XLIV. 'Sloveni ta praedikatni akkusativ s pomočjo členka «kot!» —

Sloveni te oblike s partieip. pr neseni, netivi!

3 *

36

cliatores ante pugnam imperatorem in theatro sedentem his verbis
alloquebantur: Ave, Caesar, morit.uri te salutant. 14. Legati Rorna-
norum Carthagine questi sunt, quod Hannibal Saguntinos, socios
populi Romani, aggressus esset.

Aspera disce pati, patientia proderit. olim.

Homo toties moritur, quot.ies amittit. suos.

§ XLV.

(Lat. slovn. § 154, e.)

1. Alexander eadem nocte natus est, qua letnplum Dianae
Ephesiae deflagravit. 2. Peccatis irascamur, non peccant.ibus! 3. Poin-
peium summos honores sine ulla commendatione maioruin adeptum
esse constat. 4. Nisi totlus diei labore milites essent. defessi, omnes
hostium co]iiae deleri potuissent. 5. Ante pugnam apud Zamani
Hannibal adhortatus est milites, ut reminiscerentur prist.inae virtutis
suae. 6. Fabium novam vincendi rationem commentum esse scrip-
t.ores dicunt: non pugnare. 7. Atticus cum LXXVII annos comple-
visset, nactus est morbum, quem initio et ipse et medici contempserunt.
8. Nunquaili obliviscitor, quanta bona a Reo nanctus sis. 9. Iugurtha
Adherbalem anno CXII a. Chr. n. necavit, quamquam hic, cum Cirtam
traderet, ab illo vilam pactus erat. 10. Cum Pompeius ex Asia rever-
terelur, Caesar iam in Galliam profectus erat. 11. Iniuriam vestram
obliviscendo uiti sumus. 12. Numidae plerumque lacle et čarne
ferlna vescebanlur.

Omne tnalum nascens facile opprimitur.

§ XLVI.

Četrta konjugacija.

(Lat. slovn. § 155.)

1. Nunquam blandiamur potentibus, ut nobis largiantur, quod
merili non simus. 1  2. Epaminondam nunquam ment.ltum esse memoriae
proditum est. 3. Calilina rei publicae pestem molltus erat, ut ipse
imperio potiretur. 4. Milites praedam partlti de singulis partibus sor-
tiebantur. 5. Cicero Plaloni in omnibus, quae hic de immortalitate
animi dixerat, assensus est (assensit). 6. Til.us, benevolentissimus et

§ XLVI. ‘V slov. indikativ.

87

beneficentissimus imperator, tempus beneficiis,' 2  non diebus 2  mensus
est - 7. Omnes Etruriae populi ingens bellum contra Romanos orsi
suni. 8. Ne omnia ipse experiaris, sed, ubi praestat., credas experto!

brudenter saepe duces Romani bella gerentes tempora sua 3  opperti
sunt - 10. Cum sol oritur, pallescit luna. 11. Cum sol oreretur, Caesar
curn quinque legionibus et pari numero equitum hostes adorlus 4
esf - 12. Praedictum erat. carminibus, oritururn esse aliquando ex
Hispania principem dominumque rerum. 5  13. Caesar copiis suis ad
pont.em firmum praesidium rellquil, ne hostes subito eas adorirentur.

Tempestas subito eoorta pontes, quos Xerxes in Hellesponto
feeerat, interrupit.

Ouam multi sunt indigni luce! et tamen dies oritur.

Metlrl se quemque suo modulo ac pede verum est.

§ XLVII.

Verba semideponentia.

(Lat. slovn. § 116.)

1. Hannibal t.antum terrorem iniecit. exercitui Romanorum, ut
e gredi extra vallum nemo sit ausus. 2. Philippus, rex Macedonum,
v alde gavlsus est Graecorum discordia. 3. Nos solemus et semper
soliti sumus perficere, quod semel aggredi ausi sumus. 4. Nimis con-
ftsus est Icarus nova volandi arte. 5. Iucunda sunt colloquia cenatis
e( - polis. 6. Et.iam non iuratus vir bonus verum dieet.. 7. Romani
pransi per 1  meridiem quiescebant.. 8. Videbitis hunc hominem nequarn
ausurum esse facere, quod minatus est. 9. Musae sobriorum homi-
Pum amieae sunt; litterarum enim studia cenato et poto displicent.
10. Non semper gaudemus neque semper gavlsi sumus; etiam in
Postra vita iucunda et tristia mixta sunt.. 11. Duces virt.uti militum
semper conflsi erant et ne in maximo quidem periculo iis diffidebant.
12. Xerxes salute propinquorum suorum, quos Pausanias Byzantii
eeperat eique muneri 12  miserat, magnopere gavlsus est. 13. Pompeius
ubi equilatum, eni maxime conflsus erat, pulsutn animadvertit, aliis
quoque copiis difflsus acie excessit..

Quod ausus es facere, id etiam aude dicere.

Fide, sed cui, vide!

2  Sloveni ablat. s predlogom « p o » in mestnikom! — 3  Svoj čas = ugoden
Sas (u. priliko). — 1  Kateri glagoli so Se istega ali sorodnega pomena? —
5  == «Sveta. »

§ XLVII. ‘Tukaj — «o». — “Sloveni: v dar.

38

§ xlvii[.

Okrajšane in skrčene oblike.

(Lat. slovn. § 117.)

1. Canea educ in silvam, pueros duc in scholam! 2. Subduc
cibum unum diem athletae: Iovem 01ympium, emn ipsum, cui se
exercet, implorabit. 3. Milites iurarunt se exercitum ducesque non
deserturos neque prodituros esse. 4. Soror Atlici nnpta erat Q. Tullio
Ciceroni easque nuptias M. Cicero conciliarat. 5. Ne fldas amico,
nisi fldum (eum) noriš! 6. Aleibiades, ut ipse praedioare consuerat,
non adversus patriam, sed (adversus) inimicos suos belluni gessit,
quod iidem hostes essent civitati. 7. Nosti, quantopere te semper
amarim. 8. Non consuessetis tam neglegenl.es esse, si parentes vos
satis punissent. 9. Cat.o Maior Pythagoreorum more 1  quid quoque
die dixisset, audisset, egisset, commemorabat vesperi. 10. Ut primo
concursu trigeminorum fratrum increpuere arma micantesque gladii
fulsere, horror ingens spectantium animos oecupavit. 11. Semper
fac, quod bonum est, non ut laudere ab hominibus, sed ut Dei bene-
volentiam mereare. 12. Nunquam labere, si vocem conscient.iae tuae
audieris. 13. Monebare a nobis, ne ab aliis aliquando punirere.
14. Romani omnes gentes bello superarunt; nonnullae tamen fuere,
a quibus etiam ipsi saepe victi sunt.

Dlc id, quod prodest, vacuam - duc crimine 2  vilam,

Fer patienter onus, fac sapienter opus!

Innocenti ne periculum facessieris! 3

§ XLIX.

Coniugatio periphrastica.

(Lat. slovn. § 119.)

1. Gatilina etiam servos ad bellum contra rem puhlicam incita-
turus fuit. 2. Tertio et quarto saeculo post Cbristum natum multi
populi alias sedes petituri erant. 3. Si quis rem magnam suscep-
turus est, antea ei diu deliberandum est, quomodo optime perficiat..
4. Ii, qui apud 1  iudices dicturi sunt, ila exordiri solent, ut eos, qui
audiant, 2  benevolos šibi faciant et attentos. 5. Nunquam adulatores

§ XLVIII. 1  Sloveni abl. s predi. «po» (in mestn.) — 2  Gl. str. III., 9, d.  —

3  Sloveni z imperat. praesentis!

§ XLIX. ‘Tukaj = pred  (z instrumenta!) — 2 V slov. indikativ.


— 39

audituri essetis, si eos safis nossetis. 6. Nequissimi prodifores patriam
suam hostibus fradiluri erant in servitutem, ut ipsi cum iis regnarent.

Helvelii e finibus suis profecturi oppida sna omnia incendunt et
frumentum omne, praeterquam quod secum portaturi erant., com-
imrunt. 8. Fac, 3  ne puniendus sis. 9. Non est infitiandum Hanni-
^alem longe 4  praestitisse ceteris imperatoribus. 10. Semper it.a viva-
‘»us, ut rationem nobis reddendam esse de vila nostra arbitremur.
11- Malta t.ibi curanda erunt, ut officio tuo satisfacias. 12. Dolendum
esset, si suam quisque 5  utilitatem magis amaret quam communem
sa lutem. 18. Pylhagorae discipulis quinque annos tacendum erat.
14. Nemini unquam virtus deserenda fuisset, si fuisset bene beateque
victurus. 15. Artaxerxes, rex Persarum, cum contra Aegyptios bellum
gesturus esset, ab Alheniensibus ducern petiit., quem (= ut eum)
e xercitui suo praeficeret. 16. Legati Scytharum sic locuti sunt apud
r egem Alexandrum: Si omne genus humanum superaveris, cum silvis,
‘luminibus ferisque bestiis gesturus es bellum.

Immedieabile vulnus
Ense recidendum est, ne pars sincera trahatur. 8

Iz zgodovine.

§ L.

Pausanias.

J. Pausanias Lacedaemonius ut. virtutibus eluxil, sic vil iis esjt
obrutus. Ab hoc duce copiae Persarum apud Plalaeas fusae fuga-
*<ieque sunt. Hac victoria superbiens maiores res concupivit. Primum
ln  eo reprehensus est, quod ex praeda tripodem aureum Delphis
posuit, in quo hoc epigramma scriptum erat: Pausaniae duetu 1  bar¬
bari apud Plataeas deleti sunt eiusque vietoriae causa Pausanias
Apollini hoc donum dedit. Hos versus, ut iam aiTdlvimus, Lace-
daemonii exseulpserunt, neque aliud seripserunt quam nomina earum
civilatum, ijnarum auxilio Persae vidi erant. Post id proelium Lace-
daemonii eundem Pausaniam cum classe communi Hellespontum
'niserunt, ut, ex his regionibus barbarorum praesidia depelleret.. In

3  Tukaj = « glej » ali «skrbi!» — ‘Sloveni: za mnogo. — 3  Gl. str. V.. 18.

~~ 6  Pars trahitur =  del naleze bolezen — razboli.

§ L. I. 'Sloveni ablativ s predlogom «pod»  (in instrumenta!.) —


40


ea re pari felicitate usus est, Byzantium expugnavit el complures
Persarum nobiles cepit. Eos ubi Xerxi affinitate coniunctos cognovit,
elam regi remlsit . 2  Idem totam Graeciam proditurus erat, si Xerxes
ei filiam suam nuptum daret.

II. Sed incidit in suspicionem Lacedaemoniorum. Ilacjue domum
revocatus et capitis 3  accusatus hac quidem poena absolutus, sed
ad exercit.um non remissus est. Tum coactus per +  aliquod tempus
domi mansit; mox autem sua sponte ad exercitum reverti ausus est.
Ibi clam cum Persis agere perrexit et mox insolentius se gessil,
quam perpessi sunt, qui aderant. It,aque Lacedaemonii eum revo-
carunt. capitis 3  eum damnaturi, nisi reverteretur. Hoc nuntio com-
motus Lacedaemonem profectus est. Ibi enm ephori in carcerem
coniecerunt, unde tamen se expedlvit. Postea vero se ipse prodidit.
Nam Argilio cuidam, adulescentulo dileclo, litleras dedit ad Artabazum,
satrapen regis Persarum, in quibus multa de foedere eo scripserat,
quod cum rege icturus erat. Additum erat, ut Artabazus Argilium
interficeret. Has litteras Argilius, postquam signum detraxit, et eas
legit, ephoris tradidit. Sed ne iioc quidem indicio impulsi sunt ephori,
ut Pausaniam comprehenderent. Itaque Argilio praeeeperunt, quid
faceret. Hic, ut (ei) imperatum erat, in templum Neptuni confugit
et in ara consedit.

III. Cum id Pausanias audisset, perturbatus eo venit. Cum
Argilium supplicem dei in ara sedentem videret, quaeslvit, quae
causa esset timoris. lile ei aperuit, quid ex litteris comperisset.
Itaque Pausanias mulla de hac re cum eo locutus et mngna praemia
pollicitus est, si taceret neque consilia sua 5  cuiquam proderet. Hoc
vero colloquio se ipse prodidit; nam ephori post aram occulti erant
et omnia audierant. Itaque cum Pausanias Argilium placasset., ut
putabat, et de hac re gavlsus domum reverteretur, missi sunt ah
ephoris, qui eum in itinere comprehenderent. Sed Pausanias in
templum Minervae confugit. Statim ephori valvas eius aedis obstru-
xerunt tectumque demollti sunt, quo a  facilius sub divo moreretur.
Sic Pausanias magnam belli gloriam turpi morte maculavit. Lace¬
daemonii eius corpus primum procul ab eo loco infoderunt, ubi
mortuus erat. Postea vero inde erutus et eodem loco sepultus est,
ubi vitam posuerat.

2  Naštejte vse že znane sestavljenke glagola «»ntto»  !

II. 3  N a smrt. — 4  Se ne sloveni.

III. 5  V slovenščini: njegov 3. — 6  Quo  = ut eo  — da tem . . .


— 41 —

V er ba anomala.

§ LI.

j Edo  in fero.

(Lat. slovn. §§ 156. 157.)

1. Sus gst mala, si ea nancisci potest. 2. Ignis non exest Aetnam
montem. 3. Este et, bihite it.a, ut fames sitisque depellalur. 4. Multis
hominibus summa curarum fuit, quid essent, quid biberent. 5. Quae
unquam moles lam firma fuit, quam non exessent undae? 6. Poetae
narrant Saturnum natos suos comedisse. 7. Nunquam estote, ante-
quam oraveritis! 8. Patrimonium nostrum cito comessetnus, si tam
delicatos cibos essemus, quam principes esse solent. 9. Arma contra
patriam ferre nefas est. 10. Feramus, quod diu tulimus! 11. Ferte,
quae deus (vobis) imposuit. 12. Aequus iudex non aliam sententiam
de sua, aliam de aliena causa fert. 13. Paupertatis onus patienter
fertote! 14. Omne onus leve erit, quod bene fertur. 15. Ubii magno-
pere orabant., ut Caesar šibi 1  auxilium ferret, quod graviter ab
Suebis premerenfur. 16. Socrates, cmn in pompa magna vis auri
argentique ferretur, dixit: Quam mulla non desidero! 17. Nonnulli
Caesari nunliarant, cum signa ferri iussisset, non esse milites signa
laturos. 18. Pisislratum, Atheniensium tyrannum, cum multa in
crudelitatem eius ebrius conviva dhdsset, placido animo tulisse ferunt.

Quidquid erit, superanda omnis fortuna ferendo est.

Esse oportet, ut vivas, non vivere, ut edas.

Fessis solacium, aegris opem fer!

§ Lil.

Composita  glagola fero; tollo  3. sustuli, sublatum.

(Lat. slovn. § 157.)

1. Diligens discipulus nihil differt in crastinum diem. 2. Fortuna
opes auferre, non animutn potest. 3. Non convalescit planta, quae
saepius transfert.ur. 4. Ne offeramus nos periculis sine causa! 5. Ari-
stldes sua ellecit. aequitate, ut summum imperium a Lacedaemoniis
transferretur ad Athenienses. 6. Conferto nostram longissimam aetatem
cum aeternitate: brevissima reperietur. 7. Themistocles a Graecis
expulsus in Asiam se contulit. 8. Occisus dictator Caesar in numerum

§ LI. ‘Sloveni: jim.

42

deorum relatus est. 9. Post.quam Hasdrubal interfectus est., exercit.us
summurn imperium ad Hannibalem detulit. 10. Commune Athenien-
sium et sociorum aerarium ex 1  consilio Periclis Delo Athenas trans-
latum est. 11. Refer, quid litterae patris attulerint. 12. Omnibus fere
nationibus a Romanis bellum illatum est. 13. M.’ Curio Dentato ad
focum sedenti magnum auri pondus Samnites cum attulissent., repu-
diati ab eo sunt. 14. Lycurgus auri argentique usum velut omnium
sceleruin materiam sustulit. 15. Maximum ornarnentum amicitiae
tollet, qui ex ea sustulerit verecundiam. 16. Phaethon optavit, ut in
currum patris t.olleretur; quanto 2  melius fuisset, si sublatus non
esset. 17. Praematuris honoribus animi adulescentium ad superbiam
extolluntur.

Perfer et obdura: labor hic tibi proderit olitn.

Mors non reddit, quidquid abstulit.

§ LIH.

Volo, nolo, malo.

(Lat. slovn. § 158.)

1. Multa eveniunt. homini, quae vult, multa, quae non vult.
2. Amari malSbat Philippus, metui Alexander. 3. lure vituperalur a
bonis, qui aliena vitia reprehendere mavult quam corrigere sua. 4. Ea
est natura hominum, ut nolint secura, velint. ancipitia. 5. Desinamus,
quod voluimus, velle. 6. Si mavis gratiam quam invidiam, noll de-
esse iis, qui te rogant, ut se 1  conservare veliš. 7. Si semper ea
vellemus, quae velle deberemus, nunquam nobis ea facienda essenl,
quae nollemus. 8. Qui adipisci veram gloriam volet, iusliliae fungatur
officiis. 9. Res graves differre nolite in tempus futurum. 10. In omni¬
bus rebus bonum voluisse magnum est solaciutn. 11. Idem velle, idein
nolle, ea demum firma amicitia est. 12. Dic, si v Is, de quo dispufare
veliš. 13. Antoninus Pius hanc Scipionis sententiam saepe in ore
habebat: malle se unum civem servare quam mille hostes occldere.
14. Socrates facile amicorum auxilio e carcere effugere potuisset, si
voluisset; sed noluit. Tam bonus enim civis fuit, ut mori quam legibus
non parere mallet.

Incidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim.

NlfSre cum studio, si vIs aliquando nitere.

Noll mentlri. nunquam mendacia prosunt.

Si vIs pacem, para bellum.

§ Lil. ‘Po. — 2 Gl. str. IV., 9, /.
§ LIH. 'Sloveni: je (jih).

43

§ LIV.

Bo, queo, nequeo.

(Lat. slovn. §§ 159, 160.)

1. Vir fortis omni periculo intrepidus it. obviam. 2. Hannibal
princeps in proelium Ibat., ultimus exeedebat.. 3. Ilur ad astra fru-
galiiate, temperantia, forlitudine aliisque virtutibu-s. 4. Eundum est,
quo patria nos Ire iubet. 5. In narratione praetereas, quae prae-
lerlri possunt. 6. Eo post mortem Ibitnus, quo omnes ante nos ierunt.
^■  Laeedaemoniorum pueri saepe sic verberibus caesi sunt., ut multus
sa nguis exlret, at non ingemuerunt. 8. Consul ex provincia rediens
occlsus est. 9. Abeunles consulalu iurabant se nihil contra leges
fecisse. 10. Adi formicam, ignave discipule, et ab ea disce seduli-
tatem! 11. Prodeunto isti, qui sua sponte in bellum iluri sunt.

12. Horli nostri veneunt, sed nemo prodit, qui eos emere velit.

13. Themistocles angustias quaerebat, ne multitudine hostium cir-
cumirel.ur. 14. Apud antiquos Romanos qui honores ambiebanl,
adlbant ol)viam euntes et eos salutabant. 15. Qui ipse šibi sapiens
prodesse non quit, nequicquam sapit. 16. Plurimi nequeunt., quia
oolunt; quirent,, si vellent.. 17. Quidquid boni cives sine sanguine
tdcisci nequlbunt, ne ulciscantur! 18. Antonius, quod proelio adversus
I .atilinam adesse nequlbat, M. Petreio legato exercitum permlsit.

Tu ne cede malis, sed contra audenlior Ito!

Quidquid transiit temporis, periit.

Medio 1  tutissimus Ibis.

§ LV.

Bio, fterl, factus suni.

(Lat. slovn. § 161.)

1. Mulla non flunt, quamquam flerl possunt. 2. Amicitiae vis
' n  eo est, ut unus quasi animus flal ex pluribus. 3. Athenis saepe
'lebat, ut. viri optime de patria meriti maximis iniuriis adficerentur. 1

Mul ti sua sorte contenti fierent,, si aliorum fortunam intuerentur.

Nihil unquam faclum est neque flet., quod Deus noluerit. 6. Quid-
quid faciendum erit, a volente flet facilius. 7. Senatus Pyrrho renun-
bavit pacem futuram non esse, nisi ex Italia recessisset,.' 2  8. Oraculum

§ LIV. 1  = In meclio  — v (po) sredi.

§ LV. 1  Sloveni stavek aktivno! — 2  Sloveni s futurom (II.). —

44


praedkerat eum, qai ex Thetide natus esset, 2  patre maiorem fore.
9. Sol calefacit terram et efficit, ut. omnia floreant. 10. Sole 3  omnia
in terra caleflunt. 11. Alpium viae non semper primo vere patefieri
possunt. 12. Cum coniuratio Catilinae patefacla esset, ipse eum part,e
sociorum abiit in Et.ruriam. 13. Res publica nunquam labefieret, si
effieeretur, ut omnes idem sentirent. 14. Uri adsuescere ad homines
et mansuefieri non possunt. 15. Milites disciplina et officio adsuelacti
1'ortiores sunt quam tirones. 16. Si pueri diligentia, parsimonia, pietate
magis adsuefierent, parentes postea non adficerentur tantis doloribus.

Quod tibi fieri non vis, alteri ne feceris! 4

Fact.um 5  infectum fieri nequit.

Fiat iustitia, pereat mundus!

Verba defectiva.

§ LVL

Coepi, memini, odi.

(Lat. slovn. § 162.)

1. Difficile est omnia nosse et apt.o tempore meminisse. 2. Eliam
qui faciunt, oderunt iniuriam. 3. Mult.i magis meminerunt. eorum,
quos oderunt, quam eorum, quos amant,. 4. Quis esset egenus, si
diviles semper pauperum meminissent. 5. Quod eoepero, id perficere
studebo. 6. Noslis, quanta benevolentia vestri semper meminerimus.
7. Tutus ille non est, quem multi oderunt et metuunt. 8. Quis potest
inveniri, qui 1  non oderit, metuat, speret! 9. Mementole vobis ino-
riendum esse. 10. Ouis dicere potest, quo tempore armis disceptari
coeptum sit? 11. Xerxes bellum a Dareo patre adversus Graecos
coeptum peregit. 12. Quae pati durum fuit, meminisse dulce est.
13. Cum Timolheus magistratu« gerere desiisset, bello Athenienses
undique premi coepti sunt. 14. Legati Samiorum cum poscerent
auxilium a Spartanis, longam habuerunt orationem. Tum Spartani : <J
Prima obliti sumus, postrema non int.ellexinms, quia prima non
meminimus.

Aequam memento rebus in arduis ser vare mentem!

Dimidium facti, qui bene coepit, habet.

3  Gl. str. III., 9 ,b.  — 4  Coniunct. perfecti  v pomenu konjunktiva praesentis
(= ne facias). — 5  Tukaj particip = storjeno.

§ LVI. 1  Qui  = ut(is),  zato s konjunktivom; sloveni: ki (da) bi ne . . . —

2  Namreč: respondBruni.

45

§ LVII.

Aio, inquam, fari  etc.

(Lat. slovn. §§ 163, 164.)

1. Ex Nestoris lingua, ut ait Homerus, melle dulcior fluebat.
0ral -‘o. 2. Nos nihil curamus, quid aiat aut, neget, Epicurus. 3. Tur-
IHssimam aiebat Fabius imperatori esse excusafionem: «non putavi.» l

Homo, ut ait Aristoteles, ad duas res natus est: ad intellegendum
el  sgendum. 5. «Magna», inquis, «bella gessi, inagnis imperiis et
provinci is praefui!» Frena igitur etiam animum tuum! 6. «Loquere,
ut  videam», inquiebat, Socrates, si quis filium ad eum miserat., ut
^lum videret eiusque indolem suspiceret. 7. Thales Milesius, unus ex
septem sapientibus Graeciae, interroganti cuidam, quid vetustissimum
e sset: «Deus», inquit., «nunquam enim esse coepit.» 8. «Quae est»,
In quies, «spes in armis?* 9. In morbo corporis saepe animum errare
videmus et dellra fari. 10. Incerta suni, quae fando tantum audi-
v imus. 11. Valete et, eum hinc discessero, mei mementole! 12. Va-

et valere Piliam et Caeciliam nostram iubebis et salvebis a meo
Cieerone. 13. Cedo aquam manibus, puer! 14. Dic mihi, quaeso,
9 Ul d sit iucundius quain voluptas. 15. Deos quaesumus, ut consilia
lua  rei publicae sint salutaria et tibi. 16. Apage te! odimus sermones
tuos. 17. Epistulas Romani coneludebant his atque talibus verbis:
'‘Vale«, »citra, ut valeas», «me diliges et valebis*, «vale et salve.«
18. Pyrrho ex oraculo Apollinis responsum esse dicunt: «Aio te,
Aeacida, Romanos vincere posse.»

Aliena noli curare!

Ave, pia anima! a

Verba impersonalia.

§ LVIII.

(Lat. slovn. § 165.)

1. Quia ningit. et pluit, non poterimus ambulatnm ire. 2. Gum
G yrus proficiscens in Medos lovi sacra faceret, subito fulguravit ac
valide tonuit. 3. Multos vitae taedet, sed magis oporteret eos taedere
stult.itiae suae. 4. Romanos Graecorum levitatis et adsentationis per-
,ae sum est. 5. Id faeere laus est, quod decet, non quod licet. 6. Ubi

§ LVII. 'Sloveni s pogojnikom perfeetit  — 2  Nagrobni napis.

46

illuxit, rex Tullus utrumque exereitum, et Romanura et, Albanum,
ad contionem vocari iussit. 7. Multis ea facere libet, quae facere
dedecet. 8. Pudeat vos neglegeniiae vestrae! 9. Nunquarn primi
consilii Deum paenituit. 10. Eoruin nos magis misereat, qui nostram
misericordiam non requlrunt., quam qni illam efflagitant. ll.Nunquam
me pudet meminisse aceeptorum beneficiorum; multo 1  magis me
puderet, si non libenter eorum meminissem. 12. Quam bene vivas,
referl, non quam diu. 13. Saepe accidit, ut alteri expedial. quod
alteri nocet. 14. Apparet. nos ad agendum esse nalos. 15. Non fugit
Ciceronem, quid Catilina molirefur. 16. Maxime interest, quid de
nobis homines prudentes loquantur. 17. Pythagoras dicebal. neutrum
šibi liquere: nec esse deos, nec non esse. 18. Vos omnibus volup-
tatibus frui mavultis quam molestias et labores perferre; sed tamen
multo 1  praestat odisse voluptat.es quam labores.

!)ixisse te aliquando paenitebit, tacuisse nunquam.

Non expedit omnia videre, omnia audire.

Basni.

§ LIX.

1. Komar in bik.

Parvus culex aliquando in eornu tauri consedit. Tum culex:
«Si nitnis gravis tibi ero,» inquit, «slalim avolabo.» At. ille respondit:
«Noli curare; ne senserain quidem, cum consideres.»

2. Volk in srna.

Lupus cum capream in alta rupe ambulant.em eonspiceret,
monet. eam,ut potius in viride pratum descendat. Sed illa ei respondit :
«Non tam stulta sum, ut dulcia praeponam salutaribus.*

3. Žena in kokoš.

Mulier quaedam gallinam habebat cotidie unum ovum parientem.
Cum autem mulier uno ovo non iam 1  contenta esset, sed plura
cuperet, gallinae largiorem cibum praebere coepil. Tum haec pinguior
facta est et ova parere omnino desiit.

§ LVIII. 1  Gl. str. IV., 9, /.

§ L1X. 1  Nun iam —  ne več.

47

4.  Volk in pastirji.

Pastores overn mactaverant et conviviurn celebrabant. Id cum
lupus videret: «Quanlus,» inquit., «tumultus esset, si ego agrumi
sumerem! At isti impune ovem comedunt..» Tum unus ex pastoribus:
'Nos enim,* inquit, «nostrarn ovem comedimus, non alienam.*

5.  Miši.

Mures aliquando consilium habebant, quomodo a fele caverent.
Pandem unus proposuit, ut feli tintinnabulum adnecteretur, cuius
sonit.u admoniti mures eam eiTugere possent. Placuit. Sed cum rem
Perficere vellent., nemo reperlus est, qui feli tintinnabulum adnecleret.

Quanto facilius est suadere quam facere!

6.  Stari lev in lisica.

Leo senectute oppressus morbum simulavit. Tum ad aegrotum
regem multae bestiae venerunt, quas ille protinus devoravit. Eliam
y ulpes venit et regem salutans 2  ante speluncam stabat. Roga vit
e &m leo, cur non intraret. Vulpes respondit: «Non intrare melius
'ddetur; multa enim video vesligia intrantium,” nulla exeuntium.»

Particulae.

§ LX.

I. Adverbia.

(Lat. slovn. §§ 166 — 170.)

1. Hannibal Romanos saepe vicit: prlmum ad Ticinum, tum ad
Trebiam, deinde ad lacum Trasimennum, denique ad Cannas; tune
šobilo fortuna eius mutata est. 2.'Nemo param diu vixit, qui virlute
fonctus est. 3. Facile sentlmus, quid conscientia vetet. 4. Plebei Ro¬
bani , qui forls pro libertate et imperio dimicabant, domi saepe a
civibus opprimebantur. 5. Nemo perpetuo in voluptatibus vivere
potest. 6. Socrates falso accusatus et immerito morte multatus est.
L Male quidem coepisti, sed bene finivisti. 8. Dum ad Antium aeriter
pugnatuv, interim Aequi arcem Tusculanam improvlso capiunt.

V slovenščini particip perfecti;  zakaj?

48

9. Cicero Sestium Roscium audacter defendit. 10. Aliter vivif.ur cum
amico, aliter cum ignoto. 11. Quod antiquitus traditum est, raro
funditus poteši, evelli. 12. Facile domantur elephanti, difficulter lupi.

13. Caelitus vera sapientia descendit; dlvlnitus nobis dala est.

14. Cultura animi philosophia est; haec extrahit. vilia radlcitus.

15. Epicurus persequitur voluplates omnes nominatim. 16. Res puh¬
lica Romana sensim crevit, partim sapientia regum, partim eon-
cordia omniutn ordinum.

Čilo arescit lacrima, praesertim in alienis malis.

Quod hodie non est, cras erit.

§ LXL

(Lat. slovn. §§ 171—173.)

1. Misere periit. Miltiades, miserius Themistocles, miserrime
Pausanias. 2. Acrit.er vident. lynces, acrius aquilae, mens videt acer-
rime. 3. Aegre ferimus reprehensionem, aegrius poenam, aegerrime
ignominiam. 4. Male coepisti et peius perrexisti; quid mirum (est.),
si pessime finiendum erit? 5. Propius accessi, ut rem dubiam prope
intuerer; sed cuin proxime accessissem, nihil vidi. 6. Brennus Ro-
manos diu vexavit, diulius Pyrrhus, diutissime Hannibal. 7. Saepissime
filii patribus similes sunt, saepe etiam meliores, mul to tainen saepius
peiores. 8. Raro fit, ut multi idem senliant, rarius, ut. idem faciant,
sed rarissime, ut. diu in concordia i)ermaneant. 9. Caelum est patria
nostra: illinc sumus orli, illuc redibimus, illic gaudium erit sempi-
ternum. 10. Ubicumque eris, nusquam Deus procul abest. 11. Quorsum
tendis? Nunquam retrorsum! Semper prorsum etsursum! 12. Ubi est.
consilium tuum, si, quod prldie voluisti, postrldie relinquis? 13. Magno-
pere diligimus litteras, praecipue Graecas et Latinas. 14. Quotiens
M. Tullius Cicero ex P. Clodii teliš et ex cruentis eius manibus eflugit,!

Ouo se fortuna, eodem etiam favor hominum incllnat..

Ubicumque bomo est., ibi beneficio locus est..

§ LXII.

II. Praepositiones.

(Lat. slovn. §§ 174, 175.)

1. Atticus sepultus est. iuxta viam Appiam ad quint.um lapidem
2. Terra ad orienlem versus circum solem fert.ur. 3. Secundutn
Remoslhenem Cicero summus orator omnis antiquitatis fuit. 4. Verres

49

pessimos homines circa se habebat. 5. Quod pone nos esf., videre
non possumus. 6. Perdiccas Eumenem ei parti Asiae praefecit,, quae
mter Taurum montem iacet et Hellespontum. 7. Gallia Cisalpina
Romanis cis Alpes sila erat, Gallia Transalpina trans Alpes. 8. Citra
Alpes nulli sunt mont.es ignivbmi, ultra Alpes sunt Vesuvius et Aetna.

Caesar tribus et viginti vulneribus confossus propter Pompei
slatuam concidit. 10. Quod contra leges facis, id nunquam facis ad
tuum commodum. 11. Pro rege Alexandro nemo militum mortem
°Ppet.ere recusavisset. 12. Accidit interdum, ut prae gaudio, ubi
S1 «ius, nesciamus. 13. Consilium rei publicae Romanae penes senes
era t, qui ex auctorilate patres, ob 1  aetatem senatores vocabanlur.
14. Antiochus, rex olim potentissimus, post pacem, quam cum
Romanis feeerat, Tauro tenus regnavit. 15. Philippus, Macedonum
rex , a Pausania quodam anno CCCXXXVI ante Chr. n. iuxt.a theatrum
ln  urbe Aegis occlsus est.

Rer errores ad verilatem, per calamitatem penetrabis ad felieitatem.
Infra lunam omnia fragilia sunt, supra lunam sunt aeterna omnia.

§ LXIII.

(Lat. slovn. § 176.)

1. Balaenae, quae in oceano habitant, interdum etiarn in nostra
m aria penetrant,. 2. Sub vesperum pleraeque aves obdormiscunt. et
sub primam lucern expergiscuntur. 3. Alexander Magnus totam fere
Asiam sub potestatem suam redegit. 4. Hector sub ipsis Troiae
moenibus ab Achille interfectus est. 5. G. Pontius Samnis exercitum
Romanum anno CCCXXI ante Chr. n. in angustiis Caudinis inclusit,
et  sub iugum misit. 6. Milbridat.es, rex Ponti, duarum et viginti
§ e ntium, quae sub regno eius erant,, linguas ita didicerat, ut cum
°mnibus, quibus imperabat, sine interprete loqui posset. 7. In bello
y is dominatur, in pace iustitia. 8. Dionysius t.yrannus ad impietatem
•n deos adiunxit iniuriam in bomines. 9. Indutiae cum hostibus in
9‘iginta dies faet.ae sunt. 10. Super tabernaculum regis Darei solis
bnago fulgebat. 11. Stulti sunt. caeci super coloribus iudicantes.
12. Agricolae magno cum gaudio sub vesperum animadvertunt um-
Rras mutari; nuntiant. enim longae umbrae mox linltum Irl laborem.

Magnus animus super omnes res humanas se effert.

_____ _ Nihil novi sub luna.

§ LXII. 1  Pomen: «zavoljo, zarad, zastran*  i. t. d. izraža Latinec
s  predlogoma ob  (= z ozirom na, o vzroka, ki si ga domišljujemo, ki nam
3 e  na umu), propter  (o dejanskem vzroku), in ablat. causa  (= z namenom, da
se kaj doseže).

Wiesthaler, Lat. vadbe II.

4

50

III. Coniunctiones.

(Lat. slovn. § 178.)

§ LXIV.

1. Priredni vezniki.

A. Coniunctiones copulativae.  1. Verres Sieiliam per tres annos
pessime vexavit ac perdidit. 2. Romani gravia bella cont.ra Gallos
at.que Hispanos gesserunt. 3. Pugnatum est. diu at.que acriter et a
Romanis et a Gallis. 4. Eximia quoque virtus saepe beneficium est
fortunae. 5. Sine sole nec animalia vivere nec plantae crescere pos-
sunt. 6. Nimiuin somnum neque corpori neque animo prodesse
constat. 7. Aeneas Troiam rellquit, Italiamque petivit; etiam in Ilalia
magna pericula ei imminebant, sed haec quoque,vicit et regnum in
It ali a constituit. 8. Virtus, virtus, inquam, et conciliat amicitias et
conservat. 9. Hannibal Garthaginem relinquere coactus est. neque
unquam rediil. 10. Neque pulchritudo corporis neque diviliae mane-
bunt.; sola virtus et in hac vita et. post mortem veram laudem adferet

Fidite nec formae nec opes numerate nec annos.

Multa cadunt inter calicem supremaque 1  labra.

§ LXV.

B, C. Coniunctiones disiunctivae et adversatmae.  1 . Viri nobiles
vel corrumpere moreš civitatis vel corrigere possunt. 2. Fortes milites
aut vincere aut. mori cupiunt.. 3. Multis hominibus sunt ea tanlum
manifesta, quae cerni tangive possunt. 4. Nemo Alcibiade fuit excel-
lentior vel in virtutibus vel in vitiis. 5. Tempori parcel duabus
tribusve horis multa utilia facere potes. 6. Hannibal magnam šibi
glodam comparavit, sed non sine magno labore. 7. Non nobis solis,
sed etiam patriae nati sumus. 8. Brevis a natura nobis vita data est;
at memoria bene redditae vitae sempiterna est. 9. Corpus morietur,
animus vero nunquam interlbit. 10. Magna quidem fuit fortitudo
Leonidae, sed tamen multitudini hostium succubuit.. 11. Lacrimae
plerumque tristitiam indicant, interdum vero etiam gaudium. 12. Mulii
senes sunt imbecilli; at id quidem non proprium est vitium senectutis,
sed valetudinis.

Aut prodesse volunt aut delectare poetae,

Aut simul et iucunda et idonea dicere vitae.

\

§ LXIV. 1  Suprema labra  = najskrajniše ustnice = rol) ustnic.

51

§ LXVT.

D, E. Coniunctidnes causales et consecuiivae. 1.  Noli confidere
fortunae; nam nihil ea rnutabilius est. 2. Recte Romani Martis filii
nominantur; nullus enim populus Martem magis čolni L 3. Aristides
a equalis fere fuit Themistoclis; ilaque cum eo de principatu con-
tendit 4. Patriam primum tueri debemus; etenim in patriae salnte
salns omnium constat.. 5. Pausanias ab ephoris in careerem est
coniectus; licet enim legibus 1  Lacedaemoniorum ephoris hoc facere
re gi. 6. Cicero patriam servavit; itaque pater patriae nominatus est.
7-  Res caelestes ab homine confici non possunt; est igitur id, quo
illae conficiuntur, homine melius. 8. Cimon durum habuit. initium
adulescentiae; nam propter patris crimen in vinculis tertebatur.
9- Nos omnes nati sumus; ergo etiam moriemur. 10. Classis com-
n >unis Graeciae apud Artemisium cum classiariis regis (Persarum)
conflixit.; angustias enim Themistocles quaerebat, ne multitudine
circumiretur. 11. Xerxes Themistoclis consilium secutus cum Graecis
conflixit apud Salamina; victus ergo est magis consilio Themistoclis
quam armis Graeciae.

Ronis nocet, quisquis pepercerit malis.

Ingratus unus omnibus miseris nocet.

§ LXVII.

2. Podredni vezniki.

A. Coniunctidnes temporales.  1. Cicero, ut. 1  spem libertatis amissam
vidit, Italiam relinquere constituit. 2. Vercingetorix, dux Gallorum,
l 'bl 1  de Caesaris adventu cognovit, obviam ei profectus est. 3. Qui
non defendit iniuriam a suis, cum 2  potest, iniuste facit. 4. Phoebidas
Lacedaemonius cum 2  exercitum 01ynthum duceret iterque per Thebas
faceret, arcem oppidi, quae Cadmea nominatur, occupavit,. 5. Solon
Atheniensis, qui civibus suis leges šcripserat, cum 2  Sardes venisset.,
a  rege Croeso hospitaliter exceptus est. 6. Exercitus Romanus anno
CCCCXXVI ante Chr. n. primo stat.im congressu concusserat Flde-

§ LXVI. 1  Sloveni ta ablat. s predlogom «p o » (in mestnikom)!

§ LXVII. 1  Vezniki: ut, ubl, ut primum, ubi (cum) primum, simulatgue,
Vostguam  in posteUguam  vežejo se navadno s perfektom indictltm.  — 2  Cum
temporale  (Časovni) v pomenu «kadar», «kar» veže se z indikativom, cum histo-
ncum  (pripovedovalni) v pomenu «ko», «potem ko» pa s konjunktivom, in sicer
le imperfecti  ali plusguamperfectl.

4

52

nates, cum 2  nova erupit acies ignibus armata atcjue Romanos parum-
per exterruit. 7. Postquam Fersae victi sunt, Graeci inter se ipsos
bella gesserunt. 8. Hamilcar post.eaquam 1  mare transiit in Hispa-
niamque pervenil., magnas res feliciter gessit. 9. Sulmonenses
simulatque 1  signa exercitus Caesaris viderunt, portas aperuerunt.
10. Membris utimur, prlusquam 3  didicimus, cuius ea utilitatis causa
habeamus. 11. Alexander dum 4  inter primores dimicat, sagitta ictus
est. 12. Q. Fabius Maxirnus G. Flaminio tribuno plebis, quoad 4  potuit.
restit.it. 13. Doneč 4  vivimus in hac terra, fortunae subiecti sumus.
14. Lacedaemoniorum gens fortis fuit, dum Lycurgi leges valebant,

Duo cum faciunt idem, non est idem.

Non ubique idem decorum.

§ LXVITI.

B, C. ConiuncUone.s comparativae et consecuUvae . 1  1. Ut. saluta-
veritis, ita resalutabimini. 2. Sic vivendum est, quasi cotidie morien-
dum sit. 3. Laeedaemonii Athenas, tamquam alterum Graeciae ocu-
lum, delere noluerunt. 4. Nonnullae aves natare possunt., velut
anseres et anates. 5. Sic vivam, quasi sciam aliis me natum esse.
6. Uti senectus adulescentiam sequitur, ita mors senectutem. 7. Nemo
tam iustus est, ut. nunquam peccet. 8. Demosthenes ita erat balbus,
ut rho  litteram dicere non posset. 9. Possum pedes movere, ut non
eurram, currere non possum, ut pedes non moveam. 10. Nihil tam
sanctum est., quin violari possil. 11. Non dubiiare debemus, quin
fuerint ante Homerum poetae. 12. Adeo Pyladem Orestes dilexit., ut.
pro eo mori paratus esset. 13. Non dubium est, quin homines homi-
nibus et prodesse plurimum et obesse possint. 14. Miltiadi, qui Athenas
totamque Graeciam liberaverat, tališ honos tributus est, ut, cum
pugna Marathonia depingeretur, in decem praetorum numero prima
eius imago poneretur.

Ut sementem feceris, ita metes.

Homo quasi mortalis deus est.

3 Priusquam  in anteguam  vežeta  se  s konjunktivom  imperfectl  in
plusqnamperfectl,  a z indikativom vseh drugih časov. — 4  Dum, doneč  in quoad
vežejo se z indikativom vseh časov v pomenu «dokler», «dokler ne»;  v
zgodovinski pripovedi veže se dum  = « d o čim», «med  tem  ko»  z indikativom
praesentis,  za kateri rabi Slovencu razven pripovedovalnega praesenta češče
tudi perfekt.

§ LXVIII. 1  O syntaktični rabi teli veznikov glej lat. slovnice §§ 335, 336.

53

§ LXIX.

I), E. Coniunctiones causales 1  et condicionTdes.' 1  1. Liber dictus
inventor vini, quia animum curis liberat et audaciorem in :l  omnes
conattfg facit. 2. Timoleon Corintho Syracusas colonos arcesslvit,
c Juod a Corinthiis Syracusae conditae erant. 3. Miltiades ab Athe-
niensibus proditionis accusatus est, quod a rege (Persarnm) corruptus
1’arum insulam non expugnasset.. 4. Socratis sermones immortalitati
scriptis suis Plalo tradidit., cum ipse Socrates litteram nullam reli-
quisset. 5. Recte Cyrum minorem * homines beatum dicebant, quoniam

eius virtute fortuna coniuncta erat. 6. Hoc uno praestamus
feris, quod colloquimur inter nos. 7. Ingentem numerum capt,ivoi'um,
cuin a Romanis non redimerentur, Hannibal venundedit. 8. Legati
Lalloruin Caesari gratulati sunt,, quod tam acerbum belhnn prospere
confecisset.. 9. Si bellnm omittimus, pace nnnquam fruemur. 10. Nihil
111  vita magnopere expetendum est nisi virlus. 11. Dolores, si tole-
rabiles sunt, feramus, sin minus, 5  aequo animo e vita exeamus!
12. Nunquam Hercules ad deos abiisset, nisi eam šibi viam virtutibus
•nunlvisset. 13. Hune mihi timorein eripe, si est verus, ne opprimar;
s 'n falsus, ut tandem aliquando timere desinam.

Magnum beneficium est naturae, quod necesse est mori.

Si amitti vita beata potest, beata esse non potest.

§ LXX.

F. ConiUnctiones concessivae.  1. Optimi homines faciunt, quod
bonestum est, etsl nullum emolumentum consequuntur. 2. Quamquam
iortuna caeca est, tamen plerumque virtuti favet.. 3. Etiamsi homines
fallis, Deum tamen fallere non poteius. 4. Phocion fuit perpetuo
Pauper, cum 1  divitissimus esse posset. 5. Paupertas si malum est,
Mendlcus esse beatus nemo potest, quamvls 1  sit sapiens. 6. Mendaci
non credimus, licet. 1  aliquando verum dicat. 7. Homeri etsl inče rta
sunt, tempora, tamen annis multis 2  fuit ante Romulum. 8. Socrates
cum 1  facile posset educi e carcere, noluit. 9. Etiamsi Alcibiades
totiens hostes fugaverat et apud Notium non ipse, sed legatus eius
vici us erat, tamen Athenienses pristinarum eius vietoriarum obliti

§ LXIX. 1  in 2  O syntaktični rabi teh veznikov glej lat. slovnice §§ 337,
338 in 339. — 3  Tukaj = za (z akkusat.) — 4  Minor  (namreč: nUtu  — po
rojstvu) = mlajši. — * Sfn minus  — če pa manj = če pa ne.

§ LXX. 1  Vezniki cum (coniBssivum), licet, quamvis, ut (concess.)  vežejo se
vselej s konjunktivom. — 2  Gl. str. IV., 9, /.

54

sunt atque iterum in exsilium eum miserunt. 10. Aristides quamquam
adeo excellebat abstinentia, ut Iustus appellatus sit, tamen exsilio
decem annorum multatus est.

Cum feriant unum, non unum fulmina terrent.

Ut 1  desint vires, tamen est laudanda voluntas.

§ LXXi.

G. Coniunctidnes finales .* 1. Canes aluntur, ut significent., si
fures venerint. 2. Cavete, ne adsentatoribus patefaciatis aures! 3. Re-
ligio nos admonet, ne fortunae succumbamus neve animum demit-
tamus. 4. Lex brevis esto, quo facilius ab imperitis teneatur. 5. Ro-
manis superbia non obstabat, quominus aliena instituta, si proba
erant, imitarentur. 6. Caesar etiam in minimo oppido vivere voluit,
dummodo ibi primus esset. 7. Romani valde timebant, ne iterum
Galli redirent. 8. Metuebant milites Romani, ut Gallorum impetum
sustinerent. 9. De sepulcris Solon praescripsit, ne quis ea deleret
neve alienum inferret.. 10. Idem, quo plus rei publicae prodesset,
insaniam simulavit. 11. Hannonis factio prohibuit, quominus cives
Hannibali auxilium mitterent in Ilaliam. 12. G. Lieinius Štolo et
L. Sestius Lateranus tribuni plebis postulaverunt anno CCCLXXVI
a. Chr. n., ut consulum alter e plebe crearetur. 13. Sulla, cum malus
quidam poeta versus in eum fecisset, iussit ei praemium tribui ea
condicione, ne quid postea scriberet.

Orandum est, ut sit mens sana in corpore sano.

Impedit ira animum, ne possit cernere verum.

Konjunktiv v relativnih stavkih.

§ LXXII.

(Lat. slovn. § 350.)

1. Tarquinio 1  quid impudentius, 2  qui bellum gereret cum iis,
qui eius non tulerant superbiam? 2. O magna vis veritatis, quae
contra hominum calliditatem facile se ipsa defendat! 3. Alexander
stans ad Achillis tumulum exclamavit: O fortunate adulescens, qui
Homerum virtutis tuae praeconem inveneris! 4. Aristoteles veteres

§ LXXI. ‘Vsi namerni vezniki vežejo se s konjunktivom; glej lat. slovnice
§§ 345—349.

§ LXXI1. 'Namreč: Superbo.  — 2 Dostavi: erat.

55

philosophos accusavit, qui existimassent philosophiam suis 3  ingeniis
esse perfectam. 5. Nemo erat., qui Catilinam non odisset. 6. Ea +
fuit Romana gens, quae victa quiescere nesciret. 7. Bona vitae non
sunt eiusmodi, quorum causa neglegere posslmus caelestia. 8. Qui
šibi imperare non possunt., indigni sunt, qui aliis imperent. 9. Si
voles divitias cum virtute comparare, vix satis idoneae tibi videbuntur
divitiae, quae virtutis pedisequae sint,. 10. Inveniuntur, qui stulti esse
quam pauperes malini. 11. Neminem reperies, qui omni culpa eareat.
12. Artaxerxes ab Atbeniensibus IpHicratem petivit. ducem, qnem
exercitui praeficeret. 13. Legati Carthaginiensium Romam venerunt,
qui populo Romano gratias agerent., quod seeum 3  pacem fecisset.
14. Leges sunt inventae, quae cum omnibus semper una atque
eadem voce loquerentur.

Nulla res tam facilis est, quae non difficilis sit, cum invltus facias.

A.  Jednostavna vprašanja.  1. Cur misereri mavis quam
auxiliari, si potes? 2. Quid est beneficium dare? imitari Deum.
3. Ubi ant qualis est tua mens? potesne dicere? 4. Canis lupo nonne
similis est? 5. Num quis Demostheni par fuit eloquentia? 6. Nonne
turpe est aliis consilium dare, šibi ipsi auxiliari non posse? 7. Num
ioiperatorum scientia nihil est, quia summus imperator interdum
fugit? 8. Idemne potest esse dies saepius, qui sem el fuit? Certe non
poteši. 9. Nonne Deus totum hunc mundum creavit? Sane. 10. In
nostrSne potestate est, quid meminerimus? Non est.

B.  Razstavna vprašanja.  11. Utrum Athenienses an Spar-
tani fortiores fuerunt? 12. Sol mobilis an immobilis est? 13. Virtus
suarnne propter dignitat.em an propter fructus certos expet.it ur?
14. Utrum stellae ab ullo homine numeratae sunt an non? 15. Estne
aliquis dolor aut omnino post .mortem sensus in corpore an non?

16. Tarquinius Superbus filiusne Tarqinii Prisci regis an nepos fuit?

17. Utrum rustica vita an urbana potior est? 18. Uter est divitior:
cui deest, an cui superat? qui eget, an qui abundat?

Crimina cur aliena magis quam nostra videmus?

An aliena quia sunt prope, nostra procul?

3  Kako zaime v slovenščini?! — 4  Sloveni; tak 3.

Vprašalni stavki.

8 LXXIII.

Nezavisna vprašanja.

(Lat. slovn. §§ 322—324.)

§ LXXIV.

Zavisna vprašanja.

(Lat. slovn. §§ 325—327.)

A.  Jednostavna vprašanja. 1. Potesne dicere, ubi ant.
qualis mens tua sit? 2. Saepe ne ulile quidem est scire, quid futurum
sit. 3. Non refert, quam multos, sed quam bonos libros habeas.
4. Videsne, quam bene a Deo omnia constit.uta sint? 5. Epaminondas
vulneratus interrogavit circumstant.es amicos, salvusne esset, clipeus.

6. Groesus ex Solone quaeslvit, nonne se 1  beatissimum putaret.

7. Dic mihi, num pater tuus redierit. Non rediit. 8. Num ad vesperam
victuri simus, Deus solus scit. 9. Moriendum certe est, sed id incertum,
an hoc ipso die. 10. Hamilcar quaesivit ab Plannibale, velletne secum 2
in castra proficisci.

B.  Razstavna vprašanja.  11. Diffieile est dietu, utrum
visus an auditus homini magis necessarius sit. 12. Incertum erat,
vicissent victine essent Romani. 13. Quaeritur, virtus suamne propter
dignitatem an propter certos quosdam fructus expetatur. 14. Tar-
quinius Superbus Tarquinii Prisci regis nepos filiusne fuerit, param
liquet. 15. Pecuniae an famae Catilina minus pepercerit, haud facile
dici potest. 16. Antigonus nondum statuerat, servaret. Eumenem necne.
17. Quaeritur, sintne dii necne. 18. Dubitari potest, utrum Athenienses
an Spartani fortiores fuerint.. 19. Armis disceptat.um est, Pompeiusne
an Caesar possideret. rem puhlicam. 20. Democritus interrogatus,
uter esse mallet, Croesus an Socrates, respondit: Vivus mallem esse
Croesus, moriens autem Socrates.

Iz naravoslovja.

§ LXXV.

1. Tigris.

Tigris, bellua omnium crudelissima, non fere nascitur nisi in
calidissimis Asiae regionibus. Forma 1  feli similis est., magnitudine
asinum fere aequat. Pellem habet pulcherrime virgat.am. Velocitas eius
paene est incredibilis. Omnium animalium sanguinem sitit ideoque
sine discrimine et homines et bestias adorltur. Rarissime mansuescit.
Maribus non est cura catulorum, feminis vero maxima; quare sae-
vissimae sunt, si fetus iis ereptus est.

§ LXXIV. ‘Sloveni: «ga (njega)*! — 2 Sloveni: z njim!
' Gl. § I. 4

57

2. Leo.

Leo, qui rex guadrupedum appellatur, in Asia et Africa repe-
Hlur. Gireum caput et. pectus longain habet iubam, qua leaena
caret. Ceterae corporis partes piliš brevissimis fulvi coloris tegantur,
ut paene nudae videantur. Lingua eius, limae similis, lambendo
cutem hominis atterit. Cauda longa, crassa at.que tam robusta est,
ut hominem ea prosternere possit. Iratus ferociter eam agitaf. Incessus
eius est superbus, vox horribilis, impetus violentus ac furens. Feras,
( iuas persequitur, saltu prehendit t.umque robustis dentibus facile
ossa confringit eaque una cum čarne devorat. Nullum timet peri-
culum; hominem nunquam limis oculis intuetur neque eum invadil
nisi farne coactus. Ignem fugit, non vero, ut olim creditum est,,
gallorum cantum.

3. Elephantus.

Elephantus (elephas), terrestrium animalium maximum ac pru-
dentissimum, in Asia alque Africa reperltur et facile mansuescit.
Adultus ad quindecim pedes altus est. Crasso in capite oculos
babet parvos, aures magnas, in ut.raque oris parte quattuor dent.es,
quibus cibos mandit. 1’raeterea ex ore eius dno alii denles horrendae
'nagnitudinis, eboris nomine noti, prominent, quorum unus interdum
Pondus habet librarum centum et quinquaginta. Inter hos dentes
proboscis exstat longissima maximeque flexilis, qua spirat, olfacit,
&quam liaurit, pabulum arripit. orique inserit, qua, ut manu, ad
•uulta utitur ministeria, qua denique pugnat. et hostem prosternit,
quem deinde pedibus conterit.. Natans proboscidem in altum tollit,
dormiens humo inflgit.. Ita in aqua commode spiritum ducere et
Per somnum cavere potest, ne mus aut aliud animal in proboscidem
UTepat.. Veseitur arborum foliis, graminibus herbisque. Gravissima
onera portat et. olim in bello turriculae militibus repletae ei impo-
nebanlur.

58

Imenske oblike glagolove.

A. Infinitiv.

§ LXXVI.

1. Infinitiv kot subjekt, praedikat, objekt.

(Lat. slovn. §§ 356, 357.)

1. Est. proprium stultitiae aliorum vitia cernere, oblivisci suo-
rum. 2. Maius dedecus est parta amittere quam omnino non para-
visse. 3. Irasci non deeet sapientem. 4. Nihil fecisse mali gratissima
memoria erit. 5. Scisne, puer, quam difficile sit crimen non prodere
vultu? 6. Patriae conducit pios habere in parentes cives. 7. Malis
displicere est laudari. 8. Pyrrhi temporibus iam Apollo oracula dare
desierat. 9. Improbus est, qui scit beneficium accipere, nescit reddere.
10. Quod incipere decrevi, id paratus sum perficere. 11. Leonidas
Lacedaemonius apud Thermopylas maluit occumbere dimicans quam
stationem suam deserere. 12. Hannibali, cum post pugnam Cannensem
Romam petere non auderet, Maharbal, praefectus equit.um: «Non
omnia nimlrurm, inquit, «eidem diidederunt; vincere spis, Hannibal,
victoria uti nescis.»

Contentum suis rebus esse maximae suni. eertissimaeque divitiae.

Multos timere debet, quem multi timent.

§ LXXVII.

2. Nominativus cum infinitivo.

(Lat. slovn. §§ 369-372.)

1. Romulus cum Remo fratre Amulium, regem All)anum, inter-
emisse fertur. 2. Minerva ex capite loviš nata esse dicebatur. 3. Plioe-
nices primi nautae fuisse perhibentur. 4. Ulixes, ut Ilhacam videret,
immortalitatem repudiasse scribitur. 5. Recte pueri vetantur multa
loqui. 6. Sulla dixisse dicitur in Caesare multos Marios inesse.
7. Consul Romanus ab hostibus inclusus esse nuntiabatur. 8. Plus
fere nobis posse videmur quam possumus. 9. Tauro tenus Antiochus,
rex Syriae, a Scipione devictus, regnare iussus est. 10. Milites ab
imperatore vetiti sunt castra relinquere. 11. Ambos mihi consules
et universum senatum intueri videor, cum te, Marcelle, intueor.

59

12. Terentii fabulae propter sermonis elegantiam a G. Laelio, Scipio-
nis amico, scribi putabantur. 13. Videris homo liberalis esse et in-
genuus, quamquam dicunt. te esse avarum et inhonestum. 14. In
Hemosthene Atheniensi tantum studium t,antusque labor fuisse dicitur,
ut impedimenta naturae diligentia industriaque superaret. 15. Hamil-
car cum oppugnaret Syracusas, in somnis visus est audire vocem
se postridie cenaturum (esse) Syracusis.

Non, qui iussus 1  aliquid, sed qui invltus facit, miser est.

Magnificum est laudari a viro laudato.

B. Particip.

§ LXXVIII.

1. Attributivni, appositivni in praedikativni particip.

(Lat. slovn. §§ 375—380, 382, 383.)

A.  1. Omnes aliud agentes, aliud sentientes perfidi, improbi,
uialitiosi sunt. 2. Libenter sequuntur teneri et incorrupti animi recta
'nonstrantem. 3. Cimon a Miltiade patre acceptam gloriam multis
virtutibus auxit. 4. Seinel mentito non facile credimus. 5. Domutn
Cieeronis a Clodio dirutam senatus reetituit. 6. Caesar Calpurniam,
Hsonis filiarn, successuri šibi in consulatu, uxorem duxit. 7. Pii
homines post mortem participes erunt. felieitatis perpetuo inansurae.
8. L. Quinctio Cincinnat.o arant.i nuntiatum est eum dictatorem esse
dictum. 9. Elrusci Roma discedenles dicere potuerunt: Romanos viei-
uius, ab Horatio victi sumus. 10. Alexander Aegypto potltus Alexandrlam
condidit,. 11. Alcibiades pati non poterat Athenas victas Lacedae-
•noniis servire. 12. Alexander moriens detractum digito anulum Per-
diccae tradidit. 13. Regulum Carthaginem reversum Carthaginienses
crudeli morte occiderunt. 14. Quibusdatn tremunt, genua dicturis.
15. Mithridates cum bellum adversus ••Romanos renovaturus a suis
desertus at,que ab ipso filio proditus esset, ferro se ipse necavit.

Inventuris inventa non obstant..

Nihil cupienti nihil deest.

B.  16. Plato LXXI vitae suae anno scribens est mortuus.
17. Homines soli omniuin animalium non silienles bibunt. 18. De-
■nocritus divitias proiecit onus illas bonae mentis existiraans. 19. Sa-

§ LXXVII. 'Sloveni: na povelje.

60


pienti non lerribiles sunt minaces tyranni vultus nihil nisi turpilu-
dinem timenti. 20. Leo satiatus et non lacessitus innoxius est. 21. Multa
non videmus ant,e oculos posita. 22. Lacedaemonii legatos ad Apol-
linem miserunt consulturos, quid facerent. 23. Romani multis gentibus
auxilium tulerunt non rogati. 24. Catilina ad exereitum profectus
est bellum patriae illaturus. 25. Temerarium est aliquem in familia-
ritat.em recipere non cognilum. 26. Magnos viros veneramur etiam
mortuos. 27. Parentes saepe sui ipsorum obliti liberis suis consulunt.
28. Thebae ante Epaminondam natum et, post eius interitum perpetuo
alieno paruerunt. imperio. 29. Anno CCCII ab 1  urbe 8  condita decem-
viri creati sunt, ut civilati leges scriberent. 30. Timoleon lumina
oculorum amisit, sed hanc calamitatem ita moderate tulit, ut nemo
eum querentem audierit. 31. Socratem Xanthippe aiebat eodem
semper vultu se vidisse exeuntem domo et revertentem.

Semel emissum volat irrevocabile verbum.

Volenti non fit, iniuria.

§ LXXIX.

2. Ablativus absolutus.

(Lat. slovn. §§ 380, 381.)

A.  1. Pythagoras Tarquinio Superbo regnante in Italiam venisse
dicitur. 2. Vere ineunte eadem diei noetisque longitudo est. 3. Oran-
tibus amicis tamen Socrates carcerem non rellquit 4. Voluptate
dominante maximae virtules iacent. 5. Magna spes patriae scholae
sunt: his florentibus etiam res puhlica viget, his aegrotantibus morbus
perfacile etiam patriam invadit. 6. Antonius ingens bellum commovit,
cogente uxore Cleopatra, regina Aegypti. 7. Senatus decrevit de
reditu Ciceronis dissentiente nullo. 8. Fabricius medico Pyrrhi pro-
mittente venenum se regi daturum monnit Pyrrhum, ut caveret insidias.
9. Maximus terrae motus Tiberio regnante accidit magno urbium
numero eodem die corruente. 10. TroiS capla (traeci saeviebant in
Troianos. 11. Tarquiniis Roma expulsis Romani duos consules
creaverunt. 12. P. Valerius exact.is regibus pritno anno consul fuit.
13. Hannibal Sagunto capto exercitum Carthaginem Novam in hiberna
deduxit. 14. Ephori Pausaniae proditione cognita in urbe Sparta
eum coni[)rehendere voluerunt. 15. Theopompus Lacedaemonius per-
mutato eum uxore habitu e custodia ut mulier evasit.

Duobus litigantibus tertius gaudet.

Crescente periculo crescunt vires.

§ LXXVI1I. D.  ‘V tej zvezi = p o. — 2  Namreč: Homa.

61

B.  16. Solon et Pisistratus Servio Tullio regnante floruerunt.
17. Caesar legatis tribunisque militum convocatis, quae fieri vellet,
ostendit. 18. Athenienses cum Persarum impelum nullo modo possent
sustinere, urbe relicla naves conscendere statuerunt. 19. Hannibale
duce Carthaginienses belluin cum populo Romano gessisse notum
est. 20. G. Caninio consule nemo Romae prandit; eo consule nihil
mali factum est. 21. Pausania duce Graeci Persas apud Plalaeas
devicerunt. 22. L. Domitio (et) Ap. Claudio consulibus Caesar discedens
ab hibernis in Italiam, ut quotannis facere consuerat, profectus est.

23. Cicerone puero bellum inter Marium et Sullam ortum est.

24. Pueris nobis, inquit Cicero, Gn. Aufidius, qui caecus erat, Graecam
scribebat historiam. 25. Poesis apud Romanos florere coepit Catone

šene. 26. Augusto vivo artes et. lilterae apud Romanos floruerunt.
27. Romani Hannibale vivo nunquam se sine insidiis futuros esse
mdstimabant. 28. Megacle auctore Pisistratus tyrannus Athenis expulsus
est. 29. Tranquillo mari quilibet gubernator est. 30. Invlto Fabio
Maximo dictatore Minucius magister equitum cum Hannibale anno
CCXVI1 ante Chr. natura conflixit.

Durante causa durat. effectus, cessante causa cessat effectus.
Ouod Deo teste promiseris, tenendum est..

C. Gerundij in gerundiv.

§ LXXX.

(Lat. slovn. §§ 384 — 390.)

A.  1. Socrate mortuo Plato primum in Aegyplum discendi causa
eonlendit. 2. Beate vivendi cupiditale incensi omnes sumus. 3. Plato
■solebat dicere: discipulus sit cupidus discendi, audiendi, inferrogandi.
4- Solitudo cogitando aptissima est. 5. Breve tempus aetatis satis
tangum est ad bene honesteque vivendum. 6. Themistodes Graecos
mvitos ad pugnandum cum Persis coegit. 7. Ceteros Graecos quivis
Atheniensis tam bene quam suaviter loquendo superavit.. 8. Mulla
bene beateque vivendo a philosophis disputata sunt, 9. Omnem
°ccasionem exercendae virtutis arripere oportet. 10. Romulum et
Hemum cupiditas cepit in iis locis, ubi expositi atque educati erant,
Orbis condendae. 11. Multi emendorum librorum cupidiores sunt
4uam legendorum. 12. Ad amicitiam comparandam multum conferl,
ojorum similitudo. 13. Mušicam natura ipsa videtur ad labores faci-
bus tolerandos nobis dedisse. 14. Sunt nonnulli acuendis puerorum

62

ingeniis non inutiles lusus. 15. L. Sergius Catilina, nobilissimi generis
vir, sed ingenii pravissimi, ad delendam patriam coniuravit cum
quibusdam Claris, sed audacibus viris. 16. Omiliš loquendi elegantia
augetur legendis oratoribus et poetis.

Seribere scribendo, dioendo dicere disces.

Docendo discimus.

B.  17. Catonem Maiorem promptiorem fuisse ad vituperandum
quam ad laudandum satis constat. 18. Parsimonia est scienlia vit.andi
sumptus supervacaneos. 19. Equus vehendo, asinus oneri ferendo
est aptior. 20. Homines ad deos nulla re propius accedunt quam
salutem hominibus dando. 21. Militibus aut vincendum aut morien-
dum est. 22. Brut.us suos et fratris filios, qui coniuraverant de reei-
piendis regibus, securi percussit. 23. Tuo tibi iudicio utendum est.
24. Suscipienda bella $unt ob eam eausam, ut sine iniuria in pace
vivatur, parta autem victoria conservandi ii, qui non crudeles, non
immanes fuerunt. 25. Multa dieta sunt ab antiquis de contemnendis
et despiciendis rebus humanis. 26. Agis, rex Lacedaemoniorum, inter-
rogatus, quot milites haberet: «Quot sufficiunt*, inquit, «ad fugandos
hostes*. 27. De immortalitate animi nobis non est dubitandum.
28. Miltiades aeger erat vulneribus, 1  quae in oppugnando oppido
acceperat. 29. Cyrus infans datus est occidendus Harpago; is pastori
regii pecoris exponendum (eum) tradidit. 30. Antigonus Eumenem
mortuum prop!nquis eius sepeliendum tradidit; hi ossa eius in Cappa-
dociam ad matrem atque uxorem deportanda curarunt.

Non scholae, sed vitae discendum est.

Inveni parandum, šeni utendum (est).

D. S up in.

§ LXXXI.

(Lat. slovo. §§ 391, 392.)

1. Galli gallinacei cum sole cubitum eunt. 2. Multi in forum
non spectatum veniunt, sed ut ipsi speetentur. 3. Venerunt legaliones
a Graecis Romam quest.um de iniuriis regis Macedonum. 4. Lace-
daemonii Agesilaum hellatum miserunt, in Asiam. 5. Phrygia deva-
stata Agesilaus Ephesum hiematum reduxit exercitum. 6. Bello Hel-

§ LXXX. 'Sloveni allat. s predlogom <za»  in instrnmentalorn!

63

vetiorum confecto totius fere Galliae legati ad Caesarem gratulatum
convenerunt. 7. Dna legio ex consuetudine frumentatum missa est.
8. Timoleon Mamercum cepit, ducem Italicum, qui t,yrannos adiutum
lr i Siciliam venerat, 9. Tarquinius Superbus Octavio Mamilio Tuscu-
lano filiam nuplum dedit. 10. Cum Xerxes Graeciae bellum inferret.,
Athenienses legatos miserunt Delphos consultum, quidnam facerent.
H. Quo brevior narratio, eo facilior intellectu est. 12. Nefas est. dictu
miseram esse senectutem. 13. Fac id. quod optimum fact.u videbilur.
14. Humanus animus cum alio nullo nisi cum ipso deo, si hoc fas
e st dictu, comparari potest. 15. Sedeš oraculi loviš Hammonis (incre-
Gibile est dictu), inter vastas solitudines sita undique arboribus
contecta erat.

Quae tibi iucunda suni; dictu, saepe alteri rnolesta sunt audltu.

Pripovedke.

§ LXXXII.

1 .

Spartanus quidam cum rideretur, quod claudus in pugnam iret:
* At, mihi», incjuit., «pugnare, non fugere est proposilum.*

2 .

Demonax cum videret. quendam veste sua gloriantem, prehensa
v este: «Atqui», inquit, «hoc ante te ovis gestabat et ovis erat..»

3.

Democritus interrogatus, in qua re consist.eret nobilitas, respon-
dit: Pecudum nobilitas in valido corpore, hominum in bonitate
mor um.

4.

Diogenes interroganti cuidam, qua ratione inimicum optime
'dcisci posset: «Si te ipsum», inquit, «probum et honestum virum
praest,iteris.»

5.

Cum unicus Diogenis servus aufugisset. suaderent.que omnes,
ut eum persequeretur: «Non faciam», inquit; «ridiculum enim esset,
c “m ille sine me vivere possit, si ego non possem vivere sine illo.»

64

6 .

Cum rex Pyrrhus Romanis bellum intulisset, perfuga ab eo
venit, in castra Fabricii, consulis Romani, eicjue pollicitus est, si
praemium šibi dare vellet, se ad Pyrrhum rediturum et eum veneno
neeaturum esse. Hune Fabricius reducendum curavit ad Pyrrhum
idejue facinus eins a senalu laudatum est..

7 .

M.’ Curius Dentat.us eum de Samnitibus, de Sabinis, de Pyrrho
triumphasset,, extremum tempus aetatis in vila rust.ica consumpsit.
Eidem ad focum sedenti Samnites inagnum auri pondus altulerunt,
sed ab eo repudiati sunt. «Non enim«, inquit, «aurum habere mihi
praeclarum videtur, sed iis, qui aurum habent, imperare.«



Slovnik

latinsko-slovenski.

A.

A,  (pred vokali in h) ab, praep.

c. oblat,  od, (po)
ob-do  3, didi, ditum  skrijem
ab-eo Tre, ii, itum  odidem (-hajam),
odstopim (-stopam), re  od česa
ob-oleo 2, olevi, olitum  iztrebim,
zatrem, odpravim
ab-olesco  3, evi,  — (z)ginem (ab-
olSre)

ab-solvo  3, solvi, solutum  odvežem,
oprostim, osvobodim
abs-tinentia ae  vzdržnost, nese¬
bičnost ( abs-tinere )
abs-trudo  3, trusi, trusurn  (od)-
rinem, skrijem

ub-sum, ab-esse, d-fui  oddaljen -,
nenavzočen -, odsoten sem
ab-undo  1 (rt),  obilujem (s čim),
imam kaj na prebitek (unča)
dc, coni.  (le pred konsonant.i, sicer
atgue ) in, pa

ac-cedo  3, cessi, cessurn (ad rem)
pristopim, pri-, po-maknem (-mi¬
kam) se, (pri)bližam se (komu)

ac-cidit  3, accidit,  — pripeti -,
primeri se

ac-cipio  3, cepi, ceptnm  (vs)prej-
mem, vzamem, dobim
ac-cuso  1 (sodnijsko) (za)tožim,
dolžim, grajam (ad, causa)
acer, eris, n.  javor
acer, dcris, acre  bister, oster, hud
acerbus  3 trpek, grenek, težek
acesco  3, acui  skisam se, okisnem
Achillas ae  morilec Pompejev
Achilles is  junak grški
acies ei  bojni red, boj, bitka
acinaces is  (kratka) sablja (pers.)
ac-qulro  3, qmsivi, guisitam  pri-
dobi(va)m si (ad, guaerere)
aculeus 1  želo (acuere)
acuo  3, acui, acutum  ostrim, bi¬
strim, urim (acus)
aciitus  3 oster, bodeč (acuere)
ad, praep. c. acc.  k, do, na, pri,
ob, za, proti, (v)
ad-do  3, didi, ditum  pridenem,
pristavim

ad-duco  3, duxi, ductum  pripe¬
ljem ; ganem, uklonim, pripravim

* Pripomnja. Izgovarjaj vokale vseh v lat.-slov. in slov.-lat. slovniku
navedenih besed kratko  izimši: a)  difthonge (dvoglasnike), b)  z zna¬
menjem dolžine zaznamovane (prirodno) dolge vokale, c)  vokala
0  in i  v glagolski končnici prve osebe singul. netivi.

Kratice:  m.  (za samostalniki) pomenja genus mUsculinum, f.  = g.femi-
ntnum, n.  = g. neutrum, c. = g. commune; praep. c. acc. (ablat.)  = praepositio
(predlog) cum  (z) accusUUvd (abluttvo); coni. = coniunctio  (veznik); adv.  = ad-
i>erbium  (prislov); s ing.  = singuluris (numerusj; plur. = plurttlis (numerus);
indecl.  = indeciinUbile;  številke 1., 2., 3., 4. (za glagoli)  značijo: prvo,
drugo, tretjo in četrto konjugacijo,  številka 3 (za adjektivi), da so
treh  končajev. Arabske številke za lastnimi imeni  navajajo kako znamenito
leto iz življenja dotične osebe, in sicer brez dostavka:  leto pred  Kristovim
r °jstvom, z dostavkom «po Kr.» pa leto po Kristovem rojstvu.

Wiesthaler, Lat. vadbe II.

5

66

ad-eo, adv.  tako (zelo)
ad-eo tre, ii, itum  idem (pridem),
pristopim, zatečem se, obiščem
ad-fero, ad-ferre, at-tuli, al-latum
pri-, do-nesem; vzročim, za-
vda(ja)m; javljam, poročam
ad-ftcio  3, feci, fectum (aliquem
re)  storim -, delam -, prizadenem
(komu kaj)

ad-finitas, atis  svaščina, sorod¬
nost {ftnis)

ad-firmo  1 trdim, zagotavljam

( firmus )

ad-fligo  3, ftictum  potolčeni,
pobijem; ad-jUdus  3 pobit, po¬
trt, nesrečen

Adherbal alis  kralj numidski (115)
ad-hortor  1 opominjam, izpodba-
dam, bodrim, (o)hrabrim
ud-imo  3, emi, emptum  (od)vza-
mem (-jemljem) (emere)
ad-ip-iscor  3, adeptus sum  dose¬
žem, (za)dobim

ad-iungo  3, iunxi, iiinctum (aliguem
alicui, aliguid nd rem)  (pri¬
družim, združujem (kaj s čim)
ad-iuvo  1, iuvi, iutum (aliguem.)

podpiram, pomagam (komu)
ad-miratid unis  občudovanje
(rntrUrl, mtrus)

ad-misceo  2, misciii, mixtum  pri¬
mešam, pridenem
ad-moneo  3, ui, itum  opominjam,
posvarim, opozorim
ad-nedo  3, nexui, nexum  privežem,
privesim

ad-nuo  3, ui,  — pomignem, pri¬
kimam

ad-olesco  3, olevi, ultmn  odraslem;

ad-ultus  3 dorasel (glere)
ad-orior  4, ortus sum  napadem
(-am)

ad-oro  1 častim, molim
ad-sentatid dnis  prilizovanje, la¬
skanje ( ad-sentUri, ad-sentlrf)
ad-sentator oris  prilizovalec (ad-
sentdrl, ad-sentJri)

ad-sentior  4, sensus sum (ad-sensi)
privolim, pritrdim, pritegnem

(sensus)

ad-sue-facio  3, feci, factum (re)
pri-, na-vadim (česa), priučim
(čemu) ( ad-suescere)
ad-suesco  3, suevi, suetum  pri-,
na-vadim se (česa)
ad-stmi, ad-esse, ad-fui  sem pri
čem (navzočen), prisostvujem
ad-ulator oris  prilizovalec (ad-ulan)

ad-ulescens entis  mladenič (ad-
olescere)

ad-ulescentia ae  mladost, mladina

(ad-ulescens)

ad-ulescentulus i  mladenič (ad-

ulescens)

ad-veho  3, vexi, vectum  pripeljem
ad-ventus us  prihod (ad-vmire)
ad-versarius  3 nasproten; subst.

nasprotnik (ad-versus)
ad-versus  3 nasproten; res ad-
versae  nesreča (ad-vertere)
ad-versus, praep. c. acc.  zoper,
proti (ad-vertere)

Aeacldes ae  Aeakov sin ali po¬
tomec, Aeakovič

aedi-fico  1 (se)zidam, (z)gradim
(aedis, facere)

aedis (aedes) is  hram božji, sve¬
tišče; plur.  hiša

Aegae arurn  mesto macedonsko
aeger  3 bolan, (vulneribus  za ra¬
nami) ; adv. aegre  težko, komaj
(aegrotus)

aegrotus  3 bolan; subst.  bolnik

(aegrotdre)

aegroto  1 boleham, pešam (aeger,
aegrotus)

Aeggptius  3 aegyptovski; subst.
Aegypčan

Aegijptus i f.  Aegvpet
Aeggptus i m.  prakralj aegyptovski
Aemilius (i) Paullus i  oblastnik
rimski (168)

aemulor  1 (aliguem)  tekmujem (s
kom), posnemam (ga)

Aeneas ae  knez in junak trojanski


67

aegualis e  jednak ; subst.  vrstnik.

sočasni k (aequus)

Aequi orum  narod ilalski
ciequitas atis  pravičnost (aequus)
aeqiw  1 izravnim; sold (dativ.)
aequo aliquid  izravnim kaj z
zemljo = porušim; aequo ali-
quem  jednak sem komu, dose-
zam ga ( aequus)

aequor oris n.  ravnica, morska
gladina (aequus)

aequus  3 raven; prav(eden), pra¬
vičen ; aequa mens, aequus ani-
mus  ravnodušje
dir aeris m.  vzduh, zrak
aerarium i  blagajna ( aes, aeris)
aes, aeris n.  med (medi)
Aesculapius i  bog zdravništva
aetas atis  doba, čas, življenje,
starost

aeternitas atis  večnost (aeternus)
aetemus  3 večen, veden
aether eris  (gornji čisteji) vzduh,
jasnina, nebo

Aetna ae  ognjebljuvna gora sicilska
Aetoli orum  Aetolci (pleme grško)
Africa ae  Afrika
Agamemnon onis  junak in kralj
grški

ager agri  polje, njiva; agerFaesu-
lanus  pokrajina, ozemlje F.
Agesilaus i  kralj spartski (380)
ng-gredior  3, gressus sum  lotim
_ se (česa), započnem, napadem
Agis idis  kralj spartski (330)
agilo  1 majem, gibljem, otrepam
(i agere )

ugmen inis  krdelo (agere)
d-gnosco  3, gnovi, gnitum  spoznam
(ad-[g]nosco)

dgnus i  jagnje

ngo  3, egijddum  gonim; počenjam,
storim, delam, ravnam; mikam;
cigo cum aliguo  dogovarjam se -,
obravnavam s kom; gratias ago
alicui  zahvalim (-ijujem) se
komu; res agitur  tiče se stvari,
gre za stvar

agri-cola ae  kmet, poljedelec (ager,
colere )

aio  trdim, pravim (rečem)
Albanus  3 albljanski (=iz mesta
Albe v Latiji)

Albis is  Laba (reka)

Albula ae f  starejše ime reke
Tibere
albus  3 bel

Alcibiades is  vojskovodja at.h. (410)
Alexander dri  (s priimkom) Mag-
nus i  (Veliki), kralj macedonski
(336—323)

Alexandria ae  glavno mesto ae-
gyptovsko

alieni-gena ae m.  inorodec (aliemm,
glgnere)

alienus  3 p tuj (dlius)
ali-quando, adv.  nekdaj, nekoč,
(vsaj) jedenkrat,

ali-quis (aligui), ali-qua, ali-quid
(ali-quod')  nekdo (kdo), nekaj,
kaj; pliir.  nekateri
ali-quot, indecl.  nekoliko -, nekaj

(jih)

aliter, adv.  drugače
alius  3 drug
Allia ae,  rečica sabinska
al-loquor  3, cutus sum  o-, na¬
govorim (-varjam) (ad-loqm)
alo  3, ui, tum (itum)  (vz)redim
(vzrejam) (alimentum)

Alpes ium  Alpe, Planine
alt-are is  žrtvenik (altus, ara)
alter  3 drugi (izmed dveh); alter
— alter  jeden — drugi
alt%£  3 visok; in altum =  kvišku
alvus i f.  trebuh, želodec (alere)
arnbio  4, ivi (ii), itum  okoli ho¬
dim, prosim, poganjam se za
čim Igre)

ambulo  1 sprehajam se
amb-uro  3, ussi, ustum  ožgem
America ae  Amerika
amicio  4, — ;  amictum  ogrnem
amicitia ae  prijateljstvo (amicus)
amicus  3 prijazen; subst.  prijatelj
(amUre, amor, amicitia)

68

d-mitto  3, miši, mismm  izgubim
amnis is m.  reka
amo  1 ljubim {amor, amlcus etc.)
amoenus  3 ljubek, vabljiv, prijeten
d-molior  4, itus sum  odpravim,
odstranim

amor oris  ljubezen ( amtu-e )
a-moveo  2, mdvi, motum  odstranim
am-plector  3, plexus sum  objamem
ampli-fico  1 širim, (po)večam
( amplus, facere)

amplus  3 prostran, krasen
Amulius i  kralj albljanski
ati, coni.  ali? an non  ali ne?
andgjiostes ae m.  citate!j (ki dru¬
gim čita)
anas, anatis  raca
Anaxagoras ae  modrijan grški (456)
an-ceps cipitis  (dvoglav) dvojljiv,
neodločen {am[bo] 7  eaput)

Anchises ae  Aenejev oče
ancilla ae  dekla, služkinja
Ancus (i) Mdrcius i,  četrti kralj
rimski

anguis is c.  kača, zmija
angustiae arum  soteska ( angustus )
angustus  3 ozek, tesen, pičel; res
angustae  stiska {angustiae)
anima ae  duša, življenje {animus,
animaV)

anim-ad-verto  3, verti, versum  o-,
za-pazim (-ujem), uvidim ( ani -
mum ad-vertere)

animal alis  živo bitje, žival
{anima, animus)

animans antis  životinja (= živo
bitje) {animUre)

animus i  duh, duša, srce, pogum
{anima, animal)

annčilis  (namreč: liber) is  letopis

{annus)

annus i  leto
anser eris  gos

ante, praep. c. acc.  pred; adv.  prej
anteu, adv.  prej

ante-guam, coni.  predno, prej ko
Antigonusi  vojskovodja Alex.Vel.,
pozn. kralj sprednje Azije (316)
Antiochus i  kralj syrski (200)

antupuitas atis  starodavnost, stari
vek (« nttgmis)

antiguitus, adv.  izdavna {antiguus)
antiguus  3 star(odaven) {ante)
anti-sto 1, šteti, —  spred stojim;
('alicui)  presezam, prekašam
(koga)

Antium i  prastaro mesto latijsko
Antbnius i  lastno ime rimsko;

a) Lucius (i) A. Hgbrida ae,
poveljnik zoper Katilino (63);

b) Marcus (i) A.,  triumvir (43)
Antoninus (i) Pius i  cesar rimski

(f 161 po Kr.)
anulus i  prstan

Ap. (App.)  kratica za predimek
rimski Appius %
apage (te)  poberi se!
a-perio  4, perui, pertum  odprem,
odkrijem, razodenem {re-pem-e)
a-pertus  3 odkrit, očiten, jasen

{apertre)

apex, apicis  rogljat klobuk
apis is  bučela

Apis is  Apis (genet.  Apija) bik, ki
so ga Aegypčani po božje
častili

Apollo inis  grško-rimski bog svet¬
lobe in modrosti
ap-pareo 2, ui, itam  prikažem se;
apparens entis  očiten, očividen;
ap-paret  2, uit  očitno je
ap-pello  1 imenujem
Appius  3 predimek rimski; via
Appia  Appijeva cesta; Appius (i)
Claudius (i) (Pulcher)  konsul
rimski (55)

apud, praep. c. acc.  pri
aptus  3 pripraven, primeren
aqua ae  voda
aguila ae  orel
ara ae  žrtvenik {alt-ure)
arbitror  1 menim, mislim, sodim,
{arbiter)

arbor oris f.  drevo
arcanus  3 skriven, tajen; subst,.
-um i,  navadnejše -a orum
skrivnost, tajnost

09

arceo  2, ui,  — odvrnem (-vračam)
(arx)

ar-cesso  3, cessivi, cessitum  pri-
zovem

Archimedes is  sloveč matheinatik
grški v Syrakusah (212)
arcus us  lok

ardeo  2, drsi, arsurn  gorim
arduus  B strm, težaven; res arduae
težave, nadloge
area ae  gumno

dresco  3, Urili, ■ — (u)sahnem, po¬
sušim se

argenteus  3 srebern (argentum)
urgentum i  srebro
ArgiUus i  Pausanijev ljubljenec
Argivi orum  Argivci (pleme grško)
Argos  (le nomin. in akkusat.) n.  in
Argl orum  mesto peloponneško
Aristides is, a)  državnik athenski
(f 467); b)  sloveč slikar thebski
Aristoteles is  modrijan grški, učitelj
Alexandra Vel. (350)
arina orum  orožje
arnidmentarium i,  orožnica (arina)
arino  1 oborožim (arma)
aro  1 orjem ( arUtrum )

Arpinas atis  Arpinec (iz ital. mesta
Arpinum )

ar-repo  3, repsi, reptum  prilezem
Arretium i  mesto etrursko
ar-rideo (— ad-rideo)  2, risi,
risum  nasmehljam se
ar-ripio  3, ripui, reptum  zgrabim,
poprimem se (česa) (ad, rapere)
ars, artis  umetnost
Arsaces is  poveljnik kralja Dareja
Hystaspa

Artabazus i  namestnik kralja Da¬
reja Kodomanna
Artaxerxes is  kralj pers. (465)
Artemisium i  nos euboejski
arti-fex, jicis  umetnik (ars, facere )
artus iis,  navadno plur. -Us uum
ud(.je) _

arx, arcis  grad (arcere)

as, assis  as (== bakren denar rim.)

Ascanius i  sin Aenejev
Asia ae  Azija
asinus i  osel

a-spectus us  pogled (ad-spicere)
asper  3 hrapav; aspera orum  te¬
žave, nadloge

a-spicio  3, spexi, spectum  (po)-
gledam, vidim (a-spectus)
astrum l  zvezda
at, coni.  a, pa, ali, toda
ater  3 črn; žalosten
Athenae aram  glavno mesto att.iško
Atheniensis e  athenski; subst.
At.henec

čithleta ae  borec, athlet
Atlas antis,  Juppitrov sin, velikan,
ki nosi nebo na svojih ramenih
at-que  gl. de

atqui, coni.  pa vendar (le)
dtrium i  (— ukajena soba), dvo¬
rana (ater)

Attalus i  kralj pergamski
at-tentus  3 pazljiv (ad, tendere)
at-tero  3, trivi, tritum  odrgnem
Atticus i (Titus [i] Pomponius [i]
A .),-Ciceronov prijatelj
Attus (i) Navius i  sloveč augur
za Tarquinija Priska
auctor oris  začetnik, na-, o-sno-
vatelj, svetovalec; Megacle auc-
tore  na M. svet. (augere)
auctoritas atis  veljava (-nost),
(auctor)

audacia ae  drznost (audax)
audax acis  drzen, pogumen, srčen

(audere)

audeo  2, ausus sum  usmelim -,
(pre)drznem se, upam si; au-
dens entis  pogumen (audiix, au-
duri d)

audio  4 slišim, poslušam
auditus us  sluh (audire)
au-fero au-ferre, abs-tuli, ab-ld-
tum  odnesem, (od)vzamem (ah)
Aufidius i (Gnaeus [i] A.)  zgodo-
pisec in oblastnik rimski (114)
au-fugio  3, au-fugi,  — ubežim (ab)
augeo  2, auxi, auctum  (po)množim

70

augur, auguris  ptičegledec, kob-
nik, augur

Augustus i  prvi cesar rimski (f 14
po Kr.)

aureus  3 zlat (aurum)
auris is  uho
aurum i  zlato
mit, coni.  ali

antem, coni.  (vselej druga beseda
v stavku) a, pa
autumnus i  jesen
auzilium i  pomoč
auxilior  1 pomagam ( auxilium )
avaritia ae  lakomnost, skopost
(avUrus)

a var us  3 lakomen, skop ( avere )
ave (kave)  zdrav bodi! zdravstvuj!

blagor ti! {avere)
civis is  ptica
a-voco  1 odzovem
a-volo  1 odletim
axis is m.  OS {agere).

B.

Babglon dnis  mesto v Mesopo-
tamiji

balaena ae  kit
balbus  3 jecljav(ec)

Balbus i (Lucius [i] Gornelius [1]
.B.) načelnik pijonirjev v Caesar-
jevi vojni
bcirba ae  brada

barbarus  3 (negrški ali nerimski
=) ptuj, inostranski; subst.  ino-
stranec, barbar
basis is  podnožje
beatus  3 blažen, srečen
bellicosus  3 bojevit (bellum)
bello  1 vojskujem se ( bellum )
bellum i  vojska {bellicosus)
belua ae  zver(ina)
bene-ficium i  dobrota {bene, facere)
bene-ficus  3 dobrotljiv {bene-ficium)
Beneventuni i  mesto italsko
bene-volentia ae  dobrohotnost, do¬
brotljivost {bene, vulo)
benč-volus  3 dobrohoten, dobrotljiv
{bene-volentia)

bestia ae  žival, zver(ina)
hibo  3 hibi, (potum)  pijem
bi-duum i  dvodnevje, dva dni
(&>[«], dies)

bimus  3 dvozimen, dveleten
blandior  4 laskam'-, prilizujem se
Bocchus i  kralj mauretanski (108)
Boedtius  3 boeotski (iz Boeotije)
bonitas atis  dobrost, izvrstnost
(bonus)

bonus  3 dober; subst. bornim i  in
bona onim  dobro, dobrina, blagor
boreas ae m.  sever (veter)
bos, bovis c.  govedo, vol (bik)
Brennus i  vojskovodja gallski (390)
brevis e  kratek

Britannus i  Britannec ( Britumiu )
Brutus i, a) Lucius (i) Iunius (i)
B.  prvi konsul rimski (509);
b) Marcus (i) Iunius (i) B.
jeden izmed Caesarjevih mo¬
rilcev (44)

Bgzantium i  mesto, zd. Carigrad.

Cadaver eris n.  mrtvo truplo, mrlič

(cadere)

Cadniea ae  grad thebski
cado  3, cecidi, casum  padem
Caecilia ae  hči Q. Caecilija Metella
caecus  3 slep(ec)
caedo  3, cecidi, caesum  u-, (po)-
bijem, (po)-sekam, tepem (caedes)
caelestis e  nebeški (caelum)
caelitus, adv.  (i)z neba ( caelum)
caelum i  nebo

Caesar ar is (Ga ius /i/ Iulius [t j
C.)  oblastnik rimski (f 44)
calamitas atis  nesreča, nezgoda,
poraz

cale-facio  3, feci, factum  (o)grejem
(-grevam) (calor, calidus)
calidus  3 topel, vroč (calor, caUre)
Caligula ae (Gdius [i] Claudius
[i] G.)  cesar rimski (f 41 po Kr.)
calix icis  čaša (kelih)
calliditas atis  prekanjenost, zvitost
(callidus)

71

CalUope es  Musa vzvišenega pes¬
ništva

callis is m.  steza
Cctlpurnia ae  Ciceronova žena
camelus i  velblod
Gamillus i (Marcus [i] Furius [i]
C.)  oblastnik rimski (400)
campus i  ravan, polje
candidus  3 (bliščeče) bel
Caninius l (Gaias [i] C. Rebilus i)
konsul rimski (44)
canis is c.  pes
Ccmnae drum  trg v Apuliji
Cannensis e  kannski (pri Kannah)
cano  3, cScini (cantum)  pojem;

fidibus c.  brenkam na citre
Ganopus i m.  mesto aegyptovsko
cantus us  petje (canere)
cdnus  3 siv

capesso  3, ivi, itum  lotim se (česa),
prevzamem {capere)
capillus i  las(je) {caput)
capio  3, cepi, captum  vzamem,
ujamem, osvojim (-svajam), pri-
bojujem; (po)lotim se (česa),
prevzamem

Gapitolium i  Kapitolij, grad rimski

{caput)

Gappadocia ae  dežela maloazijska
caprea ae  srna

captivus  3 ujet; subst.  jetnik ( capere )
capto  1 hlastno prijemam (za kaj),
lovim (ugrabim) ( capere )
caput, capitis  glava
carbo onis  ogelj
car cer eris  ječa

careo  2, ui (iturus) alupua re  sem
brez česa, nimam, pogrešam (kaj)
carmen inis  pesen, proroški izrek,
proroštvo ( canere )
caro, carnis f.  meso
car po  3, carpsi, carptum  (na)lrgain
Garthaginiensis is  Karlhažan
Garthagd inis  Karthagina (mesto
a friško)

Garthagd (inis) Nova (ae)  Nova
Karthagina, mesto hispansko
(zd. Carthagena)

carus  3 drag, ljub
castigo  1 karam, kaznim {castus)
castra drum  tabor
casus us  slučaj, dogodek ( caclere )
Catilina ae (Lucius [i] Sergius [i]
C.)  plemenitaš in zarotnik rim¬
ski (63)

Cato onis, a) Marcus (i) Porcius
(i) G. (Mdior [oris] Gensorius i)
oblastnik rim. (170); b) Marcus
(i) Porcius (i) G. (Uticensis is)
oblastnik rimski (f 46)
catulus i  mladič
cauda ae  rep

Caudlnus  3 kaudijski (po mestu
«Caudium»)

causa ae  vzrok, pravda, zadeva,
stvar; causa  (za kakim genet.)
zavoljo, zaradi

cautes (cautis) is  rtasta skala, kleč
caveo 2, cavi, cautam (aliguid, ab
aliguo)  (ob)varujem -, čuvam -,
izogibljem se česa
cedo  3, cessi, cessum  (od)idem,
umaknem se
cedo  sem daj!

celeber bris bre  mnogo obiskovan,
glasovit, sloveč, znan ( celebmre )
celebro  1 (po)slavim; praznjujem,
obhajam ( celeber )
cella ae  pregradek, shramba
Celtiberi drum,  narod hispanski
cena ae  obed ( cenure )
ceno  1 obedujem, kosim; cenatus
odobedovavši {cena)
censeo  2, censui, censum  cenim
centurid onis  stotnik, centurijon

(cen tam)

c&rasus i  črešnja (drevo) {cirasum)
cerno  3, (-crevi, -cretum)  gledam,
vidim

certus  3 gotov; adv. certo  za go¬
tovo

cervus i  jelen

cesso  1 popuščam, (od)neham(f«rferf)
ceteri ae a  drugi, ostali; v sing.
le cetera f.  in ceterum n.  (pri
kollektivih) druga, o

72

Chartjbdis is  Charybda (nevarna
krnica v morski ožini messinski)
Chersonesus i f.  polotok thraški
ob Hellespontu
Christus i  Krist(us)
cibaria orum  jestvine, živež, hrana
(cibus)

cibus i  jed

cicer eris n.  čičerika, grah
Cicero dnis, d) Marcus (i) Tul-
lius(i) C.  govornik in oblastnik
rimski (f 43); Qumtus (i) Tul-
lius(i) C.  brat njegov (60)
ciconia ae  štorklja
Cilicia ae  dežela maloazijska
Gimon dnis  vojskovodja ath. (463)
Cineas ae  svetovalec in poslanec
Pyrrhov (280)

cingo  3, cimi, cmctum  (o)pašem
(-pasujem), obda(ja)in; corond
c.  ovenčam

cio  4 (cieo  2) civi, cUum  gibljem;
(po)zovem

circa, praep. c. acc.  okrog, okoli
Circe es  Circa, glasovita čarovnica
circensis e  cirkovski; plur. cir-
censes  (namr. ludi)  igre v cirku
(circus)

circum, praep. c. acc.  okrog, okoli
{circa)

circum-do ddr e, dedi, datum  ob-
da(ja)m

circum-eo (circu-eo) ire, Ivi (ii),
itum  obidem, zajamem
circum-sto  1, šteti,  — stojim okoli
circum-volvo  3, volvi, volutum
ovijem

Cirta ae  mesto numidsko
cis, praep. c. acc.  takraj, tostran
Cis-alpinus  3 takraj Alp ležeč,
predplaninski {Alpes)
citus  3 hiter; adv. citd  hitro, koj

{dere, etre)

citrd, praep. c. acc.  tostran
civis is  (so)državljan
civilis e  državljanski ( cwis )
civitas atis  država, občina {civis)
dam, adv.  skrivaj, na tihem

cldmor oris  vpitje, krič {clamare)
clangor oris  krič, gaganje
clarus  3 svetel, jasen; razločen,
odličen, slaven

cldssiarius  3 k ladijevju spadajoč;
subst.  pomorski (ladijski) vojak
{clltssis)

cldssis is  ladijevje

claudo  3, clausi, clausum  zaprem

claudus  3 hrom, šepav

cldvis is  ključ

clementia ae  milost, milosrčnost,
usmiljenost

Cledpatra ae  kraljica aegyptovska
Clio us  Musa zgodovine
clipeus l  (majhen in okrogel me¬
den) ščit

Clodius i (Publius [i] C.)  narodni
tribun in Cicer. sovražnik (58)
co-arguo  3, ui, (convictus)  doka¬
žem, okrivim

co-emo  3, emi, emptum  po-, na¬
kupim

coepi, coepisse, coeptum  začel sem
cogito  1 mislim, premišljujem
( co ( m ) = cum  + agito)
co-gnosco  3, gnovi, gtiitum  spoznam,
zvem ( co ( m ) = cum  + [g~\noscere)
cogo  3, coegi, eodetum  seženem,
vkup spravim, zberem; (pri¬
silim {co{n) — cum  + agere)

co-icio  3 gl. con-icio
col-ligo  3, legi lectum  zberem,
zbiram {cum, legere)
collis is m.  grič, hrib
col-loguium i  razgovor, pogovor
{col-logul)

col-lopuor  3, locutus sum  pogo¬
varjam se {col  = con = cum  +
loqul; colloquium)

col-lustro  1 ogledam (-ujem) {cum,
lux)

colonus i  naselnik {colere)
colo  3, colui, cidtum  obdelujem,
opravljam; gojim; častim, spo¬
štujem

color oris  boja (barva)
columba ae  golob
I colus i f.  preslica

73

coma ae  (dolgi, valoviti) lasje
com-b-uro  3, ussi, usturn  sežgem
c6m-edo  3, edi, esum  snem, pojem
(-jedam)

cometes (cometa) ae m.  (zvezda)
repatica, komet
comitor  spremljam ( comes )
com-memoro  1 premišljujem
(-mislim) (memor, memoria)

com-mendatio onis  priporočilo; c.
maiorum  prip. po prednikih
(cum, mandUre)

com-miniscor  3, com-mentus sum
zmislim si

com-mžssura ae  stik, sklep, zvez
(cum, mUtere)

coni-mitto  3, miši, missum  zložim;
c. facinus  storim, zakrivim;
proelium c. cum aliqud  spustim
se s kom v bitko, udarim se s kom
com-modum i  ugodnost, korist
com-modus  3 priležen, zlbžen

( com-modum )

coni-moveo  2, mbvi, motum  pre¬
maknem; vzbudim, izzpodbudim,
napravim

com-munico  1 (aliguid c. aliqud)
razodenem (-devam), priobčim
(-ujem) komu kaj (com-mmis)
com-munis e  skupen, občen, splo¬
šen ( com-municUre )
com-mUto  1 izpremenim (-minjam)
como  3, compsi, comptum  urejam,
lišpam, razčešem
com-paro  1 pridobi(va)m; primer¬
jam, prispodabljam
c oni-perio  4, p eri, pertum  (i)zvem
(perltus, a-perlre, re-perlre)

com-pleo  2, plevi, pletum  napolnim
(-njujem), dopolnim (plenus)
com-plures, ra (genet. ium)  več
(jih), precej (jih)
com-positus  3 sestavljen, zložen

( com-ponere )

com-prehendo  3, hendi, hensum
zgrabim, primem, ujamem
com-pungo  3, punxi, punctum
(z)bodem, (u)piknem, (u)pičim
conatus Us  poskus, podjetje (omari)

con-cido  3, cidi,  — zgrudim se
(cum, cadere)

con-cilio  1 (z)družim, sklenem
(sklepam), napravim, ustanovim
con-cludo  3, clusi, clusum  sklenem
(sklepam) (cum, claudo)
con-cordia ae  sloga ( cor)
con-cupisco  3, cupivi, cupitum  za¬
želim, koprnim (cupere)
con-curro  3, curri, cursum  stekam
se; c. cum aliguo  zgrabim se -,
skupaj trčim s kom
con-cursus us  stekanje, spopad,
udar (con-currere)

con-cutio  3, cussi, cussum  omajem;

prestrašim (cum, quatere)
con-dicio onis  pogoj (cum, dlcere)
condimentum t  začimba, zabel
(condlre)

con-do  3, didi, ditum  sezidam,
ustanovim; mortuos (cadavera)
c. spravim, shranim, pokopljem;
post urbem conditam  po usta¬
novljenem m. = po ustanovitvi
mesta (Rima)

con-duco  3, duxi, ductum  zberem;

conducit  prija, ugaja, koristno je
con-fer o, ferre, tuli, col-latum
znosim; primerim (-jam); c. me
podam se; confert — conducit
cbn-fessib onis  priznanje, izpoved
(confiteri)

cbn-jicio  3, feci, fectum  na-, o-
pravirn, zvršim (-ujem), dokon¬
čam (cum, facere)

con-fido  3, fisus sum (re, alicui)
upam v koga, zaupam, zanašam
se na kaj

con-firmo  1 potrdim (firmus)
cbn-fiteor  2, fessus sum  priznam,
izpovem, (cum, futerl; confessio)
con-fligo ?>.flixi,flictum (sum alupib)
bijem -, udarim se s kom
con-fodio 3,fodi, fossuni  prebodem
con-fringo  3, fregi, fractum  zlo¬
mim, starem (cum, frangere)
con-fugio  3, fugi,  — zbežim, pri¬
bežim

74

con-gero  3, gessi, gestum  znosim
(znašam), nakopičim, obsujem
con-gressus us  napad, naval, boj

Ccon-gredi)

con-gruo  3, ui,  — skladam uje¬
mam -, strinjam se
con-icio (co-icio)  3, con-ieci, iectum
zmečem, zaženem, vržem (cum,
iacio)

con-iungo  3, iunxi, iunctum  zve¬
žem, združim (-ujem); adfinitate
coniunctus alicui  komu (s kom)
v bližnjem rodu

cdn-iunx iugis c.  mož, soprog,
(žena, soproga) (con-iungere)
con-iUratio onis  zarota ( con-iuratus )
con-iuratus i  zarotnik ( con-inmre )
con-iUro  1 zarotim se (skupno z)

_ ( ilis )

co-mveo  2, co-mvi (co-nixi),  —
zamižim

conor  1 (po)skusim (-šam) ( comtus )
con-queror  3, guestus sum  (glasno)
tožim, pritožim se (o čem)
con-quiro  3, gmsivi, qumtum  po-
iskujem, nabiram (cum, quaerere)
con-scendo  3, scendi, scensum  vzle-
zem; c. aliquid  stopim kam
(scandere)

cbn-scientia ae  vest (cm-scius; cum,
sclre)

con-scisco  3, setvi, scitum  odločim,
sklenem; mortem miht c.  samega
sebe usmrtim

con-scius  3, sovedoč; subst.  sove-
dec, sodeležnik (cum, scire \ con-
scientla )

con-secro  1 posvetim ( sacer )
con-sequor  3, secutus sum  dosežem,
(za)dobim

con-sero  3, sevi, situm  (po)sejem
edn-servo  1 ohranim, rešim
con-sido  3, sedi, sessum (in re)
sedem, usedem se (na kaj)

(sl dere, sedere)

con-silium l  (po)svet(ovanje); na¬
men, naklep, sklep; razsodnost,
previdnost; c. habeo  posvetu¬
jem se (con-sulere)

con-sisto  3, stiti,  — (in re)  posta¬
vim -, ustavim se; obstajam,
stojim na čem

con-sbldtio onis  tolažba, tolažilo

(con-soldrl, solUcium)
con-solor 1  tolažim (con-solatid)
edn-spicio  3, spexi, spectum  za¬
gledam, zapazim
edn-stans antis  stanoviten (con-
stare)

con-stituo  3, stitui, stitutum  po¬
stavim ; ustanovim; določim,
sklenem (statuere)
edn-sto  1, stiti,  — ob-, se-stajam;

čonstat  dognano -, znano je
con-suesco  3, suevi, suetum  nava¬
dim se; perf. con-suevi  navajen
sem, navado imam, običavam
(con-suetudo)

con-suetudo inis  navada (edn-suSscere)
edn-sul sulis  konsul (consulere)
edn-sularis is  konsular (== bivši
konsul) ( cunsul )

con-sulatus us  konsulstvo (consul)
edn-sulo  3, sului, sultum  posve¬
tujem se; c. aliquem  vprašam
koga za svet; c. alicui  svetujem
komu, skrbim za koga (consul)
edn-sumo  3, sumpsi, sumptum  ob-,
po-rabim,potrošim; pokončam;
lernpus c. in re  obračam (obr¬
nem) čas v kaj, prebijem čas
v čem

con-tego  3, texi, tectum  s-, po¬
krijem, zastrem

con-temno  3, tempsi, temptum  za¬
ničujem, preziram (con-temptor)
con-templor  1 ogledam (-ujem)
con-tendo  3, tendi, tentum  napnem;
c. cum aliquo  tekmam, borim se;
in Asiam  podam se; od todi:
con-tentus  3 (re)  zadovoljen (s čim)
con-tero  3, trivi, trltuni  strem,
stratim; pedibus c.  poteptam,
pohodim; tempus c. in re  obra¬
čam (obrnem) čas v kaj, pre¬
bijem č. v čem

con-tinuus  3 neprestan ( con-tinere )

75

con-tio (— con-ventid  ali con-itid)
onis  shod, skupščina
con-torqueo  2, tor si, tortum  za¬
drgnem

contra, praep. c. acc.  (le v sovraž¬
nem pomenu) zoper, proti; adv.
nasproti

contrarius  3 nasproten (contra)
contumelia ae  psovanje (psovka),
sramočenje ( contemnere )
con-valesco  3, valili,  — ozdravim
(eti); obnesem se ( valere, validus)
eon-venio  4, veni, ventum  snidem -,
zberem se

con-viva ae  gost (mere)
con-vlvium i  pojedina, gostovanje
(mere, conviva )

eon-voco  1 skličem, zberem
co-o-perio  4, perui, perturn  popol¬
nem pokrijem; lapidibus c.  ka-
menam

co-orior  4, ortus sum  vzdignem
se, nastanem

dopiae arum  vojne čete (cum, opes )
ooquo  3, coxi, coctum  kuham,
pečem

Gorinthius  3 korinthski; subst.
Korinčan

Corinthus l  Korinth (meslo grško)
Gornelius  3 ime znamenite rod¬
bine rimske
cornu us  rog
cordna ae  venec
cordno  1 venčam ( cordna )
eorpus oris  telo

cor-rigo  3, rexi, rectum  popravim,
zboljšam (cum, regere)

Cor-rumpo  3, rupi, ruptum  (po)-
kvarim; podkupim, podmitim
cor-ruo  3, ui,  — zrušim se
c oti-dianus  3 vsakdanji (quotus, dies )
coti-die, adv.  vsak dan (cotidinnus)
(■‘vas, adv.  jutri
crassus  3 debel, gost
eras-tinus  3 jutršnji (cras)

Gr ate s etis  modrijan thebski (350)
(■reber  3 pogost; adv. crebrd  po¬
gostokrat)

cre-do  3, didi, ditum  verujem,
mislim (dare)

cre-dulus  3 lahkoveren (credere)
cremo  1 sežgem
creo  1 ustvarim; izvolim
crepo  1, ui, itum  škripljem, (za)-
rožljam

cresco 3, crevi, cretum  rastem
Creta ae  otok grški
crimen inis  obdolžitev; pregrešek,
krivda

crinis is m.  (dolgi) las(je)

Croesus i  kralj lydijski (560)
crudelis e  grozovit(en), okruten
crudelitas atis  grozovitost, okrut¬
nost, krutost (crudelis)
cruentus  3 krvav (cruor)
cubo  1, ui, itum  ležim (spim)
cuids atis  s katere strani? od kodi
doma?

culex icis  komar
culpa ae . krivda, krivica
cultura ae  obdelovanje, izobraže¬
vanje (colere)

cultus us  češčenje (colere)
cum, praep. c. oblat,  s, z (z in¬
strumenta!.)

cum, coni. a) temporale  (z indikat.)
kedar, ko; b) historicum  (s kon-
junkt. imperf.  in plusquamperf.)
potem ko, ko; c) causale  (s kon-
junkt.) ker; d) concessivum  (s
konjunkt.) — etsi
cupiditas atis  poželenje, pohlep;
strast; gloriae c.  slavohlepnost
(i cupidus)

cupidus  3 željen, pohlepen (cupere)
cupio  3, Ivi, itum  želim, hrepenim
(po čem)

cur, adv.  zakaj? čemu?
dura ae  skrb (cm-ttre)
curia ae  svetovalnica, kurija
Curius i(Mdnius [i j C. Dentatus i)
konsul rimski (275)
curo  1 skrbim; brigam se za kaj,
čuvam, zdravim, vračim; (z ge-
rundivom) dam kaj (storiti)
(cur a)

curro  3, cucurri, cursum  tečem,
letim

currus US  VOZ (currere)
curvo  1 (za)krivim
custodia ae  straženje, varstvo, ječa
( custos )

custos odis c.  čuvar(ica), stražnik
( custodlre )
cutis is  koža

Cgclades um  Cyklade (skupina
otokov v Aegaejskem morji)
ct/cnus i  labud

Cgrus la)  kralj persijanski (540);
b)  kraljevič pers., Artaxerxa
Mnemona brat (400).

D.

Damno  1 obsodim; capitis d.  ob¬
sodim na smrt.

Danaus i  brat Aegvptov, ustano¬
vitelj argivskega kraljestva
Dareus i (Codomannus l)  kralj
persijanski (330)
de, praep. c. ablat.  o, z, s (z gen.), iz
dea ae  boginja ( deus )
debeo  2, ui, iturn  moram; d. rem
dolgujem, imam se komu za¬
hvaliti za kaj; non debeo  ne
smem

Decem-ber bris  (namreč mensis )
gruden, december
decem-plex icis  deseteren
decem-virl brum  oblastvo deseterih
mož, decemviri

de-cerno  3, crevi, cretum  določim,
ukrenem, sklenem
decet  2, uit (aliguem)  spodobi se i
komu (i decus )

de-cido  3, cidi,  — padem (na tla) j
( cadere )

decimanus  3 desetega oddelka (le¬
gije)

de-cipio  3, cepi, cepturn  prevarim, |
prekanim ( capere )

Decius  3 ime rodbine rimske
decorus  3 dostojen, zal, lep (decet)
de-decet  2, uit,  — ne spodobi se j
(i dB-decus )

de-decus oris  nečast, sramota
(ide-decet)

de-do  3, didi, ditum  oddam, iz¬
ročim (-čaru)

de-duco  3, duxi, ductum  odpeljem,
odvedem

de-fendo  3, fendi, fensum  odvrnem
(-vračam); branim, zagovarjam
de-fero ferre, tuli, latum  odnesem;

podelim, vzročim
de-fetiscor  3, fessus suni  utrudim
se (fessus)

de-jicio  3, feci, fectum (ob alicpio)
odpadem (od koga), izneverim
se (komu) (facere)
de-flagro  1 zgorim
de-go  3, degi,  — preživim, pre¬
bijem; Vitam d.  živim (de, cujere )
de-inde, adv.  od todi; potem, dalje;
(pri naštevanji tudi) drugič,
tretjič

de-lecto  1 razveseljujem, veselim
(deliciae)

deleo  2, evi, etum  pokončam, uničim
de-libero  1 premišljujem, preuda¬
rim (-darjam) (libra)
de-licatus  3 slasten, izvrsten, izbran
(de. lacere; deliciae)

de-ligo  3, legi, lectum  odberem
(legere)

de-llrus  3 blazen, brezumen
Delos (Delus) i  otok grški
Delphi brum m.  mesto grško (v
Focidi)

Delphicus  3 delfski
Demaratus i  oče Tarquinija (Sta¬
rejšega)

de-mer go  3, mer si, mer sum  poto¬
pim, pogreznem

de-meto  3, messui, messurn  po-
žanjem, pokosim

de-mltto  3, mlsi, niissum  spustim;

animirn d.  izgubim srce (pogum)
demo  3, dempsi, demptum  (od)-
vzamem (de, emere)

Deniocritus t  modrijan grški (470)
de-mblior  4, Itus sum  poderem,
porušim (U-molln)

77

Demonax acis  modrijan grški (90
po Kr.)

Demosthenes is  slaven govornik
grški (350)
demum, adv.  že le
deni-que >  adv.  poslednjič še, na¬
posled

dens, dentis  zob {eden)
de-pello  3, puli, pulsum  preženem
de-pingo  3, pinxi, pictum  naslikam
dS-pono  3, posui, positum  odložim:
(o)pustim; spravim, (s)hranim;
animam d.  dušo izdihnem
de -porto  1 odnesem, odvedem,
odpravim

de-pdsco  3, de-poposci,  —■ zahle-
vam

de-rideo  2, risi, risum  zasmehujem
de- rosus  3, particp. perf. pass.
sicer nerabnega glag. de-rodo  3,
rosi, rosum  oglojem
de-scendo  3, scendi, scensum  dol
zlezem, -pridem {scandere)
de -sero  3, serui, sertum  pustim
(na cedilu), zapustim
de-ses, idis  nemaren, len
desidero  1 hrepenim, zahtevam,
(potrebujem)

de-sino  3, sii, situm  popustim,
neham

de-sisto  3, stiti, stitum  odstopim,
neham

de-spicio  3, spexi, spectum  (od
zgoraj dol gledam), zaničujem,
zametavam, ne cenim
de -sum esse,fui  manjka me (komu),
ne pomagam, zanemarjam
(-marim)

de-tergeo  2, ter si, tersum  zbrišem,
preženem

deterior ius  (komparat. nerabnega
de-ter ) slabejši; superlat. deter-
rimus  3

de-traho  3, traxi, tractum  zvlečem,
odtrgam, snamem
de-trimentum i  izguba, škoda
(i ds-terere )

deus (Deus) i  bog (Bog) {dea)
de-vasto  1 (o)pustošim, pokončam
de-vinco  3, vici, victum  pre-, z-ma-
gam popolnem
de-voro  1 požrem
dexter  3 desen; dextra  (namreč
manus ) ae  desna, desnica
diadema atis  diadem (bela obveza
okoli glave)
dialectus i f.  narečje
Diana ae  rimska boginja meseca
in lova

dicatus  3 posvečen idkare)
dico  3, dixi, dictum  (iz)govorim
(-varjam), rečem, pravim, po¬
vem ; imenujem, zovem; dicta-
torem d. aliguem  postavim (na¬
pravim) koga za diktatorja
dictčitor oris  diktator (najviše ob-
last.vo rimsko) ( dietare)
dictum i  izrek ( dicere )
dies ei  dan (*«)

dif-fero ferre, dis-tuli, di-latum
odložim (-lagarn) (dis, ferre)
dif-ficilis e  težek (storiti), težaven
{dis, facilis)

dif-fido  3, fisus sum  ne (za)upam,
obupam

digitus i  prst (-a)
dlgnitas atis  vrednost; čast, do¬
stojanstvo {dlgnus)
di-labor  3, lapsus sum  razpadem,
razspem se, projdem
di-ligens entis  priden, marljiv,
skrben {dlligentia)

di-ligentia ae  pridnost, marljivost,
skrbnost ( di-ligens )
di-ligo  3, lexi, lectum  spoštujem,
ljubim ( dis-legere )

di-lucesco  3, luxi,  — zasijem, za¬
svetim se; perf. —  sijem (!nx,
• lucSre)

di-luo  3, ui, utum  razveljavim,
ovržem ( dis-luere )

di-mico  1 bojujem -, (borim se)
{dis-micUre)

di-midius  3 pol; subst. dimidium i
polovica ( dis-medim )

78

Diogenes is  modrijan grški (350)
Diongsius 7  samosilnik svrakuški
diphthongus 7  jddvoglasnik, difthong
dir-imo  3, emi, emptum  razstavim,
ločim, ustavim ( dis-emo )
di-rno  3, ui, utum  razrušim (dis-
ruere)

(dts, ditis)  = dlves itis
dis-cedo  3, cessi, cessum  razidem
razprem ločim se, odhajam
(-idem)

dis-cepto  1 razsodim, odločim
(-ujem), prepiram se {dis-eaptare)
dis-cerpo  3, cerpsi, cerptum  raz¬
trgam , ugonobim ( dis-carpere )
dis-cdssus us  odhod ( dis-csdere )
dtsci-plina ae  nauk, veda, (vo¬
jaški) red {discere)
disci-pulus 7  učenec ( discere, puer-
tllus)

dlsco  3, didici,  — učim se
dis-cordia ae  nesloga {din, cor)
dis-cnmen inis  razloček {dis-cernere)
dis-pliceo  2, plicui, plicitum  ne
dopadam, nisem všeč ( dis-placm-e )
dis-puto  1 razpravljam (kaj), go¬
vorim (o čem)

dis-seco  1, secui, sectum  razsečem
dis-sentio  4, sensi, sensum  drugega
menenja sem, ne skladam se
(s kom)

dis-suadeo  2, suasi, sudsum  od¬
svetujem

diii, adv.  dolgo (časa), dolgotrajno;
komparat. diutius  dalje, super-
. lat., diiitissime  najdalje, prav
dolgo (dies)

diuturnus  3 dolgotrajen (din)
dlves itis  bogat ( duitiae)
dl-vido  3, visi, vlsum  (raz)delim,
ločim

dmnatid onis  prerokovanje
divinitus, adv.  po božji naredbi
( divlnus )

dlvitiae arum  bogastvo (fares)
dlvus  3 božji; sabst. dlvus 7 —
deus; dlvum 7  vedro nebo, suh
divo  pod milim nebom

do dare, dedi, datum  dam, podelim:
benejicium d.  dobroto izkažem
(-zujem)

doceo  2, docui, doctum  učim, po¬
učujem

doctus  3 učen (docsre)
doleo 2. ui (dolituruš)  (ob)žalujem
(dolov)

dolov oris  bol(est), bolečina (doUre)
dolus 7  zvijača, prevara
domesticus  3 domač, hišen (domus)
domi-cilium 7  bivališče, {domus,
cellire)

dominor  1 gospodujem, vladam
( dominus )

dominus 7  gospod(ar); d. navis
lastnik lad. ( domina )

Domitius 7 (Lilcius [7] D. Aheno-
barbus [7])  konsul rimski (55)
domo  1, ui, itum  (u)krotim, brzdam
domus us  hiša, dom
doneč, coni.  dokler
dono  1, (alicui aliguid)  darujem,
(aliguem aligua ri)  obdarim
( donum )

donum 7  dar(ilo) (dsnare)
dormio  4 spim
dorsum 7  hrbet

dubito  1 dvojim, dvomim {dubius)
dubius  3 dvojljiv, negotov {dno)
duco  3, duxi, ductum  peljem, vo¬
dim; uxdrem d.  vzamem za
ženo, oženim se (z); Vitam d.
(življenje) živim (dux)
ductus Us  vodstvo, poveljstvo
(i ducere )

dulcis e  sladek, prijeten
dum, coni.  (med tem) ko, dokler,
dočim

dum-modo, coni.  da le
duplex icis  dvojen
duro  1 trpim, trajam ( durus )
durus  3 trd, (hud) {dm-ure)
dux, ducis c.  vodja (voditeljica),
vojskovodja, poveljnik {ducere)
Dijrrachimi 7  mesto ilirsko (zd.
Durazzo).

E.

E  (le pred konsonanti, sicer) ex,
■praep. c. ablat.  iz, izmed, (včasih)

s (4 po

ebrius  pijan, opil. (sobrius)
eburneus  3 slonokoščen (ebur)
ec-quis (ec-qui), ec-quae (ec~qua),
ec-quid (ec-quod)  je-li kdo? je-li
kaj?

e-dtsco  3, didici,  — učim se na
pamet, (izust.)

ebur oris  slonova kost ( eburneus )
edo  3, edi, esum  jem, užijem ( esca )
e-do  3, didi, ditum  dam od sebe,
izda(ja)in; circenses (ludos) e.
dajem igre v cirku; vdcem e.
izustim besedo, zakličem (s, dare)
e-duco  3, duxi, ductum  izvedem.

peljem iz česa
e-duco  1 vzgojim, vzredim
e f-fectus us  učinek ( ef-ficere . )
ef-feminatus  3 omehkužen ( ef-ftmi -
nttre; ex, femina )

ef-fero ferre, ex-tuli, e-latum  iz¬
nesem, povzdignem
p f-ficax acis  izdaten, uspešen,

(i ef -  [= ex]pcere)

ef-ficio  3, feci, fectum  storim, iz¬
vršim; učinim (ex, facere)
ef-fiagito  1 silno prosim, zahtevam
ef-fluo  3, fluxi, fiuxum  iz-, pre¬
tečem

ef-fugio  3, fugi, fugitum (aliguem,
ex re)  ubežim, utečem, uidem
(komu, iz česa)

ef-fundo  3, Judi, fusum  izlijem;

potratim, potrošim
egenus  3 potreben, reven, ubog
( egsre )

e geo  2. ui ,  — potrebujem, potre¬
ben sem ( egenus )

e-gredior  3, gressus sum  izidem,
odrinem, odhajam (-idem)
e-itis-modi (— eius modi)  te vrste,
tak

e-legantia ge  okusnost, uglajenost
, fephanfus i  in elephas antis  slon
Eleus  3 elidski (iz Elide)

e-licio  3, licui, licitum  iz-, z-vabim
e-ligo  3, legi, lecturn  izberem, iz¬
volim

e-loquentia ae  zgovornost., lepo-
rečnost ( logm )

e-luceo  2, luxi, — svetim se (izza
česa); odlikujem se ( lux)
e-liido  3, lusi, lusum (aliguem)
rogam se (komu), norčujem se
(s kom), zasmehujem (ga)
e-mendo  1 popravim, po-, z-bolj-
šam

e-mitto  3, miši, missum  izpustim;

verbum e.  izustim
enio  3, emi, empturn  kupim
e-molumentum i  uspeh, korist
Endgmion bnis  lep mladenič
e-neco  1, necui, nectum  umorim,
usmrtim ( nex )

e-nim, coni.  (nikdar prva beseda
v stavku) kajti, namreč
ensis is m.  meč

eo tre, ivi (ii), itum  idem, grem;

imperf.  hojeval sem
eo, adv.  t.je(kaj) (id)
ed-dem, adv.  tislje (idem)
Epammondds ae  vojskovodja
thebski (370)

Ephesius  3 efeški (iz Efeza)
Ephesus i  mesto maloazijsko
Ephialtes ae  Efialt.es (480)
ephorus i  efor (oblastnik spartski)
Epicurus t  modrijan grški (roj. 334)
epigramma atis  napis
Epirus i f.  dežela grška
epistula ae  pismo
epulmi t  pojedina, plUr. epulae
arum  jedi, obed
egues itis  konjenik, vitez (eguus)
equitdtus tis  konjeništ.vo (egues)
equus i  konj (egues)

Erato us  Musa lyričnega pesništva
ergu, praep. c. acc.  (le v prijaznem
pomenu) proti, do
ergo, coni.  zatorej
e-ripio  3, ripui reptum  iztrgam,
(od)vzamem (s silo), ugrabim
(e, rapere)

80

erro  1 motim se, blodim (error)
error oris  zmota, blodnja (errnre)
e-rumpo  3, rupi, rupturn  (naglo)
se po-, pri-kažem, proderem
e-ruo  3, ui, utum  izgrebem, iz¬
kopljem

esurio  1 lačen -, gladen sem, gla-
dujem (edere)

et, coni.  in, pa, ter; et  — et  i — i
et-enim, coni.  kajti, namreč
et-iam, coni.  tudi, celo
etiam-nunc, adv.  še zdaj
et-iam-si  = et-si
Etruria ae  dežela italska
Etrusci onim  Etruščani (prebivalci
Etrurije)

et-si, coni.  če tudi, če prav, da-si,
akoprem

Eumenes is  poveljnik Alexandra
Vel. (330)

Enropa ae  Europa
Euterpe es  Musa glasbe
e-vado  3, vasi, vasum  iz-, u-idem,
u-tečem

e-vanesco  3, vanui, —  izginem
(vUnus)

e-vello  3, velli, vulsutn  izderem,
izrujem

e-venio  4, veni, ventum  izidem;

evenit  zgodi -, pripeti se
e-verto  3, ver ti, versurn  prevrnem,
razrušim, razdenem
ex, praep. c. abl.  gl. e
ex-amen inis  roj, množica (ex,
agmen, agere)

ex-animis e  in ex-animus  3 mrtev
ex-aresco  3, urni,  — (u)sahnem
ex-cedo  3, cessi, cessuni  izstopim,
odidem (-bajam), zapustim
(-puščam)

ex-cellens entis  odlikujoč se, od¬
ličen ( ex-cellere )

ex-cello  3, — , — odlikujem se
(re,  v -, po čem)
ex-cio  4, mi, itum  (toda ex-cltus  3)
izzovem, o-, vz-budim
ex-cipio  3, cepi, ceptum  vsprejmem
{er, capere )

ex-cito  1 vzbudim (-bujam), flarn-
mam  vnamem (plamen)
ex-clamo  vskliknem ( dmior )

6x-colo  3, čolni, cultnm  izobrazim
ex-cusatio onis  izgovor ( causa )
ex-edo  3, edi, esum  iz-, pod-jem
ex-emplum i  vzgled ( ex-imius, emere )
ex-eo ire, ii, itum  iz-, od-idem
(-hajam), (iz)tečem, ločim se
ex-erceo  2, ercui, (ercitum) erci-
tatum urim-, vadim-, pečam se
(s Čim) (arcere, erercitus)
ex-ercitcitio onis  vaja

ex-ercitus us  vojna, vojstvo ( exer-
cere)

ex-halo  1 izhlapljam
ex-haurio  4, hausi, haustum  iz¬
črpam, oslabim

ex-igo  3, egi, actum  iz-, pre-ženem,
iztiram ( ex, agere)
ex-imius  3, izvenreden, poseben

(emere)

ex-istimo  1 sodim, menim, mislim,
imam za - (aestimUre)
ex-ordior  4, orsus sam  začnem
(-čenjam)

ex-pedio  4 oprostim, otmem, rešim;

ex-pedit  koristno je, koristi ( pes )
ex-pello  3, puli, pulsum  iz-, pre-,
od-ženem, iztiram
ex-pleo  2, plevi, pletum  iz-, na¬
polnim

ex-posco  3, poposci,  — silno pro¬
sim , zahtevam, tirjam; exp.
aliguem  tirjam koga predajo
(izročitev), - da se izroči (preda)
ex-pergiscor  3, perrectus sum  zdra¬
mim se

ex-perior  4, pertus sum  iz-, po¬
kusim

ex-peto  3, ivi (ii), itum  želim, po¬
ganjam se (za čim)
ex-pdno  3, posui, positum  iz-, raz-
po-stavim

ex-pugno  1 osvojim, z orožjem
dobim, z naskokom vzamem
ex-sculpo  3, sculpsi, sculptum  iz¬
dolbem

81

<’x-sequor  3, secutus sum  izvajam,
izvršujem

cx-silium i  pregnanstvo (ex-sul)
ex-sisto  3, stiti, —  po-, na-st.anem
sx-spedo  1, pričakujem, (po)čakam
ex-sto  1 , — , — ven molim, štrlim
ex-struo  3, striixi, structum  zgra¬
dim, sezidam, postavim
ex-terreo  2, ui, itum  (pre)st.rašim,
(s)plašim

extimus  3 (redek superl.) = ex-
tremus

ex-tollo  3, — , — povzdignem:

(animum alicui)  osmelim koga
ex-tra, praep. c. acc.  zunaj
ex-traho  3, traxi, tractum  izvle¬
čem, iztrebim

ex-tremus  3 najskrajnji, zadnji
(i ex-terus, ex-terior )

ex-uo  3, ui, iituni  izujem, slečem;
(aliguem re)  (od)vzamem komu
kaj; moreš ex.  opustim.

F.

Faber bri  rokodelec, pijonir
Fabius i (Quintus [i] F. Maximus
/J/ Cunctator oris)  oblastnik
rimski (217)

Fabricius i (Gaius [1] F. Lusctnus
[i])  konsul rimski (282)
fabricor  1 izdelujem (. faber )
fabula ae  bajka,basen, (veselo) igra
{fari)

facesso  3, ivi, itum  (i)zvršujem;

pripravljam, snujem (. facere )
facilis e  lahek (storiti); adv. facile
lahko ( facere )

facinus oris  čin, dejanje, delo

(facere)

faci.o  3, feci, factum  storim, delam,
ravnam, napravim, učinim, na¬
redim; iter f.  idem, potujem;
pacem (indutias) f.  sklenem
(pre)mir(je); sementem f.  sejem
/acfio onis  stranka ( facere )
factum. i  delo, dejanje, čin (facere)
facultiis atis  zmožnost (facilis)

Faesulanus  3 faesulski (po mestu
etrurskem Faesulae arum )
fagus i  bukev

fallax dcis  (pre)varljiv, goljufiv
(fallere)

fallo  3, fefelli, falsum  varam,
goljufam (na laž postavim)
falsus  3 neresničen, nepravi, ne¬
opravičen; adv.falsd  po krivem
(fallere)

farna ae  govorica, dobro ime, slava
, (fari)

fames is  lakota
familia ae  družina
familidris e  družinski, hišen; res
f.  premoženje; adv. familiariter
prijateljski (familia)
familiaritds atis  (zaupno) prija¬
teljstvo ( familiUris )
famosus  3 glasovi! (farna)
fanum i  svetišče (fari)
farcio  4, farsi, fartum  mašim,
(na)bašem, zgatim
fari, fatus sum  govorim, rečem
fas, indecl.  pravo; fas est  prav(o)
je, dovoljeno ječ fari)
fascis is m.  zvezek; plur. fasces,
fasci = butare šibja, ki so jih
nosili liktorji pred najvišimi
oblastniki rimskimi
fateor 2,fassussum  priznam, povem
fautor bris  zaščitnik, pokrovitelj
(favire)

faveo  2, favi, fautum  naklonjen
sem ( fautor )

favor bris  naklonjenost, prijazen
( favSre )

FehVuorius  (namr. mensis ) i  fe¬
bruar, svečan
feles is  mačka

felicitus atis  sreča, srečnost, (felix)
felix icis  srečen; felicia iutn
srečne reči, sreča
femina ae  žena, samica
fere, adv.  skoro

ferinus  3 zverinski: ca.ro ferina
divjačina (ferus)

ferio  4, —, — udarim (v kaj),
po-, u-bijem

Wiesthalor, Lnt. vadbe II

G

82

fero ferre, tuli, latum  (pre)nesem
(-našam), nosim; pravim, po¬
ročam; auxilium (opem) f.  po¬
moč prinesem = pomagam;
sententiam f.  sodbo izrečem;
solacium f.  tolažim; arma contra
aliguem f.  orožje vzdignem (za
orožje primem) zoper koga =
bojujem se s kom; signa ferre
zastave vzdigniti == napotiti se,
odpotovati ; passiferor  sučem se
ferdx ocis  divji, bojevit {ferus)
ferreus  3 železen (ferrum)
ferrum i  železo
fertilis e  rodoviten {ferre)
ferus  3 divji; fera  (namr. bestia)
divja zver(ina)
fervidus  žareč, vroč fervire)
fessits  3 utrujen, potrt (fat-igare)
festus  3 prazničen, slovesen; diesf.
praznik

fetus us  (rojenje); mladič(i)
Fidenates ium  Fidenci (prebivalci
sabinskega mesta Fidenae aruin )
fides ium  strune
fldo  3, fisus sum  zaupam
fidus  3 zvest
filia ae  hči (filius )
filius i  sin {filia)
findo  3, fidi, fissum  cepim, (raz)-
koljem

fingo  3, finxi, fidum  ustvarjam,
upodabljam, izobražujem
finis is m.  konec; plur.  meje, de¬
žela, ozemlje, zemlja
finio  4 končam {finis)
fio,fieri,factus sum  po-, na-stanem,
pri-, z-godim se

firmus  3 trden, močen; slalen,
stanoviten

Flaminius i (Gdius [1] F.)  ob¬
lastnik rimski (223)
flamma ae  plamen
fledo  3, flexi, flexum  krenem, pri¬
pognem

fletus  MS jok (flere)

flexilis e  gibek, gibčen (fectere )

fioreo  2, ui, ■— cvetem; slovim (flss)
flos, floris  cvetlica {Jlsrere)
flumen inis  reka {fluere, fluvius)
fluo  3, fluxi, fiuxum  tečem (flumen,
fluvius)

fluvius i  reka ( fluere , flumen)
focus i  ognjišče f ovire)
foedus er is  z(a)veza, pogodba
( fldere)

fo/iiim i  list, plur. —  listje
fdns,fontis m.  studenec; vir (fundere)
foris, adv.  vne, na ptujem
forma ae  podoba, oblika, postava,
lepota

fortasse, adv.  morda
fortis e  hraber, pogumen ( fortimds )
fortitudo inis  hrabrost, srčnost.,
junaštvo

fortuna ae  sreča, usoda; plur.  =
imetek (ferre)

fortunatus  3 (o)srečen ( fortuna )
forum i  trg (foris)
foveo  2, fovi, fotum  grejem, gojim
fragilis e  zlomljiv; minljiv, opo-
t.OČen fr ang ere)

frango  3, fr egi, frddum  (z)lomim;

potrem, pobijem, ukrotim
frater tris  brat

fraus, fraudis  prevara, goljufija
fremo  3, ui, (itum)  mrmram;

besnim, divjam
freno  1 brzdam (frmum)
frenum i  uzda, plur.frena  in freni
drum

frico  1, ui, fridum (fricdtum)
drgnem

frigeo  2, frlxi,  — prezebam,
mrznem, frigus)
frigidus  3 mrzel ( frigus )
frigo  3, ffixi, fridum  pražim,sušim
frigus oris  mraz (frigire)
frbns, frontis  čelo
frudus us  pridelek (poljski), sad;
plur.  sadje

frugalitas atis  zmernost, vrlost,
moštvo (friigi)

fruges um  poljski pridelki; dobiček,
Užitek (friigi-fer)

83

frugi, indecl.  vrl, pošten
frugi-fer  3 plodonosen, rodoviten
(frUges, ferre )

frumentor  1 žito (živež) priskr-
bujem, idem po žito (živež)
( frumentum )

frumentum i  žito; plur. =  žitne
vrste, poljski pridelki
fruor  3 ,fructus (fruitus) sum (re)
uživam

frustra, adv.  zastonj (fraus)
fuga ae  beg ( 'fugUre)
fugio  3, fugi, (fugiturus)  bežim;
f aliguem  bežim pred kom, - od
koga, izbegavam kaj, ogibljem
se česa; fugit me  motim se,
neznano mi je {fuga)
figo  1 zapodim -, poženem v beg
(fuga)

fulcio  4, fulsi, fultum  podprem
fulgeo  2, fulsi,  — blesketam -,
svetim se, žarim, sijem ( fulgur )
fulgur uriš  blisk ( fulgere )
fulgurat  1 bliska se (fulgur)
fulmen inis  strela, blisk ( fulgere )
fulminat  1 (za) bliska se (fulmen)
fulvus  3 rumen
fumus i  dim

funditus adv.  iz dna, po vsem
fundo  3, fudi, fusum  lijem; raz¬
kropim, potolčem ( profundus )
fungor  3, functus sum (re)  oprav¬
ljam, izvršujem, gojim
fur, furis  tat (ferre)
furens entis (partcp.  gl. furo 3)
besen ( furor ).

G.

G.  kratica za predimek rimski
Gaius i

galea ae  čelada (navadno iz usnja)
Gallia ae  (zd. Francosko)
gallma ae  kokoš ( gallus )
gallinaceus  3 kurji (gallma)

Gallus i  (lallec
gallus i  petelin (gallma)
Gangmedes is  točaj božji

gaudeo  2, gavlsus sum (re)  radu-
jem -, veselim se (česa, o čem)
(gaudium)

gaudium i  veselje, radosl (gaudere)
gelu us  hud mraz
gemo  3, ui, itum  ječim, stokam,
vzdihujem

gens, gentis  (na)rod, pleme
genu us  koleno

genus eris  vrsta, pleme, rod (gignere)
Germdnia ae  (zd. Nemčija)
Germanus i  German
gero  3, gessi, gestam  nesem (nosim),
imam; bellum g. cum aligud
vojsko (vojujem) imam -, boj
bijem -, vojskujem se s kom;
magistratus g.  državne službe
opravljam; res g.  dela zvršujem
(-im); me gero  obnašam se
gesto  1 nosim (gerere)

Gigas antis  Gigant (velikan)
gigno  3, genui, genitum  rodim;

gignitur  rodi se = raste
gladiator oris  mečeborec, gladiator
(gladms)

gladius i  (kratek) meč
glans, glandis  želod
glis, gliris m.  polh
gloria ae  slava ( gloriosus )
glorior  1 baham -, ponašam se
(gloria)

Gn.  kratica za predimek rimski
Gnaeus i

Gnaeus i  predimek rimski
Gordius i  kralj gordijski (v veliki
Frygiji)

grddior  3, gressus sum  grem, sto¬
pam

Graecia ae  (zd. Grška)

Graecus  3 grški; subst.  Grk (Graecia)
grdmen inis  trava
grdmineus  3 traven, travnat ( gramen )
grammatice es (grammatica ae)
jezikoznanstvo, slovnica
gratia ae  milost; priljubljenost,
prijateljstvo; hvala, hvaležnost
( grUtus )

gratulor  1 čestitam (grutus)

6 *

84


gratus  3 prijeten, dopadljiv; hva¬
ležen ( grntia )

gravis e  težek (na vago); važen,
hud, močen
grex, gregis  čreda
gubernator oris  krmar ( gubernure ).

H.

Habeo  2, ni, itum  imam
habito  1 stanujem, (pre)hivam
habitus us  oprava, obleka ( hnbvre )
Haednt orum  Haeduvci (pleme
gallsko)

haereo 2, haesi, haesum  visim,
(ob)ličim; haeret milu aliguid
in memoria  hranim kaj v spo¬
minu, dobro pametim
Hamilcar a,ris  Hannibalov oče
humus i  trnek

Hannibal alis  vojskovodja kartha-
ginski (216)

Hanno onis  boljar karthaginski
(za Hannibala)

Harpagus i  plemenit Medeč
Hdsdrubal alis  vojskovodja kar-
thaginski (228)
kasta ae  sulica
haud, adv.  ne

haurio  4, hausi, haustum  črpam,
zajemam, pijem; ore h.  po¬
goltnem

Hector oris  junak trojski
Helena ae  spart. kralja Menelaja
soproga

Hellespontus l  Hellespont (zdaj
Dardanelle)

Ilelvetia ae  (zdaj Švica)

Helvetius i  Helvečan ( Helvstia )
herba ae  zel, rastlina
Hercules is  polubog grški
Herddotus i,  zgodopisec grški (428)
hibernus  3 zimski; hiberna orum
(namr. castra ) zimovnik
liic, adv.  lu(kaj)
hiemo  1 prezimujem ( htems )
hiems, hiemis  zima
Hiero onis  kralj syrakuški (470)

hilaris e  in hilarus  3 vesel, dobre
volje

Hippids ae  sofist elidski (Sokratov
vrstnik)

hirundo inis  lastovica
Hispania ae  (zdaj Špansko)
HispUnus i  Ilispanec (Hispania)
historia ae  zgodovina, povestnica
historicus i  zgodopisec, zgodovinar
( historia )

lio-die, adv.  danes (hoc-die)
Homerus i  pesnik grški
komo inis  človek, plur.  ljudje
honestus  3 časten (častit.), pošten,
dostojen (honos)
honor (os) bris  čast.
libra ae  ura

Horatius i; a) Marcus (i) H.
Cocles itis  junak rimski (508);
b) Quintus (l) H. Flaccus i
pesnik rimski (f 8)
horrendus  3 grozen, strašen,

{horrere)

horribilis e  grozovit, strahovit
(horror)

horror bris  groza, strah
hortor  1 hrabrim, vzbujam, iz-
podbadam
hortus i  vrt,
hospes itis  plujec, gost
hospitdlis e  gostoljuben {hospes)
hostis is  (državen) sovražnik
humanus  3 človeški {komo)
humus i f  zemlja, prst (-i); tla
(Jtorno).

i.

Iccceo  2, ui (iaciturus)  ležim (za¬
nemarjen)

iam, adv.  že; iam non  že ne več

Ianus l  staroitalski bog

ibi, adv.  tam(kaj), ondi

Icarus t  Daedalov sin

ico  3, id, ictum  zadenem, udarim:

foedus l.  sklenem zavezo
id-eo, adv.  zato
idbneus  3, pripraven, ugoden
iecur, iecoris  in iecinoris  jetra

85

'ujitur, coni.  tedaj, torej
i-gnavus  3 len, strašljiv (i-gnavia)
Ignis is m.  ogenj
igni-vomus  3 ognjebljuven (ignis,
vomere )

i-gnominia ae  sramota, zasramo¬
vanje (namen)

i-gnoro  1 ne vem, ne znam
i-gnosco  3, gnovi, gnotum  odpustim
i-gnotus  3 neznan ( i-gnoscere )

Ulic, adv.  tamkaj, ondekaj (Ule)
Mine, adv.  od tamkaj (Ule)
il-lino  3, Hlevi, Ulitim  po-, na¬
mažem, prevlečem (in, linere)
Ulile, adv.  tjekaj (ille)
il-lucescit  3, il-luxit  (za)svita se,
(z)dani se (in, lux)

U-lustris e  imeniten, odličen, slaven
(in, lux)

iniagd inis  podoba (i mit ari)
im-becillus  3 slaboten
im-bellis e  nebojevit. (bellum)
irnber bris  ploha, dež
hn-berbis e  golobrad ( barba )
irn-buo  3, ui, uturn  napojim, na¬
vdam (irnber,

imitor  1 posnemam (imugo)
im-manis e  grozovit, nečloveški
im-medicabilis e  neozdravljiv, ne-
zaceljiv (medlrl, medicus)
Un-mensus  3 neizmeren (metin)

im-meritd  nezasluženo, po krivici
(meritum)

Un-mobilis e  nepremičen (movire)
im-molo  1 darujem (kot žrtvo),
žrtvujem

ini-mortalis e  nesmrten, neumrljiv

(mori, more)

Un-mortalitds atis  nesmrtnost,

(immortalis)

im-mundus  3 nečist, nesnažen
Un-par pariš  nejednak
m-pediinentuni i  zadržek, ovira
(impedlre)

l) n-pedio  4, zapletem ; zadržujem,
oviram (pes)

un-pello  3, puli, pulsum  naženem
(-ganjam), zapeljem, primoram

im-perdtor oris  poveljnik, vojsko¬
vodja; cesar (im-perare)
im-pentus  3 neizkušen, neizveden,
neveden

im-perium i  poveljstvo, povelj-
ništvo, vladarstvo (imperator, im-
perUre)

im-pero  1 zapove(duje)m, ukazu¬
jem, vladam (parUre)
im-petus us  napad (petere)
im-pietds dtis  brezbožnost, (im-pius)
im-pingo  3, pegi, pdeturn  udarim
(zoper kaj), vržem, poženem
(in, pangere )

im-pius  3 brezbožen; nehvaležen
im-plico  1 , avi, atum  in ui, itum
zamotam ; gravi morbo implicor
hudo zbolim

im-ploro  1 , prosim, nazivljem
im-pono  3, posul, positum  naložim
(-lagam)

im-porto  1 vpeljem, uvažam
im-probus  3 nepošten, brezbožen
im-proviso, adv.  nenadoma (pro,
vidSre )

im-pudens entis  nesramen (pudet)
im-pune, adv.  brez kazni, svobodno
(pumre, poena)

imus  3 = infimus  3
in, praep. c. acc.  na vprašanje
kam?  c. ablat-  na vprašanje
kje?  v, na, pri, do, zoper; in
XXX dies  na (za) 30 dnij
in-cendium i  požar (in-cendere)
in-cendo  3, cendi, censum  zažgem,
vnamem (in-cendium)
in-certus  3 negotov, nezanesljiv
in-cesso  3, ivi, itum  napadem
in-CČSSUS US  hoja (in-cedere)

in-cido  3, cidi,  — padem v (na)
kaj, naletim, zabredem; inc. in
alieuius suspicibnem  sum zažene
kdo na-me (cadere)
in-cipio  3, cepi, ceptum  začnem

(capere)

in-cito  1 naženem, priganjam, iz-
podbodem (-badam), dražim

(cilre)

in-clmo  1 nagnem

86

in-clitus  3 slaven, slavnoznan
in-cludo  3, duši, clusum  za-,
oklenem, zaprem, zajamem

(claudere)

in-cor-ruptus  3 nepokvarjen ( cor-

rutnpere)

in-credibilis e  neverjeten ( credere )
in-crepo  1 ui, itmn  (za)brenke-
čem, (za)rožljam, (po)karam
inde, adv.  odtodi (is)
in-dicium i  naznanilo, ovadba,
dokaz ( in-dicdre)

in-dico  1 naznanjam ( in-dicium )
in-dignus  3 nevreden
indigeo  2, ui,  — potreben sem
(česa)

in-doctus  3 neučen, neizobražen
(docSre)

indoles is  zmožnost, nadarjenost
in-domitus  3 neukročen (donmre)
indulgeo  2, dulsi (dultum)  ugajam
ustrezam, puščam komu voljo
ind-uo  3, ui, utum  obujem, oble¬
čem ; ind. moreš  poprimem se
šeg; indutus  3 opravljen (ex-uere)
Indus i  Ind

industria ae  delavnost, marljivost
(industrius)

indutiae arum  premirje
in-eo ire, ii, itum  nastopim, za¬
čnem (-čenjam) se
in-ermis e  in in-ermus  3 neob¬
orožen (arina)

in-ers ertis  len, (o rekah) počasno
tekoč ( ars )

in-famis e  slaboglasen, brezčasten
(farna)

in-fans antis  (še negovoreč) otrok
(fari)

m-fectus  3 nestorjen ( facere )
in-feri (dii) orum  podzemeljčani;
podzemelje

in-fero ferre, in-tuli, il-latum  ne¬
sem -, položim v kaj; bellum
inf. alicui  z vojsko idem na
koga, - primem koga
in-figo  3, fixi, fixum (rei)  vsa¬
dim v kaj

infimus  3 najdolenji, najnižji

in-fitior  1 tajim, zanik(av)am
in-fluo  3, fiuxi, fluxum  izlivam
se, odtekam

in-fodio  3, fodi, fossum  zagrebem,
za-, pokopljem
infra praep. c. acc.  pod
in-fundo  3, fudi, fusimi  vlijem
in-gemisco  3, gemui,  — vzdihnem
(i gemere )

in-genium i  zmožnost, nadarjenost.,
duh, razum (glgnere)
in-gens entis  ogromen, silen (glgnere)
in-genuus  3 svobodno rojen, ple¬
menit (glgnere)

in-gredior  3, gressus sam (rem)
stopim -, vstopim -, pridem v
(na) kaj ( gradior )

in-honestus  3 nepošten, nesramen
(konus)

in-humatus  3 nepokopan (humus,

humtire)

in-icio  3, ieci, iectum  vržem
kam; timorem alicui  prizadenem,
vzbudim, navdam (s čim) ( iacere )
in-imicitia ae  (navadno plur.)  ne-
prijateljstvo, sovraštvo (in  -imlcus )
in-imicus  3 neprijazen, sovražen;

subst.  neprijatelj(ica)
in-iguus  3 krivičen ( aeguus )
in-itium i  začetek (in-ire)
in-iuria ae  krivica, krivičnost;

iniuria  po krivici (ius)
in-iussu  brez povelja (iubere)
in-iustus  3 nepravičen, krivičen

(ius)_

in-nocens entis  nedolžen, nesebičen,
pošten(jak) ( nocere )
in-nocentia ae  nedolžnost, pošte¬
nost, nesebičnost (in-nocens)
in-noxius  3 neškodljiv ( nocere )
in-ops opis  reven (revež), siro¬
mašen (siromak) (opes)
in-primis (— in primis  med pr¬
vimi), pred vsem, najpred, po¬
sebno, zlasti
inguam  dejem, rečem
in-sania ae  blaznost (sanus)
in-scriptio onis  napis (in-scrlbere)

87

in-sedum i  žužek, žuželka (*»-
sectire)

in-sero  3, serui, sertum (aliquid
alicui rei)  vtaknem (vtikam) kaj
v kako reč

m-sero  3, sevi, situm  vsadim;

insitus  3 vsajen, prirojen
in-sidiae arurn  zaseda, zalezovanje
( sedere )

in-sidior  1 (alicui)  zalezujem koga
( insidiae)

in-signis e  razločen, odličen, po¬
seben (signum)

in-sipiens entis  nemoder, nespa¬
meten; subst.  bedak, neumnež
( sapere, sapiens)

in-solens entis  prevzeten, ohol,
ošaben (soUre)

m-stituo  3, ui, utuin  napravim;

nakanim, odločim (se) (. statuere )
in-stitutum i  uredba, ustanova
( In-stituere )

in-sto  1, stiti (— stdturus, alicui)
pritiskam, privijam, trdo pri¬
jemljem koga

in-struo  3, struxi, structum  pre¬
skrbim, opravim (i instrumentnim)
insula ae  otok

in-sum, in-esse, fui  sem tičim
(v čem)

intel-lego  3, lexi, lectum  uvidim,
izprevidim, razumem (i inter-legere)
in-tendo  3, tendi, tentum  napnem
inter, praep. c. acc.  med
inter-dico  3, dixi, dictum  prepo¬
vem; aqud et igni int. alicui
prepovem komu vodo in ogenj
== izobčim ga

inter-diu, adv.  po dnevi ( dies)
inter-dum, adv.  včasih
inter-eo ire, ii, itum  poginem,
umrem

inter-ficio  3, feci, fectum  usmrtim,
uhijem, umorim (, facere)
interim, adv.  med tem, ta čas (inter)
mter-imo  3, emi, emptum  usmrtim,
ubijem, umorim, uničim ( emere)
inter-itus us  pogin, smrt (inter-lre)
inter-pres pretiš  tolmač

inter-rogo  1 vprašam
inter-rumpo  3, rupi, ruptum  raz¬
trgam, poderem

inter-sum esse,fui (rei)  sem vmes;
udeležujem se (česa); inter-est
esse, fuit  na tem je
in-trepidus  3 neoplašen, brez
strahu ( trepidure )
intro  1 v-, pri-stopim
in-tueor  2, tuitus sum  (po)gledam,
ozrem se (na kaj)
in-utilis e  nekoristen, neporaben
(uti)

in-vado  3, vasi, vdsum  napadem,
lotim se, prevzamem
in-veho  3, vexi, vectum  vpeljem,
dovezem, prinesem; invehor  3,
vedus sum (in aliguem)  napa¬
dem, oštejem (-števam), znosim
se (nad kom)

in-venio  4, veni, ventum  (iz)najdem,
izumem (• in-ventor)
in-ventio onis  (iz)najdba (in-venire)
in-ventor oris  iznajdnik, izumnik
( in-vemre )

in-vidia ae  zavist, rnržnja, so¬
vraštvo (in-vidSre)
in-visus  zopern, mrzek ( in-videre )
in-vito  1 povabim
in-vitus  3 zoper voljo, nerad
iocosus  3 šaljiv, dobrovoljen, vesel
( iocus )

iocus i, plur. ioci  in ioca orum
šala

Iphicrates is  vojskovodja athenski
(360)

ir a- ae  jeza

iracundia ae  togota, togotnost (ira)
irascor  3, (perf. sus-censui ) jezim
se (nad kom) (ira)
iratus  3 jezen, razsrjen (ira, trasa)
Iris is (idis)  boginja mavrice
ir-repo  3, repsi, reptum  zlezem
(v kaj)

ir-re-vocabilis e  neprekličen, ne¬
oporečen (■ vocUre)

Isthmus l  medmorje (zlasti ko¬
ri n thsko)

88

ita, adv.  tako
Italia ae  (zd. Laško)

Italicus  3 italski ( Italia )

Itague, coni.  tedaj, torej, zato (ita)
iter, itineris n.  pot
iterum, adv.  drugič (is)

Ithaca ae  otok grški
iuba ae  griva

iabeo  2, iussi, iussum  zapovem,
zaukažem, velim
iucundus  3 prijeten
iudex icis  sodnik ( iudicure )
iudicium i  sodba, menenje, nazor
( ius-dicium )

iudico  1 sodim, razsojam (ius-dico;
iudex)

iugeruni i, plur. iugera um  (rimski)
oral (= V.i hektara)
iugum i  igo, jarem; i. montis  sleme,
vrh g.

Iugurtha ae  kralj numidski (110)
Iulius  3 ime rodbine rimske
luno dnis  Junona, Juppitrova
soproga

luppiter, loviš  najviši bog rimski
Iura ae  gorovje gallsko
iuro  1 prisežem (-sezam), (za)
rotim se; iurdtus  3 prisegši (»s«)
ius, iuris  pravo, pravica; iure  po
pravici

iussu  na povelje (Mere)
iustitia ae  pravičnost, pravica

(iustus)

iustus  3 pravičen (ius)
iuvenis is  mladenič (iuventus)
iuvo  1, iuvi, iutum (aliguem)  po¬
magam (komu); iuvat me  veseli
me, dopada mi

iuxta, praep. c. acc.  poleg, tik,
blizu, zraven.

L.

L.  kratica za predimek rimski
Lucius i

labe-facio  3, feci,factum  (o)majem,
pretresem, prekucnem (labi, fa-
cere)

Labienus i  podpoveljnik Caesarjev
v Galliji (55)

labor  3, lapsus sum  opolznem,
omahnem, padem, zabredem,
grešim

labor oris  delo, trud(oljubivost),
težava

lac, lactis  mleko
labrum i  ustnica
Lacedaemon onis  mesto pelopon-
neško (Sparta)

Lacedaemonms  3 lacedaemonski;

subst.  Lacedaemonec
lacero  1 (raz)mesarim; sramotim

(lacer)

lacesso  3, ivi, itum  (raz)dražim
lacrima ae  solza
lacus us  jezero

laedo  3, laesi, laesum  kvarim,
uvredim, poškodujem, žalim
Laelius i (Gaius i),  Scipijona
mlajšega prijatelj, oblastnik
rimski (140)

laetor  1 veselim se (laetus)
lambo  3, lambi, ■ —- ližem
lana ae  volna
Lanuvium i  mesto latijsko
Laocodn ontis,  svečenik Neptunov
lapis idis m.  kamen, miljnik
largior  4 (obilno) darujem, po¬
darim

largus  3 obilen (largiri)
lateo  2, ui,  — skrit sem
later eris  opeka

Latinus  3 latinski; subst.  Lalinec
Latium i  dežela italska
Latmus i  gora karijska
Latona ae  mati Apoll. in Diane
latrdcinor  1 ropam (latro)
latus eris  stran, bok
laudo  1 (po)hvalim (laus)
laurus us  in i  lavor(ika)
laus, laudis  hvala, slava, čast
(laudUre)

lavo  1, lavi, lautum (lotum, lava-
tum)  umijem (umivam), kopljem
(se)

leaena ae  levinja (leo)

89

lectid onis  branje, berilo {legere)
legatio dnis  poslanstvo ( 1 legutus )
Lgatus i  poslanec; podpoveljnik
legid dnis  legija (oddelek rimske
vojne, 3000—6000 mož) {legere)
lego  3, legi, lecturn  berem, na¬
biram, (trgam)

Lemannus i (lacus)  lemannsko ali
genavsko jezero
Lemnus i  otok grški.
lentus  3 počasen
leo dnis  lev

Leonidas ae  kralj spartski (480)
lepor oris  ličnost, milina
lepus oris c.  zajec
Lesbius  3 lesbovski; suh st.  Les-
bljan(ka)

Lethe es  reka podzemeljska
Leuctra orum n.  Leuktra (e), mesto
boeotsko

Leuctricus  3 leukterski ( Leuctra )
Leviš e  lahek (na vago), neznaten
levitas atis  lahkota; lahkomiselnost
{leviš)

lex, legis  zakon, postava
libens entis  rad (libet)

Liber eri  rimski bog vina
liber  3 prost, svoboden
liber bri  knjiga

liberalise  plemenit; darežljiv (liber)
liberalitas atis  darežljivost, rado¬
darnost (liber, Uberttlis)
liberi ornm . otroci (liber  3)
liber o  1 oprostim, osvobodim (liber)
libertas atis  prostost, svoboda (liber)
Ubet  2, uit  in itum est  ljubi -,
raci se mi

libra ae  (rimski) funt (blizu 327
gram m o v)

liceor  2, licitus sum  ponudim
(-nujam) na kaj, obljubim
Hcet  2, uit  in licitum est  svo¬
bodno -, dovoljeno je
iicet, coni.  naj-si

Licinius (i) Štolo onis  narodni
tribun rimski (376)
lictor oris  liktor (služabnik višjih
oblastnikov rimskih)

ligneus  3 lesen (lignum)
lignum i  les, plur.  drva
ligo onis m.  motika
Uma ae  pila

limus  3 napoševen, škileč
linea ae  črta; vitima l. —  mej-
nica, konec
lingua ae  jezik
lino  3, levi, litum  (na)mažem
linter tris f.  čoln
liguet  2, licuit  jasno je
lis litis  prepir, pravda
litigo  1 prepiram -, pričkam se
(lis)

littera ae  črka; plur.  pismo; zna¬
nosti, vede
litus oris  obrežje
Livius i (Titus [i] L.)  zgodopisec
rimski (f 16 po Kr.)
locus l  kraj, mesto; plur. loči
orum  mesta, strani, oddelki v
knjigi, loca orum  mesta, kraji
(na zemlji)

longitudo inis  dolgost, dolžina
(longus)

longus  3 dolg

loguor  3, locutus sum  govorim
luceo  2, luxi,  — svetim se (lwc)
Lucullus i (Ludus [i] Licinius [i]
L.)  vojskovodja rimski (87)
lUdibrium i  zasmeh(ovanje), za-
sramba ( ludus, ferre)

-ludicra, crum  (brez mask ul.) krat¬
kočasen (ludus)

lumen inis  luč; lumina oculorum
luč OČij = vid (lucere)
luna ae  luna, mesec; Luna ae
rimska boginja meseca (lux)
lunula ae  lunica (ženski okras)

(luna)

lupus i  volk (lupa)
luscinia ae  slavec
luSUS US  igra ( ludere )
lux, lucis  luč; prima like  z dne¬
vom, ob svitu; suh primarn
lucern  o zori (lucere)
luxuria ae  in luxuries ei  razkoš¬
nost, nasladnost, potratnost

90

llixuridsus  3 razkošen, nasladen,
potraten (luxuria)

Lgcurgus i  zakonodajec spartski
'(817)

Lgclia ae  dežela maloazijska
lynx, hjncis  ris
Igra ae  lyra.

M.

M.  kratica za predimek rimski
Marcus i

M.’  kratica za predimek rimski
Manius i

Mdcedo onis  Macedonec
macto  1 (za)koljem
maculo  1 omadežujem
Maecenas atis (Gaius [i] Ciinim [i]
M.)  vitez rimski (f 8)
maereo  2 žalujem
mag is, adv.  bolj, več (magnus)
magister tri  učitelj; m. eguitum
poveljnik konjeništva (magis)
magistratus us  oblastvo, gosposka;

držav, služba;oblastnik ( magister)
magni-jicus  3 veličasten, veliko-
lepen (magnus, facere)
magnitudo inis  velikost (magnus)
mdgn-opere (magno ■ opere), adv.
zelo

magnus  3 velik

Maharbal alis  poveljnik Hanni-
balovega konjeništva
mdiestas atis  velikost, vzvišenost
veličanstvo ( muius )
mdidres um  predniki (maior)
maU-dicus  3 opravljiv, sramolilen
(male-dtcere)

maU-volus  3 zlohoten, zaviden
(male-volo)

malitidsus  3 zloben, hudoben, po-
tuhnen (malus)

milo, malte, malui  raji hočem
malum i  jabolko
malus i  jablan

malus  3 zloben, hud(oben), slab;
subst.: malus i  hudobnež; ma¬
lum i  zlo, nesreča, nezgoda

Mamercus i  vojskovodja italski
Mancinus i (Gaius [i] Hostilius
[i] M.)  oblastnik rimski (136)
mandatum l  naročilo, povelje

(mandHre, mamiš)

mando  3, mandi, mansum  žvečim
mane  zgodaj, zjutraj, a mane ad
vesperam  od davi do drevi
maneo  2, niansi, mansum  ostanem
mani-festus  3 očividen, jasen
(manus, fendere)

Manlius (i) Torguatus i  poveljnik
rimskega gradu (390)
man-sue-facio 3,feci,factum  (u)kro-
tim, podomačim (manus, suescere)
man-suesco  3, suevi, suetum  ukro¬
tim -, podomačim se (manus)
Mantinea ae  mesto arkadsko
manus us  roka
Marathbn onis  trg attiški
Marathonius  3 marathonski (pri
Marathonu)

Marcellus i (Marcus [i] Claudius
[i] M.)  oblastnik rimski (215)
Marcius  3 ime rodbine rimske
mar e is  morje

Marius i (Gaius [i] M.)  sedmič
konsul 1. 86

marmor oris n.  mramor
Mars, Mdrtis  vojni bog rimski
Marsicus  3 marsovski (Marši brum
pleme italsko v Latiji)
mas, maris  samec
Masinissa ae  kralj numidski (j 149)
mater tris  mati
materia ae  snov; vzrok
mdtrimonium i  zakon (mater)
mdturus  3 zrel

mdxime, adv.  največ, najbolj, zelo
(magnus)

medeor  2, — (alicui ret)  (o)zdra-
vim (medicus)

medicamen inis  zdravilo, lek (me-
clicuSj med eri)

medicina ae  zdravilo; zdravništvo
(medicus, meden)
medicus i  zdravnik (meden)
medius  3 srednji

meditor  1 premišljam, nameravam

91

Medus  3 inedski; subst.  Med(ec)
s  Medusa ae  najgrozniša izmed 3
) Gorgonk; po njenem pogledu

je človek okamenel
Megacles is  imeniten plemenitaš
athenski

f nd )  mellis  med (-u)

Melpdmene es  Musa pesništva
membrum i  ud

memini meminisse  pomnim (kaj),
spominjam se (česa)
memor oris  pomneč, pomljiv, pa-
meteč (dobrega spom.) ( memorid )
Memoria ae  spomin (memor)
Mendacium i  laž ( mendux )
mendax acis  lažniv(ec) ( meiitm )
mendicus  3 beraški; subst.  berač
Menelaus i  kralj spartski
mens, mentis  pamet, (raz)um, duh,
duša, srce ( meminisse )

Wensa ae  miza; m. secunda  po¬
obedek)

mensis is m.  mesec
Mentior  4 lažem ( mendUx, mendacium.)
meo  1 grem, hodim
»terces edis  plača, plačilo
mercor  1 kupim (-ujem) (mercutor,
mene)

mereor  2, itus sum  zaslužim; m.
de aliquo  zaslug si pridobi(va)m
za (o) k.; bene meritus  zelo
zaslužen za (o)
merges itis f.  snop ,
men-dies ei  poldan ( medius-dies )

»leritum i  zasluga; meritd  po
zaslugi, po pravici (merm)
nietior  4, mensus sum  merim
( mensa, mSnsis )

Meto  3, (messui, messem feci),
messum  žanjem, kosim
Metuo  3, tli,  — (aliguid)  bojim
se (česa) ( metus )

'Mico  1, ui,  — migljam, trepam,
(za)bliščim se
Mile s itis  vojak

Milesius  3 miletski; subst.  Milečan
(iz Mileta doma)

Militdris e  vojaški ( militia )

militia ae  vojna služba; donu mili-
tiaegue  o miru in vojski ( miles )
Miltiades is  vojskovodja athenski
(490)

minae drum  groženje, grožnje

(min Uri)

minax acis  grozeč ( minun )
Minerva ae  rim. boginja modrosti
ministerium i  služba, opravilo,
delo (minister)

ministra ae  strežnica, pomočnica
(minister, ministrUre)

ministro  1 strežem; pbcula m.  k.

nalivam (minister, -tra)
minitor  1 žugam, pretim (minun,
minae)

minor  1 žugam, pretim (minae)
Minucius (i) Rufus i  poveljnik
konjeništva za Fabija diktatorja
minuo  3, ui, utum  (z)manjšam
(minus)

minus, adv.  manj
mir us  3 čuden, čudovit (mirun)
misceo  2, miscui, mixtum  po -,
(z-)mešam

miser  3 nesrečen, reven, žalosten
misereor  2, itus sum  usmilim se
(česa)

miseret  2, iturn est (ttlicuius)  smili
se mi (kdo)

miseri-cordia ae  usmiljenje, milost
(miser, cor)

mitesco  3, — , — krotek postanem,
ublažim se (mitis)

Mithridates is,  kralj pontski (80)
mitto  3, miši, missum  pošljem
(pošiljam)

mobilis e  premičen; omahljiv, izpre-
menljiv, nestanoviten, (movere)
moderatus  3 vzdržljiv, zmeren

(modus, moderUri)
modestus  3 skromen (modus)
modius i  (rimski) vagan (= 1 / 4
mernika)

modulus i  merica, mera (modus)
modo,adv.  le; nbn modo  — sed etiam
ne le (samo) — ampak tudi

92

modus i  način; qubqub modo  na
kateri koli način; nullo modo
(na noben način =) nikakor ne
moenia um  ozidje (murnre)
moles is  teža, gruča, nasip (motin)
inolestia ae  nadležnost, težava
( molestus )

molestus  3 nadležen, siten, težaven

(molestia)

molior  4 premičetn; snujem (moles)
mollis e  mehek, gibek
molo  3, ui, itum  meljem
Mola onis (Apollonius 1 M.)  sloveč
učitelj govorn., rodom Grk (88)
moneo  2, ui, itum  opominjam, (po)
svarim, opozorim
mons, montis m.  gora, hrib
mbnstro  1 kažem ( manire )
morbus i  bolezen (mori)
mordeo  2, momordi, morsum  gri¬
zem, (o vesti =) pečem
morim’  3, mortuus sum (moriturus)
umerjem (mors, morbus)
mors, mortis  smrt (mori)
mortalis e  smrten, umrljiv; subst.

smrtnik (= človek) (mori, mors)
mortuus  3 mrtev (mori)
mos, moriš  šega, navada; plur.
vedenje, značaj

motus us  gibanje; terme m.  potres
(movere)

moveo  2, mo vi, motum  ganem, pre¬
maknem (-mikam)
mox, adv.  kmalu

mulceo  2, mulsi, mulsuin  božam,
gladim

mulgeo  2, mulsi, miilsum  molzem
mulier eris  žena

multitudo inis  množica, sila; prosto
ljudstvo ( multus )
multo  1 kaznim
multus  3 mnog
mundanus i  zemljan (mundus)
mundus i  svet
munio  4 utrdim ( moenia )
munus eris  opravilo; dar
murus i  zid; plur.  zidovje
mus, muris c.  miš

Musa ae  rimsko-grška boginja
umetnostij

■mušice es  in mušica ae  glasba,
godba (Musa)

mutdbilis e  izpremenljiv, nestano¬
viten ( mature )

vuito  1 izpremenim, (za)menim
(-menjam)
mutus  3 nem.

N.

Nam, coni.  kajti

nanciscor  3, nactus (nanctus) sum
dobim (slučajno)

narratio onis  pripoved(ovanje),
povest (nUrrare)
narro  1 pripovedujem
nascor  3, natus sum  (na)rodim se,
na-, po-stajam; natus  3 rojen,
XV annos n.  15 let star; naU
orum  otroci; ante Christum
natum  pred rojenim Kristom =
pred Kristovim rojstvom
natalis e  rojsten; natalis  (namr.

dies ) is  rojstni dan (naša)
natib onis  (na)rod (nasci)
nato  1 plavam (mire)
natura ae  priroda, narava; natura
longus  3 po prirodi = prirod no
dolg (nasci)

nauta ae (== navita)  brodnik, mor¬
nar ( nttvis )

navigo  1 ladijam, jadram, plovem

(naris)

navis is  ladija (navigare, nauta)
ndvo  1 skrbno se pečam (s čim)
operam n. alicui ret  marljivo
se bavim s čim
ne, coni.  da ne; ne
ne  vpraš. partikula (ki se priveša),
ali, li

nebula ae  megla, hlap)
nec (neque), coni.  in ne, pa (tudi)
ne, niti; nec(neque) — nec(negue)
niti — niti; necne  (v vpra¬
šanjih) ali ne

1 ne-cesse est  potrebno je, mora se

93

n e-cessarius  3 (neizogibno) potre¬
ben ( ne-cesse )

neco  1 (kruto) usmrtim {nex)
ne-fas, indecl.  greh, krivica
ne </-legens entis  nemaren [nec-legere)
neg-legentia ae  nemarnost, nebriž-
nost. ( neg-legens )

neg-lego  3, lexi, Uctum  v nemar
puščam, zanemarjam
ne go  1 rečem da ne, tajim, za¬
li ika(va)m [ne-nio)
neg-otium i  opravek, posel [nec,
otium )

nemo (genet. nullTus, dat. vernim
(nulli), are. neminem, obl. nullZt),
nikdo, nihče {»e, komo)
nepds atis  vnuk

Nepds Zdiš (Cornelius  /7/ N.)  zgo-
dopisec rimski (40)

Neptunus i  rimski bog morja in
voda

neguam, indecl.  zanikaren, nič¬
vreden

ne-que  gl. nec

ne-gueo, quire, qnii (qulvi)  ne mo¬
rem

ne-quicquam, adv.  zastonj
NerZ) onis (Tiberius [1] Claudius [i]
N.)  cesar rimski (60 po Kr.)
ne-scio  4 ne vem, ne znam
Nestor oris  najstarejši junak grški
pred Trojo

ne-uter  3 nobeden (izmed obeh)
ne-ve, coni.  in da ne, niti da
niliil  ali ml  nič; nihilo minus  (za
nič manj) = pri vsem tem,
vendar

ni-mirum, adv.  vsakakor, seveda,
res da (ns-mirum)
nimis, adv.  preveč ( nimius )
nimius  3 prevelik [nimis)
ningit  3, ninxit  sneži (nix)
nisi j  coni.  ako (če) ne, razun
niteo  2, ui,  — bliščim -, svetim so
nitor  3, nixus (riisus) sum  napnem
(-penjam) se, prizadevam si;
summa ope n.  vse žile (moči)
napnem

nix, nivis  sneg
no, nčire  plavam ( nature )
nobilis e  imeniten, plemenit (noscere)
nobilitas atis  plemenitost [noscere,
nobilis)

nocens entis  škodljiv, kriv; subst.

krivec, hudodelnik (nocere)
noceo 2, ui, Hum  škodujem
noetu, adv.  po noči [nor, noeturnus)
noetua ae  sova [nox)
noeturnus  3 ponočen (nox)
nodus i  vozel

nolo, nZdle, nolui  nočem [ne-volo)
nomen inis  ime ( noscere)
nominZitim, adv.  po imenu, ime¬
noma [nomen)

nbmino  1 imenujem [nomen)
non, adv.  ne; nonne  ne-li? ali ne?
non-dum, adv.  še ne
non-nulli  3 ( sing. non nemo)  ne¬
kateri, marsikateri
nZm-nZmrguam, adv.  včasih
nosco  3 spoznavam; perf. novi
(po)znam, vem, suj)in. notum
( nStus )

nostras atis  našinec, naš rojak
[n oster)

Notimn Z  mesto jonsko
notus  3 znan [noscere)
novus  3 nov
nox, noetis  noč
n0xius  3 škodljiv [noxn, nocSre)
nubes is  oblak ( nabere )
nttbo  3, nupsi, nuptum (alicui)
zagrnem se (komu); (o)možim
se (s kom); filiam nuptum do
alicui  dam komu hčer za ženo
nudus  3 gol, nag
ntillus  nobeden [ng-ullus)
nuni,  vpraš. pariikula, mari, ali
mari, li

Numa (ae) Pompilius i  drugi kralj
rimski

Numantinus i  Numančan (prebi¬
valec hispanskega mesta Nu-
mantia ae)

niimen inis  volja božja, božanstvo

[nuere  kimniti)

94

numero  1 štejem {numerus)
numerus i  število, broj
Numida ae  Numidec (nar. afriški)
nummus i  penez, denar
num-quis? num-quid?  je-ii kdo?

je-li kaj?
nune, adv.  zdaj

nunquam, adv.  nikoli, nikdar {ne-
unquam)

nuntia ae  poročnica ( mntiure )
nuntio  1 naznanim (-njam) spo¬
ročim ( nuntia, nuntius)
nuntius i  sel; vest (= naznanilo)
( nuntiUre)

nuptiae arum  svatba, možitev
(n ubere)

nilsquam, adv.  nikjer (ne-usquam)
nTltus US  migljaj ( nuere, ntimen).

O.

O, interiect.  o

ob, praep. c. acc.  zavoljo, zaradi
ob-dormisco  3, nuvi, miturn  zaspim
( dormlre )

ob-duro  1 trd sem; iz-, pre-trpim
( durus, durUri)

ob-leeto  1 obradostim, razveselju¬
jem ( de-lectUre )

obUviscor  3, oblttus sum  (po)zabim
ob-ruo  3, rui, rutu/m  zasujem; vitils
obrutus  pogreznen v hudobije
ob-sideo 2, sedi, sessum  obsedem
(-am), obležem (-legam) {ob,
sedBre)

ob-sidio onis  obseda, oblega(nje)
{ob-sidere)

ob-stipesco  3, stipui,  — ostrmim
ob-sto  1 stiti, ( — staturus)  nasproti
(na poti) sem, oviram
ob-struo  3, struxi, structum  za¬
gradim, zadelam

ob-sum, ob-esse, of-fui  škodim
(-ujem)

ob-tempero  1 pokoren -, poslušen
sem ( tempus )

ob-tineo  2, tinui, tentum  v posesti
(oblasti) imam, zadobim, udržim

(tenPre)

ob-tundo  3, tudi, tusum (tunsum)
otopim

db-viam, adv.  naproti ( via )
ob-volvo  3, volvi, volutum  zagrnem
oc-casid onis  prilika, priložnost.

{ob, cadere)

6c-cidens  (namr. sol) entis  zahod
(= zahajajoče solnce) {ob, cadere )
oc-cido  3, cidi, casum  zapadem,
zaidem (po)ginem, minem {ob,
cadere; oc-cidens )

oc-cido  3, culi, cisum  u-, po-bi-
jem, usmrtim, umorim {ob, cae-
dere)

oc-culo  3, cului, cultum  skrijem;
oc-cultus  3 skrit, tajen {ob, celare;
elani)

oc-cumbo  3, cubui, cubitum  zgru¬
dim se, umerjem {ob, cubare)
oc-cupo  1 polastim se (česa), zgra¬
bim, po-, pre-padem {ob, cadere)
ocSanus i  svetovno morje, ocean
ocior ius  bržji, hitreji; superlat.

ocissimus  3 najbržji, najhitreji
Octdvianus i  oblastnik in poznejši
cesar (Augustus) rimski (f 14
po Kr.)

Octavius (i) Mamilius i  Tarqui-
nija Ošabnega zet
oculus i  oko

odi, odisse  sovražim, črtim
odium i  sovraštvo ( odisse )
of-fero, of-ferre, ob-tuli, ob-latmn
ponudim; o/. me  poda(je)m s &{ob)
of-ficium i  dolžnost {ob, facere)
olea ae  oljka

ol-facio  3, feci, faetum  duham,
voham {olive)
olim, adv.  nekedaj
Ohjmpius  3 olympski
Olijmpus i  gora thessalska, biva¬
lišče bogov

OUjnthus i  mesto macedonsko
o-mitto  3, miši, missum  opustim,
v nemar pustim (- puščam) (ob)
omnmo,adv.  popolnem, sploh {omnis)
omm-potens entis  vsemogočen
{omnis, posse)
omnis e  ves, vsak

95

°nus, cmeriš  breme
opera ae  delo, trud, služba {opus)
o-perio  4, perui, pertuni  pokrijem
(a-penre)

opinid onis  menenje, misel, vera
opis  (brez nominat..), opem, ope
pomo č;plur.opes um  moč, pre¬
moženje ; summd ope  na vso moč
oportet  2, uit  (po)treba potrebno
je, mora se

op-perior  4, pertus (peritus) suni
čakam, do-, pričakujem
op-peto  3, ivi (ii), itum  idem
nasproti; mortem opp.  pretrpim,
prestanem (smrt.)

0 p-pidanus i  meščan {< op-pidum)
op-pidum i  mesto
op-positus  3 nasproti postavljen,
- ležeč ( op-ponere)
op-primo  3, pressi, pressum  (po)-
tlačim, stiskam, zatrem, užugam,
preobvladam, ugonobim; (senec-
tute) oppressus  potrt, {ob, premere)
0 p-pugno  1 naskočim (-skakujem),
oblegam

opus eris  delo {opera)

°pto  1 želim
ora ae  breg {os)

oraculum i  proročišče; proroški
izrek, - odgovor {orare, smtor,
oratio)

oratio onis  govor ( orare , Bratov)
orator oris  govornik ( orare, oratio)
Orbis is m.  krog; o. terrarum  zem-
Ijekrog, vesoljni svet
ordior  4, drsus sum  začnem {ordo)
ordo inis m.  vrsta, red, stan
Orestes ae  in is,  sin Agamemnonov
Orgetorix igis  imeniten Helvečan
oriens  (namr. sol ) entis  vshod
(= vshajajoče solnce) {oviri)
origd inis  izvor, (iz)vir {oviri)
orior  4, ortus sum (oritiirus)  vsha-
jam, vzidem, nastanem, izviram,
rodim se {oriens)

ornamenturn i  (u)kras, dika {omare)
orno  1 krasim, o-, u-krasim, (po)-
veličam, proslavim (-slavljam)

dro  1 prosim, molim ( Bra-tor, -tio)
Orpheus i  pesnik grški
os, oris n.  usta, gobec; ustje
os, ossis n.  kost
Ossa ae f.  gora thessalska
os-tendo  3, tendi, tentum (tensum)
(po)kažem, razodenem, povem
{ob[s)-tendere)

otiosus  3 brezdelen (ptium)
otium i  brez-delica, -delnost {neg-
otium, otiosus)
ovile is  ovčjak {ovis)

Ovis is  Ovca {ovile)
ovum i  jajce.

P.

P.  kratica za predimek rimski
Publius i

pabulum i  krma, piča
paciscor  3, pactus sum  pogodim si
{pUx)

Padus 1  Pad (Po), reka italska
paedagdgus i  od gojitelj
paene, adv.  skoro
paenitet  2, uit me ret  kesam se
česa

Pallas adis  priimek Minervin
pallesco  3, pallui  bledim {pcdlidus)
pallium i  plašč
palma ae  dlan
paliis udis  močvirje
Pan, Panos (-is)  pastirski bog
panis is m.  kruh
papaver eris n.  mak
par, pariš  jednak, kos (komo)
parggraphus i f.  odstavek, paragraf
parco  3, peperci (parsurus)  štedim,
varčen sem, varčno ravnam s
čim, prizanesem (parsimBnia)
parens entis c.  oče (mati); plur.

parentes um (ium)  starši ( parere)
pareo  2, ui, itum  pokoren po¬
slušen sem, ubogam
paries ietis m.  stena
pario  3, peperi, partum  (po)rodim,
donašam; pridobi(va)m si; dva
parere  jajca valiti
Pariš idis  kraljevič trojski

96

Parius  3 parski (Parus)

Parndsus i  gora v Focidi
paro  1 pri-, na-pravljam, prido¬
bivani ; belhim p.  napravljam
se na vojsko; paratus  3 pri¬
pravljen

parri-cidium i  očetomorstvo (pater,
caedere)

pars, partis  del, stran
parsimbnia ae  varčnost { parcere )
parti-ceps cipis  deležen (pars, capere )
partim, adv.  deloma {pars)
partior  4 (raz)delim (pars)
parum, adv.  premalo, ne zadosti;

p. diu  prekratko
parmn-per, adv.  za malo časa
Parus (os) i  otok grški
parmis  3 majhen, mali
pdsco  3, pavi, pustimi  pasem;

puscor  pasem se (pastor)
passirn, adv.  na daleko; daleč okoli,
na vse strani (pandere)
passus us  korak, stopinja (pandere,
passirn)

pastor oris  pastir (pascere)
pastus us  paša (pascere)
pate-facio 3,feci, factum  (do)hodno
napravim, krčim; odprem, raz¬
krijem, razodenem ( patere )
pater tris  oče; p. familias  hišni
oče

paternus  3 očet.ov(ski) (pater)
patiens entis  potrpežljiv (pati)
patientia ae  potrpežljivost (patiens)
patior  3, passus sum  (pre)t.rpim
( patiens )

patria ae  očevina, domovina (pater)
patrimonium l  očinstvo, dedina
(pater)

pauci  3 malokateri, malo (jih)
paucitas atis  malota, malo število
(pauci.)

paulum  malo
pauper eris  reven, ubog
paupertčis atis  uboštvo, siromaštvo
(pauper)

Pausanids ae;a)  vojskovodja lace-
daemonski (479); b)  morilec
macedon. kralja Filippa

ptaveo  2, pavi,  — (pre)plašiin -,
ustrašim se
pavb onis  pav
pax, pacis  mir ( pacisci )
peccatum i  greh, pregrešek (peccare)
pecco  1 grešim

2 >ecto  3, pexi, pexum  češem (pecten)
pectus oris  prsi
pecilnia ae  denar (peeus)
pecus oris n.  drobnica, živina
pecus udis f.  živinče, žival
pedes itis  pešec (pes)
pedi-secpms i, pedisequa ae  slu¬
žabnik (-niča) (pes, sequi)
pelagus i n.  morje
Pelion lil n.  gora tbessalska
pel-licio  3, lexi, lectum  zvabim,
napravim (koga k čemu) (pe>-
lacere)

pellis is  koža

pello  3, pepuli, pulsum  preženem,
zapodim, premagam
Pelojjonnesus i f.  polotok grški
(zd. Morea)

pendeo  2, pependi,  — (ex re)  visim,
zavisim -, zavisen sem (od česa)
pendo  3, pependi, pensum  tehtam,
plačam (-ujem)

Penelope es  Ulixova soproga
penes, praep. c. acc.  v oblasti, pri
penetro  1 proderem, dospem (pe-

nitus)

penitus, adv.  globoko noter, po¬
polnem

per, praep. c. acc.  skozi, črez, po;

per somnurn  v spanji
per-ago  3, egi, dctum  dokončam,
dovršim

per-cello  3, culi, culsum  pretresem,
poderem

per-cutio  3, cussi, cussmn  prebo¬
dem, udarim; securi p.  obglavim
( quatere )

Perdiccas ae  poveljnik Alexandra
Vel. (330)

2 >er-do  3, didi, ditum  po-, iz-gu-
bim (-gubljam); operam p.  za¬
stonj se trudim

97

per-domo  1, ui, itum  ukrotim,
podjarmim

per-eo ire, ii, itum  pogubim se,
poginem

per-facilis e  prav lahek
per-fectus  3 dovršen, popoln; adv.

per-fecte  popolnoma (per-ficere)
per-fero ferre, tuli, tdtum  prene¬
sem (-našam)

per-ficio  3, feci, fectum  dokončam,
dovršim, izvedem, doženem
( facere )

per-fidus  3 nezvest, verolomen

(, 'fides )

per-fuga ae m.  uskok, prebežnik
C fugere )

per-fundo  3, fudi, fusum  polijem
per-go  3, per-rexi, per-rectum  na¬
daljujem ( per-regere )
per-hibeo 2, ui, itum  pravim, pri¬
povedujem ( habere )

Pericles is  državnik athen. (f 429)
peric,ulosus  3 nevaren (periculum)
periculum i  nevarnost. ( penculdsus )
periodus i f.  stroka, perijoda
per-maneo 2, mdnsi, mansurn (in
re)  ostanem (do konca) pri čem,
držim se česa

per-mitto  3, miši, missum  prepu¬
stim, izročim

per-miito  1 pre-, za-menim
Per-nicies et (ii)  poguba, pogin

( perniciosus, necdre)
per-petior  3, pessus sum  pretrpim
(pati)

per-petuus  3 neprestan, stalen,
veden; adv. perpetud  vedno, v
jedno mer
Persa ae  Persijan

per-sequor  3, seciitus sum  pro-
ganjam, zasledujem; razprav¬
ljam ; naštevam

Perseus el  kralj macedonski (168)
per-severo  1 (in re)  stanovitno
ostanem pri (v) čem (sevems)
Persicus  3 persijanski (Persa)
per-suadeo  2, sudsi, suasum (alicui)
prigovarjam (komu), pregovo¬
rim prepričam (ga)

Wiesthaler, Lat. vadbe II.

per-terreo  2, ui, itum  (zelo) pre¬
strašim

per-turbo  1 zmedem, zbegam,
vznemirim

per-venio  4, veni, ventum  (srečno)
pridem -, dospem (kam)
pes, pedis  noga

pessum-do  1, dedi, datum  po zlu
dem, ugonobim
pestis is  kuga; poguba, pogin
peto  3, Ivi (ii), itum (aliquem,
alicjuid)  napadem, udarim (na
koga); hrepenim (po čem), po¬
ganjam se (za čim); iščem;
krenem (kam); p. aliguid ab
aligud  prosim, zahtevam
Petreius i (Marc,us [i] P.)  pod¬
poveljnik Antonija Hybride
Phaethon ontis  sin solnčnega boga
Phidias ae  sloveč kipar athenski
(450)

Philippi drum  mesto macedonsko
Philippus i  kralj maeed. (f 336)
philosophia ae  modroslovstvo
(-slovje) (philosophus)
phildsophus i  modrijan ( philosophia )
Phocion dnis  vojskovodja ath. (330)
Phoebidas ae  vojskovodja spartski
(383)

Phoebus i  priimek Apollonov
Phoenix icis  Foeničan
Phrggia ae  dežela maloazijska
pictor oris  slikar ( pingere)
pietds dtis  pobožnost (plus)

Pilia ae  Atlikova soproga
pilus i  las, dlaka
pingo  3, pinxi, pictum  slikam
(pictor, pictiira)
pinguis e  debel, tolst
pinso  3, pinsui (pinsi), pistum
(pinsum, pinsitum)  pšem (pham)
piper eris n.  poper
Piraeeus i  pristanišče athensko
piscis is m.  riba
Pisistratus i  samosilnik ath. (540)
Piso dnis (Lucius [i] Calpur-
nius [i] P. Caesdmnus i)  Cice-
ronov last

98

pistrinum T  phalnica, stope (pmsert)
pius  3 pobožen, blag, hvaležen
(pietUs)

placeo  2, ui, itum  dopadem (-dam),
po volji (všeč) sem (placidus)
placidus  3 miren, blag ( placsre )
pičico  1 (po)tolažim, pomirim
plango  3, pidmci, planctum  bijem
(na prsi), žalujem
planta ae  rastlina
planus  3 raven, plan
Plataeae arum  mesto boeotsko
Plato onis  modrijan grški (370)
plaudo  3, plausi, plausum  ploskam
plebeius  3 plebejski; subst.  plebejec,
prostak ( ptihs)

plebs, plebis  (prosto) ljudstvo
plenus  3 poln (com-plere)
plerique, pleraeque, plerague (genet.
plurimorum)  premnogo -, naj¬
več večina (jih)
plerumque, adv.  večidel, navadno
pluit  3, pluit  dežuje
plumbum i  svinec
plurimi  3 največ-, večina (jih);

adv. plurimum  največ, najbolj
■plus, pluris  več (po številu) ; plur.
plures, plura (genet. plurium)
več (jih)

Pluto onis  bog podzemeljski
poculum i  čaša, kozarec ( potare,
potio)

Poecile es f.  stebrenik athenski
poema atis  pesen {posta)
jioena ae  kazen (pumre)

Poenus i  Punec (== Karf.hažan)
poesis is  pesništvo (posta, poema)
poeta ae  pesnik (poesis, poema)
pol-liceor  2, licitus sum  oblju¬
bim, obetam (pro, ličen)
pol-lao  3, ui, utum  oskrunim
Polggnotus i  slikar in kipar grški
(463)

Pohjhgmnia ae  Musa petja
pompa ae  slovesen sprevod
Pompeius pet (Gnaeus [1] P.)  ob¬
lastnik rimski (66)
pondus eris  teža ( pondo; pendere)

pone, praep. c. acc.  za, po
pono  3, posul, positum  postavim;
armap.  po-, odložim or.; vitrnn
p.  dušo izdihnem, umerjem
pons, pontis m.  most
Pontius i (Gdius [i] P.)  poveljnik
samnitski (321)

Pontusi  pokrajina ob Črnem morji
populor  1 (o)pustošim
populus i  narod
Porcia ae  Katona Utičana hči
porta ae  vrata
porticus us f.  stebrenik
porto  1 nosim (nesem)
portus us  pristanišče
posco  3, poposci,  — silno prosim,
tirjam

pos-sideo 2, sedi, sessum  imam v
lasti, - posesti (pro, sedere)
possum, posse, potui  (pre)morem
post, praep. c. acc.  po, za
post, posteči, adv.  pozneje, zatem,
potem

postea-quam, coni.  = postguam
poster i orum  pot.emci, vnuki (post)
posterior ius  poznejši, kasneji (post)
postremus  3 najzadnji (post)
postumus  3 (naj)poslej rojen (post)
post-quam coni.  (s perf. indicat.),
potem ko, odkar, polder
postis is m.  podboj, vrata ( pdnere )
postri-die, adv. (— postero die)
drugi dan (-ega dne)
postulo  1 zahtevam
potem entis  mogočen (-než) (posse)
potestas atis  oblast, (posse)
potid onis  pitje, pijača (potare)
potior ius  mogočniši, boljši; adv.

potius  rajši (potiš)
potior  4 (re)  polastim se (česa)
potissimum, adv.  zlasti, posebno
( potius )

poto  1, supin. potatum  in potum
pijem; potus  3 napivši se
prae, praep. c. ablat.  pred, od
praebeo  2, ui, itum  (po)da(je)m.
poklonim, napravim; pr. me  iz¬
kažem se

99

prae-ceptor oris  učitelj (. prae-cipere )
prae-cepfum i  predpis, pravilo,
povelje (prae-cipere, prae-ceptor)
prae-cipio  3, cepi, cepium  naročim,
dam vodila, (za)ukažem (capere)
prae-cipue, adv.  posebno, zlasti
prae-clarus  3 preslaven, prekrasen
pretečo onis  glasnik, znanik
praeda ae  plen

prae-dico  3, dixi, dictum  napovem,
’ prerokujem

prae-dico  1 izražam -, pona¬
šam se

prae-fectus z  načelnik, poveljnik
(prae-ficere)

prae-ficio  3, feci, fectum  postavim
na čelo ( facere )
prae-maturus  3 prezgodnji
praemium i  plača, plačilo
pnie-pono  3, posui, positum  pred¬
nost dajem, stavim nad kaj
prae-seribo  3, seripsi, scrzptum
pred-, na-pišem, zaukažem
prae-sertim, adv.  zlasti, posebno
prae-ses sidis c.  predsednik (-ica),
zavetnik (-ica) (prae-sidire)
prae-sidium l  varstvo, zaščita:

zaščitne čete, posad(k)a ( prae-ses )
prae-stabilis e  izvrsten (prae-sture)
prae-sto  1, stiti, stitum (-staturus)
ceteriS re  prehitim -, prekosim
(-kašam) druge v čem, odliku¬
jem ' se pred drugimi v čem;
pr. alicpiid  storim, opravim,
držim; me  izkažem (-kazujem)
se; praestat  bolje je
prae-sum, prae-esse, prae-fui (ali-
cui)  na čelu sem, vodim; partep.
prae-sens entis  sedanji
praeter, praep. c. acc.  razun
praeter-ed, adv.  razun (vrh) t.ega
praeter-eo Tre, ii,itum  mimo idem;
preskočim (= ne omenim), za¬
molčim ; praeter-itus  3 pretekel,
minul

Praeter-quam, adv.  razun, izimši
Prae-tor oris  vojskovodja, povelj¬
nik: (praetpr — prae-itor, prae-lre )

prandeo  2, prandi, pransum  ko¬
sim : prdnsus  3 odkosivši
prdtum i  travnik
pravus  3 spačen, zloben
prehendo  3, bendi, hensum  za-,
u -grabim

premo  3, pressi, pressum  stiskam,
tlačim

pretiosus  3 dragocen (pretium)
pretium i  cena, vrednost (pretiosus)
pridem, adv.  zdavnaj
pridie, adv.  prejšnji dan (dies)
przmdris (genet.  brez nominat.)

najprednji (primus)
primus  3 prvi, adv. primum  prvič,
najprej

prin-ceps ci-pis  prvi, prvak, mo¬
gotec, knez (primus, capere)
prin-cipdtus us  predstvo, prvašl vo

(prln-ceps)

prin-cipium i  začetek, izvor (prin-
ceps)

prior, prius  prejšnji; adv. prius
prej ( pro )

pristinus  3 (po)prejšnji, nekdanji
prius-quam, coni.  predno, prej-ko
przvatus  3 zaseben (zasebnik)

(privUre)

privo  1 (alkjuem re)  oropam koga
česa, vzamem komu kaj
pro, praep. č. oblat,  za (z akkus.)
proboscis idis f.  rilo, (rilec)
probus  3 pošten, poraben
prd-cllvis e  položen, nagnen
pro-ciido  3, čudi, cusum  kujem
procul, adv.  od daleč, daleč
procus i  snubač

prod-eo zre, ii, itum  stopim (iz¬
med srede), nastopim, prika¬
žem se

pro-ditio onis  izdaja, izdajstvo
(pro-dere)

prd-ditor oris  izdaj ni k, izdajalec

(pro-dere)

pro-do  3, didi, ditum  izdam, iz¬
ročim; poročam, pripovedujem;
memoriae pr.  spominu izročim
= (za) pišem, poročam (-itn);
memoriae proditum est  poroča se
7 *

100

proelium i  bilka

proficiscor  3 . fecf us sum  napotim se,
odpotujem, odrinem, podani se
pro-fiteor  2, fessus sum  očitno
priznam, - izpovem ( fateri )
pro-fugio  3, fugi, fugitum  u-,
z-bežim

pro-fundus3  globok; profundum i
globočina

pro-hibeo  3, ni, itum  odvrnem
(-vračam), ovrem (oviram), za¬
držujem (habire)

pro-icio  3, teci, iectum  zaženem -,
vržem proč, odvržem; zani¬
čujem, v nemar puščam
pro-mineo  2, ui,  — (naprej -),
ven molim

pro-mitto  3, miši, mlssum  obljubim,
obetam

promo  3, prompsi, prbmptum  vza-
mem ven, posežem po kaj ( pro,
emere)  ,

promptus 3  voljan, pripravljen

((pro mere)

prope,propius,prdxime, adv.  blizu,
bližje, najbližje (prav blizu)
propinguus  3, bližnji; subst.  so¬
rodnik ( prope )

pro-pono  3, posui, positum  izpo¬
stavim, predlagam; vtiki est
aliguid propositum  sklenil sem,
namenil sem se, namenjen sem
proprius  3 (alicuius)  lasten (komu)
propter, praep. c. acc.  zraven,
mimo, lik, blizu: zavoljo, zaradi,
zbog, iz

prorsum, adv.  naravnost, naprej
prosper  3 ugoden, srečen
pro-sterno  3, stravi, strutum  po-
derem, porazim, pobijem
pro-sum, prod-esse, pro-fui  ko¬
ristim

pro-tinus, adv.  takoj, precej
pro-verbium l  pregovor (verbum)
pro-vincia ae  pokrajina, provin-
cija (pro, vincere)

pro-volvo  3, volvi, volutum  (naprej
ali navzdol) valim

proximus  3 najbližji, (bližnji) (prope)
prudens entis  pameten ( pro-ridens )
pTiblicus  3 javen, državen; adv.

puhlice o  državnih t.roških
Publius. t  predimek rimski
pudet  2, uit (me ret)  sram me je
česa

puer eri  deček

pueritia ae  otroštvo, det.insl.vo; u
pueritia  od mladih nog (puer)
pugio dnis m.  bodalce
pugna ae  bitva, boj (pugnare)
pugno  1 bijem -, borim -, bojujem
se (pugna)
pulcher  3 lep

pulchritudo inis  lepota (pulcher)
pungo  3, pupugi, punctum  pikam,
(z)bodem; vznemirim, žalim
Punicus  3 punski (Poenus)
punio  4 kaznim '(-njujem) (poena)
puppis is  krma (— zadnji del ladije)
purpura ae  škrlat.(nik), bager
(purpureus)

purpureus  3 škrlaten, bagren
(purpura )

puto  1 menim, mislim, imam (za -)
Pglades ae  in is  Orestov prijatelj
Pgrrhus l  kralj epirski (280)
Pgthdgoras ae  modrijan grški (540)
Pgthagoreus l  Pythagorovec (=
Pyth. učenec ali privrženec).

Q

Q.  kratica za predimek rimski
Qulntus i

quadru-pes pedis  čveteronog
quadru-plus  3 čveternat; guadru-
plurn i  čveterina
guaero  3, guaeslvi, guaesltum (rem)
iščem, pridobi(va)m si; qu. ex
(ab) aliqud  vprašam koga
quaeso, guaesurnus  prosim(o)
qualis e  kak(ov)? kakšen?
quam, coni.  kakor, ko, nego; adv.
kako

quam-ob-rem (—ob  quam rem)
zaradi česar, zato

101

<[Uam-quam, coni.  — etsl
guum-vis, coni.  kakor naj, čeprav
Ruando, adv.  kedaj?

2 uant-opere, adv.  kako zelo (quanto-
Opere)

guantus  3 kolik, kako velik
c pta-re, adv.  zaradi česar; zalo,
zavoljo tega

'ptasi, coni.  kakor (da) bi, lako
rekoč, dejal bi (quam,  *■<)
pie, coni.  (se priveša drugim be¬
sedam) in, ter

queo, quire, quii (quioi), quitum
morem

quercus tis  hrast

queror  3, questus sam  tožim, pri¬
tožim, (-tožujem) se o čem
quia, coni.  ker

qui-cumque, quae-cumque, quod-
cumque  kateri (3) koli, vsak (3)
ki, vsi (3) ki

quidam, guaedam, guoddam (quid-
dam)  neki 3, nekdo (nekaj);
plur.  (tudi —) nekateri, marsi¬
kateri

'piidem, adv.  sicer; ne ■— quidem
še — ne, niti

guiesco  3, quievi, guietum  počivam,
mirujem (quies)

luietus  3 miren, pokojen (quiis,

guiesccre)

qui-libet, quae-libet, quod-libet
(quid-libet)  kdoi' (kar) si bodi,
kdor (kar) hoče, vsak
quin, coni.  da ne; da
Qumctius(i) Cincinnatus i  oblastnik
rimski (458)

( punqu-ennis e  51eten (quinque, annus)
Quintus l  predimek rimski
quis? quid?  kdo? kaj?
piis (qui), quae (quu), quid (quod)
kateri, kakšen

'{uis - nam (qm - nam, quae - nam),
guid-nam (quod-nam)  kdo (ka¬
teri 3) li, kaj li?

1'Uis-piam, quae-piam, quod-piam
(quid-piam)  nekdo, nekaj (kdor-,
kar koli že)

quis-quam, quid-quam  kdo, kaj
quis-qUfij quae-que, quod-que (quid-
que)  vsak, vsakateri
quis-quis, quid-quid  kdor (kar)
koli, vsak (3) ki; plur.  vsi (3)
ki; neutr. sing.  vse, kar
qui-vis, quae-vis, quod-vis (quid-
vis)  kdor (kar) si bodi, vsak 3
(brez razločka)
quo, adv.  kamor

quo, coni. (= ut eb)  da tem; gub
— eb  čim — tem
quoad, coni.  dokler
quod, coni.  (z indikat. v pomenu)
ker, (s konjunkt. v pom.) češ,
da (ker); da
quo-minus, coni.  da ne
gub-modo, adv.  na kak način, kako
guondam, adv.  nekedaj, nekoč
(qtudam)

quon-iam, coni.  ker že, ker ti
( cum-iam )

quo-que, coni.  tudi
gubrsum, adv.  kam? čemu?
quot, indecl.  koliko? kolikor (jih)
( quofus )

guot-annis, adv.  vsako leto (annus)
guoties (guotiens), adv.  kolikorkrat
(quot).

R.

Radicitus, adv.  s korenino vred
(rdd1x)

radix icis  korenina; radices montis
koren, znožje

rado  3, rasi, rastmi  strgam, (obri¬
jem

rana ae  žaba

rapax acis  grabežljiv (rapere)
rapidus  3 dereč (rapere, raptix)
rapio  3, rapui, raptum  (u)grabim,
ropam, odvlečem, potegnem
(rapidus, rapUx)

rčirus  3 redek; adv. rarb
ratio onis  način; račun; pamet (mn)
re-cedo 3, cessi, eessurn  umaknem-,
oddaljim se, odidem
recens entis  nov, svež, mlad, (ravno
ujet)

102

re-ceptacidum i  shramba, pribe¬
žališče ( recipere )

re-cido  3, cidi, cisuni  od-, iz-režem
(caedere)

re-cipio  3, cepi, ceptmn  nazaj -,
zopet dobim, prejmem, vsprej-

mem ( capere)

re-cordor  1 spomnim se, pomislim
( cor )

rectus  3 prav(ilen); adv. rede  po
pravici, po pameti ( regere )
re-cuso  1 odbijem, branim -, po¬
mišljam se ( causa )
red-do  3, didi, ditum  dam nazaj,
vrnem; rationem r.  račun -, od¬
govor da(je)m; Vitam r.  življenje
končam (dare)

red-eo ire, ii, itum  (po)vrnem
(vračam) se

red-igo  3, egi, acturn  zapodim;
in (suh) potestdtem r.  spravim
pod oblast ( agere )
red-imo  3, emi, empturn  odkupim

( emere )

red-itus us  (po)vrnitev (red-tre)
re-duco  3, duxi, dudum  (pri)
peljem -, privedem nazaj
re-fero ferre, tuli, latum  (pri)ne-
sem nazaj; poročam, naznanim;
uvrstim, vpišem
re-fert  do tega je
re-fertus  3 napolnjen, poln (farcire)
regalis e  kraljevski ( rite )
regina ae  kraljica (rex, regere)
regio dnis  kraj
regius  3 kraljev (rex)
regno  1 kraljujem, vladam (rex,
reg nuni)

regnum i  kraljestvo, vladarstvo
(rSX, regnUre)

Regulus i (Marcus [i] Atilius [ij
R.)  oblastnik rimski (250)
re-laxo  1 razširim; olajšam (si)
re-ligio dnis  bogočastje, vera
re-Unguo  3, ligui, lidum  (za)pustim
re,-liquus  3 ostal, drug (re-Unquere)
re-medium i  pomoček, sredstvo
■ (meden)

re-miniscor  3, (memiui, recordatus
sum)  spomnim se (■ memitri )
re-mitto  3, miši, missum  pošljem
nazaj

re-motus  3, oddaljen; r. a re  prost
brez Česa ( re-movere)
re-moveo  2, mdvi, motum  odstra¬
nim, odpravim

Remus i  Romulov brat (753)
re-novo  1 po-, ob-novim (novus)
re-nuntio  1 naznanim (nazaj), po¬
ročam

reor, reri, ratus sum  menim (ratis)
re-pello  3, reppuli, repulsum  (nazaj)
zapodim; odbijem (-jam)
re-perio  4, repperi, repertum  naj¬
dem, nahajam ( a-perlre)
re-petitio dnis  ponavljanje (-ljatev)
(re-petere)

re-peto  3, ivi (ii), itum  ponovim
(-navijam)

re-pleo  2, plevi, pletum  napolnim

( plenus)

re-prehendo  3, hendi, hensum  graj a m
re-prehensio dnis  graja (re-prehen-
dere)

re-pudio  1 odbijem, ne vsprejmem.

zavržem; odpravim (pudet)
re-pugno  1 v bran se (po)stavim,
uprem (-piram) se
re-quies etis  pokoj, mir
re-quiesco  3, evi, etum  počivam
(re-guiis)

re-quiro  3, guisivi, guisitum  (po)
iščem, zahtevam ( guatrere)
res, rei  reč, stvar; r. pTiblica
država

re-saluto  1 odzdravim (salus)
re-sarcio  4, sarsi, sartum  (zopet)
krpam, popravim
re-sido  3, sedi (šidi),  — usedem -,
pogreznem se, poniknem
re-sisto  3, stiti,  — ustavim (-stav-
Ijam) se

re-spicio  3, spexi, spectum  ozrem
(-ziram) se, gledam -, pazim
na kaj, pomislim
re-spondeo  2, spondi, spdnsum
odgovorim, odvrnem

103

re-spuo  3, ui,  — zavrženi
re-stituo  3, ui, utum  popravim,
ponovim, zopet, sezidam, po¬
vrnem (statuere)

re-texo  3, texui, textum  raztkem,
razparam

retrbrsum, adv.  nazaj
re-verentia ae  spoštovanje (re-verm)
re-vereor  2, itus sum  bojim se,
spoštujem, častim (re-verentia)
re-verto  3, verti, versum  vrnem
(vračam) se

re-vertor  3, perf. re-verti, (re-
versus, re-versurus)  = re-verto  3
re-vivisco  3, vixi, victum  (zopet)
oživim (-et.i) ( mvere)
re-voco  1 nazaj pokličem, - po¬
zovem ( vox )

rex, regis  kralj (regere, regina, regius,
regulis )

Rhea ae  mati Juppitrova
Rhenus i  Rhen (reka)
rho  grški r

Rhodanus i  reka gallska (zd. Rhone)
R/iodus i  olok grški
rideo  2, risi, risum  smejem se
ridiculus  3 smešen ( ndere )
robustus  3 močen, krepek (robur)
r ogo  1 prosim, vprašam
Roma ae  Rim

Romanus  3 rimski; subst.  Rimljan
(Ruma)

Romulus i  ustanovitelj mesta rim¬
skega (753)
r ota ae  kolo
ruber bra, hrum  rudeč
rudo  3, rudivi,  — (za)rjovem,
rigam

rumpo  3, rupi, ruptum  (z)lomim,
razderem, razbijem
ruo  3, ui, utum (uiturus)  (po)
rušim se

rupes is  skala (rampere)
rus, ruris  dežela (naspr. mesta),
polje; rUre  s kmetov; ruri  na
kmetih; rus  na kmete
riisticus  3 kmetski, selski; vita r.
kmetijstvo (rus).

S.

Sahmus i  Sabinec

sacellum i  malo svetišče, kapelica

(sacer)

sacer  3 posvečen, svet; sacra
bruni  sveto opravilo; sacrafacere
žrtvovati (sahcire)

sacer-dbs btis c.  svečenik (sacer, dare)
saeculum i  stoletje, vek
saepe (saepius, saepissime), adv.
pogosto(krat) dostikrat, velikrat,
često (češče, najčešče)
saepio  4, saepsi, saeptum  ogradim
saevio  4, ii, itum  besnim, divjam

(saevus)

saevus  3 besen, divji (saemre)
sagitta ae  puščica
sagitto  1 streljam s puščicami
(sagitta)

Saguntini bruni  Sagunčani (Sa-
guntum)

Saguntum i  mesto hispansko
Salaminius  3 salaminski (pri Sala¬
mini) (Salamls)

Salamis inis  otok grški
salio  4, salui, (saltum)  skočim,
skakam

saltus us  skok; saltu  skokoma (satire)
saluber bris bre  zdrav: prikladen,
koristen (salus, salutaris)
salus utis  blagor, sreča, rešitev
(saluber, sdlutaris, sa(utare).
salutaris e  zdrav(ilen); koristen,
dobrodejen (salus, saluber)
sdluto  1 pozdravim (-zdravljam)
(salus)

sah)V  (2) zdrav, srečen bodi! (salvus)
salvus  3 neoškodovan, zdrav (salus)
Ramnis itis  Samničan
Samius  3 samski; subst.  Samljan
sancio  4, sanxi, sanctum (saneitum)
utrdim, odredim (sacer, sanctus)
sanctus  3 svet (sanare)
sanguis inis m.  kri
sdnus  3 zdrav; adv. sane  da, gotovo
sapiens entis  moder; subst.  modri¬
jan ( sapere, sapientia)
sapientia ae  modrost (sapiens)


104  —

sapio  3, sapii (sapivi),  — parnef.

imam, pameten sem (sapientid)
Sappho us  pesnica grška (600)
Sardes ium  Sarde (glavno mesto
lydijsko)

sat  ali satis, adv.  (za)dosti
satio  1 nasitim (satis)
satis-facio  3, feci, factum  zadostim
(-ujem)

sdtrapes (a) ae  satrap (= namest¬
nik kralja persijanskega)
Saturnus i  oče Juppitrov
saxum i  kamen, skala
scelus eris  hudo-bija, -delstvo,
pregreha
sceptrum i  žezlo
schola ae  šola
scientia ae  znanje (scire)
scindo  3, scidi, scissum  param,
(raz) trgam
scintilla ae  iskra
scio  4, Ivi, itum  vem, znam (scientia)
scipio dnis m.  palica
Scipio dnis a) Publius (i) Cornelius
(i) Sc. Maior (oris) Africanus i
(zmag. pri Žarni 201); b) P.
Corn. Sc. Minor Aemilianus (i)
Africanus i  (razdejal Kartha-
gino 146)

scorpio dnis  škorpijon
s pribo  3, scripsi, scriptum  (na)-
pišem; leges ser.  sestavim z.
(scrlptor)

seriptor oris  pisatelj (scribere)
scriptum i  spis, knjiga (scribere)
sculpo  3, sculpsi, sculptum  (z)dol-
bem

Scglla ae  nevarna pečina v morski
ožini messinski
Scgrus i  otok grški
Scgtha (-es) ae  Scyth
secundanus  3 drugega oddelka;

discipulus s.  drugošolec (secundus)
secundum, praep. c. acc.  poleg
(sequi, secundus)
securis is  sekira (secitre)
se-curus  3 brezskrben (curd)
sed, coni.  pa, toda, ampak, temveč

sedeo 2, sedi, sessum  sedim (sedes)
sedes is  sedež, bivališče (sedere)
sed-itiosus  3 uporen, rovarski
(sed-itid; tre)

sedulitas dtis  marljivost, pridnost
(sedulus)

sedulus  3 marljiv, priden (sedulitas)
seges etisf.  setev, posejano-, žitno
polje

semen inis  seme (severe  — sejati)
sementis is  setev (semen, severe)
se-mestris e  šestmesečen (sex, mensis)
semper, adv.  zmirom, vedno, vselej
sempiternus  3 veden, večen (semper)
senator oris  starejšina, senator
(senex)

sendtus us  starejšinstvo, senat
(senUtor)

senecta ae  (pesniška bes. =) senectus
senectus utis  starost (senex)
senex, senis  starec, starček (senectus)
sensim, adv.  polagoma (sentire)
sensus US  čut (sentire)
sententia ae  misel, sodba., razsodek,
izrek (sentire, sensus)
sentio  4, sensi, sensum  čutim,
mislim (sensus, sententia)
sepelio  4, pelivi, pultum  pokopljem
Septimius i  morilec Pompejev
septuagenarius i  sedemdesetletnik
sepulerum i  grob, gomila (sepelire)
September  (namr. mensis) bris  ki-
movec, september (septem)
Seguani orum  Sekvanci (pleme
gallsko)

seguor  3, secutus sum(rem)  sledim,
držim se česa, ravnam se po čem
Sergius  3 ime rodbine rimske
serium i  resnost, resna (resnobna)
reč

sermo dnis  govor, jezik (serere  —
vezati)

ser o  3, sevi, satum  sejem
serpens entis f.  kača (serpere)
šerpo  3, serpsi,  — lazim (lezem);

(raz)širim se
'serus  3 (pre)pozen
servio  4 služim (hlapčevsko), hlap¬
čujem (serom)


105

servitus utis  sužnost (. servus , ser »ir e)
Servius (i) Tullius i  šesti kralj
rimski

eervo  1 (o)hranim, rešim, držim
se česa

servus i  suženj, hlapec ( servire )
sestertius i  sesterc (srebern denar
rimski, blizu 8 ali 9 kr.)
Sestius (i) Lateranus i  narodni
tribun rimski (376)

Sestius (i) Roscius i  očelomorstva
zatožen Amerijan
severus  3 strog, oster
sezagmarius i  šestdeselletnik
Sextus (i) Aelius (i) Catus i  ob¬
lastnik rimski (198)
si, coni.  če, ako
sic, adv.  tako
Sicilia ae  otok italski
sidus eris  zvezda, zvezdje
signi-fico  1 dam znamenje; ozna¬
čujem, pomenjam (slgnum, facere)
signum i  znak, znamenje; vojaško
znamenje = zastava; pečat
siler eris n.  iva
silva ae  gozd

s imilis e  podoben: (odt.odi:)
similitUdo inis  podobnost, jedna-
kost

simplex icis  jednojen, nezložen,
prost

simul, adv.  skupaj, ob jednem

( similis )

simul-ac (siniul-atgue). coni.  ko,
brž ko

simulacrum i  podoba, kip (similis)
simulo  1 hlinim (se), delam se

(similis)

sin, coni.  če pa («*)
sincerus  3 snažen, čist, zdrav
sine, praep. c. oblat,  brez
singuli ae a  po jeden, posamezen
sinister  3 lev; sinistra  (namreč
manus)  leva, levica
sino  3, sivi, situm  (do)pustim
(-puščam)

Sirton onis  lokav Grk
Slsgphus i  kralj korinlhski

sitio  4 (rem)  žejen sem, hrepenim
(po čem) (sitis)
sitis is  žeja ( sitire )
situs  3 ležeč; s. sum  ležim, (o
mestih) stojim

sobrius  3 trezen (ebrius —  pijan)
soccus i  (nizek, lahek) črevelj,
šolenj

societds atis  družba, društvo, to-
varšija ( socius )

socius i  drug, tovaruš; zaveznik
Socrates is  modrijan at.henski (405)
sol, solis  solnce; Sol, Soliš  solnčni

_ ^ 0g

solacium i  tolaž(ilo), tolažba
soleo 2, itus sum  običavam, navado
imam, navajen sem
solitudoinis  samota, puščava (solus)
solium i  sedež, prestol
Sold(n) onis  zakonodajec athenski
(590)

solum i  dno, tla, zemlja
solus  3 sam; adv. solum  le, samo;
non solum  — sed (etiam)  ne le
(samo) — ampak (tudi)
solvo  3, solvi, solutum  razvežem,
razpletem

somnus i  spanje; Somnus i  bog
spanja; plur.  = sanje
sonitus us  glas, zvok (sonar e)
sono  1, ui, iturn  zvenim, (za)do-
nim, rožljam (sonitus)
sophistes (a) ae  modrež (lažimod-
rijan), sofist

Sophocles is  pesnik grški (470)
sopio  4, Ivi (ii), itum  uspavam,
omamim

sopori-fer  3 uspalen (sopor, ferre)
sordidus  3 umazan
soror oris  sestra
sors, sortis  žreb; usoda, slan
sortior  4 žrebam, žrebaje dobim
(sors)

Sparta ae  mesto lakonsko
Spartanus  3 sparlski; subst.  Spar-
Čan (Sparta)

spectaculum i  prizor, gledališčna
igra (specture)

106

specto  1 gledam

speculum i  zrkalo, ogledalo (spectare)
specus us  votlina
spelunca ae  votlina, brlog
sperno  3, sprem, spretum  zaniču¬
jem, zametujem

spero  1 upam, nadejam se (spis)
spes el  upanje, nada (spetrare)
spiritus tis  sapa, duh; spiritum
ducere  sapo vleči = dihati

(splrare)

spiro  1 diham ( spiritus )
spondeo  2, spopondi, sponsum  obe¬
tam, obljubim

spotite (med, tud, sna)  sam o sebi,
svojevoljno

Sporddes um,  Sporade . (skupina
otokov v Aegejskem morji)
Spurius (i) Tarpeius i  poveljnik
rimskega gradu

stadium i  stadij (= 125 korakov)
stotim, adv.  takoj, precej (stare)
statio onis  stališče, Stražišče (stare)
Stator oris  Ustavljač (priimek
Juppitrov) (stare)
statua ae  kip (statuere)
statuo  3, ui, utum  stavim, ustano¬
vim, določim, odločim, sklenem
stella ae  zvezda

števno  3, strdvi, stratum  razpro¬
strem, raztrosim
sto, stare, šteti, stat um  stojim
stomachus i  želodec
stratum i  odeja, sedlo (stemere)
strenuus  3 prizadeven, delaven.

vrl, srčen, odločen
strepo  3, ui, (itum)  šumim, hru¬
mim; odmevam

stringo  3, st,rinxi, strictum  po¬
tegnem, izderem

studeo  2, ui,  — trudim se, priza¬
devam si (studium)
studium i  prizadevanje, vnetost,
učenje (studsre)

stultitia ae  neumnost, nespamet¬
nost (siultus)

stultus  3 neumen, nespameten, abo¬
ten, bedast; subst.  bedak (stultitia)

Styx, Stggis f.  reka podzemeljska
sutideo 2, suasi, suasum  svetujem
sudvis e  mil, prijeten
sub, praep. c. acc. et oblat,  pod
sub-duco  3, dtipd, ductum  iz -, od¬
maknem, vzamem
sub-icio  3, teci, iectum  podvrženi
(iacere)

sub-iectus  3 podvržen, ležeč pod
Čim (sub-icere)
subito, adv.  nenadoma
sub-terrdneus  3 podzemeljski (terra)
suc-cedo  3, cessi, cessum  nasle¬
dnjem (sub)

suc-cumbo  3, cubui, cubitum  pod¬
ležem (sub, cubare)
sudo  1 potim -, znojim se (sudor)
Suebi, orum  narod germanski
suf-JTcio 3,feci, fectum  zadostujem
(sub-facio)

suite is  svinjak (sus)

SttUa ae, (Lucius [l] 'Cornelius [i]
S. Fellx icis)  diktator rim. (80)
Sulmonenses ium  Sulmonci (pre¬
bivalci mesta Sidrno onis)
sammus  3 naj viši, največi
sutno  3, sumpsi, sumptum  vzamem
(k sebi), užijem

sumptus us  (s)trošek; sms sumpti-
bus  o svojih l.roških (sumere)
supellex, supellectilis f.  pohištvo
super, praep. c. acc.  nad; c. obl.
— de  s

superbict ae  ošabnost, prevzetnost
(superbus)

superbus  ošaben, ohol, prevzeten
(superbia)

supero  1 zmagam, preobvladam;

superat mihi  preostaja mi
superbio  4 ošaben sem, prevzamem
(-vzemljem) se (superbus, superbia)
super-stes stitis  preživevši (koga),
preostavši (super, stare)
super-stitid onis  praznoverje, vraža

(super, sistere)

super-stitiosus  3 praznoveren
(super-stitid)

super-vacaneus  3 nepotreben (super,
vacuus)

107

supplex icis  ponižno proseč
supra, praep. c. acc.  nad (z instru¬
ment.)

surgo  3, sur-rexi, sur-rectum
vzdignem se na v-stanem {suh,
regere )

sur sum, adv.  navzgor, kvišku
sus, suis  svinja

sus-cipio  3, cepi, ceptum  podjamem,
začnem, lotim se česa (suh, ea-
pere)

su-spicio onis  sum(nja) (su-spičere)
su-spicio  3, spexi, spectuni  gledam
kvišku; občudujem, spoštujem
( sub-specio )

su-spicor  1 sumim
sus-tineo  2, ui, tentum  vzdržim,
prenesem (-našam), kos sem
komu (sub[s]-tenere)

Sgracusae armn  mesto sicilsko
Sgracusanus  3 syrakuški; subst.
Syrakušan

Sgria ae  dežela azijska.

T.

Taberndculum i  šator
tabula ae  tabla, slika
taceo  2, ui, itum  molčim
Tacitus t (Cornelius [ij T.)  zgo-
dopisec rimski (100 po Kr.)
taedet  2, pertaesum est (me)  gnjusi
se (mi)

talentum i  talent (denar, nad
^ 2000 gld.)
tališ e  tak(šen)
tam, adv.  tako (zelo)
tamen, coni.  toda, vendar
tam-quam, coni.  kakor, kakor da
(bi), tako rekoč

tandem, adv.  nazadnje, vendar le,
vendar jedenkrat
tango  3, tetigi, tactum  dotaknem
se (česa), dospem do
tantus  3 tolik, tako velik; adv.
iantum  le; non tantuni  — sed
etiam (quoque)  ne le (samo) -—
ampak tudi

Tarentum l  mesto ilalsko

Tarquinii drum  Tarkvinijeviči
Tarquinius (i) Priscus i  peli kralj
rimski

Targuinius (i) Superbus i  (Ošabni),
sedmi kralj rimski
taurus i  bik

Taurus i  gorovje maloazijsko
tectum i  streha (tegere)
tego  3, texi, tectum  po-, s-kriti
' ( tegmen )

tellus, uriš f.  zemlja
telum t  kopje, sulica, puščica
temerarius  3 nepremišljen, pre¬
drzen

temno  3, -— — (pesniška bes.)
zaničujem

temperantia ae  zmernost (tempemre)
tempestds atis  nevihta ( tempus )
templum i  svetišče
tempus oris  čas; plur.  doba
tendo  3, tetendi, tentum (tensum)
napenjam, hitim, hrepenim
teneo  2, ui, tentum  držim, (za)
pomnim (si)
tener  3 nežen, mlad
tenus, praep. c. ablat.  (se zapo¬
stavlja) tje do

Terentius (i) Afer fri  pesnik rim.
(160)

Terentius i (Gaius [i] T. Varro
onis)  oblastnik rimski (216)
tergeo  2, tersi, tersum  (o)brišem,
(o)čedim
ter gum i  hrbet

t.ero  3, trim, trikom  tarem, izteplam
Terpsichore es  Musa plesa
terTa ae  zemlja

terreo  2, ui, itum  strašim (terror)
terrester tris tre  zemeljski, na
suhem (kopnem) živeč (terra)
terribilis e  strašen, grozen (terrere)
terror oris  strah, groza ( 'terrere )
tertiiom, adv.  tretjič
testis is  priča; Ded teste  v pričo
Boga

texo  3, ui, textum  tkem
Thales etis (acc.  tudi Thalem, -en)
jeden izmed 7 modr. grških (570)

108

Thalla ae  Musa veseloigre
theatrum i  gledališče
Thebdnus  3 t.hebski, subst.  r l’hebljan
(TJiebae)

Thebae arum  glav. mesto boeotsko
Themistocles is  vojskovodja
athenski (480)

Tkeopompus i, a)  zgodopisec grški
(380); b)  kralj spartski (724)
Thermopglae arum  soteska grška
Thesms ei  kralj athenski
Thessalus i  Thessalec
Thetis idis  mati Achillova
thorax acis m.  oklep
Thracia ae  dežela grška
Tiberlnus  3 (iberski; kot subst.:
= Tiberis

Tiberis is  Tibera (reka italska)

( Tibennus)

Tiberius i (T. Glaudius [i] Nerd
onis)  drugi ces. rim. (f 37 po Kr.)
Tibur uriš n.  mesto ilalsko
Ticinusi  pritok 1’adov (zd.Tessino)
t ig r is is f.  tiger
Timaeus J  zgodopisec grški
timeo  2, ui,  — (rem)  bojim se
(česa) {timov, timidus )
timidus  3 boječ, plah ( timere )
Timoleon ontis  vojskovodja ko-
rinthski (350)

timor oris  strah, bojazen ( timere )
Timotheus i  vojskovodja athenski
(360)

tingo  3, tinxi, tinctum  s-, na-mo-
čim, (po)barvam

tintinnabulum i  zvonček, kra¬
gulj ček

Uro onis  novinec
Titus i (T. Flavius [i] Vespasidnus
i)  cesar rimski (80 po Kr.)
toga ae  toga (rimska zgornja
obleka) ( tegere )

tolerabilis e  prenesljiv, znosen
(tolerdre)

tolero  1 prenašam
tollo  3, sus-tuli, sub-ldtum  vzdignem
(-gujem); odstranim, odpravim;
uničim

tondeo  2, totondi, tonsum  strižem
tonitrus us  grom ( tonare )
tono  1, ui, itum  (za)grmim; tonat
(za)grmi

torpeo  2, ui,  — (o)trpnem, pre-
miram

torqueo  2, tor si, tortum  sučem;

mučim, trpinčim
torguis is m.  ovratnica
torrens eritis m.  hudournik
torreo  2, ui, tostum  (po)sušim,
pražim

tot, indecl.  toliko (jih)
toties (totiens), ado.  tolikokrat {lot)
totus  3 cel, ves
trabs, trabis  tram, hlod
tra-do  3, didi, ditum  izročim,
preda(ja)m; poročam {trans-dare)
troho  3, traxi, trdctum  vlečem
(seboj), potegnem (k sebi, za
seboj), nagibam, naklanjam
Traianus i (Marcus [tj Ulpius [i]
Tr.)  cesar rimski (98 po Kr.)
tranguillus  3 miren
trans, praep. c. acc.  onkraj, črez
Trans-alpinus  3 onkraj Alp ležeč,
zaplaninski (Alpe. *)
trans-duco (tra-diico)  3, duxi,
ductum  prepeljem, prevedem
trans-eo tre, ii, itum  idem črez,
preidem

trans-fero ferre, tuli, latum  pre¬
nesem; pass. —  preidem
trans-figo  3, fixi,fixum  prebodem
tran-silio  4, ui (ivi),  — preskočim
( trans-salire )

Trasimennus (i) lacits us  t.rasi-
mennsko jezero
Trebia ae  reka gallska
treme-facio  3, feci , factum  pre¬
tresem (tremere)

tremo  3, ui,  — drgečem, tresem se
tribunus (i) plebis  narodni tribun;

tr. militum  vojaški tribun ( tribun)
tribuo  3, ui, Utum  pripisujem, po¬
delim; izkažem (-zujem)
tributum i  davek (tribuere)
tri-dens dentis  trizob (tns, dem)

109

tri-duum i  t.ridnevje (tri dni) ( trss,
dies)

tri-ennis e  trileten (tres, annus)
tri-geminus  3 trojen; fratres trig.
trojčki

tri-plex plicis  trojen
tri-plus  3 trojnat.; subst. triplum J
trojina; triplo minor  za trojino
m. *= trikrat manjši
iri-pus podiš  trinožnik
tnstis e  žalosten
tristitia ae  žalost, (tristii)
triticum i  pšenica
triumpho  1 (de aliquo)  triumfujem
(nad kom)

Troezen enis  mesto argolsko
Troia ae  mesto maloazijsko
Troianus i  Trojanec
tuba ae  t.roba, trobenta
tuber eris n.  grba
tueor  2. tifitus (tiitdtus) sum  gle¬
dam; branim, varujem, (o)hra-
nim ( tutus )

Tullius  3 ime rodbine rimske
-Ifollus (i) Hostilius i  tretji kralj
rimski

timi, adv.  takrat, tedaj; potem, nato
(pri naštevanji tudi =) drugič,
tretjič

tumultus us  hrup, bojni hrup
tumulus i  gomila, grob
tune, adv.  takrat, tedaj; zatem,
nato

tundo  3, tutudi, tunsum (tusum)
tolčem, dregam (dregnem)
turbidus  3 kalen ( turhare )
turpis e  sramoten, nečasten,
ostuden

turpitudo inis  sramota (-nost)
(turpis)

tiirricula ae  stolpič (turris)
turtur uriš c.  grlica
Tusculanus  3 tuskulski; subst.
Tuskulec

tutus  3 varen (tnen)
h/rnnnus i  samosilnik (trinog).

U.

ZJber eris n.  vime
ubi, adv.  kje? kjer; coni.  ko
ubi-cumque, adv.  kjer koli
Ubil br-um  Ubljani (pleme gallsko)
ublgue, adv.  povsod i
ulciscor  3, ultus sum  maščujem
se; maščujem, kaznim (ultor)
Ulixes is  kralj in junak grški
ullus (— un-ulus)  3 kateri, kak;

non ullus  3 nikak, nobeden
ultimus 3  najkrajnji
ultor oris  maščevalec, osvetnik
(ulcisci)

ultra, praep. c. acc.  onkraj
umhrci ae  senca
unda ae  val

unde, adv.  od koder; zato
undigue, adv.  od vseh stranij, od
vsod

unguis is m.  nohet., krempelj
unicus  3 j edin (unus)
uni-versus  3 vesoljen, ves (unus,
versus )

unguam, adv.  (ne)kedaj; neqne
unguam  (in ne kedaj =) nikdar,
nikoli

unus  jeden, jedin; adv. una  ob
jednem

unus-quisque, una-quaeque, unum-
quodque (unum-quidque)  vsakdo,
vsak posamezen, slehern
Urania ae  Musa zvezdoznanstva
urbanus  3 mesten (urbs)
urbs, urbis  mesto
urgeo  2, Urši,  — tiščim, pritiskam,
nadlegujem, napadam
urus i  tur, divji bik
usque, adv.  v jedno mer; usgue
ad  (tje) do
usus us  (po)raba (uti)
ut (uti), coni. a) finalis  in con-
secutiva  da; b) concessiva  bodi
si (da), če tudi; c) temporalis
ko, brž ko; d) comparativa,
kakor, kot

110

uter,utra, utrurn  kal eri (od obeh)?
uUr-que, utra-que, utrum-que  vsa¬
ka I eri (od obeli), oba; plur.oboji
Utica ae  mesto afriško
utilis e  koristen (m)
utilitgs atis  korist. ( utilis )

Titov  3, usus sum (re)  (po)rabim,
poslužujem se (česa); feUcitate
u.  imam, uživam
utrum  (vpraš. parlik.) ali?
uxor oris  soproga.

V.

Vacca ae  krava

vacuus  3 (re)  prazen, prost, čist
(česa) ( vacUre )

vadimdnium i  poroštvo (da bo
kdo na določen dan pred sod¬
nika prišel) (vas, radis )
vado  3, — — idem, stopam
vafer  3 lokav
valde (== valide), adv.  zelo
vale, valete  2 zdrav(i) ost.ani(te)!

zdravstvuj(te)! ( valere )
valens entis  jak, močen, čvrst
( valere )

valeo  2, ui, (valiturus)  zdrav sem,
veljavo (moč) imam
Valerius i (PTiblius [i] V. Publi-
cola ae)  prvi konsul rimski (509)
valetudb inis  zdravje ( valere )
validus  3 močen, krepek (valde,
valere)

vallimi i  obkop, ostrog, nasip
valvae druni  vratnice (volvere)
vdnus  3 prazen, ničeven, lažniv
vas, vadiš m.  porok ( vadimdnium )
vas, vasis n.  posoda
vasto  1 (o)pustošim (vastus)
vastus  3 pust; neizmeren (vitsttire)
vates is c.  vedež(evalec), prorok
ve, coni.  (se priveša), ali
vectigal dlis  davek (vehere)
vehemens entis  silen, hud
veho  3, vexi, vectum  vlečeni, vozim,
(pri)peljem, prinesem

Vel, Veiorum m.  mesto etrursko
vel, coni.  ali

velocitds atis  hitrost (velox)
velum i  jadro, plahta (na ladiji)
velut, adv.  kakor da (bi), kot, na
primer

venčitid bnis  lov (vinuri)

Venator oris  lovec (venim, renatid)
vendo  3, didi, ditum  prodam
(vemm-dare)

venenatus  3 za-, o-strupljen

(venemim)

venenum i  strup (venenatus)
včn-eo (~ venam eo) ire, ii,  —

na prodaj sem, prodajam se

(ven-do, vemm-do )
veneror  1 spoštujem, molim
venio  4, veni, ventum  pridem
venun-do (= venum-do)  1, dedi,
datum  prodam (vendere)
ventus i  veter

Venus  ens Venera, rimska boginja
ljubezni in miline
vepres is m.  trnjišče, trnje
ver, veris n.  pomlad; primum r.

začetek pomladi
verber eris n.  šiba, udarec
verbum i  beseda
Vercingetonx igis  vojskovodja
gallski za Caesarja
verecundia ae  sramožljivost, spo¬
štovanje (veren)

vereor  2, itus sum  bojim se, spo¬
štujem ( verecundia )

Vergilius l (Publius [i] V. Maro
bnis)  pesnik rimski (30)
veritas atis  resnica (verus)
vertnis is m.  črv
vero, coni.  pa (verus)

Ver res is (Gaius [i] Cornelius [1]
V.)  namestnik rimski na Siciliji
versor  1 vrtim se; bivam (vertere)
versus us  vrsta (-ica),. stih; plur.

= pesen ( vertere )
versus, praep. c. acc.  proti
ver tez icis  vrh

111

virus  3 resničen, prav, opravičen;

verum i  resni na ( veritns )
vescor  3 (rt);  perf. edi  ali pastus
mm ('vem)  redim se (od česa),
uživam (kaj)

vesp er eri  večer; vesperi  zvečer
vespera a e  večer
Vesta ae  rimska boginja ognjišča
in ognja na ognjišči
Vestulis is  Vestalka (svečenica
bog. Veste)
vestigium i  sled

vestio  4 oblečem, opravim, pokri¬
jem ( vesti s )

vestis is  oblačilo, obleka (i vestire,
' vestlmentum)

Vesulus i  gora ligurska (zd. Viso)
Vesuvius i  ognjebljuvna gora pri
Neapolji

veto  1, ni, itum,  prepovem (-vedu-
jem)

vetus eris  star (= kar že dolgo trpi)
vetustas atis  starost, dolgotrajnost
[vetus)

vetustus  star(odaven) (vetustas, vetus )
vezo  1 mučim, trapim, nadlegujem,
stiskam ( vehere )
via ae  pot, cesta (■ viator )
viator oris  potnik (via)
vir,is, em, e,  plur. vices  (brez genet.)
premena, meslo; numinis vice
na mestu božanstva = kot bo¬
žanstvo

victor oris  zmagalec; kot adiect.
zmagovit, zmagonosen (vincere,
victoria)

victoria ae  zmaga (vincere, victor)
victriz icis  zmagalka; kot adiect.
zmagovit, zmagonosen (vincere,
victor, -ia)

video  2, vidi, visum  vidim, gledam;
videov  2, visus sum  dozdevam
(zdim) se, vidim se (visus)
vigeo  2, ai,  — živim, živ(ahen)
sem; veljam, čislan sem
vigilantia ae  budnost, čuvilost.

, (vigit)

vigilo  1 bedim, čuvam (vigit, -n ut in)

j villa ae  pristava, vila
I vincio  4, vinzi, vinctum  (z)vežem,
uklenem (-ldepam) (vinculum)
vinco  3, vici, victum  zmagam, pre¬
magam ( victor, -ia, victriz)
vinculum i  vez, spona; plur. —
ječa (vindre)

vindez icis  maščevalec, osvetnik
vinum i  vino

violentia ae  sila, nasilnost (ms,
violure)

violentus  3 (na)silen, silovit (ris,
violare, violentia)

violo  1 hudo ravnam (s kom),
(p)oškodujem, uvredim, oskru¬
nim, razžalim (vis, violentus, -tia )

vir, viri  mož (virtus)
virgatus  3 progast, (virga  — giba)
vir go inis  devica

viridis e  zelen

virtus utis  možatost, vrlina, hra¬
brost,, srčnost, krepost, čednost
(vir)

virus i n.  strup

vis, vim, vi,  plur. vires ium  moč,
sila, množica

viso  3, visi,  — ogleda.(va)m, ob¬
iščem (vidire)

Visurgis is  Vezra (reka)
visus us  pogled, vid, prikazen

(vidire)

vita ae  življenje (vivere)
vitium i  napaka, hiba, hudobija,
greh

vito  1 (ran) (iz)ogibljem se (česa)
vitu-pero  1 grajam, karam ( vitium-
paro)

vivo  3, vizi, victum  živim (vita)
vivus  3 živ (vivere)
viz, adv.  komaj

voco  1 (po)kličem, (po)zovem;

senatum v.  skličem s. (vox)
volo, velle, volni  hočem, želim;

volens entis  hoteč, rad, voljan
volo  1 letim (-am)
voluntds atis  volja (velle)
voluptas atis  zabava, slast., veselje;
plur.  naslade, nasladno življenje

112

volvo  3, volvi, volutum  valim
voveo  2, vovi, votum  (za)obljubim
vox, vdcis  glas, beseda, izrek
(vocSre)

vulgus l n.  nižje ljudstvo, drhal
vulnero  1 ranim (vulnus)
vulnus eris  rana ( vulnerare )
vulpes is f.  lisica
vultur uriš m.  jastreb
vultus Tis  obraz, pogled.

X.

Xanthippe es,  Sokratova soproga
Xenophon ontis  pisatelj in vojsko¬
vodja grški (390)

Xerxes is  kralj persijanski (480).

Z.

Zama ae  mesto afriško
Zeuxis idis (acc,. Zeuxim)  slikar
grški (340).

Slovensko-latinske vaje.

Nepravilnosti v sklanjavi, spolu in številu.

Substantiva.

§ 1 .

Izjeme v prirodnem spolu.

1. Lutecija stala (— bila je ležeča) je na otoku široke Sequane.
2. Galici so Delfe oblegli in oplenili. 3. Prebivalci bogatega Krotona
bili so razkošni in ošabni. 4. Foeniški brodniki boje se [zelo] 1
fhraškega Bospora. 5. Pri Arbeli zmagal je Alexander Veliki Dareja,
kralja persijanskega. 2  6. Hippon imenovali so Rimljani kraljev.

7. Rimski pesnik Ovidius živel je [kot.] pregnanec v mrzlem Pontu.

8. Starodavna Baktra stala (= ležala) je pod goro Paropamisom.

9. Veji bili so od Rimljanov oblegani in razdejani. 10. Listje nero¬
dovitne divje oljke je grenko. 11. Nekateri narodi starega veka
napravljali so si pokrivala (glav) iz skorje gozdne plute. 12. [Mesto]
Praeneste zove 3  Vergilius visoko, Horatius mrzlo.

§ 2 .

Prva in druga deklinacija.

1. Stari Rimljani imenovali so gospodinjo hišno mater. 2. Grki
niso žrtvovali [le] jednemu Bogu, ampak mnogim bogovom in bo¬
ginjam. 3. Komu je neznana bajka o hčerah Danajevih 1  in sinovih
Aeg^rptovih? 1  4. Hvaležni sin, vedenje tvoje je Bogu in ljudem do¬
padljivo! 5. Bogovom in boginjam postavljali so starodavni narodi
prekrasna svetišča. 6. O moj dobri Bog, reši (— osvobodi) prebivalce

Pripomnje: § 1. 'Kar  stoji v oglatem  oklepu [], se ne latini. —
2  Gl. str. II., pravilo 6, b.  — 3  Gl. str. VII., 26.

§ 2. ' Gl. str. II., 6, b.

IV i e s t h a 1 o r, Lat. vadbe II.

8

114

tega mesta vseh nadlog!' 2  7. O bogovi, maščevalci kraljev, pomagajte
mi! 8. Grki pripisovali so bogovom in boginjam človeške strasti.

9. Tebe, Lucius Sergius Katilina, boje se vsi domoljubi (—dobri)!

10. Zlate so tvoje besede, o Publius Vergilius Maro! 11. Attalus, kralj
pergarnski, 1  podaril je Sikyoncem deset talentov srebra in 10000
grških vaganov žita. 12. Pridnim hišnim hčeram delo ni nikdar
nadležno. 13. Dolgo je bila tvoja sreča ugodna, o veliki Pompeius!
14. Antiochus je obljubil Filippu, kralju macedonskemu, 1  tri tisoč
talentov in petdeset ladij.

§ 3.

1. Askanius je bil sin Aenejev. 1  2. Ob 2  obrežji foeniškem 3  so
bila mnoga cvetoča mesta. 3. Sokrates ni bil sofist, temveč nasprotnik
sofistov. 4. Učenci imajo majhen posnetek iz grške slovnice. 5. Živ¬
ljenje Alrejevo 1  in Thyest.ovo 1  je bilo polno brezbožnih dejanj.
6. Pota mnogih kometov so znana. 7. Odhod Grkov je bil Circi
neprijeten. 8. Učeni čitatelj, umetnost tvoja ni lahka! 9. Slavne so
Orfejeve 1  pesni. 10. O Orfeus, tebe slavijo vsi pesniki! 11. Venera
je ljubila mesi o Uios, Aeskulapius pa otok Kos (Kous). 12. Že stari
narodi občudovali so prijateljstvo Oresla in Pvlada. 13. Oblast Atre-
jevičev je bila velika. 14. Vsi učenci ne ljubijo latinske slovnice. 4
15. Pobožnost, tvoja, o stari (— starodavni) Aeneas, bila je bogovom
in boginjam dopadljiva.

§ 4 .

1. Zadnji paragraf je težek. 2. Vsak difthong je prirodno
(= [po] prirodi) dolg. 3. Nezvesta drhal sledi srečnega moža, ne¬
srečnega [pa] izbegava. 4. Želodec je poln zavinkov in krivin. 5. V
peščeni in suhi zemlji rastejo nizka drevesa. 6. Grščina (= grški
jezik) ima mnoga narečja. 7. Nametana zemlja pokriva (pasu.)  mr¬
tvece. 8. Ogromna trebušina lesenega konja krila je [v sebi] naj-
hrabrejše može. 9. Penavo morje valovi lepo (pass.)  10. Modri in
stanovitni mož prezira neizkušeno in omahljivo drhal. 11. Kjer se
je bilo bojevalo, tam je bila zemlja namočena [s] krvjo. 12. Ko je
bila vojakov plena željna drhal ladije skoro prazne pustila, napal
je Lysander nenadoma athensko ladijevje.

2  Gl. str. III., 9, (I.

§ ;5. 1  Gl. str. II., 6, h.  2  «/jj» z ablat. — :l  == Foenicije. — 4  Gl. str. III., 8, a.

115

§ 5.

Tretja deklinacija.

A.  1. Znana je lepota parskega mramorja. 2. Vijolice so cvet¬
lice pomladi, rudeči mak (plur.)  poletja. 3. Izvor človeške pameti je
božji. 4. (šiba (plur.)  je neprijetna, pa pogostokrat, potrebna. 5. Ne¬
zmernost. je dobremu zdravju sovražna. 6. Velblodi imajo na hrbtu
grbe. 7. Polna vimena krav dajejo 1  kmetom prijetno hrano. 8. Znana
je vrednost. cyperske medi. 9. Ostudni netopirji ne ljubijo luči.
10. Lepi metulji razveseljujejo dečke. 11. Slonokoščene palice so
[častna] znamenja kraljev. 12. Mnogi ljudje ne ljubijo hudega
(= ostrega) popra. 13. Podobe prednikov so potomcem drage. 14. Z 2
velikim občudovanjem opazujemo stanovitni (= trdni) red nebeških
(== neba) znamenj. 15. Korenine visokih dreves so navadno dolge
in močne.

B.  16. Grlica je majhna in boječa. 17. V mnogih krajih so
jastrebi redki. 18. Velika je podobnost smrti in spanja. 19. Stožerji
so železni. 20. Spomladi 3  je potovanje (plur.)  prijetno in zdravo.
21. Pesnik Ovidius je bil viteškega stanu. 4  22. Mali čolni nosijo ne-
boječe brodnike. 23. Žrelo krokodilovo 5  je veliko. 24. Kosti Themi-
stoklejeve 5  prenesli so prijatelji skrivaj v Attiko. 25. Iludeča usta
so znamenje trdnega zdravja. 26. Revni kmetje delajo na polji (plur.)
[z] ® železnimi motikami. 27. Beli zajci so v naših krajih redke
živali. 28. Tudi nekatere miši so bele. 29. Previdni dečki se bojijo
strmega roba pobrežnega (= brega). 30. Žela velikih škorpijonov
so ljudem in živalim nevarna. 31. Zapravljive in razkošne ljudi pri-
spodabljamo z razpokano posodo. 32. (Mrtva) trupla pobitih vojakov
okrasili so meščani [s] cvetlicami (pass.)

§ 6 .

1. Visok [roglja!] klobuk bil je pri Persijanih znamenje velikega
dostojanstva. 2. Vrhovi visokih gora so mrzli. 3. Vodo pijemo naj-

§ 5. A.  1  Suppedito  1. — 2 AblaUvus modi,  ki naznanja način  in (tukaj)
spremstvo  dejanja; veže se s eum  pri spremnih  okolnostih, zlasti kedar je
taka okolnost posledica  dejanja. Predlog eum  stavlja se med attribut in sub-
stantiv; tedaj: magno eum dolore dico; multis eum lacrimis eum obseeravit  i. t. d.
— B.  3  Gl. str. III., 9, c. — 4  Oenetmus gualitmis  (genet. kakovosti, lastnosti),
Vselej v zvezi s kakim altributom, rabi Lat.incu, kedar se določuje vrsta, mera
po številu, teži, ceni. času in prostoru, potrebnost  ali sploh bistvena last¬
nost.. — 5  Gl. str. TI., 6, b.  — °G1. str. 111., 9. a.

8 *

116

rajši iz studenca samega. 4. Globoke krnice bile so v prolivu sicil¬
skem. 5. Železni mostovi so dragoceni, pa trdni. 6. Ošabni pav ima
grde noge. 7. Dober pastir ljubi svojo čredo. 8. Mnogi hudourniki
so [po] zimi veliki in ljuti. 9. V hišah bogatinov (= bogatih ljudij)
ukrašene so stene [z] lepimi slikami. 10. [S] požrešnim zobom trgajo
volkovi drobovje. 11. Nesnažna čaša vzbuja človeku gnjus. 12. Polje¬
delec okrepča pogostokrat utrujenega potnika [z] mrzlim mlekom.
18. Reka Tiger ne vleče seboj samo vode (plur.)  mnogih hudournikov,
ampak tudi skale. 14. Ko je bil Pausanias, 1  vodja lacedaemonski,
zmagal pri Plalaejah Mardonija, poveljnika persijanskega, postavil je
zlat trinožnik v svetišči Apollonovem. 15. Bujno žitno polje (plur.)
in polni snopi so gotovo plačilo delavnega in pobožnega kmeta.

§ 7 .

1. Že večkrat nastal je velik ogenj iz varljivega pepela. 2. Kače
vročih dežel so ljudem in živalim pogubne. 3. Žene germanske 1
imele 2  so plave lase. 4. Konec življenja je človeku (plur.)  neznan.
5. Mnoga plemena velikanskih rib plavajo v morji. 6. Po dežji pri¬
hajajo grdi črvi iz zemlje [na dan]. 7. Miši se boje ostrih krempljev
in zob mačjih. 1  8. Kapitolij je stal (= bil ležeč) na visokem griči.
9. Poletni (= poletja) meseci so vroči. 10. Device Vestalke so bile
čuvarice svetega ognja v svetišči boginje Veste. 11. Velika množica
zlatih ovratnic in prstanov je bila plen Karthažanov po (— v) bitvi
pri 3  Kannah. 12. Letopisi Tacitovi 1  so lepi in prijetni. 13. Moj rojstni
dan je [v] leta jednajstem meseci. 14. [V] prvem stoletji po Kristovem
rojstvu podvrgli so [si] Rimljani skoro vesoljni zemljekrog. 15. Orel
ugrabi [z] močnimi kremplji boječega zajca.

§ 8 .

1. Zobje malih mišij so ostri in bodeči. 2. Polšje (= polhov)
meso bilo je Rimljanom priljubljena jed. 3. Pravice vseh državljanov
naj bodo jednake! 4. Učenci, [ali] so vam znane raznobojne vrste
maka? 5. Sila mrazov in ploh pobrala je mnogo vojakov Hanni-
balovih. 6. Jaz in ti jednako (= [z] jednakim korakom) stopava
(= hodiva). 7. Na Donavi vidimo vedno veliko množico raznih čol¬
nov. 8. Tam sej rumeno brašno (plur.),  kjer je bilo prej sejano

§ 6. 1  Postavi skupni subjekt obeh stavkov prvemu na čelo! (Gl. str. Vit., 30.)
§ 7. ‘Gl. str. II., G, b. —  2  Gl. str. II., 7, b. —  3  Gl. str. VI., 19, a.

117

sočivje. 9. (K) telesni 1  trdnosti Epaminondovi pridružilo se je bilo
tudi več' 2  duševnih 1  vrlin. 10. Podnebje britannsko bilo je zaradi
pogostih (= velikega števila) ploh neprijetno. 11. Ljudje ne spravljajo
žita zavoljo misij in mravelj, ampak zavoljo svojih družin. 12. Več
starih (== starodavnosti) narodov navada je bila mrtvece sežigali,
Ue pokopavati.

§ 9.

1. Velika je bila veljava rimskih boljarjev. 2. Pri starih Ger¬
manih bojevali so se knezi za zmago, spremljevalci za kneza. 3. Tudi
v samskem življenji so mnoge skrbi. 4. Velikrat biva (= je) v
revnem človeku dobro srce, v bogatem hudobno. 5. Mnogih pravd
vzroki so goljufije. 6. Rimsko državo rešil je cesto pametni svet
[mestnih] očetov (pass.)  7. Narod samnitski (= Samničanov) je bil
zelo bojevit. 8. Silna ploha pokončala je nežna stebelca našega vrta
(pasu.)  9. Na villah bogatih Rimljanov redile so se velike črede gosij,
kokošij, golobov, žerjavov, pavov, polhov, rib [in] merjascev. 10. Denar
je pogostokrat vzrok pravd in goljufij. 11. Velika je ljubezen staršev
do otrok. 12. Thales, ki je bil jeden iz števila sedmih modrijanov,
napovedal je prvi solnčno mrknenje. 13. Caesar ni uslišal vselej,
kedar je bil zmagal, prošenj [pohlevnih] prosilcev. 14. Karthažani
umorili so Regula [z] grozovito smrtjo. 15. Od nespametnega človeka
pohvaljen bili ni častno (= hvala). 16. Največa [izmed] čveteronogih
živalij 1  je slon.

§ io.

1. Velika je bila veljava starčkov pri Laeedaemoncih. 2. [Po]
leti nas nadleguje pogosto silna žeja, [po] zimi hud kašelj (pass.)
3. Blizu Neapolja je ognjebljuvna gora Vesuv. 4. Govori učenih star¬
cev zelo razveseljujejo srca naučljivih mladeničev. 5. Konsul Manlius
I orcjualus [dal je] svojega sina obglaviti (= je obglavil), ker se je
hil zoper povelje očetovo bojeval. 6. Pri Helvečanih so na (ud)  smrt
obsojene ([z] ognjem) sežigali (pass.)  7. Krmar vlada ladijo [s] krmilom,
ki je na krmi. 8. Zavoljo mrzlice in kašlja mnogih učencev ni bilo 1
v šoli. 9. Vrednost čuvitih psov je velika. 10. Rim je stal (= bil
ležeč) ob (od)  reki Tiberi. 11. Starci so prosti davka' 2  in težkega
dela. 12. Plato ločil se je [iz sveta], potem ko je [bil] spolnil (per-

§ 8. 1  Genet, substant.  — 2  Gl. str. V., 13.

§ 9. 1  GL str. II., 6, c.

§ 10. ‘Gl. str. Vil., 27. — 2 Gl. str. III., 9, d.

118

fect.)  jedeninosemdeseto leto. 13. Svinjam [ne] 3  nalagamo nikakoršnih
del. 14. Na visokem grajskem (= gradu) stolpu bil je lep križ.
15. Kosti starcev so zlomljive, dečkov mehke.

§ H-

1. Boječi zajci imajo nežno meso. 2. Iz mrzlice rešila nas je
moč prirode, ne umetnost zdravnikov (pass.)  3. Med Juppitrom in
ostalimi bogovi bili so pogosto hudi (= ostri) prepiri. 4. V možganih,
srci, plučih [in] jetrih je sedež življenja. 5. Zmagalci nosijo drago¬
ceno pohištvo iz osvojenega mesta. 6. Kri se razliva po žilah v celo
telo. 7. Zoper silo dostikrat ni druge pomoči 1  razun sile. 8. Glave
volov so prikladne za 2  jarem. 9. Gigante, ki so se bili dolgo [v]
neodločenih bitkah bojevali z Juppitrom in drugimi bogovi, ubile
so Juppitrove strele (pass.)  10. Volom je lemež cesto težek in nad¬
ležen. 11. Grki so zmagali Persijane v bitki pri Salamini (pass.)

12. Silno hrabrost tvojo, o Achilles, občudoval je Alexander Veliki.

13. V pesništvu je moč prirode večja kakor v učenosti. 14. Jaz ljubim
čist vzduh v svoji 3  sobi. 15. V vseh bitvah zoper Macedonce bili
so Persijani zmagani. 16. Scylle in Charybde so se Ulixes in njegovi
tovaruši zelo bali. 17. Pesništvo, [to] božansko umetnost, podelile
(== darovale) so ljudem Muse.

§ 12 .

Četrta in peta deklinacija.

1. Lovci divjih kozlov prenoče (—  preživijo noči) pogosto v
votlinah. 2. Prekoristen je oni stroj, ki sešiva [s] svojimi iglami
oblačila. 3. Alcibiades, sin Klinijev, bil je vzgojen v hiši Periklejevi.

4. V hišah bogatih Rimljanov bile so stene ukrašene [z] lepimi slikami.

5. Znane so marcijeve Ide, [ob] katerih 1  je bil G. Julius Caesar 1. 44
pred Krist, rojstvom od zarotnikov v senatu usmrčen. 6. Magnetna
igla kaže (= gleda) vedno proti (ad)  severu. 7. Ne [po] udih telesnih, 2
ampak [po] lastnostih duševnih 2  je človek gospodar živalij. 8. Nekedaj
so bili vojaki [z] lokom (plur.)  in puščicami oboroženi. 9. Mestne
tribue so se pogosto prepirale s selskimi. 10. G. J. Caesar sezidal je

3  Gl. str. VI., 21.

§ 11. 1  Gl. str. VII., 27. — 2  Gl. str. VI., 19, b.  — 3  Gl. str. V., 17.
§ 12. 1  Gl. str. 10., 9, c. — 2  Genet, subst.

119

i na Kapitoliji i na [glavnem] trgu prekrasne stebrenike. 11. Grom
( 'plur.)  ni nevaren, ker nima nobene 3  moči. 12. Bog gleda [na] 4
čiste, ne [na] polne roke.

Substantiva defectiva in abundantia vseh deklinacij.

§ 13 .

Substantiva defectiva.

1. [Na] povelje naroda rimskega posvetil je diktator Mamerkus
Aemilius Juppitru na Kapitoliji /lat venec funt težek. 2 Ko se je
Caesar zidovju in vratom mesta Gergovije bližal, metale so hišne
matere obleko in srebro z ozidja. 3. Neapolj in Tycha, dela mesta
syrakuškega, 1  bila sta sama nalik mest. 4. Tiberius postavil je [svoj]
zimovnik sredi ozemelja germanskega (= v srednjem ozemelji Ger-
manije) ob (ad)  izvirku reke Lupije. 5. Cesarja 2  Tita imenovali 3
so (pass.)  zaradi njegovih (snus  3.) izvrstnih vrlin ljubezen in slast
človeškega rodu. 6. Spomin [na] prednike (genet.)  je potemeem pri¬
jeten. 7. Pri starih Rimljanih so matere otroke odgojevale (jiass.)
B. [Vojne] čete Caesarjeve bile so vso (= celo) zimo ( per  z akk.) v
taboru. 9. Demosthenes, slavni govornik grški, ni mogel črke r izgo¬
voriti; vendar je kmalu zmagal ta prirodni (genet. subst.)  zadržek [s]
(svojo) marljivostjo in skrbnostjo. 10. Athene so bile tako rekoč
svetišče znanostij. 11. Pismo očetovo me je zelo obradostilo. 12. Hel-
večani prepeljali so svoje čete skozi sotesko v ozemelje Sekvancev.
13. Toplice so bolnikom pogostokrat zdrave. 14. Vsi pomočni polki
(naših) zaveznikov so bili v orožji. 15. Sovražniki skrili so svoj pral.ež
v gozde ter razvrstili svoje čete na griči. 16. Dovtipi Plauta, pesnika
latinskega, so prijetni.

§ M.

Substantiva abundantia.

1. V knjigah modrijanov so navadno mnoga mesta nejasna.
2. Mnogi kraji naše domovine so prijetni (= vabljivi). 3. Tudi v
lepih posodah so včasih grde reči. 4. Hudobna duša v lepem telesu
je tako rekoč ostuden strup v zlati posodi. 5. Divje živali krotimo
[z] lakoto in žejo. 6. Slonovo 1  rilo imenuje Cicero roko. 7. Narava

3  Gl. str. VII., 27. — 1  Sam akkusat.

§ 13. 1  Genet, subst. St/rttcusae, Hrum.  — 2  Gl. str. I., 3, b.  — 3  Gl. str. VIL, 26.

§ 14. > Gl. str. II., 6, b.

120

zahteva pokoj, spanje, kruha, 2  vode. 2  8. Šaljivost (= šale) in dovtipnost
(= dovtipi) lastni sta človeški naravi (genet.)  in se ne 3  [dasta], kakor
vse drugo, učiti. 4  9. Sedla in uzde izumel je neki Pelethronius.
10. Žalostni ljudje se izogibljejo hrupnih kopelij. 11. Večerni 5  pokoj
je prijeten; zvečer sem navadno sam in vselej vesel. 12. Rimske
legije, ki so se od sedme ure do večera s Ilelvečani bojevale, po¬
lastile so se prateža sovražnikovega. 1  13. Pitt.aku, kije  bil domovino
(od) samosilnikov osvobodil, podarili so Mytilenjani mnogo tisoč”
oralov zemlje (— polja). 14. Mnogovrsten je živež ptic vsakojakega
plemena. 7

§ 15-

Sklad mestnih imen.

1.  Dareus, kralj persijanski, peljal je silno vojno iz Azije v
Europo. 2. Šestega dne 1  prišli smo z Athen na Delus. 3. Alexander
Veliki bil je i v Athenah i v Babylonu i v Sušah i v Alexandriji.
4. Konon živel je največ (maxime)  na Cypru, Ilikrates v Thraciji,
Timotheus na Lesbu. 5. Cicero prišel je [kot] mladenič iz Rima
na Rhodus ter je ondi Molona poslušal. 6. Pri Farsalu zmagal je
Caesar Pompeja in njegovo vojno. 7. V mestu Efesu bilo je prekrasno
svetišče boginje Diane. 8. Diogenes živel je mnogo v Korinthu, slav¬
nem mestu grškem (= Graecije). 9. Lykurgus zapustil je Spart.o in
se ni nikdar [več] domov vrnil. 10. Kmalu bodemo z doma na kmete
odpotovali ter to poletje 2  na kmetih živeli. 11. Po bitvi leži mnogo :i
človeških 4  in konjskih 4  trupel po (= na) tleh. 12. Kedaj se vrnete
(= bodete vrnili) s kmetov v mesto? 13. Boljše je brez nevarnosti
v svoji hiši biti, kakor z nevarnostjo v ptuji. 14. Filippus živel je
[kot] mladenič dolgo v Thebah v hiši Epaminondovi. 15. Gimon pri¬
dobil si je o miru in vojski veliko slavo.

Adiectiva.

§ 16.

1. Zanikarni sužnji pogosto pokvarijo hišne sinove (pass.)

2. Najbolj pohvalimo moža, ako ga imenujemo poštenega in vrlega.

3. Zanikaren je poljedelec, ki kupi, kar mu more zemlja (—  prst)

2  Akkusat. — 3  in ne = neque.  — 4  trttdo  3. (pasa.)  — 5  Genet, substant.

— 6  Gl. str. V., 13. — 7  Gl. § 5., B)

§ 15. 1  Gl. str. III., 9, e.  — 2  Gl. str. III., 8, c. — 3  Gl. str. V., 13. — 4  Genet,

substant.  '

121

vodili. 4. [S] šaljivo (= kratkočasno) besedo označi se pogostokrat
resna stvar. 5. Večina 1  vojakov 2  ležala je mrtva na tleh; drogo
množico so sovražniki v beg zagnali (pass.)  6. V največ rečeh
je srednja pot najboljša. 7. Malokateri učenci izvršujejo vestno
(= skrbno) svoje dolžnosti. 8. Orožje rimsko bilo je skoro [po] ;i
vsem zemljekrogu zmagovito. 9. Poboj, v katerem se pobijajo pol-
oboroženi (in) klateči se vojaki, ne more se imenovati bitka. 10. Bo¬
govi zahtevajo od ljudij veselo pobožnost. 11. Zmagovita vojna
Hannibalova se je v rodovitni Kampaniji pomehkužila. 12. Tolika
je bila krepost in vrlost Lucija Pisona, da so ga jedinega imeno¬
vali (pass.)  Vrlega celo [v] onih predobrih 4  časih, ko skoro ni bilo
najti zanikarnega človeka (= ko se zanikaren človek skoro ni
mogel najti). 13. [Od] puščice zadet pal je naš vojskovodja mrtev
raz (ex)  konja.

§ 17.

1. Sokrat.es je bil jako vrl človek. 2. Sorodniki niso vselej
najdobrohotniši. 3. Cim učenejši so ljudje, tem bolj so pogostokrat
zanikarni. 4. Ariobarzanes, kralj kappadocijski (= Kappadocije), bil
je zelo reven (= potreben). 5. Cim višji smo, tem ponižniše se
obnašajmo! 6. Sokrates govoril- (— razpravljal) je (naj)poslednji dan
o nesmrtnosti duše. 7. Nič ni veličastnišega 1  kakor denar zaničevati.
8. Zgodovina razveseljuje tudi najnižje ljudi. 9. Notranji prebivalci
stare Britannije niso sejali žita (plur.),  ampak so živeli [ob] mesu 2
in mleku. 2  10. Tostranska Hispanija je bila manjša od onostranske.
11. Najslabejše je [to], kar je najboljšemu najmanj podobno (= naj-
nepodobniše). 12. Kaj je bolj sramotno in zanikamo, ko mehkužen
mož? 13. Najskrajnje mesto AllobrogoV in najbližje ozemelju Ilelve-
Qanov bila je Genava. 14. Sramotno je [človeku] od jednakega
zmaganemu biti, sramotniše od nižjega. 15. Poznejše misli so navadno
modrejše od 3  prejšnjih. 16. Najslavniše 4  na zemlji (plur.)  bilo je
delfsko proročišče Apollonovo.

§ 16. 1  Plurimi.  — 2  Gl. str. V., 13. — 3  Gl- § XIV. 3  — 4  Gl. str. IV., 11.

§ 17. 1  Gl. str. VII., 27. — 3  Sam ablativ. — 3  Gl. str. IV., 9, g.  — 4  Inclitus  3.
(gl. lat. slovn. § 83.)

122

Numeralia.

§ 18.

Numeralia distributiva et adverbia.

1. Raki imajo po osem nog. 2. (Po) jedna usta imamo in dvoje
ušes (= po dve ušesi), da več slišimo ko govorimo. 3. Caesar na¬
rekoval je ob jednem po pet, včasih po sedem pisem. 4. Moj oče
bil je dvaindvajsetkrat v Rimu, glavnem mestu Italije. 5. V Galliji
bila sta dva tabora germanska in trije tabori rimski. 6.  Posamezne
črke v jednem pismu mojega prijatelja niso lepe, a misli so lepe.
7. Glas je dvajsetkrat hitreji ko tek najhitrejih konj. 8. Dečki smo
[imajoči] 1  po dvanajst do (= ali) štirinajst let. 9. Prsti človeški
imajo po tri člene, palec po dva. 10. 2 / s  (in) ‘/s * n  7.3  s0  l 7 /:«-
11. Cesar Kaligula je potrošil na jed no pojedino 10 milijonov
sestercev. 12. Koliko je 64 X 57? 3648. 13. Caesar vojskoval se je
v bilvi (acies)  petdesetkrat, M. Marcellus devetinlridesetkrat. 14. Rim¬
ljane je Hannibal zmagal (pass.)  prvič ob (ad)  Ticinu leta 218. pred
Krist, rojstvom, drugič ob Trebiji istega leta, tretjič pri trasimennskem
jezeru 1. 217., četrtič pri Kannah I. 216. 15. Vzduh je osemstokrat
lažji ko voda.

§ 19.

Numeralia multiplicativa et proportionalia.

1. Človek ima dvojno naravo: zemeljsko in nebeško; živali
imajo le jednojno naravo. 2. Potem ko je bil vojskovodja trojen bojni
red postavil, spustil se je v bitko. 3. Vojaki tretje 1  [legije] so bili
manj hrabri kakor [vojaki] četrte. 1  4. Med [učenci] drugošolci ni
nobednega pet- do (= ali) desetletnega.' 2  5. Afrika je skoro trikrat
(= [za] trojino 3 ) večja ko Europa. 6. Na našem vrtu je mnogo tri-
zimnih in štirizimnih dreves. 7. Hibernija je [za] polovico 3  manjša
ko Brit.annija. 8. Cesar Kaligula udržal je vladarstvo štiri leta (=
štiriletje *).  9. Osemdesetletnik je manj gibčen ko štirideset letnik.
10. Druge oblasti bile so jednoletne, le (= sama) censura bila je
izprva petletna, pozneje jednoletna in šestmesečna. 11. Hesiodus
pripisuje vrani devet naših dob, 5  čveternato 6  jelenom in to (id)

§ 18. ' Genetiv. (jualitCUis ! (Gl. § 5., B.*)

§ 19. 1  Gl. lat. slovn. § 95.; vojak četrte leg. - m. guttrtltnus (l).  — 2  Gl.

str. VII., 27. - 3  Gl. str. IV., 9, /. - 4  Gl. str. Iti., 8, c.  - 5  Gl. str. V., 13. -

6  «Cveternat.o» je g. neutrum.

123

Potrojeno krokarjem. 12. [V teku] treh ali štirih dnij (= [v] Iridnevji
ali štiridnevji) pomrlo (= umrlo) je mnogo ljudij. 5  13. Milost Nero¬
nova bila je pet let (= [v] petletji) zelo velika.

Pronomina.

§ 20 .

Pronomina personalia, possessiva, demonstrativa, interrogativa.

1. Sebi 1  ne smeš nikoli, velikrat [pa] drugim odpustiti. 2. Brutus
je svoja sinova na smrt obsodil (= [s] smrtjo kaznil), ker sta se
bila pridružila sovražnikom domovine. 3. Onega učenca [tamkaj] je
učitelj že večkrat grajal. 4. Mnogim (našim) rojakom ptuje besede
bolj dopadajo ko naše (domače). 5. V resnici velik mož doseže časti
in slavo [po] svoji (lastni) nadarjenosti, [poj svoji (lastni) zmožnosti.
6. Tvoj spomin [na] nas 2  mi je jako drag. 7. Mnogi [izmed] nas 3
se vas spominjajo (— so vas (genet.)  pomneči). 8. Komu pa mora
brat prijazniši biti kakor bratu? 9. To-le izvrstno knjigo smo že
večkrat prebrali. 10. Scythje vozijo svoje soproge in otroke seboj
[na] vozeh. 4  11. Odkodi je doma vaš strogi poveljnik? 12. Kako 5
more v takem štoru modrost bivati (= biti)? 13. Katere 8  ljudi pa 8
imenujete srečne? 14. Od teh-le rečij odvračajte srce in misli!
15. Prehodili ste že mnogo dežel; je-li 7  [pa] ste videli katero bolj
obdelano ko Italijo? 16. Kako 5  se more Bog goljufati! 17. Čegavo 8
je to železno orodje?

§ 21 .

Pronomina relativa et indefinita.

1. Brezštevilni so narodi, s katerimi so se Rimljani bojevali.
2. Kar koli je redko, (to) je večidel dragoceno. 3. Na katerem koli
><raji sem, vselej se tebe spominjam (= sem tebe [genet.]  pomneč).
4. Slava je pogosto pohvalna (=s hvalo) govorica o čem. 5. V vseh
človeških rečeh je nekaj slabega. 6. Vsaj nekak (aliguis)  greh je v
najboljšem človeku. 7. Varujte se, da nepremišljeno ne rečete česa
proti mogotcem! 8. Pravičnost nikdar ne škoduje nikomur, 1  ki jo

§ 20. 1  Gl. str. V., 17. — 2  V lat. objektivni genet.  — 3  Gl. str. 11., 6, c.

4  Ablatlvus instrumenti;  gl. str. lit., 9, a.  — 5  Gl. lat. slovn. § 102., op. 2. —
11  Gl. lat. slovn. § 102., op. 3. — 7  Gl. lat. slovn. § 104., op. — 8  Gl. lat. slovn.
§ 102., op. 4.

§ 21. ‘V  lat.: quisguam!  Gl. str. VI., 21.

124

ima. 9. Nekaterim (= nekim) ljudem je sreča bližnjega (= drugega)
vzrok nevoščljivosti. 10. Praša se, kateri izmed (ex)  dveh [da] je®
vredniši, kateri izmed (ex)  več [ljudij] najvredniši. 11. Dvoje očes
(= dve očesi) imamo; a bistrost vsakega (izmed obeh) ni vselej
ta ista; vsako ima včasih težave, vsakemu je zdaj to, zdaj ono
škodljivo: bolezen katerega koli (izmed obeh) je človeku nadležna
stvar. 12. Čim nevedniši je kdo, tem večja je včasih njega ošabnost.
13. Bog ljubi slehernega [izmed] nas; 3  drag mu je blagor vsakega
posameznega [človeka]. 14. Kolikoršno koli in kakoršno koli je vaše
bogastvo, pobožnost vaša je [za] nekoliko 4  dragocenejša. 15. Napačno
je grajati umetnost ali znanost ali katero koli (že) učenje zaradi
(propter)  napak onih, ki se z njim pečajo (—  ki so v učenji). 16. Vsak 5
je sam sebi 5  najmanj znan in samega sebe najtežje opaža (= čuti
o samem sebi). 17. Vsak (= kdor si bodi) človek [si] more izmisliti
katero si bodi sramotno govorico o komer hoče. 18. Nekaterih
(— nekih) ljudij navada je vse grajati; grajati je vsakemu lahko,
težko pa zboljšati.

§ 22 .

Constructio accusativi cum infinitivo.

1. Dognano je, da je bil Perikles poslušalec modrijana Ana-
xagore. 2. Treba je, da živiš primerno prirodi. 3. Da je bil [kdo]
bogat, je mala tolažba. 4. Že stari so izprevideli, da ni 1  nobena žival
pametnejša od slona. 5. Modrijan Anaxagoras je trdil, da sneg ni bel
(= je zanikava!, da je sneg bel). 6. Znano je, da so Cicerona očeta
domovine imenovali (pass.)  7. Res je, da je vsakdo svoje' 2  sreče
kovač. 8. Cesto ste mi obljubili, da bodete pazljivi in pridni. 9. Ari¬
stoteles je učil, da pesnik Orfeus nikdar ni 1  živel. 10. Cicero pri¬
poveduje sam, da je Archimedov grob našel (pass.)  11. Vsi upamo,
da bode domovina kmalu rešena iz teh nevarnost.ij. 12. Thucydides
poroča, da so kosti Themistoklejeve skrivaj v Attiki pokopali njegovi
prijatelji (pass.)  13. Pregreha je, če (= da) so otroci (proti) staršem
nehvaležni. 14. Bias, jeden izmed (ex)  sedmih modrijanov grških, 4
je pravil, da nosi vse svoje [reči] 5  seboj. 15. Priroda sama [nam]
veleva hvaležnim biti (= veleva, da smo hvaležni). 16. Lykurgus je
bil prepovedal Sparto utrditi. 17. C.aesar je zaukazal, da se vrnejo
zmagani Helvečani v svoje ozemelje, iz katerega (unde)  so bili odšli-

2  Gl. str. VII., 29. — 3  Gl. str. II., 6, c. — 1  Gl. str. IV., 9,/. — 5  Gl. str. V., 18-

§ 22. ‘Gl. str. VI., 21,— 2  Gl. str. V., 18,— 3  Gl. str. V, 16.— 1  Gl. str. II., 6, i-

— “ Gl. str. IV., 10.

-125

Iz  bajeslovja.

§ 23 .

I. Mars in Merkurius.

Mars, Juppitrov in Junonin sin, bojni (= vojske) bog, častil
se je [s] posebno častjo pri (a)  Rimljanih, ki so ga imeli 1  celo [za]
očeta Romula in Rema, ustanoviteljev mesta rimskega (= Rima),
izmed (ex)  živalij posvečena sta mu bila volk in konj. Upodabljali
so ga [z] divjim obrazom (pass.),  navadno stopajočega [na] voz (dativ.),
oboroženega [s] sulico. Njemu na čast (= v njegovo čast.) imenoval
se je tretji mesec v letu (genet.) Martius.  Službo voznika na nje¬
govem vozu opravljala je večidel Bellona, Martova sestra. Častila
se je tudi boginja Viktoria, ki je bila krilata devica, držeča [v] roki
(oblat.)  venec ali palmo.

Merkurius, Juppitrov in Majin sin, vnuk Atlantov, bil je sel
bogov, zlasti Juppitrov. Ravnal je govorjenje in zgovornost ter vodil
duše mrtvih v podzemelje; imeli so ga tudi [za] boga dobička, kupcev
•n (atque)  celo tatov (pass.)  Vrh tega bil je izumnik glasbe in lyre.
Upodabljal se je [kot] zal mladenič, poznaten [po] krilatih petah
(oblat.),  [v] roki držeč palico ali šibo, [okrog] katere (= kateri) sta
bili dve kači ovili. Imeli 1  so ga (pass.)  nadalje (= tega istega) [za]
Pomočnika človeškega a  in tvoritelja miru, čegaver znamenje je bila
nekedaj ona palica.

II. Cerera, Venera, Vulkanus.

Cerera, hči Saturnova in Rhejina, bila je boginja poljskih
pridelkov. Ona učila je prva ljudi, ki so prej želod (plur.)  uživali,
poljedelstva (akkusat.) in porabe (akkusat.) žita. Tajna je bila njena
služba [božja] ter se je opravljala [s] svetim molčanjem. Upodabljali
so jo (pass.)  nosečo na glavi venec, ukrašen [s] klasjem, držečo [v]
desni roki srp, [v] levi jerbašček z makom in vlatjem.

Venera, boginja ljubezni in lepote, narodila se je iz morske
pene. Vozi se [z] vozom, katerega vlečejo labudi ali golobje. Izmed
(ex)  dreves bila ji je posvečena myrta. Spremlja jo sin Kupido ali
Amor, krilat deček, opravljen [z] lokom in puščicami. Razun lega
dna Venera [za] spremljevalke [še] tri Gracije, boginje miline, katerih
'mena so: Aglaia, Eufrosyne, Thalia.

§ 23. T. 1  Gl. str. VII., 26. — 2  Genet. plur. siibst.

126

Venere, najlepše [izmed] vseh boginj, soprog bil je Vulkanus,
najgrši vseh bogov, sin Juppitrov in Junonin. Ko ga je Juppiter
zavoljo [njegove] grdosti pahnil (pass.)  nekoč iz neba, pal je na
otok Lemnos; vsled (ex)  tega padca bil je hrom. Bil pa je bog
ognja in kovačev ter je imel [svojo] delalnico v gori Aetni. Služab¬
niki njegovi bili so Cyklopi, orjaki iinajoči jedno oko sredi čela
(= v srednjem čelu).

III. Neptunus in Pluto.

Neptunus, Juppitrov brat, imel je vladarstvo |nad] morjem
(genet.)  Njemu je bil konj posvečen. Spozna se pred vsem [po] trizobu,
katerega [v] roki drži. Spremlja ga sin Triton, trobentač noseč
školjko mesto trobente. Bazun tega bilo'je mnogo 3  manjših bogov
in mnogo 3  boginj v morji, med (in)  katerimi so najznamenitejše
Nereide, hčere starca Nereja, petdeset [po] številu. 4  .ledna izmed
(ex)  njih, Thetida, bila je mati Achillova.

Pluto, Juppitrov brat, bog podzemelja, slika se sedeč [v] 5
temnem prostoru na prestolu, [z] divjim obrazom, poznaten [po]
žezlu in venci iz ebenovine. Plutonova soproga bila je Proserpina,
hči Juppitrova in Cererina; njo je bil Pluto s (ex)  Sicilije ugrabil.
Vendar je Cerera [s] svojimi prošnjami dosegla, da (ut)  je bivala 11
Proserpina le šest 3  mesecev 7  pri [svojem] soprogu v Grku, Pluto-
novem kraljestvu, šest 3  ostalih mesecev 7  [pa] pri materi.

Pravilna in nepravilna spregatev.

Pravilni glagoli.

Prva konjugacija.

§ 24.

1. Kedar [po] noči vrata zaškripljejo ('perfect.),  vzbudimo se iz
spanja. 2. Stari so ležeči obedovali. 3. Igranje s kocko (— kocka)
je bilo [po] zakonih (oblat.)  prepovedano. 4. Dva P. Kornelija Scipi-
ona imenovala sta se zavoljo ukročene Afrike Afričana. 5. Od

III. 3  Gl. str. V., 13. — 4  Gl. § I. 4  — 5  Gl. § XIV . 3  — « Conirmct. imperfecfi;
gl. lat. slovn. § 308 in naši. — 7  Gl. str. Ih.. 8, c.

127

v seh stranij [v] nevarnosti (ablat.)  zamotan boril se je Hannibal z
n ajvečjo (= najvišjo) hrabrostjo. 6. Včasih pojasnjujemo (perfect.)
[ 2 ] mnogimi besedami to, kar se da 1  [z] jedno povedati. 7. Ko bi
bil Alexander Veliki svojo togoto ukrotil, ne bil bi umoril svojega
Prijatelja Klila. 8. Star zakon je prepovedoval (perfect.)  trupla
Mrtvecev znotraj v mestu sežigati ali pokopavati. 9. Znano je, da
s° [si] grški in rimski borci živote pred borbo [z] oljem natirali.

10. Cicero se je pridružil na Rhodu Molonu, učitelju govorništva.

11. Rimske vojne so se [v] drugi punski vojski pomnožile. 12. Imelo 2
se je pri Rimljanih [za] srečen (= dober) pomen, kedar je z (= od)
leve strani neba zagrmelo. 13. Ležali ste brezdelni v posteljah, med
tem ko smo bili mi [v] najsitniše opravke (ablat.)  zamotani. 14. Celo
noč 3  ni zvenel noben zvok; zvezde so migljale ter hvalile [s] svojim
leskom Boga. 15. Zdravnik je bolni ud od telesa odrezal.

§ 25.

1. Tako te ljubimo, da ti bomo v vsaki reči na vso moč po¬
magali. 2. Stari niso pristopali k mizi prej, nego so [si] roke umili.
3. Po bitki marathonski dali so Al.henci Miltiadu 70 ladij, da bi [z]
Kojsko ukrotil 1  Otoke, ki so bili Persijane podpirali. 4. Tisti vojaki
stali so v prvi vrsti, ki so druge (= ostale) [v] hrabrosti prekašali.
5. Večina Kart.hažanov bila bi rada podpirala Hannibala, pa Hanno
s svojimi [pristaši] je branil (— ustavljal se). 6. Dognano je, da je
13okrates vse modrijane starodavnosti [v] modrosti prekosil. 7. Romulus
je na Palaciji mesto ustanovil in ustanovljeno [z] zidom obdal.
8- Videli bodemo, [s] kakimi (= katerimi) razlogi [da] boš privijal
svojega nasprotnika. 9. Ko se je v starejšinstvu razpravljalo o zaroti
Katilinovi in o kazni zarotnikov, obstopilo ,je oboroženo krdelo rim¬
skih vitezov svetovalnico. 10. Seštej veke mest [in] videl boš, kako
kratko (= ne dolgo) [da] so stala 2  celo ona, ki se [s svojo] starostjo
Ponašajo. 11. .lednega Horacija so bili obstopili trije Kuriaciji.

12. Roš li dolgo pri (in)  lem naklepu ostal, 2  zelo dvojimo. 13. Kati¬
ona je rimsko mladež [z] vsakojakimi hudobijami ugonobil. 14. Veliko
je bilo število [v] punski vojski ujetih, katere je Hannibal prodal,
ker jih Rimljani niso odkupili. 15. Dve rimski vojni premagali sta
k 203. pred Kristovim rojstvom Magona [hotečega] podpirati brata
Hannibala v tostranski Galliji. 16. Ko bi Efialtes ne bil izdal Grkov
Pri Termopylah (pasa.),  ne bili hi jih Persijani premagali (pass.)

§ 24. 1 Posse, (perfectum).  — 2  Gl. str. VII., 26. — 3  Ver  (z akkusat.)

§ 25. 1  Comunct. imperfectl.  2 Gl. str. Vil., 29.

128

Druga konjugacija.

§ 26.

1. Scipio Aemilianus je Numaneijo razdejal in triumfoval nad
tem mestom [v] 14. letu po razdejani Karthagini. 2. Parke prele so
ljudem, kakor se bere (= je) v grških bajkah, usodne niti. 3. Han-
nibalova zmaga pri Kannah navdala je Rimljane [z] velikim strahom.
4. Mnoga svetišča starih bogov uničila (= iztrebila) je ali starost
ali ogenj ali kaka (—  neka) druga sila. o. Sicilija ležala je tako
rekoč [kot.] plačilo zmage med Rimljani in Karthažani. 6. Sokrates
ni zameril niti onim, ki so ga zatožili (pass.),  niti onim, ki so ga
obsodili (pass.)  7. Cicero pravi, da so cvetele hiše starih Rimljanov
[v] časti in kreposti (oblat.)  8. Vojaki so svoje rane verdevali, zato
so bile bolečine kmalu odstranjene. 9. Znano je, da so že prvi ljudje
gojili poljedelstvo. 10. Državne 1  zakone, katere so bili rimski cesarji
zatrli, oplakovali so najboljši možje. 11. Vojaki so meso pražili in
praženo brez soli in kruha jedli. 12. Poučeni [po] nesreči varujejo
se ljudje nevarnosti. 13. Ker ste se vedno prepirov varovali, smo
vam naklonjeni in smo vam bili vedno naklonjeni 14. Več rimskih
vojskovodij zaobljubilo se je za domovino podzemeljskim bogovom.
15. Sodniki, ki [po] darovih podkupljeni pri sodbah (= v sojenji)
gledajo skoz prste (= zamižijo, perfect .), morajo se kazniti.

§ 27.

1. Leta, 1  katerega 1  se je Mithridaf.es narodil, svetila (se) je
[zvezda] repatica 70 dnij. 2. Gospe rimske žalovale so [za] L. Junijem
Brutom (akkusat.) [jedno] leto. 3. Napravljajoč se na vojsko po¬
množil je Caesar število vojakov. 4. Caesar piše, da je bil zavoljo
[njene] hrabrosti deseti legiji posebno naklonjen. 5. Pastirji po noči
podelavajo v sir (= stiskajo) mleko, katero so bili po dnevi (= [v]
dnevnih urah) 1  namolzli. 6. Rimsko ljudstvo stiskali so dolgo pa-
triciji. 7. Stari pisatelji pripovedujejo, da je Orfeus [s] svojimi pesnimi
zveri t.ažil in drevesa premikal. 8. Zmaga pri Zami 1. 202. pr. Kr. r.
zbrisala je sramoto hit.ve pri Kannah. 9. Budnost. Ciceronova izvila
je (pass.)  Katilini iz rok meč, [s] katerim je vsem dobromislečim
(== dobrim) meščanom smrt (= klanje) pripravljal. 10. Kato sveto¬
val je, da naj (ut)  se Karthagina razdene, odsvetoval [pa] je Scipio

§ 26. 1  Genet, substant.

§ 27. 1  Gl. str. lit., 9, r.

129

Nasika. 11. Brali smo, da je spečemu Tarquiniju Prisku glava gorela.
12. Sokrala, igrajočega se s svojimi sinovi, zasmehoval je (pass.)
Alcibiades. 13. Stari so mislili, da je Sicilija nekedaj zvezana bila
z Italijo. 14. Manlius Torquatus dal (= velel) je svojega sina usmrtiti,
ker se je bil zoper povelje s sovražnikom bojeval. 15. Nekateri stari
Modrijani so trdili, da bodo naše duše na veke (= vedno) trajale
(= ostale), drugi so to zanikavali.

§ 28.

1. Nevoščljivca peče in je vedno pekla sreča bližnjega (= dru¬
gega). 1  2. Zatoženci [si] dolgo [časa] niso brade strigli (pass.)
3. Aegvptus zaročil je bil svojih 50 2  sinov s 50 2  hčerami Danaja,
brata svojega; ali [v] jedili noči usmrtile so razun Hypermnestre vse
zaročenke (= zaročene) svoje zaročence (= zaročene). 4. Caesar
odgovoril je poslancem Germanov, da ne more nobenega prijateljstva
z njimi imeti, ako v Galliji zaostanejo. 3  5. Od samovoljnosti jedinega
Sulle bilo je zavisno življenje mnogih tisoč. 6. Sovražniki so bili
mesto obsedli; grad sam imeli so v zajetji (= držali so [pass.]  ob¬
legan); vi pa ste brezdelno (— brezdelni) sedeli pri vinu in igri.
7. To, kar sedaj ti poseduješ, so pred teboj drugi posedovali. 8. Celo
tisti, ki so G. Marija zavidali, priznavali so, da je državo rešil (pass.)
9. Kedar v daljavi zafrfotajo (perfect.)  jastrebove perol.i, ustrašijo se
golobje. 10. Pesnik Horatius pripoveduje, da so Q. Arrija sinovi
velikrat slavce zajutrkovali. 11. Stari Rimljani [si] niso strigli niti
brade niti las; še le od leta 300. videli so se striženi lasje pri (— na)
možeh. 12. Dovlipno pravi Cicero, da [pod] konsulom Kaninijem
(ablat.)  ni nikdo zajutrkoval in da je bila budnost njegova tolika, da 4
[v] celem svojem konsulstvu ni videl spanja. 13. Nehvaležni ljudje
podobni so kači, katera je ugriznila kmeta, ki jo je bil v nedriji
grel (pass.)

Tretja konjugacija.

§ 29.

Verba  na io.

1. Blaženejše je dobroto izkazati (= dati) ko prejeti. 2. Kdor
ima mnogo, mnogo poželjuje. 3. Priložnost nareja [iz] mnogih ljudij

§ 28. 1  Alter.  — 2  Gl. str. V., 13. — 3  Coniunct. imperfedl.  — 4  Ut  s kon-
Junkt. perfectl.

Wiesthaler, Lat. vadbe II.

9

130

(accusat.)  tatove. 4. Sovražniki se ne bodo [dali] 1  vselej [z] zvijačo
varati. 5. V sreči (= v ugodnih razmerah) naj se najbolj izbegava
ošabnost! 6. Mithridates. bežeč iz svojega kraljestva, zapustil je
Rimljanom silno množico zlata in srebra. 7. Taka je narava človeška,
da vedno večih [rečij] 8  želimo. 8. Z velikim veseljem gledamo starih
umetnikov kipe, ki se iz zemlje izkopavajo. 9. Kdor bode poželjeval,
la isti se bode tudi bal. 10. Pogubniši je sovražnik bežečim ko
borečim se. 11. Za 3  občni blagor naj državljani radovoljno (=
radi) prenašajo (= na-se vzamejo) vse težave! 12. [S tem, da je]
zvijačno bežal, 4  premagal je Horatius Kurijaeije. 13. Mnogih dražil
[na] zlo (genet. plur.)  bi ne bilo, 5  ko bi se ne izkopavalo iz zemlje
zlato in srebro. 14. Sreča ne more poštenosti, pridnosti in drugih
dobrih lastnostij nikomur 6  niti dati nili vzeti. 15. Tolik je bil poraz
Rimljanov pri Kannah, da [jih] je malo ušlo, 7  večina [jih] je [pa]
bilo ubitih 7  ali ujetih. 7

§ 30.

1. Thales je rekel, da je voda začetek vseh stvarij. 2. Fabius
peljal je svoje čete črez (pet)  slemena gorska, 1  da-si ga je Ilannibal
v dolino vabil. 3. Kuhane jedi se ložje prebavijo ko pražene.
4. Ekbatana, glavno mesto medijsko (= Medov), bilo je [s] sedmerim
zidom opasano. 5. Katerega človeka [še] niso 8  nikdar prazne skrbi
plašile? 6. Roke Sulle in Marija bile so namočene [s] krvjo sodr¬
žavljanov. 7. Ko so se bile legije združile, bile so se [s] potegnenimi
meči s sovražnikom. 8. Cicero je v senatu vstal in najhujša (== naj-
veča) očitanja na Katilino znosil. 9. Epikurus je združil (conecto  3.)
nasladnost s krepostjo. 10. [V] dobi Alexandra Velikega naslikal je
Apelles mnogo prekrasnih podob in Lysippus napravil (= upodobil)
izvrstne bronaste kipe. 11. Nekateri ljudje tako živijo, kakor da 3
bi mislili, da bodo vedno živeli. 12. Grški prvaki preboli so telo
Hektorjevo [s] sulico. 13. Zrtveniki bogov so bili [z] mnogo krvjo
oškropljeni. 14. [V] prvi punski vojski napravili (= zgradili) so Rim¬
ljani prvo ladijevje. 15. Velikrat je težko ločiti izmišljeno od resnič¬
nega. 16. Rimljani so potopili karthaginsko ladijevje. 17. Ko je bil
Caesar svojo vojno iz tabora izpeljal, postavil [jo] je [v] bojni red.

§ 29. 1  Gl. str. VI., 22. — 2  AccusUt. plur. gener. neutr.  — 3  CausU  z genet.,
kateremu se zapostavlja. — 4  Gl. § XXIX., stavek 8. — 5  Gl. VII., 27. — 0  Quis-
quam;  gl. str. VI., 21. — 7  Imperfect. pas.ttvl ; gl. tudi str. V., 13.

§ 30. 1  Genet, substant.  — 2  Gl. str. VI., 21. — 3  Kakor da — quasi.

131

§ 31.

1. Mnogi barbari so [si] obraz [z] iglo pikali in [z] bojami bar¬
vali. 2. Pastir gnal je svojo čredo na travnik. 3. Alexander je vso
Azijo pod svojo oblast spravil. 4. Nepremišljene dečke, ki so se bili
bučelnjaka dotaknili, so bučele opikale (pass.)  5. Kar si storil, storil
si prostovoljno in nikdo te ni silil. 6. Naši vojaki so mnogo sovraž¬
nikov pobili in niso nikomur prizanesli; smrti ušli so le tisti, ki so
bili prej mesto zapustili. 7. Vojsko s Farnakom zvršil je Caesar
tako hitro, da je [k] starejšinstvu pisal 1 : Prišel, videl, zmagal sem.
8. Stari pisatelji pripovedujejo, da je Kato Utičan pred svojo smrtjo
Platonovo knjigo o nesmrtnosti duše čital. 9. Ker je bil Themi-
stokles presvobodno 4  živel in svoje premoženje zanemaril, ga je oče
izdednil (pass.);  ta sramota pa ga ni potlačila (= zlomila), ampak
povzdignila. 10. Slišali smo, da so bili na Kapitoliji nekateri ljudje
od strele ubiti (= z neba dotaknem). 11. Vprašalo se bode, ne
kako dolgo, ampak kako dobro [da] smo živeli. 3  12. Vercingetoriga
so rojaki (= svoji) veleizdaje zatožili (pass.),  češ da je brez po¬
velja I olike čete zapustil. 13. Ko so bili prvaki britannski v Caesarjev
tabor prišli, izprevideli so, da Rimljanom manjka ladij in žita (==
manjkajo ladije in žilo). 14. Kato očital je v svojem govoru M. Ful-
viju kot sramoto, (češ) da je bil pesnike v rimsko pokrajino pri¬
peljal. 15. Thrasybulus je prognance zbral in [z njimi] 30 samosil-
nikov premagal, katere je bil Lysander Athencem na čelo postavil.

§ 32.

1. Brali smo, da se je Janovo svetišče po kraljevanji Numovem
dvakrat zaprlo. 2. Caesar pravi, da je vsa Gallija razdeljena v tri
dele. 3. Obrita glava bila je pri starih narodih znamenje žalosti.

4. Nikdar se nismo revežem rogali, nikdar jih brez daru nazaj poslali.

5. Jugurtho so Rimljani po (post)  dolgotrajni vojski zmagali (pass.)
in v ječo vrgli (= porinili; pass.)  6. Boječ se hudodelskih naklepov
Klodijevih umaknil se je Cicero iz Italije. 7. V amfitheatrih ploskalo
je (pass.)  rimsko ljudstvo borcem, v gledališčih tragoedom in komoe-
dom, v cirku onim, ki so bili v cirkovskih igrah zmagali. 8. Od
starejšinstva [za] sovražnika domovine razglašen, 1  prebol se je Nero
sam [z] bodalom. 9. Cesar Augustus pripoveduje v pismih, katera

§ 31. 1  Coniunct. imperfectl.  — 2  Komparativ (= preveč svobodno)! —
3  Živeti — vltam agere.

§ 32. 1  Gl. str. VII., 26.

9 *

132

je pisal (k) Tiberiju, da je prav rad 2  [s] kocko igral. 10. Ko so bile
pred marsovsko vojsko miši ščite v Lanuviji oglodale, rekli so haru-
spiki, da je to največe čudo. 11. Le dve državi poslali sta Caesarju
talnike, ostale so [to] opustile (= zanemarile). 12. Zgodovina uči,
da so mnogi možje sami po sebi (= po sebi samih) veliki postali.
13. Slišali smo, da se je Kalabrija večkrat [od] potresa 3  majala
(= stresla).

§ 33.

1. Athence, ki so bili pri Marathonu padli, pokopali so [v] skup¬
nem grobu (pass.) 2.  Hoteči odbiti konjeništvo persijansko so bili Grki
mnogo dreves posekali in sem ter tam nastlali. 3. Moč mnogih držav
je poginila, ker so bili njeni prvaki najboljše državljane pomorili.
4. Slišali smo, da je konsul Flaminius [za svojo] nepremišljenost
(genetiv.)  največo kazen trpel (— plačal). 5. Znano je, da je Xerxes
[z] nogo [ob] tla (= zemljo) udaril (= butnil), ko je videl Persijane
premagane. 6. Goveda, ovce [in] svinje imajo preklane parklje.
7. Dva mostova, katera je bil Xerxes črez 1  Hellesponl napravil, po¬
drla je nevihta (pass.)  8. Brali ste že, da so se Pompeji, glavno
mesto kampansko, [po] potresu 2  udrli. 9. Ko so bili Grki Trojo
zažgali in razdejali (= prevrnili), vrnili so se v Graecijo. 10. Pisatelji
pripovedujejo, da so stari narodi želod (plur.)  jedli. 11. Vercingetorix
je mnogim tudi zaradi manjših (leviš)  pregreškov ušesa odrezal ali
oči iztaknil ter je potem domov poslal. 12. [V] državljanskih vojskah
prelila se je kri najboljših državljanov. 13. Jedi zavživamo (= spu¬
ščamo dol) prežvečene in tako rekoč raztopljene, da je tem 3  ložje
prebavimo (pass.)  14. Da ne bi prišel Rimljanom (genetiv.)  v pest
(= roke), stopil je Hannibal [na] ladijo ter pobegnil v Syrijo. 15. Po¬
žeto žito znašajo kmetje v žitnice.

§ 34.

1. Attikova sestra bila je omožena [s] Quintom Tullijem Cice-
ronom, bratom govornikovim. 2. T. Livius pripoveduje, da je bila
govorica, da so Romula roke senatorjev raztrgale (pass.)  3. Hannibal
peljal je veliko vojno in otovorjene slone črez Alpe, koder (= kjer)
je (bil) prej komaj neoborožen človek lezel. 4. Zakoni, katere je
imel rimski narod, bili so pisani na 12 tablah. 5. Glumci imajo

2  Rad —• studiSsus;  adverb. — 3  Gl. str. III., 9, b.

§ 33. 1  In  (z ablativom). — 2  Gl. str. III., 9, b.  — 3  Da tem = quo  (s kon-
junktivom).

133

lišpane in maziljene lase in pobarvane obraze. 6. Rimski narod po¬
gosto od (ex)  premaganih kraljev ni dobil (= vzel) nič dragega
(= drugo) nego (nisi)  slavo. 7. Pisatelji pripovedujejo, da je odvzel
samosilnik Dionysius Aeskulapiju (genetiv.)  zlato brado. 8. Posegli
smo [po] denar ter ga (= poseženega) dali revežu, ki ga je vzel [s]
hvaležnim srcem. 9. Ker so vojaki vse zaničevali, kar je bil poveljnik
zaukazal, vrgli so je v ječo (pass.)  10. Krassus zatrl je sužnike, ki
so [si] bili Spartaka [za] vodjo izbrali in 4 rimske vojne premagali.
11. Kdo ne ve, da so se vselej napake vlezle [v] države [pod] ime¬
nom 1  čednoslij? 12. Lacedaemonei izdolbli so to, kar je bil napisal
Pausanias pred bitko pri Plataejah na trinožniku v Delfih, ter niso
nič drugega (= drugo) [najpisali kakor imena onih držav, [s] katerih
pomočjo so bili Persijani premagani. 13. Znano je, da so najslavnejši
možje starodavnosti porabljali nekoliko časa za (in c. accusat.)  polje¬
delstvo. 14. Po Sullovi smrti so se vsi njegovi nasprotniki izobčili.
15. Stari so mislili, da ostrupi 2  močerad, če zleze 3  na drevo, vse
sadje in da usmrti tiste, ki [je] jedo. 3

§ 35.

1. Podjarmljeni narodi so pogosto spone sužnosti strli. 2. Znano
je, da je Pisistratus Athencem svobodo odvzel. 3. Starejšinstvo rimsko
ni odkupilo tistih, katere je bilHannibal pri Kannah ujel. 4. Lakomnost
in razkošnost pokvarili sta rimsko nravnost (= nravi). 5. Učili smo
se, da so prejeli Alhenci zakone od Solona. 6. Nekateri strupi se
[s] pitjem mleka (= [s] pitim' mlekom) onemočijo (= pogasijo).
7. Rimsko ljudstvo je mrmralo, da je njegova (sum)  svoboda var-
niša o (= v) vojski in med sovražniki nego o (= v) miru in med
sodržavljani. 8. V bitki pri Deliji iztrgal je (pass.)  Sokrata iz so¬
vražnikovih rok učenec Alcibiades, katerega je bil prej sam v [neki]
drugi bitki iz nevarnosti rešil (= iztrgal). 9. Stari pisatelji trdijo, da
se Aegypet ni nikdar [vsled] 1  (zemeljskega) potresa tresel. 10. Ogenj
bljuvale so [v] starih časih mnoge gore, ki ga zdaj ne bljujejo.
11. Ko je bil Hannibal iz Italije nazaj poklican domovino branit,
želel je vojsko s Scipijonom dokončati. 12. Kdor ni imel sam (po
sebi) pameti, je zastonj poslušal modre može. 13. Dognano je, da
se ni [dal] Themistokles nikdar [z] zlatom podkupiti. 14. Kato mlajši

§ 34. 1  Ablatlvus modi!  Gl. § 5, A. 2  — 2  Veneno mficere aliguid.  — 3  Con-
itinct. plusquampe>fectl.

§ 35. 1  Gl. str. III., 9, b.

t

— 134 —

usmrtil se je v Utiki, malem mestu afriškem. 15. Plinius poroča,
da je nekedaj neki grič na otoku Hieri po noči plamen (plur.)
izbljuval.

§ 36.

1. Leta 58. pr. Kr. rojstvom iz domovine izgnanemu Ciceronu
prihiteli (= pritekli) so v Graeciji mnogi prijatelji naproti. 2. Ne bil
bi te hinavec prevaril, 1  ko bi bil manj verjel. 3. Kar je Vergilij
pel o poljedelstvu, živinoreji [in] drevesih, utegne (= more) tudi
našim kmetom koristiti. 4. Kdor [si] pridobi 2  bogastvo krivično, 3
bode je na zel način 3  izgubil. 5. Ko so bili Rimljani 4000 sovraž¬
nikov pobili, zapodili so ostale v mesto nazaj. 6. Vsi smo deležni
pameti, [po] kateri se odlikujemo [od] živalij. 7. Bitka pri Leuktri

1. 371. pr. Kr. rojstvom pretresla je zelo moč Lacedaemoncev, ki so
bili voditelji cele Graecije. 8. Faelhon je želel, da bi bil na voz
očetov vzdignen; koliko 4  bolje bi bilo, ko bi ne bil vzdignen (bil)!
9. Znano je, da so Rimljani Karthagino in Korinth do tal uničili
(= odstranili). 10. Themist.okleju ni nikoli 5  nobena reč ljubezni do
domovine iz srca iztrgala (= izruvala). 11. Otroci naj bodo hvaležni
staršem, ki so je redili in odgojili (pass.)  12. Poroča se, da so Lace-
daemonci o važnejših rečeh vselej .za svet vprašali preročišče Apol-
lonovo ali Juppitrovo. 13. [Z] umetnostjo so ljudje spravili na dan
(= izvabili) mnoge reči, katere so bile dolgo skrite. 14. Vojaki so
prisegli, da ne bodo niti poveljnika niti vojne zapustili.

§ 37.

1. Darovi sovražnikov pravimo, da so [s] strupom namazani.

2. Poroča se, da so se stari Britannci [po] vsem životu (oblat.)  [z]
oblajstom mazali. 1  3. Agesilaus ni nikdar nehal svoje domovine pod¬
pirali. 4. Vprašanje, katero je bil učitelj predložil, so vsi učenci dobro
razložili (pass.)  5. [Na] svet 2  Themist.oklejev sklenili so Athenci [svoje]
rešitve (accusat.)  iskati [na] ladijah 2 . 6. Ko bi bili Grki svet The-
mistoklejev zavrgli, bil bi je Xerxes premagal (pass.)  7. Mesta, ki
so nekedaj cvetela, so sedaj podrta in razdejana. 8. [Vsled] rabe so
vaše knjige oguljene 3 , kajti nikdar niste časa tratili [z] lenobo.
9. [V] zlati dobi je zemlja sama vse rodila; zdaj pa le to rodi, kar
je človek (plur.)  sejal. 10. Caesar pripoveduje, da Britannci niso sejali

§ 36, 'Latini stavek tudi passivno! — 2  Fatur. exuct.  — s  Male.  — 1  Gl.
str. IV., 9. /. — 5  Vnquam;  gl. str. VI., 21.

§ -37. 1  Oblino  3. — 2  Sam ablativ. — 3  Tet o  3.

135

žita, ampak da so živeli [od] mleka 2  in mesa. 2  11. Sagunčani so
sulice [s] smolo namazali in (je) zažgane metali. 12. Rimljani so
rekli, da ne bodo nehali vojskovati se s Pyrrhom, predno Italije [ne]
zapusti. 4  13. Že obrabljen 3  je pregovor: navada je druga narava.
14. [¥] drugi punski vojski bil je Hannibal, poveljnik karthaginski,
moč italsko zelo oslabil (= otrl). 15. Nič ni slavnejšega 5  od 0  mara-
thonske bitve; kajti nikdar ni tako majhna peščica tolikih krdel
porazila.

§ 38.

1. Težko je povedati, 1  koliko 2  vojsk [da] so Rimljani z drugimi
narodi vojevali. 3  2. Protagoro Abderjana so Athenci izgnali in knjige
njegove sežgali (pass.)  3. Obiskali smo goro Vesuv, ki, kakor je
znano, ogenj bljuje. 4. [V] starih pasih tkale so najbolj plemenite
žene oblačila sebi, [svojim] soprogom in otrokom. 5. Slišali smo, da
So Cincinnata od pluga prizvali in [za] diktatorja postavili 4  (pass.)
6. Zdražen [po] krivdi Rimljanov začel je Hannibal vojsko (= lotil
se je H. v.) 7. Znano je, da so Foeničani že [v] najstarejših časih
kupčijstvo gojili (= zvrševali). 8. Ko so bili Lacedaemonci, prema¬
gani od Konona, v beg udarili, odpeljali so svojo posado iz Athen.

9. Pesniki pripovedujejo, da je Cerera [svojo] hčer Proserpino, katero
je bil Pluto ugrabil, [po] vsem svetu (= zemeljekrogu) 5  iskala.

10. Ko bi ne bil prilizovalcev mesto pravih prijateljev iskal, bil bi
si 0  stare prijatelje ohranil in novih (accusat.)  pridobil. 11. Lusi-
tanci so svojega poveljnika Virijatha napadli in preboli. 12. Ubeglim
sužnikom užigali so Rimljani nekake znake (pass.)  13. Vsi pesniki so
vedno hrepeneli [po] slavi, a tiste slave, katere so bili želeli, [si] niso
mnogi pridobili.

§ 39.

1. Ko bi bili Rimljani vsigdar ..meče brusili (= ostrili) zoper
sovražnike, ne zoper sodržavljane, ne bili bi svoje države po zlu
deli. 2. Znano je, da so rimski cesarji odvzeli (= izuli) senatu
prejšnje dostojanstvo. 3. Stari Rimljani bili so zunaj [hiše] oblečeni
[s] togo, (bliščeče) belim plaščem. 4. Vaš duh je napojen verskih
(= vere) pravil. 1  5. Verres je kip Cererin, katerega niso bili nikdar

4  Cdniuuct. plusquamperf.  — 5  Gl. str. VIL, 27. — c  Gl. str. IV., 9, g.

§ 38. 1  Supinum  na Ul  — 2  Gl. str. V., 13. — 3  Gl. str. VII., 29. — 4  Dtcere;
gl. str. VII., 26 — 5  Gl. § XIV. 3  — 6  Katera oseba v lat.?!

§ 39. 1  Ablativ.

136

moški (= možje) pogledali niti (= ali) se ga dotaknili, tako oskrunil,
da ga je iz svetišča izvlekel (= odtrgal) in v svojo hišo nesel.

6. Athenci so Sokrata okrivili, da 2  je (bil) veljavnost bogov zmanjšal.

7. Poroča se, da se je v Graeeiji in Macedoniji mnogo mest [vsled]
potresa zrušilo. 8. Naši vojaki planili so hrabro na sovražnika ne
boječi se nobene nevarnosti. 9. Boljarji sami so mnogo pripomogli,
da so se postave razveljavile. 10. Zakoni, ki so bili zoper one
določeni (= stavljeni), kateri [kakega] dolga niso bili plačali, bili so
[v] starih časih bolj strogi (= trdi), kakor [v] naši dobi. 11. P. Mal-
leola so prvega v vrečo zašili in v morje strmoglavili (pass.),  ker
je bil [svojo] mater umoril. 12. Poveljnik dal (= zaukazal) je zgrabiti
in pobiti prebivalce obleganega mesta, ki so bili na sovražnike
kamene z zidovja (dol) valili. 13. Cicero pravi, da se je življenje M. Ka-
tona skladalo z njegovim govorjenjem. 14. Starši, ki svojim otrokom
v vseh rečeh prikimavajo (perfect.),  morajo [za] to napako (accusat.)
pozneje trpeti (= oprati). 15. Tistim, ki so kihnili, voščimo zdravje
(= pozdravljamo). 16. [Po] domačih razprtijah bila je moč athenska,
katere so se (bili) prej vsi Grki in barbari bali, tako oslabela (— raz¬
vezana), da ni bila več 3  Macedoncem kos (= jednaka).

§ 40.

1. Pisatelji pripovedujejo, da je kralj Ankus Marcius od Ati a
Navija zahteval, da (ut)  naj [z] britvijo brus prereže. 2. Antonius
pasel je svoje oči na mrtvem Giceronu. 3. Kdo ne ve, kako zelo
[da] je narasla moč Rimljanov. 4. Proročišče Juppitra Hammona
pripoznalo je Alexandra Velikega [za] sinu tega boga. 5. Nikdar ni
mirovalo Hannibalovo sovraštvo do (in c. accusat.)  Rimljanov. 6. Že
rimski kralji bili so navajeni darove v Delfe pošiljati ter Apollona
delfskega [za svet] vpraševati. 7. Kazen ste trpeli (= plačali), ker
se niste učili [tega], kar je bil učitelj zahteval. 8. Koristniše je za-
rudeli ko obledeti. 9. Govorniki naj se vzdržujejo zastarelih izrazov
(== besed)! 10. Vsa tolpa sužnikov je umolknila, da bi gospod zaspal.
11. L. 49. pr. Kr. rojstvom vnela se je državljanska vojska med
Caesarjem in Pompejem. 12. Po strahovitih časih cesarja Domitijana
oživelo je [zopet] rimsko državljanstvo. 13. Zaradi samosilja Pisislra-
tovega zbali so se Athenci moči vseh svojih sodržavljanov. 14. The-
mistokles zadal si je sam smrt, da ne bi bil prisiljen svoji domovini

2  Quod  s konjunktivom. — 3  Ne več = iam n on.

*

137

škodovati. 15. Ko so bili Mytilenjani od Athencev odpadli, odpustilo
se je drugim, 1000 plemenitnikov [pa] je bilo pobitih. 16. [Po] orožji
prestrašene so znanosti že pogosto umolknile in onemele.

1. Sabinci so pokrili in usmrlili (pass.)  Tarpejo, ki jim je bila
Kapitolij odprla, [s] ščiti, katere so bili na njo zmetali. 2. Ko se je
Oktavianus [v] sicilski vojski ob (in c. ablat.)  obrežji sprehajal,
skočila je riba iz morja k njegovim nogam. 3. Filippus, kralj maee-
donski, prizval je (pass.)  modrijana Aristotela [za] 1  učitelja [svojega]
sinu A!exandra. 4. Pri Epikurovcih sedela je nasladnost na zlatem
prestolu, [v] kraljevsko obleko oblečena (=  ogrnena). 5. Knjige starih
pisateljev napolnjene (= namašene) so [z] bajkami. 6. Atlas pod¬
piral je nebo; jedenkrat pa je je podpiral (pass.)  Herkules [s svojima]
ramama. 7. Kedar ste obleko raztrgali, skrbite, da (ut)  se kmalu
zakrpa; kajti škoda (plur.),  katere niste [v] kratkem času popravili,
postaja večja (=  se množi). 8. Cicero pripoveduje, da je zasledil
grob Archimedov od vseh stranij ograjen in [s] trnjem obrasten
(= oblečen). 9. Krečani so verovali, da je njihove (suus)  zakone
Juppiter sam potrdil (pass.)  10. Sp. Poslumija, ki je bil, premagan
od Samničanov, neugoden mir sklenil, so sodržavljani zvezanega
sovražnikom izročili. 11. Plato poroča, da je Sokrat.es vesel in rad
strup izpil (~=  črpal). 12. Prepozno spoznali (== čutili) so Kartha-
žani, da so nespametno zavrgli Hannibalove nasvete. 13. V (= o)
najvažnejših in največih rečeh se modrijani [še] nikdar niso skladali.
14. Mnoge reči, ki so bile od prirode zakrite, našel je človek (plur.)
[z] bistrostjo [svojega] duha. 15. Ko je bil Lysander zvedel, da so
zapustili Athenci svoje ladije skoro prazne, sklenil je jih napasti in
potopiti. 16. Ko sta bila Romulus in Titus Tatius zavezo sklenila, 8
vsprejeli so se Sabinci v rimsko državo. 17. Slišali ste, da je
gaganje gosij [iz] spanja (ablat.)  vzbudilo (= izzvalo) na Kapitoliji
zaprte Rimljane. 18. Dobro je spal tisti, ki ni čutil, kako slabo [da]
je spal.

Četrta konjugacija.

41.

§ 41. 'GL str. Vil., 26. — 2 Kateri izrazi služijo Latincu za ta pojem?

138

V e r b a d e p o n e n t i a.

§ 42.

Prva konjugacija.

1. Herkules ubil je mnogo roparjev, ki so bili potnike zalezo¬
vali. 2. Platona občudoval in ljubil je Dion tako, da se mu je ves
(= sebe celega) izročil. 3. Kateri kralji ladijali so proti (ad)  Troji
ugoditi hoteči Atrejevičema? 4. Znano je, da je poskusil Alexander
osvojiti silno kraljestvo persijansko s 35000 vojaki. 5. Kedar so
nam pretile nevarnosti, prosili smo Boga, da (ut)  naj nam pomaga,
in vselej nam je pomogel. 6. Prijatelji so nagovarjali Dareja, da (ut)
naj Graeeijo pod svojo oblast spravi. 7. [V] peloponneški vojski
pustošili so Athenci pogostokrat obrežja Lacedaemoncev in njih
zaveznikov. 8. Morda še niste slišali, da so Syrci ribo po božje
(= [kot.] boga) častili. 9. Velike reči podjeti hoteč premišljaj, kdo
[da] ti hode pomagal. 10. Poroča se, da so Furije podile in pre¬
ganjale Gresta, ki je bil svojo mater ubil. 11. Ko je bil poveljnik
vojake ohrabril, da (ut)  naj se pogumno bojujejo, dal je.znamenje
[na] boj (genet.)  12. Ker si me bil v moji boli t.olažil, prosil bodem
Boga, da (ut)  te obdari (== poplača) [z] največimi dobrinami.

§ 43.

Druga konjugacija.

1. Kat.ilina je bil svojim lovarušem morja in gore obljubil.
2. Dognano je, da [si] je bil Cicero pridobil mnogo (bene)  zaslug za
(de)  domovino. 3. Mi vsi bi se t.e bili usmilili, ko bi bil svoj greh
priznal. 4. Ako se grehov (accusat.)  svojih izpovemo, 1  bode se nas
Bog usmilil. 5. Ni ti neznano, [s] koliko (= katero) pravičnostjo in
nesebičnostjo [da] sem zaveznike branil (— varoval) in pokrajino
upravljal. 6. Tistim, ki sa gledali [na] Sokratovo zunanjost, se ni
zdel velik mož, tistim pa, ki so bili njegove pogovore poslušali, naj-
modrejši. 7. Znano je, da so med vsemi Grki starce najbolj spošto¬
vali Sparčani. 8. Zdravniki ne tajijo, da narava sama največ boleznij
(dativ.)  ozdravi. 9. Gaesar je bil pri svojih prijateljih v večji nevar¬
nosti, kakor je bil sam menil. 10. Cicero je priznal, da so mu prav

§ 43, 1  Futur. exartum.

139

veliko pomogli (= ga podpirali, pass.)  stari pisatelji. 11. Da si se
revežev usmilil (= usmilivši se biti), naklonilo (= pripravilo) ti bode
božjo dobrohotnost.. 12. Jugurtha obljubil je Bocchu tretji del svojega
kraljestva, ako bi Rimljani, prisiljeni [po] njegovi pomoči Afriko
zapustili.'- 2  13. Ko (postquam)  je Thernistokles menil, da so poslanci
lacedaemonski že v Athene dospeli, izjavil je pred 3  njihovo gosposko
in senatom prav prostodušno (= prosto), da so Alhenci [na] njegov
(suus)  nasvet (ablat.)  mesto [z] zidovjem ogradili.

§ 44.

Tretja konjugacija.

1. [Po] slogi rasla je rimska država, [po] neslogi je razpala.
2. Lacedaemonci poslali so v Athene tri poslance, ki so bili najvišje
častne službe opravljali. 3. Attikus posnel je kratko in prav skrbno
vso zgodovino 1  [v] jedni knjigi. 4. Poslanci germanski (= Germanov)
so rekli, da se bodo po treh dneh k Caesarju vrnili. 5. Znano je,
da je Epaminondas prav lahko ubožnost prenašal. 6. Pretrpevši
mnoge nezgode na morji vrnil se je Ulixes še le po 20 letih v svojo
domovino Ithako. 7. Vedite, 2  da bogastva po smrti ne bodete uživali;
zato se ga zdaj pametno poslužujte! 8. Plato umrl je pišoč v 81. letu
svoje dobe. 9. Sokrat.es umreti hoteč je velel, da naj Krit.on Aesku-
lapiju petelina žrtvuje. 3  10. Vojaki, ki so bili [po] mnogih ranah
oslabljeni, [na tla] popadali, ponovili so bitko, oprši se [na] ščit & (ablat.)
11. Da-si zdravniki pogostokrat, izprevidijo, da bode bolnik umrl [za]
boleznijo (ablat.),  katera se ga je prijela (= [v] katero je zapleten),
mu tega vendar nikdar ne povedo. 12. Premnogi so že tožili o za¬
visti prirode, češ da je dala 4  človeku tako kratko življenje. 13. Pre¬
ganjajoč Mithridata prodrl je Pompejus v najskrajniše 5  dežele.
14. L. 58. pr. Kr. napal in premagal je Caesar Ariovisl.a, s katerim
se je bil dolgo zastonj o gallskih zadevah (= rečeh) pogovarjal.

§ 45.

1. Rojeni smo, da umerjemo, umerjemo pa, da se znova rodimo.
2. Pisatelji pripovedujejo, da se ni Sokrates nikdar jezil. 3. Nič ni
ljubeznivišiga 1  od kreposti; kajti kedar to dosežeš, 2  bodo te vsi

2  Coni imet. plusquamperfecti.  — 3  Apud !

§ 44. 1  Memoria rgrum.  — 2  Imperat. futurl.  — 3  Csniunct. imperfecti.  —•

4  Coniunct. plusquamperf.  — 5  Ultra; superlat.

§ 45. 1  Gl. str. VIL, 27. — 2  Futur exUctum.

140

spoštovali. 4. [Od] ran (oblat.)  utrujeni umaknili so se vojaki na
hrib, ki je bil blizu 1000 korakov oddaljen od mesta, kjer se je
bojevalo. 5. Zdramivši se navadno pozabimo, kar smo bili sanjali.

6. Ne bili bi tožili, ko bi bili dobili (= dosegli), kar ste upali-

7. Nepos pripoveduje, da je Atlikus razžaljenje (= krivde) raji pozabil
ko maščeval. 8. Razne vrste mučil zmislila [si] je okrutnost človeška.

9. O da bi tega ne bili nikdar pozabili, kar smo bili jedenkrat. za-
pamtili. 10. Maščevati hoteč kako krivdo drži se (— sledi) pravil
(accusat.)  vere, pozabiti je boljše ko maščevati. 11. Alcibiades napel
je vse moči (= napel se je [z] vsemi močmi), da bi občno (= vseh)
pohvalo dosegel. 12. Scylhje hranili so se [z] mlekom in medom.
13. Ker sem bil primerno priložnost dobil, potoval sem z nekaterimi
prijatelji v Italijo. 14. Regulus bil se je s Karthažani pogodil, da (ut)
se bo v Afriko vrnil, 3  ako bi ne mogel od rimskega senata miru
doseči.

§ 46.

Četrta konjugacija.

1. Posnemajte Epatninondo, ki ni niti 1  [v] šali lagal. 2. Fi-
lippus, kralj macedonski, bil je v vojski ubit, katero je bil zoper
Persijane osnul. 3. Ako boš svoje veselje (plur.)  s prijatelji delil, 8
bodo tudi sami svoje veselje (plur.)  s teboj delili. 4. Polastivši se
vladarstva, pregovoril je Agesilaus Lacedaemonce, da naj pošljejo 3
vojsko v Azijo ter napadejo 3  kralja persijanskega. 5. Konsula rimska
sla pogosto žrebala, kateri (izmed obeh) [da] naj odrine 3  v vojsko,
kateri (izmed obeh) doma upravlja 3  državo. 6. Ko bi bili to, kar
ste rekli, sami izkusili, bili bi vam radi pritegnili. 7. Da so Epikurovci
vse reči [po] veselji merili, vam ni neznano. 8. [Le] začni; ako bodeš
dobro začel,' 2  izkusil bodeš moč trdne volje. 9. Ko se je bil Metellus
pri mestu Cirti utaboril, pričakoval je vojni kraljev Jugurthe inRoccha.

10. Izkusivši tvoje prijateljstvo nismo se ti nikoli laskali, ampak
govorili smo vsigdar resnico (= resnično). 11. Nikoli 4 *  ni 4  nič brez
Roga nastalo in nič ne bode (nastalo). 12. Prava dika izvira iz
čednosti same. 13. Ko je solnce vzhajalo, vrnili so se ogleduhi v
tabor ter naznanili, da so sovražniki že do Rhena prodrli. 14. Ko
je bil Hannibal rimsko vojno zagledal, velel je vojakom, da naj jo
napadejo. 3

3  Coniunctiv. imperfectl.

§ 46. 1  Ne  — quidem.  — 2  Futur. exttctum.  — 3  Coniunctiv. imperfectl.  —•

‘V lat. = kedaj; gl. str. VI., 21.

141

§ 47.

Verba semideponentia.

1. Znano je, da se je drznil Caesar dvakrat Rhen prekoračiti.
2. Sparčani so običavali pojoe(i) iti (= odriniti) v bitko. 3. Vsi
državljani so se zelo veselili, ker se je bil kralj srečno (= neoško-
dovan) vrnil iz vojske. 4. Nezaupajoč 1  svojim močem sklenil je
Jugurtha udat.i se, ko ga je Metellus, poveljnik rimski, pritiskal.
5. Deseti legiji bil je Caesar posebno naklonjen ter ji je zaradi (njene)
hrabrosti največ zaupal. 6. Odobedovavši in napivši se ne delamo
radi. 7. Komu naj verujemo, ako ne prisegšitn? 8. Q. Fabija so
izprva mnogi zasmehovali (pass.),  ker si ni bil upal s Hannibalom
bojevati se. 9. Obljubil si mi bil, da prideš (futur.)  odkosivši (— od¬
obedovavši) k meni; a čakal sem te zastonj. 10. Brali ste, da je
običaval Lacedaemonec Lysander reči: Lacedaemon je najčastniše
bivališče starosti. 11. Grki, ki so bili svoje ladijevje pri Artemisiji
postavili, niso si upali ondi ostati, ker so se bali velikega števila
Xerxovih ladij. 12. Ako mojim besedam niste zaupali, bodete vendar
zaupali svojim očem. 13. Nikdar se nisem bolj veselil, kakor [takrat],
ko. 2  sem se prvič v šoli učil.

§ 48.

Okrajšane in skrčene oblike.

1. Glej (= stori), da (ut)  svoje zdravje varuješ. 2. Govori vselej
resnico (= resnično), kajti če se jedenkrat zlažeš, 1  ne bo se ti ver¬
jelo tudi resnico govorečemu. 3. Koga ste kedaj bolj ljubili ko svoje
starše? 4. Vsi poznate življenje Hannibalovo in ste mi njegovo
zgodovino pogostokrat pripovedovali. 5. Kdo bi bil dejanja Achillova
slišal in ne hvalil njegove hrabrosti? 6: Dolgo te je mučila bolezen;
ho bi se bil bolj varoval, bil bi jo morda prej odstranil. 7. Al.tikus
živel je s Q. Gellijem, s katerim se je bil v šoli seznanil (= katerega
je bil v šoli spoznal), tako prijateljski, da je njiju prijateljstvo
raslo do najskrajniše starosti. 8. Ko bi bil (ti) svojo vest poslušal,
ne bil bi grešil. 9. Cicero je bil zarotnike [s] smrtjo kaznil; zato
[pa] so ga pozneje v prognansLvo poslali taisti državljani, katere je

§ 47. 1  Particip. perfectl.  — 2  Cum  — tukaj z indikativom.

§ 48. 1  Futur. exUctum.


142

bil [s] tem dejanjem iz največje nevarnosti rešil. 10. Vi bi ne bili
navajeni tako dolgo spati, ko bi ne bili lenobi bolj stregli kakor
zdravju. 11. Rimljani niso nehali vojskovati se s Pyrrhom, predno
[ni] bil Italije zapustil. 12. Vsi te bodo ljubili (pass.),  ako bodeš prej
sam vse ljubil. 1  13. Slišal si zapovedi [svojih] staršev; glej (= stori)
tedaj, da (ut)  se jih držiš (= je slediš). 14. Znano je, da si je
7 mest. prisvajalo 2  Homerja [za] svojega sodržavljana. 15. Grajal
si druge, da bi bil sam hvaljen; a učitelj te bode kaznil (pass.)
16. Mnogo slišati 3  in videti 3  donaša (= ima) veliko korist. 17. Mnoge
reci so začeli [tisti], ki so bili pred nami, pa vseh niso dovršili.

§ 49.

Coniugatio periphrastica.

1. Katilina je dolgo prikrival, kaj [da] hoče storiti. 1  2. Izpo¬
vedati moraš, kaj [da] si hotel reči. 3. Ko je hotel Filippus kraljestvo
persijansko osvojiti, usmrtil ga je (pass.)  neki Pausanias v Aegah.

4. Kdo [izmed] nas ne bi bil hotel rad pretrpeti smrt za domovino?

5. Bolnim otrokom obetajo starši mnogo, česar ne [nameravajo]
storiti. 6. Ne zahtevaj ničesar, kar bi bil sam hotel odreči 2  prose¬
čemu, ne odreci ničesar, kar bi bil hotel sam zahtevati. 2  7. V bolnih
telesih se ne sme nič pustiti, kar bi utegnilo (= kar hoče) škodo¬
vati. 8. Govori vselej resnico, da ne boš 3  moral grajan biti. 9. Tistemu,
ki se je zlagal, se pozneje ne bo smelo verjeli. 10. Dognano je, da
morajo vsi ljudje umreti (= da je vsem ljudem umreti). 11. Ko bi
ne vedel, kaj [da] se ima 1  izbegavati, bi se morala tvoja dela manj
grajati. 12. Zdravnik mora najprej gledati (= videti), kaj [da] se
ima zdraviti, potem (še le), kako. 13. Nikdar ne bi bil moral (ti)
kaznjen biti, ko bi bil hotel poslušen biti naukom (= zapovedim)
svojih staršev. 14. Alhenci morali so se sami vojskovati z brezštevil¬
nimi četami Persijanov, ker jih niso drugi (= ostali) Grki podpirali
(pass.)  15. Čegava sreča je bila kedaj tako stalna (= trdna), da se
ni imel 4  ničesar bati (= da se mu ni bilo 4  nič bati)?

§ 48. 1  Futur exHctum.  — 2  Repeta  3., wi (M), Uum.  — 3  InflnUlo. perfectl.
§ 49. 1  Imperfectum.  —• 2  Indicat. perfectl.  — 3  V latinščini praesgns.  —
1  Coniunct. perfectl.

143

Iz zgodovine.

§ 50.

O Alexandru Velikem.

Ko je bila Ada, kraljica karijska (== Karije), najslastniše jedi
s kuharji vred (= samimi) Alexandru v dar 1  poslala, odgovoril je
ta, da ima (on) sam boljše kuharje: za zajutrek predsolnčen hod, za
obed zmeren zajulrek.

Ko je bil Alexander nekoč poskusil pridobiti si naklonjenost
Macedoncev [z] darovi, okregal ga je njegov oče [s] temi-le besedami:
Kako moreš upati, da (i bodo zvesti tisti, katere si [z] denarjem si
pridobil . 2  Vedi , 3  da se ljubezen ne kupi [z] zlatom, ampak [s] čed-
nostimi!

Ko je nekoč Alexander velel (rogare)  Dijogenu cyniku (accusat.),
da naj pove , 4  če [mu] je česa (= kaj) treba , 4  odgovoril je ta: Zdaj-le
[stopi] malo na stran (= od solnca). Kralj bil je namreč solnča-
jočemu se modrijanu na poti (stal). Ko je to slišal, pravijo, da je
Alexander rekel: Ko bi ne bil Alexander, bi bil rad Diogenes.

Istemu kralju macedonskemu so Korinčani, ko je bil vshod
zmagal, po (per)  poslancih čestitali ter ga [s] svojim državljanstvom
obdarili. Ko je bil Alexander izsmehaval ta način (= vrsto) poča¬
stitve, reče jeden izmed poslancev: Še 5  nobenemu drugemu nismo
državljanstva dali kakor tebi in Herkulu. Na to pa je Alexander rad
vsprejel (ono) čast in 6  se ni r ’ toliko (= tako) obziral [na] one,
kateri so mu (šibi)  državljanstvo dajali , 4  ampak komu [da] so [je]
bili dali . 7

V bitvi pri Issu so med drugimi tudi mater in soprogo in dve
hčeri Darejevi ujeli (pass.)  Ko je bil Alexander slišal, da so one zelo
pobite in da Dareja kot (tamquam)  mrtvega oplakujejo, poslal je
Leonnata, ki naj bi jih potolažil ter jun oznanil, da Dareus živi.
Drugi dan (oblat.)  se jim je javilo, da prihaja Alexander sam [k njim],
m malo potem stopi s Hefaestijonom v njih šotor. Ker je bil ta [v]
rasti AIexandra prekašal, mislile so kraljice, da je on kralj, ter so
ga spoštovale [po] svoji domači (= očetovski) šegi. Potem ko so
bili Sisygambo, mater Darejevo, zmote spomnili (pass.),  vrgla se je

§ 50. ‘V lat. sam da ti v. — 2  Cdniunctiv. perfectl.  — 3  Impernt. futuri.  —
4  Coniunct. imperfecti.  — 5  Unquctm  (ki bodi druga beseda v stavku). — 6  In ne
= neque.  — 7  Coniunctiv. plusgiiamperf.

144

pred Alexandra na kolena izgovarjaje svoje neznanje. Kralj pa je
rekel prijazno jo [z] roko vzdigaje: Nisi se zmotila, mali, kajti i la
je Alexander.

Verba anomala.

§ 51.

Edo  in faro.

Naš služabnik je taisto, kar mi jemo./2. Človek naj je, da
živi, [a] naj ne živi, da je. 3. Sokrates je običaval reči, da mnogi
ljudje živijo, da jedo in pijejo, on pa da je in pije, da živi. 4. Radi
bi jedli to jed, pa je nikdar nismo mogli dobro prebaviti, (h.  Naj-
nesrečniši je tisti, ki, kedar želi jesli, nima, kar bi jedel. 1  6. Jejte
in pijte vselej zmerno! 7. Pravijo, da so snedeni strupovi manj
nevarni ko izpiti. 8. Pesniki pripovedujejo, da so Prometheju na
gori Kaukasu [na] skalo 2  priklenjenemu vsak dan jastrebi jetra iz-
jedli (pass.)  9. Ennius nosil je zelo polrpežljivo dve bremeni: starost
in uboštvo. 10. Kar bode usoda prinesla, prenašali bodemo [z] mirnim 3
srcem. 11. Navada nas uči prenašali težave. 12. Vsaka njiva, kise
obdeluje, ne prinaša sadu. 13. Nilulo ne more reči, kake boli [da]
bo (ne)kedaj prenašal. 14. Pomagajte (= prinesite pomoč) radi ne¬
srečnim in nedolžnim! 15. Usoda se ima prenašati ravnodušno (= [z]
ravno dušo). 16. Kar se da (= more) prenesti, prenesli bodemo.
,17. Kdo bi ne prenašal rad največih težav in nevarnostij za blagor
domovine? 18. Xenofon poroča, da je Sokrates ranjenega Alcibijada
iz bitke nesel.

§ 52.

Composita  glagola fero; tollo  3. sustiili, subldtum.

1. Epikurus stavlja zmerno hrano nad obilno (=  predpostavlja
obilni). 2. Dobro, ki se nam more dati, se nam more tudi odvzeti
(— odnesti). 3. Kraljevanje (= kraljestvo) se je izprva naj pravični ši m
in najmodrejšim možem izročevalo. 4. V vseh rečeh daje se ti pred¬
nost (= se predpostavljaš), ker si največ k veselju svojih staršev
pripomogel (= donesel). 5. Aristides zapustil je komaj [toliko], [s]
čimur (unde)  bi se [mogel] pokopati (=  iznesti). 1  6. [Hoteč] se z
vojsko vzdigniti nad Grke napravil je Xerxes most črez (in)  Helles-

§ 51. 1  Coniunctiv. pvaesent.  — 2  Sam ablativ. — 3  Aequus  3.

§ 52. 1  Coniunctiv. imperfectl.

145

pont., da bi svoje čete prepeljal. 1  7. Verres je bil odnesel vse zlato
in srebro, kar ga (== katero) je bilo v mestih sicilskih. 8. M.’ Kurius
Dentatus se ni dal (= mogel) ganili, da bi vsprejel 1  zlalo, od Sam-
ničanov [mu] ponujeno. 9. Kdor bi vse, kar stori,, navračal le na
slast, moral 2  bi se primerjati z živalimi. 10. Prenesli ste mnogo' 1
večje težave, kakor je bodemo mi kedaj prenesli. 11. Govorica pri¬
poveduje, da je bil Herkules zavoljo svoje srčnosti v nebo povzdignem

12. Primerite velbloda s konjem; [v] katerih rečeh 1  se razlikujeta?

13. Znano je, da je prenašal Marius največje telesne (= telesa)
bolečine brez kakega glasu. 14. Zakone odpraviti morejo tisti, ki so
je dali. 15. Sulla odpravil je mnoge zakone, ki so bili ugodni [pro¬
stemu] narodu. 16. Stari običavali so obljube delali [s] povzdignenimi
rokami. 17. Tisti narodi, ki so bili v vojski kruti in nečloveški,
morajo 2  se odstraniti (= odpraviti), kakor (ut)  so Rimljani odstranili
Numancijo in Karthagino. 18. Ko je bila došla (— donesena) vest
o prihodu kralja persijanskega, ki se je bil z vojsko vzdignil nad
Grke, svetoval je Themistokles Athencem, da naj spravijo 1  sebe in
vse svoje [reči] na ladije.

§ 53.

Volo, nolo, malo.

1  Pesniki hočejo ali koristiti ali zabavati. 2. Ne hoteti, kar
starši hočejo, je nespametno in hudobno. 3. Dobri ljudje raji hočejo
sovraštva pozabiti, kakor [jih] maščevati. 4. Nikari (= ne hoti) tega
hoteti, kar se ne da (= more) učiniti. 5. Hvale vredno (— hvala) je,
škoditi moči ali ne hoteti. 6. Kaj drugega (= drugo) je hoteti, 1
drugo storiti. 1  7. Assyrci niso hoteli dalj [časa] pokorni biti kralju
Sardanapalu, ker je raji hotel 2  biti ženska kakor mož. 8. Samničani
hoteli so podkupiti Kurija Dentala, toda on ni hotel odstopiti od
poštenosti. 9. Kar bodeš ti hotel, 1  bodemo tudi mi hoteli, česar (= kar)
ne bodeš ti hotel, 1  [lega] tudi mi ne bodemo hoteli. 10. Izbegaval
bi nebo Faethon, ko bi živel, in ne hotel bi se dotakniti konj, katerih
(ciccusat.)  si je bil nespametno želel. 11. Star je oni zakon pravega
in pravičnega prijateljstva, da naj prijatelji vselej taisto hočejo, taisto
nočejo. 12. Kar morete sami storiti, nikarite (= ne hotite) drugim
izročati. 13. Kar ste [kot] dečki hoteli, [tega kot] starci ne bodete
hoteli. 14. Vsak raji graja (— raji hoče grajati) ptuje napake ko svoje

2  Brez glagola debeo  2.! — 3  Gl. str. IV., 9, /. — 4  Sam ablativ.

§ 53. 1  Inflmllv. perfecll.  — 2  Imperfectum.  — 3  Futur. exttct.

Wiesthaler, Lat. vadbe II.

10

146 —

15. Ako hočeš, da le [ljudje] ljubijo, ljubi! 16. Tiste, ki niso bi
hoteli male (= lahke) krivice prenesti, zadele (== obsule, pass.)  so
pogosto največje (= najtežje) nesreče.

§ 54.

Eo. queo, nequeo.

1. Kamor koli boš šel, sledila te bo senca. 2. Do lepih častij
kreposti se ne pride (= gre) brez tpžav, kajti pred krepost postavili
so bogovi znoj. (3. Idite, prijatelji; čas je oditi (= odhajanja).
j  4,  Meseci idejo in se vračajo, mi [pa] se ne bomo vrnili, kedar bomo
mrtvi. 1  5. Pogosto morajo posamezni prestati največe nevarnosti, da
ne poginejo vsi (— vesoljni). 6. Lastovice in drugi ptiči odhajajo [v]
zimskih mesecih. 7. Ura, ki je minila, se nikdar ne povrne (futur.)
8. Štorklje oditi hoteče zbero se na določenem kraji (accusat.);
, kedar se vrnejo, poiščejo [si zopet] stara (= taista) gnjezda. 9. Zelo
dvojljivo je, se li (num)  bode kedaj vrnila zlata doba. 10. Učenci
naj hodijo radi v šolo, kakor smo mi radi hodili (imperfed.)  11. Iz
vojske z zmagovito vojno vračajočega se vojskovodjo vsprejeli so
(pass.)  sodržavljani [z] najvišjimi častmi. 12. Ciceronu vračajo¬
čemu se v Italijo šla je velika množica ljudij naj roti. 13. Alcibijadu
poslala je (pass.)  athenska gosposka v Syraku.se vest, da naj se
domu vrne. 2  14. Zidovje mesta Tyra obdajalo je morje. 15. Ni vse
na prodaj, kar pride na (ad)  trg. 16. Posestva onih, katere je bil
Sulla izobčil, so se prodala. '17. Povej mi, kdo [da] more zvezde
neba šteti. 18. Caesar je bil [sicer] Rhen prekoračil, pa Germanov
[si] ni mogel podvreči. 19. Ako bodo zakoni na prodaj, [morala] bo
država poginiti. 20. Česar pamet ne more, [to] pogosto ozdravi čas
{— odlog).

§ 55.

Elo, fierl, factus sum.

1^1.  Brez pameti se nič ne more prav vršiti (= zgoditi). 2. Naj-
več zlega dogaja se človeku od človeka. 3. Kolikral [da] postajajo
iz neprijaleljev prijatelji, morete sami izprevideti. 4. Zveze sklepale
so se pri starih Rimljanih [z] različnimi pogoji, pa vse [na] 1  jeden

§ 54. 1  Futur.. ex(lct. (obeo, -tre).  — 2  Coniunct. imperfecti.

§ 55. 1  Sam ablafiv (modi);  (gl. § 5. A. 2 )

147

način. 5. Ko bi se vse zgodilo, kar ti želiš, zgodilo bi se mnogo,
česar drugi ne želijo. 6. Bog sam ve, kaj se godi, kaj se je zgodilo
[in] kaj se bo zgodilo. 7. Kdor krivca podpira, postane (futur.)  sam
deležnik krivde. 8. [Po] grozovitosti tridesetih samosilnikov se je
zgodilo, da so mnogi Athenci raji hoteli' 2  prenašati bedo pregnanstva
kakor strah v domovini (= domači strah). 1 9. Pr ičakovali smo, da
se bo zgodilo, kar se je zgodilo. 10 Postali bi mnogo 3  boljši, ko bi
se [kot] dečki navajali pridnosti in pobožnosti. 11. Vidimo, da ogre¬
vajo solnčni (= solnca) žarki zemljo (pass.)  12. Jaz bi ne omajeval
tvojega sklepa, ko bi s tem (= [s] to rečjo) ne učinil, da se zgodi 2
volja tvojega očeta. 13. V pijanosti (= vinu) se je že mnogo hudobij
odkrilo. 14. Človek je ukrotil (pass.)  živali, ki so bile divje (= ne¬
ukročene) rojene. ^15. [Z] velikim veseljem me je navdalo (pass.),
da (= ker) si od mene opomnjen storil, kar se je moralo storiti.
16. Umor Caesarja zvršil (= zgodil) se je v senatu; [a] ne bil bi
se zvršil, da *  se je Caesar [po] pismu opomnjen zadosti varoval.

V eri) a defectiva.

§ 56 .

Coepi, memini, odi.

1. Germani so bili začeli sovražiti P. Quinktilija Vara ošabnost
ne manj ko njegovo okrutnost. \  2. Pomni, da si človek! 8. Sramotno
je reč dobro začeto slabo končali. 4. Ne moreš sovražili] ako ne
bodeš samega sebe sovražil. ’ix Dobri otroci pomnili bodo vsigdar
dobrot, ki so jih od [svojih] staršev prejeli. 6. Ne zabite (— pomnite),
da se ima pravičnost tudi proti najnižjim izpolnjevati (= ohraniti)!
7. Hannibal je bil prisegel, da bode vedno sovražil Rimljane. 8. Pre¬
ročišča so se kmalu začela zaničevali. [9. Grajajmo napake človeške,
a ljudij samih ne sovražimo! 10. l)ernMax vprašan, kedaj [da] je
začel filosofovati, odgovoril je: Kedar sem začel samega sebe spozna¬
vati. 11. Opominjam vas, da 1  se ne’ bojite smrti, da 1  ne 1  sovra¬
žite življenja. 12. Ne zabite (= pomnile) potrpežljivo prenašati breme
uboštva. 13. Ne smemo tako ljubiti, kakor' 2  da' 2  bi kedaj [hoteli]
sovražiti. 14. Petelijo, mesto bruttijsko, dobil (= vzel; pass.)  je

2  Coniunct. imperfectl.  — 3  Gl. str. IV., 9,/. — *  Da — tukaj = ko bi
(se bil varoval).

§ 56. 1  Ne  (s konjunktivom). — 2 Ut sl.  (s konjunkt. praesint. ctiniugat.
periphrast.)


10

148 —

nekoliko mesecev (ablativ.)  potem, ko (postquam)  se je začela oble¬
gati, Hannibalov podpoveljnik [z] orožjem./Jjn Kogar se ljudje boje,
lega sovražijo ji n' ‘ne hočejo samo, ampak [sij tudi prizadevajo, da
pogine.

§ 57.

Aio, inquam, fari  in dr.

1. Pravijo, da je običaval Lacedaemonec Kysander reči, da je
v Lacedaemonu najčaslniše bivališče starosti. 2. Arisloteles vprašan,
kaj [da] je prijateljstvo, dejal je: « Jedna duša v dveh telesih.«

'  3. Ne brigamo se [za to], kaj da Epikurovci trdijo ali zanikavajo.
4. Krepost, krepost sama, pravim (= rečem), ustvarja (= pridobiva)
prijateljstva. 5. Niti (= še-ne) [po] govorici (— govorjenji) se ni
slišalo, da je [kak] Aegypčan uvredil krokodila (pass.)  /6. Nuj, govori,
zakaj [da] si prišel (= prihajaš). 7. Epikurus je IrdiT)" da ni nič
izvrst.nišega ko brezdelno življenje. 8. Attika, najdražjega prijatelja
svojega, pozdravljam (= dajem pozdraviti). (9^Zdravi ostanite in
bodite srečni! 10. Pišite (k) nam češče, prosimo. 11. .ledino lo,
prosim, odpusti mi, oče! 12. Prijatelj, podaj mi (= sem daj) des¬
nico! 13. Svečeniki Juppitra Hammona šli so Alexandru Velikemu
naproti ter so klicali: « Pozdravljen bodi (= zdrav bodi), pravi po-
temec Juppitrov!» /14. Pravijo, da ljudje v ptujih zadevah več vidijo
kakor v svojih. lhVPoberi se, lažnivec (= lažnivi človek)! tvojim
besedam ne verujemo (—  nimamo nobene vere). 16. Ko je bil
Krates, kakor pravijo, videl mladeniča na skrivnem se sprehaja¬
jočega, vprašal ga je, kaj [da] ondi sam dela 1 . »Seboj govorim/,
reče oni. Krates pa mu deje: « Varuj se in skrbno pazi, da ne go¬
voriš s hudobnim človekom!«

Verba impersonalia.

§ 58.

1. Meseca aprila' je mnogo snežilo in deževalo. 2. Brž ko se
je zdanilo, spodobi se vstati. 3. Ker se bliska irt grmi, ostali bodemo
doma. 4. Idite domu, kajti že se je zvečerilo! 5. Kar se ne spodobi,
svobodno vam je vselej opustiti! 6. Ne sramujte se priznati svoje
napake! 7. Alexander se je kesal, da je Klila umoril (= umorivši

§ 57. 1  Coniunct. imperfecti (facio  3.)
§ 58. 1  Gl. str. II!.. 9, c.

149

bili). 8. Govorniku se nikakor ne spodobi jeziti se. 9. Človekoljubnim
bogatinom se bodo vsigdar smilili reveži. 10. Mnogo ložje prenašamo
to, česar se sramujemo, nego t.o, kar nas mrzi. 11. Redko [kedaj]
se pripeti, da hočejo vsi to isto, a če se zgodi, [potem] more iz te
sloge le dobro izhajati. 12. Ni do tega, kdo izmed vas [da] je naj¬
bogatejši, ampak kdo [da] je najboljši. IB. Mnogo je na t.em, kaj in
kje (== [na] katerem mestu) kdo govori. 14. Katilina se ni sramoval
priti v senat, da-si je bilo očitno, koliko [da] je 2  v vseh domoljubih
(= dobrih) sovraštvo do njega. 15. Bolje je umreti ko sramotno
živeti. 16. Kaj li koristi, [da] si dolgo živel, 3  če si [pa] slabo živel?
17. Demosthenes rekel je Athencem, da je tisočkrat 4  bolje umreti,
ko [pa] Macedoncem služiti. 18. Ako sodniki zatoženca niso mogli
niti oprostiti niti obsoditi, ker reči niso prav (= dosti) spoznali,
rekli so: «Ni jasno.*

Basni.

§ 59.

1.  Lisica in levinja.

Lisica očitala je levinji, (češ) da rodi 1  le jednega mladiča.
Levinja pa ji odgovori: «Jednega, a leva.»

2.  Volk in žerjav.

V žrelu volkovem obtičala je bila kost. Tedaj najine [za] plačo
(ablat.)  žerjava, da bi mu jo (= ono) izvlekel. [Zavoljo] dolgega
(— dolgosti) vratu učinil je žerjav to prav lahko. Ko pa je zahleval
plačo, reče volk smeje se in [z] zobmi škripaje: <*Mar se ti zdi
majhna plača, da (quod)  si svojo glavo neoškodovano iz žrela vol¬
kovega potegnil (= izvlekel)?*

3.  Kaznjena požrešnost.

Ko je plaval pes skozi reko, nesoč (= odnašajoč) meso, za¬
gleda'-* (= vidi) v zrkalu vodnem (= vode) svojo podobo. Misleč, da
nese (= odnaša; pass.)  drug pes drug plen, hoče'- 2  mu ga iztrgati.
Ko pa gobec (= usta) odpre , 2  pade mu ven in se potopi tudi ono
meso, katero je držal, tako da [zdaj] ni nič imel.

2  Cdniunct. imperfecti.  — 3  Infinitiv. perfecti.  — 4  Sescenties.

§ 59 . 1  Cdniunct. imperfecti.  — 2  Indicttt. perfecti.

150

4.  Kragulj in golobje.

[Iz] strahu 3  [pred] sokoličem 4  prosili so golobje kragulja, da naj
jih (se)  brani. Oni prikima 2  in vsprejmejo 2  ga (pass.)  v golobnjak.
Ali [na] jeden dan 5  napravil je večje klanje, kakor bi bil mogel
sokolič storiti [v] dolgem času. •—■ Hudobnežev varslvo se [ima]
vsigdar izbegavati.

5.  Lisica in grozd.

Lačna lisica prišla je v vinograd. Ko je zagledala ondi prav lep
grozd, posezala je [po njem] skakajoč na vse pretege (= [z] največimi
močmi). Ker ga pa vendar ni mogla doseči, rekla je odhajajoč: «Še
ni zrel; grenkega [pa] nočem vzeti.»

6.  Kukavica in škorec.

K škorcu, ki je bil iz kletke izletel, pristopi 2  kukavica poizve¬
deti holeča, kako (= kaj) da sodijo ljudje v mestu o njenem (suus S.)
petji. »Kaj pravijo*, reče, »ljudje o slavci?* Oni odgovori: «Zelo se
hvali petje slavčevo.* »Kaj o škrjanci?* »Tudi njegove pesni mnogi
[zelo] hvalijo.* «Kaj o prepelici?* «Ne manjka jih (== ne manjkajo),
ki se vesele 6  tudi glasu prepeličinega.* «Kako (= kaj) pa o meni
sodijo?* »Tega*, reče škorec, «ne morem povedati, kajti nikjer ni
bilo o tebi govora.* Jezna odide 2  kukavica ter sklene 2  odslej 7  vsigdar
[glasno] klicati 2  svoje ime, da bi abotni ljudje poznali kukavico
(= bi ne bili neznajoči kukavice).

Particulae.

§ 60.

I. Adverbia.

1. Po dnevi sveti solnce, po noči luna. 2. Podpiral sem te sam
o sebi, a zastonj. 3. Kdor je jedenkrat brez kazni lagal, lahko češče
laže. 4. Sokrates je izvrstno govoril (==  razpravljal) o nesmrtnosti
duše. 5. Mnogi brzo snujejo naklepe, a [jih] takoj v nemar puste
(= zapuste). 6. Star latinski pregovor veli (= je): »Pozno prišedšim 1

3  Ablat. causae.  — 4  Genetlvus obiectivus.  — 5  Ablat. temporis.  — 6  ConiUnctiv.

— 7  In poštenim.  — 8  Evoco  1.

§ 60. 1  V lat. participium praesentis.

151

kosti!® 7. Mnogi sicer dobro govorijo in spretno pišejo, a slabo žive.
8. Nevarnosti moramo drzno na-se vzeti, ako se jih ne moremo
izogniti. 9. Drugače sodimo [kot] dečki, drugače [kot] možje. 10. Go¬
spodarji pogosto obilno obdarijo služabnike, da bi jim (šibi)  zvesto
služili. 11. Mnoge reči se sicer težko pridobe, a lahko izgube.
12. Znano je, da slavec redko poje. 13. Kar se je nedavno zgodilo,
more se kmalu znova zgoditi. 14. Slabe navade morejo se s korenino
vred iztrebiti. 15. Od Boga (= po božji naredbi) prišlo je vse dobro
na zemljo, a že iz davna so ljudje mnogo slabega dodali. 16. Vse
državljane so po samez cenili (pass.)  17. Pismo, katero sem pisal (k)
očetu, si ti skrivaj (— tatinski) bral. 18. Postali bodete polagoma
modrejši, posebno ako se bodete vsigdar pridno učili.

§ 61.

1. Lepo svetijo zvezde, lepše luna, najlepše solnce. 2. Psi tečejo
hitro, zajci hitreje, jeleni najhitreje. 3. ^Sovražniki so blizu®, rekel
je nekdo. Reci raji: «Mi smo blizu®, odgovori Leonidas. 4. Zemlja
stopi včasih bliže k solncu, najbliže [v] začetku zime. 5. Hannibal
ni bil dolgo v Afriki, dalje je bil v Hispaniji, najdalje v Italiji.
6. Cesto so [bili] Rimljani zmagani, a dokaj (= mnogo) češče so
zmagali. 7. Germani bojevali so se prav pogosto in prav dolgo z
Rimljani. 8. Najboljše in najvarniše se živi, ako se krepostno (= s
krepostjo) živi. 9. Po pravici so Katilino zapustili (pass.)  vsi dobri;
kajti nihče ni mogel zadosti varno z njim živeli. 10. Doslej niste
dobro pisali; odslej morate bolje pisati. 11. Od kodi prihajate? Kje
je vaša domovina? 12. V Italiji, tam smo doma, od ondodi prihajamo,
tjekaj se pozneje vrnemo (futur.)  13. Od povsodi prišli so prijatelji
Giceronu naproti; povsodi bilo je veliko veselje. 14. Koder koli si
moder človek bivališče izbere, [ondi mu] je domovina. 15. Z obeh
stranij so se pri Zami zelo hudo bojevali. 16. Kolikorkrat. govorimo,
tolikrat sodimo (pass.)  17. Znano vam je, da so Rimljani vsako leto
po dva konsula volili.

II. Praepositiones.

§ 62.

1. Vsa vojna poginila bode zaradi nespametnosti poveljnikov.
2. Med grškimi govorniki odlikuje se posebno Demosthenes, med rim¬
skimi Cicero. 3. Pred smrtjo, pravi Solon, ni nihče blažen. 4. Zgo-

152

vornOst ne krasi samo onih, v katerih oblasti je, ampak vso (=
vesoljno) državo. 5. Znano je, da se obrača in suče zemlja okoli
[svoje] osi. 6. Poleg Boga se imajo starši najbolj spoštovati. 7. Caesar
ukrotil (pass.)  je vso Gallijo, ki je bila tostran Rhena in med oceanom.
8. Pri Platonu beremo mnogo (pisano) o nesmrtnosti duš. 9. Ge je
Bog z nami, kdo bo zoper nas? 10. Težje se je dal (= mogel) od¬
vrniti Fabricius od poštenosti ko solnce od [svojega] teka. 11. Morilci
nanosili so po noči okoli one koče, v kateri je Alcibiades počival,
lesa (acciisat. plur)  t.er so ga zažgali. 12. Caesar peljal je vojno v
ozemelje Segusijavov, ki so bili prvi zunaj pokrajine rimske onkraj
(= črez) Donave. 13. Mnogi divji narodi nimajo razun kož nobene
(druge) obleke. 14. Rimljani so Antijocha premagali in mu veleli tje
do Taura kraljevati. 15. Nič se ne more zgoditi na tem svetu brez
Boga. 16. «Od (prae)  množice puščic solnca ne bodete videli», rekel
je Persijan Sparčanu pred bitvijo pri Thermopylah.

§ 63.

1. Foeničani ustanovili so mnogo naselbin i v Europi i v Afriki
i v Aziji. 2. Brez ljubezni do ljudi j ne more biti nobene ljubezni
do Boga. 3. Brali ste, da so volili Rimljani svoje konsule na jedno
leto. 4. Kraljica Semiramida spravila je mnogo narodov pod svojo
oblast. 5. Rimski narod bilje od ustanovitve (= ustanovljenega) mesta
244 let. pod kralji. 6. Pri Rimljanih morali so ujeti sovražniki pod
igo iti. 1  7. Pod začetek tega stoletja vojevale so se velike vojske.
8. V skupni bolesti o smrti Alexandra Velikega niso se dali (— mogli)
razločiti Macedonci zmagalci in zmagani Persijani. 9. Reke so izstopile
nad bregove. 10. Nad svetiščem Juppitra kapitolskega stal je Juppiter
sam iz zlata (= zlat) na četvorici. 11. Skoro pod isti čas prišli
so poslanci od Attala, kralja pergamskega (= Pergama), in od Rhod-
janov v Italijo k rimskemu starejšinstvu. 12. Sramotna je smrt na
begu, slavna v zmagi. 13. Verra ni nikdo videl na potovanji kedaj
na konji sedečega; nosili (pass.)  so ga v nosilnici; imel pa je jeden
venec na glavi, drugega okoli (= na) vratu.

III. Coniimctiones.

§ 64.

1. Priredni vezniki.

A. Coniimctiones copulativae.  1. Pametni mora malo govoriti in
prav veliko poslušati. 2. Človek obstaja iz duše in telesa. 3. [V] dobi
Caesarjevi bili so skoro vsi narodi in kralji celega zemljekroga

§ 63 . 1  Procido  3 .

153

poslušni rimskemu senatu in narodu. 4. Modri ne ho se lotil zaradi
države sramotnih dejanj in niti 1  država ne bo tega zahtevala (—
hotela). 5. Že davno izginila je krepost prednikov; kmalu bode iz¬
ginil tudi spomin kreposti. 6. Umrli bodemo vsi, i revni i bogati.
7. Učenosti in kreposti ne more sreča niti dati komu niti vzeti (=
iztrgati). 8. I tisti ravna brezbožno, ki zapusti prijatelja v nevarnosti,
i tisti, ki [ga] izda. 9. Krepost imajo (= cenijo) nekateri modrijani
[za] najvišje, nekateri (= neki) celo [za] jedino dobro. 10. Cvetlice
nas razveseljujejo i [s] svojo lepoto i [s] svojim vonjem. 11. Rimske
države nista mogla niti Hannibal nit.i Pyrrhus uničiti (= prevrniti).
12. Katere ptice znajo (= morejo) i letati i plavati?

.§ 65.

B G. Coniunctidnes disiunctivae et adversativae.  1. Nikdo ne
more vsem služiti ali vsem dopadati. 2. Poštenjak (—  pošten mož)
ne bode skušal nikoli nič (= nič kedaj) [s] silo ali skrivaj dovršiti.

3. V treh ali štirih dneh utegne (= more) se mnogo izpremeniti.

4. Jok je navadno učinek žalosti, včasih pa tudi veselja. 5. Lep ni
bil Ulixes, a bil je zgovoren. 6. Vsi ljudje morejo srečni biti, toda
[po] kreposti, ne [po] bogastvu. 7. Cicero je sicer domovino rešil,
pa ni prejel za to zaslugo nobene hvale. 8. Vsi ne moremo
biti bogati, dobri pa moremo biti vsi. 9. Vse naše bogastvo je v
čednosti; a čednost jedina (= sama) osreči (srečnega stori) človeka.
10. Velik je bil Themistokles v vojski in ne 1  manjši o (= v) miru:
vendar se ni izognil zavisti svojih sodržavljanov. 11. Srečnemu je
celo najdaljše življenje kratko, nasproti pak nesrečnemu najmanjša
doba® kratke ure dolga. 12. V dobi Julija Caesarja večina (= največ)
Britanncev ni sejala žita (plur),  ampak živela je [o] mleku 3  in mesu. 3

§ 66 . .

D, E. Coniunctidnes causales et consecutivae.  1. Gosposki (plur.)
moramo poslušni biti; kajti Bog sam je to zaukazal. 2. Aristida so
iz domovine izgnali (pass);  bil je namreč pravičen. 3. Ne hrepenite
[po] bogastvu, ampak [po] čednosti; kajti ono izgine (= pogine;
futur),  ta ostane (futur.)  4. Učite se pridno; saj se [da] učenost le
[s] stanovitno pridnostjo pridobiti. 5. Nikari (== ne hoti) zaničevali

§ 64. 1  Ne-quidem.

§ 65. 1  In ne — neque.  — 2  Spatium, -i.  — 3  Sam ablativ.

154

malega; kajti pogosto so v malem telesu skrite velike reči. 6. Vedno
se hvali in se bo hvalila hrabrost Sparčanov; saj so bili najhrabrejši
[izmed] vseh Grkov. 7. Spimo zmerno; kajti predolgo (== preveliko)
spanje ne koristi niti duši niti telesu. 8. Sreča je nestanovitna
(= negotova); tedaj' ji ne bodemo zaupali. 9. Lotil sem se tega dela,
zatorej je hočem tudi dovršiti. 10. Noben narod ni bolj častil Marta
kakor rimski; po pravici se tedaj imenujejo Rimljani Martovi sinovi.

11. Človek sam ima pamet.; torej more tudi človek sam Boga spo¬
znati. 12. Načelnik poslanstva iz Messane v Rim poslanega, da bi
Verra hvalilo, bil je Heius; bil je namreč prvak [v] državi (genet.)

§ 67.

2. Podredni vezniki.

A. ConiUnctiones temporales.  1. Potem 1  ko je bil Dareus vojsko
s Scythi končal, vrnil se je v Azijo. 2. Država rimska rast.la je hitro,
brž ko je svobodo zadobila. 3. Kakor hitro je bil Scipio v Afriko
prišel, poklicali so Karthažani Hannibala nazaj. 4. Ko se je bil
Caesar v Gallijo napotil, sklenili so Helvečani izseliti se iz domovine.
5. Ko je bila Karthagina razrušena, gospodovali so Rimljani tudi na
morji. 6. Že so bili Rimljani sklenili vsprejeti pogoje Brennove, kar
pride 2  Kamillus in pobije 2  Galice. 7. Živite veselo, dokler vam usoda
('plur.)  dovoljuje! 8. Predno je Hannibal Rimljane napal, razdejal je
Sagunt ter [prejstrašil vse zaveznike in prijatelje rimske. 9. Nikdar niso
cvetele Thebe bolj, ko takrat, kedar je bil Epaminondas državi na
čelu. 10. Konsul Klaudius Nero uničil je Hasdrubala, ki je bil z
novimi četami v Italijo prišel, predno se je s svojim bratom Hanni-
balom združil. 11. Ko je bil Mithridates dvakrat od Lukulla premagan,
bežal je k zetu svojemu Tigranu, kralju armenskemu (= Armenije).

12. Cicero ostal je v Italiji, dokler [mu] je bilo svobodno. 13. Kakor
hitro je videl Hannibal vse izhode svoje hiše od Rimljanov zasedene,
usmrtil se je sam. 14. Bil je nekak čas, ko (== kedar) so se ljudje
po poljih klatili [po] navadi 3  zverij. 15. Dokler boš srečen, štel boš
mnogo prijateljev.

§ 68 .

B, C. ConiUnctiones cotnparatžvae et consecutivae.  1. Slava sledi
krepost kakor senca. 2. Vse se bode zgodilo, kakor bode Bog hotel.

§ 67. 1  O tem in vseh naslednih veznikih glej pripomnje k § LXVII. —

2  Perfectum.  — 3  Sam a blati v.

3. Mati Darejeva oplakovala je smrt Alexandra Velikega l.ako, kakor
da bi bil njen. lastni sin. 4. Mnogi in [sicer] imenitni Rimljani, na
primer Cincinnatus, Kamillus, Kurius Dentatus in drugi, obdelovali
so polje. 5. Dobri ljudje ravnajo vsigdar tako, kakor da bi [jih] vsi
videli. 1  6. Najbolji je tisti, ki drugim tako odpušča, kakor da bi sam
vsak dan grešil, 1  [in] se tako vzdržuje grehov (ablativ.),  kakor da bi
nikomur ne odpuščal. 1  7. Živi tako z ljudmi, kakor da bi [te] Bog
videl, govori tako z Bogom, kakor da bi [te] ljudje slišali. 8. Naravno
je (=== [po] naravi se godi), da starši [svoje] otroke ljubijo. 9. Mnogi
Starčki so tako slabotni, da ne morejo opravljali dolžnosti] življenja.
10. Nobena reč ni tako dognana, da bi bedaki [o njej] ne dvojih
(pass.) 1  11. Ni dvojljivo, da je solnce mnogo večje od zemlje.

12. Kdo ne vidi (= kdo je, da ne vidi), kolika moč [da] je v čutih?

13. [Po] ošabnosti Pausanijevi in pravičnosti Aristidovi zgodilo se je,
da so se skoro vse države grške athenski zavezi pridružile. 4  14. Nič
ni tako težko, da bi se ne dalo zaslediti. 15. Po zmagi pri Thapsu
Kato ni dvojil, da bode Caesar svobodo rimskega naroda uničil
(ugasil), ter se je sam[egaj usmrtil. 16. Nobena hiša ni tako trdna,
da bi je ne mogle 1  razprtije podreti (pass.)

§ 69.

D, E. Coniunctiones causales et condicionales.  1. Nikdo ne hvali
domovine, ker je velika, ampak ker je njegova. 2. Največa slava
Agesilajeva je bila [ta], da (= ker) je tistim prizanašal, ki so se bili
zoper njega borili. 3. Ker je človeško življenje kratko, je bolje pri¬
dobiti [si] nevenljivo slavo ko [pa] bogastvo. 4. Alexander imenoval
je Achilla srečnega, ker (= češ da) je dobil (našel) 1  Homerja [za]
znanika svojih dejanj. 5. Miltijada, ki je bil ranjen v ječo vržen,
zagovarjal 4  je, ker [ti] sam ni mogel govorili, brat njegov Stesagoras.
6. Rimski narod izrekel je Ciceronu, ko je bil [ta] Katilinovo zaroto
odkril, hvalo, češ da je državo rešil. 1  7. Krepost ni zato dobra, ker
se hvali, ampak hvali se, ker je dobra. 8. Ker Haeduvci sebe in
svojega imetja 3  niso mogli braniti zoper (ab)  Helvečane, prosili so
Caesarja pomoči (= zahtevali so od C. pomoč[i]). 9. Domovine ne
bodemo izdali, če se nam ponudi vse bogastvo sveta. 10. Ako si
moder, poganjal se bodeš za krepostjo, ako pa ne (minus),  boš jeden

§ 68. 1  Coniunctiv. praesentis.  - - 2  Coniundiv. imperfeetl.

§ 69. 1  Coniunctiv. plusquaniperfectl.  — 2  Zagovarjati koga (pred sodniki)
— causarn dicere pro aliquo.  — 3  Svoje imetje — st«*, suorpm (sups  3.9

156

izmed (de)  mnogih. 11. Zastonj bodeš delal, ako te Bog ne bo pod¬
piral. 4  12. Po zmagi pri Herakleji rekel je Pyrrhus: Ce v drugo
(= drugič) tako zmagam, 4  vrnem 5  se brez vojakov v Epirus. 13. Ko
je Caesar [mrtvo] truplo Pompejevo videl, se ni veselil, češ da j e
nasprotnik ubit, ampak jokal je.

§ 70.

F. Coniunctiones concessivae. Y.  (le tudi je Hannibal Rimljane
večkrat premagat, so ga naposled Fimljani vendar (samega) prema¬
gali (pass.) 2.  Oresla preganjale so Furije, da-si je bil le na povelje
Apollonovo [svojo] mater ubil. 3. Akoprem so se Karthažani hrabro
borili, vendar niso mogli odvrniti pogube od svoje domovine. 4. Kakor
naj je pogubno prilizovanje, vendar ne more nikomur škoditi, ako
ne tistemu, ki je vsprejme in se ga veseli. Poštenjak ne bode
storil, kar je sramotno, naj-si mu tudi denarja (accusat.)  in moč
donese (futur.)  6. Ne pozabi nikdar, da je Bog tudi pravičen, čeprav
je dober. 7. Akoprem so imeli Tyrjani ladijevje, si vendar niso upali
spustiti še v namorsko bitev z Macedonci. 8. Da-si se je mogel
G. Kurio od Jube obkoljen rešiti, hotel je vendar rajši s svojimi
umreti nego jih zapustiti. 9. Pamet človeško, čeprav je ne vidiš,
kakor Boga ne vidiš, spoznaš vendar kakor Boga po (= iz) njenih
delih. 10. Kakor naj si bogat, meni je vendar moja ubožnost ljubša
(= raji hočem ubožnost) kakor tvoje bogastvo.

§ 71.

G. Coniunctiones finale,s. X.  Že [kot] dečki morate skrbeti, da
bo (= je) vaša starost častna. 2f.  Pametni starši ne kaznijo, ker se
je grešilo, ampak da bi se ne grešilo. 3. Izbegavati je treba napako,
da nimamo (= ne imamo) neznanega za (pro)  znano in da temu
ne pritrdimo brez premisleka. 4. Poljedelci orjejo njive trikrat, da
rode (= nesejo) tem boljše sadove. 5. Smrt ne zadržuje modrega
moža, vsak čas (ablat.)  skrbeti za državo in za svojce (= svoje).
6. Starejšinslvo se je balo, da ne bi bili tribuni narodni voljeni izmed
ljudstva. 7. Lakomnik se vedno boji, da ne bo imel (= nima) za¬
dosti. 8, Mnogi zanemarjajo krepost, da si le pripravljajo bogastva.
9. Zahteva se od vas, da se posebno teh napak vzdržujete, zavoljo
katerih ste kakega drugega grajali. 10. Sparta ni imela zidovja, da

4  Futur. II.

5  Futur. I.

157

bi državljani mesto tem hrabreje branili. 11. Hannibal je pil (= vzel)
strup, katerega je navadno seboj nosil (= se je bil navadil vedno
seboj nositi), da ne bi bil izdan Rimljanom. 12. Adherba! se je po
pravici bal, da ne bi ga usmrtil Jugurtha, če bi prišel v njegovo
oblast. 13. Predno so bili Karlhažani [v] tretji punski vojski oble¬
gani, poslali so poslance v Rim, da bi vojsko odvrnili (pass.)

Konjunktiv v relativnih stavkih.

§ 72.

1. O nesrečni starček, ki že toliko let nisi videl solnčne (= solnca)
luči! 2. Katera hiša je tako trdna, katera država tako močna, da
bi je ne mogle razprtije in sovraštvo (plur.)  popolnem (= iz dna)
uničiti? 3. Kdo ni (= kdo je bil, da ni) sovražil Tarquinija
Ošabnega? 4. Kdo bi tega ljubil, katerega se boji! 5. Kdor nena-
vzočne opravlja, ni vreden, da bi bil v družbi dobrih ljudij. 6. Nikdo
se ni zdel Ciceronu sposobniši, da bi govoril o starosti, kakor Kato
Starejši. 7. Malokateri so vredni, da delimo (communico  1. pass.)  z njimi
radosti in boli. 8. So ljudje, ki prenašajo [z] večjo potrpežljivostjo
hude bolezni ko male bolečine. 9. Bilo (= našlo se) jih je mnogo,
ki so bili pripravljeni, žrtvovavati (= preliti) življenje in premo¬
ženje za domovino. 10. Rimski narod ni imel nobenega poveljnika
[za] sposobnišega, da bi odbil Cimbre in Teulonce, nego Marija.
11. Nikdo ni tako star(ec), da bi ne verjel, da more še jedno leto
živeti. 12. Sparčani prizvali so iz Athen pesnika Tyrtaeja, da bi ga
svoji vojni na čelo postavili. 13. Poveljnik odposlal (== poslal) je
najhrabrejše vojake, da bi sovražnike napali. 14. Rimljani poslali so
poslance v Bithynijo, ki naj bi od kralja zahtevali, da naj jim (šibi)
izroči Hannibala.

Vprašalni stavki.

§ 73.

Nezavisna vprašanja.

A.  Jednostavna vprašanja.  1. Kedaj je izginila veljavnost
preročišč? 2. Kaki so tisti ljudje, s katerimi tako prijateljski občuješ?
3. Česa naj se bojimo, ako po smrti ali ne bodemo nesrečni ali
bodemo celo srečni? 4. Ali nismo svojim staršem največje hvale
dolžni? 5. Je-li kaj bolj napačno (= narobe) nego verovati, da je

158

bogastvo potrebniše za (ad)  blaženo življenje nego krepost? 6. Ali
ni Bog zemlje [z] vsemi dobrinami napolnil? 7. Se-li more država
razviti (= rasti), katere ne upravljajo imenitni (= veliki) možje?

8. Je-li tvoj brat doma? Ne. 9. Mar je kdo veče prirodne (= pri¬
rode) zadržke [z] marljivostjo in t.rudoljubivostjo premagal nego
Demosthenes? Ne. 10. Ali ne bodemo blaznega imenovali Herostrata,
ki je upal, da si bode [z] zločinom večno slavo pridobil? Da.

B.  Razstavna vprašanja.  11. Je-li vam latinski ali nemški
jezik bolj znan? 12. Ali je svet postal [po] naključji ali [po] božji
mogočnosti? 13. Rodi zemlja, kar koli prinaša, 1  zavoljo živalij ali
zavoljo ljudij? 14. Kaj je bolje: sramotno življenje ali slavna smrt?
15. Se-li Alexander po pravici imenuje Veliki ali ne? 16. Je-li bila
trojska ali peloponneška vojska večja? 17. Ali so ljudje [po] bo¬
gastvu ali [po] kreposti srečni? 18. Je-li solnce večje ali manjše od
zemlje? 19. Ali so bili Athenci [po] umetnostih miru ali vojske iz-
vrstniši? 20. Ali je človek sam med živečimi bitji [s] pametjo ob¬
darjen ali ne?

§ 74 .

Zavisna vprašanja.

A.  Jednostavna vprašanja.  1. Med Romulom in Remom
nastal je prepir, kdo (izmed obeh) da naj da ustanovljenemu mestu
ime. 2. Ali veš, kaki da so listi ljudje, s katerimi tako prijateljski
občuješ? 3. Je-li kdo bolje ko Sulla spoznal, kak da bode nekedaj
Caesar? 4. Hannibal prišel je na Kreto, da bi ondi preudaril, kam
naj bi se podal. 5. Ko so P. Scipijona Afričana vprašali (pass.),  kaj
da misli o smrti Tiberija Graccha, odgovoril je, da je bil po pravici
usmrčen. 6. [Po] Lykurgovih zakonih Sparčani niso vprašali, koliko
da je sovražnikov, ampak kje da so. 7. Človek ne ve, niti kedaj,
niti kje, niti kako da bode umrl. 8. V vojski je velike važnosti, 1
kaj da sovražniki, kaj da zavezniki mislijo o naših poveljnikih.

9. Dareus je nekoliko časa dvojil, ali bi se sramotnega bega (=
sramote bega) ognil [s] častno smrtjo. 10. Anacharsis vprašan, kaj
daje  pri(=v) človeku najslabše in kaj najbolje, odgovoril je: «Jezik.»

B.  Razstavna vprašanja.  11. Dvojljivo je, je-li Ariovistus
Galice premagal [z] zvijačo ali [s] hrabrostjo. 12. Neki modrijani niso
vedeli, je-li svet. nastal [po] naključji ali [po] božji mogočnosti.

§ 73.  1  Prof ero, proferre.

§ 74.  1  Momentum (t),  a blati v.

159

13. Vpraša se, se-li Alexander po pravici imenuje Veliki ali ne.

14. Ko so Athenci preudarjali, ali bi mesto zapustili ali ne, prigo¬
varjal jim je Themistokles, da naj se na ladije podajo. 15. Starejšinstvo
se je posvetovalo, bi-li ujete [vojake] od Hannibala odkupilo ali ne.
16. Že stari modrijani so preiskavah, je-li duša človeška nesmrtna
ali ob jednem s truplom pogine. 17. Ako smo žejni, ni nič do tega,
je-li voda ali vino, je-li kupa zlata ali sreberna. 18. Augustus se
je posvetoval s prijatelji, bi-li vladarstvo obdržal ali je odložil.
19. Mnogo je na tem, ali kdo grešiti noče ali ne zna (= ve). 20. Ni
bilo dognano (= negotovo je bilo), je-li državi rimski več koristilo
ali škodilo, da je bil Caesar rojen.

Iz naravoslovja.

§ 75.

1. Krokodil.

Krokodil, strahovita žival, nahaja se v večjih rekah Azije,
Afrike in Amerike, vendar posebno v Nilu v Aegyptu (genet.)  [Po]
obliki je podoben kuščarici, a po velikosti preseza navadno (soleo 2.)
18 vatlov. Zgornji del telesa je zelo trd in neprebojen, spodnji pa
mehek in nežen. Žrelo ima velikansko, da more [kar] celega 1  člo¬
veka požreti. Po dnevi živi (= dneve preživi) na suhem (= zemlji),
po noči (= noči) v vodi. Jajca vali [tolika], kakor (== kolika) gosi
in jih s peskom zasuje. Ichneumon pa, glavni njegov sovražnik,
mačje velikosti (= [po] velikosti mačka), jih zasleduje in izsrkava.

2. Kit.

Kil, naj veča [izmed] vseh zverij, ima dolgost 60 ali 70 črevljev;
glava zaseza (= napolnjuje) nje tretjino (= tretji del). V njegovem
telesu se more blizu 50 ljudij sprehajati. Nekedaj, ko so ljudje manj
ko zdaj zalezovali kile, nahajali so se mnogo večji, včasih 100 črevljev
dolgi. Žrelo preseza [po] širokosti 12 vatlov, grlanec pa je tako
ozek, da more le manjše ribe požirati. Na glavi ima po dva sapnika,
iz katerih- (= od koder) bruha z največjo močjo in največjim šumom
kakor (= tako rekoč) iz vodometa, kedar se igra, vodo, kedar je
[pa] ranjen, kri. Samica ne vali jajc kakor prave ribe, ampak [rodi ]
žive mladiče (= živali), katere doji (= s sesci hrani).

§ 75 . 1  Integer, gra, grum.

— 160 —

3. Delfin.

Delfin je [izmed] vseh morskih (= morja) živalij najhitrejši.
Ilitrosli njegovi ne hi mogla ubežali nobena riba, ako hi ne bil,
kakor se pripoveduje, tako ustvarjen,' 2  da more plen ugrabiti le na
hrbtu ležeč. Tako [pa] se zgodi, da imajo ribe čas (= odlog) uteči
(= utečenja). Nekateri pisatelji pripovedujejo, da ljubi človeka in
da ima veselje 3  z glasbo. Delfini prihajajo ladijam naproti in skačejo
kvišku s toliko silo, da prelete včasih jadra ladijfska]. Mladiče rodijo
kakor kiti žive, včasih po dva, ter jih rede z vimenom (plur.)  Zato
pa prirodoslovci niti kitov niti delfinov ne štejejo (pass.)  med ribe,
ampak med sesavce.

Imenske oblike glagolove.

A. Infinitiv.

§ 76 .

1. Infinitiv kot subjekt, praedikat, objekt.

1. Lastno je kreposti pridobivati [si] srca človeška. 2. Ljubiti
starše je prvi zakon prirode. 3. Lažje je ubožnost hvaliti nego jo
prenašati. 4. Smrt zaničevati je bolj [znamenje] hrabrega moža kakor
življenje sovražiti. 5. Svoje nesreče ne občutiti ni [znamenje] človeka,
je ne prenašati ni [znamenje] moža. 6. Bolje je dober biti kakor
se dozdevati. 7. Lagati nikomur (accusat.)  ne pristuje (= se [ne]
spodobi). 8. V Rimu ni bilo dovoljeno konsul postati pred 44. letom.
9. Nikomur ni svobodno orožje zgrabiti in vojno peljati zoper do¬
movino. 10. Izobraženemu človeku je živeti [toliko kakor] misliti.
11. Kato je raji hotel dober biti kakor se dozdevali. 12. Nada nas
uči trpljenje (plur.)  prenašati. 13. Athenci si niso upali v mestu
ostati ter so sklenili braniti se [na] ladijah. 1  14. Herostratus želel
je slaven postati; zato je zažgal ono glasovito (superlativ)  svetišče
Dijanino (genet. subst.)  v Elesu. 15. Pausanias skušal je Graecijo
podvreči kralju persijanskemu ter ni odjenjal od tega naklepa (= ni
nehal slediti ta naklep).

2  Facio  3. — 3  Delector aliqull re  — imam veselje s čim.

§ 76. 1  S a m a b 1 a t i v.

— 161 —

§ 77.

2. Nominativus cum infinitivo.

1. Pripoveduje se, da je bil cesar Diokletianus sin [nekega] pi¬
sarja. 2. Verovalo se je, da so Romula starejšine ubili (pass.)  in
skrivaj zagrebli (pass.)  3. Zdi se, da smo od vseh zapuščeni. 4. Vidi
se, da vi drugače sodite o miru nego (ac)  mi. 5. Pisist.ratus je neki
(= baje) prvi razredil knjige Homerjeve tako, kakor jih zdaj imamo.

6. .lednemu (alter)  konsulu se je zaukazalo vojsko vojevat.i z Boji.

7. Anaxngoras se baje nikdar ni smejal v [svojem] življenji. 8. V
Alhenah bilo je glumcu prepovedano gibljeje srca vzbujati. 9. Zdi
se, da ne umejete popolnem (= zadosti), kar vam pravim. 10. L.
Acilija imenovali so (pass.)  Modrega, ker je bil, kakor se je mislilo,
izveden [v] državljanskem pravu (genet.)  11. O mnogih rečeh sodi
se, predno so se zgodile, da se ne morejo zgoditi. 12. Pripoveduje
se, da je Orfeus tažil s svojim petjem (divje) zveri, celo Cerbera;
sledili so ga neki tudi gozdovi. 13. Xanthippa, soproga modrijana
Sokrata, bila je baje zelo godrnjava in prepirljiva. 14. Za Tarqui-
nijem Priskom vladal je v Rimu Servius Tullius, ki je bil pre (= baje)
sin sužnice. 15. Konsuloma zaukazalo je (pass.)  starejšinstvo ime¬
novati diktatorja, češ da preti državi velika nevarnost. 16. Leta
300. poslali so (pass.)  poslance v Afhene ter jim zaukazali (pass.)
prepisati glasovite zakone Solonove in spoznavati naredbe, zakone,
prava drugih grških držav.

B. Particip.

§ 78.

1. Attributivni, appositivni in praedikativni particip.

A.  1. Pravičnost je [ona] krepost, [ki] vsakemu svoje 1  podeljuje.
2. Kdo bo človeka čislal, [ki] drugim dobrote očita? 3. Mnoge dobrine
so boljše [za 2  te, ki še] upajo, kakor [za 2  te, ki] so jih dosegli.
4. Thales odgovoril je nekomu, [ki] ga je vprašal, kaj da je lahko:
Drugega opominjati. 5. Antiochus Seleukovič (= sin Seleuka) je
zopet ustanovil mnoga od Alexandra Velikega sezidana mesta, [katera]
so bili barbari razdejali. 6. Kamillus osvojil je [kot] diktator Veje,
[katere] so bili Rimljani 10 let oblegali (pass.)  7. [Kdor] se [hoče]

§ 78. 1  Gl. str. V., 18. — 2  Dativ.

Wiesthaler, Lat. vadbe II.

11

162

marljivo poprijeti zgovornosti, beri govore Alhenea Demosthena.
8. Velika je bila bolest Hannibalova, [ko] je Italijo zapuščal. 9. Xerxa,
[ko] je bil [v] bitki pri Salamini premagan, gnala je zvijača The-
misloklejeva nazaj v Azijo. 10. Polastivši se otokov kaznili so Athenci
izdajnike. 11. Homer pripoveduje, da se je vrnil Ulixes v domovino,
[potem ko] je bil mnogo prestal. 12. Persijani spravljali so mrtve,
[potem ko] so jih bili z voskom omazali. 13. Ciceronu vrnivšemu
se v Italijo šli so najimenitniši Rimljani naproti. 14. Kleanthes
vprašan, kako bi mogel kdo obogateti, odgovoril je: Ako se želja
(oblat.)  oprosti (futur. exact.)  15. Stari Germani so baje opevali Her-
kula, prvega [izmed] vseh junakov, [kedar] so bili namenjeni (— so
hoteli) iti v boj. 16. [Ko] je hotel Agesilaus iti skozi Thracijo, poslal
je poslance h kralju macedonskemu, ki naj bi vprašali, ali naj gre
skozi zemljo sovražnikov ali prijateljev. Ko je oni odgovoril, da bo
[to] preudarjal, odgovori Agesilaus: Naj se tedaj preudarja (== zgodi
naj se tedaj preudarjanje), mi bodemo med tem potovali.

B.  17. Znano je, da lev rjove, [ako] je lačen. 18. [Ako hočejo]
konji piti, vtaknejo gobec in nosnice v vodo. 19. [Da-si] čas hitro
mine (= ubeži), ga vendar mnogi zanemarjajo. 20. Pogosto se zgodi,
da prav nesrečni ljudje ne morejo umreti, [akoprem si] žele.
21. Aegvpčani niso ubili [nobene] mačke, [ker] so se bali, da ne bi
bila duša kakega prijatelja v njej. 22. [Ker] je Alcibiades videl, da
zavoljo moči lacedaemonske zanj (šibi)  ni noben kraj v Graeciji
varen, podal se je v Malo Azijo. 23. Pisander Lacedaemonec oborožil
je silno ladijevje, [da, bi] poskusil bojilo (= vojske) srečo. 24. Mnogi
narodi zapustili so svojo domovino, [da bi si] poiskali novih bivališč.
25. Priamus prišel je v grški tabor, ne [da bi bil] spoznan. 26. Mnoge
knjige se hvalijo, ne [da bi bile] brane. 27. Pyrrhus bil je [v] bitki
pri Beneventu premagan [in] je zapustil Italijo. 28. Alexander Veliki
umrl je [v] 8. letu po ustanovitvi’ Alexandrije, leta 322. pred Kri-
stovim rojstvom. 29. Težko se da (= more) reči, so se li sovraž¬
niki v boji’ bolj bali Pompejeve hrabrosti, ali so po zmagi’ [bolj]
cenili njega blagost. 30. Slišal sem Sokrata reči, da je zabel jedi
lakota, pijače žeja. 31. Ko je videl Diogenes dečka vodo z grstjo
(= votlo roko) zajemajočega, zdrobil (== zlomil) je takoj svojo čašo
očitajoč si: kako dolgo sem jaz neumnež (== abotni človek) [seboj]
nosil (=: imel) nepotrebno prtljago!

§ 79. 1  Glagol!

163

§ 79;

Ablativus absolutus.

A.  1. Ob prihodu 1  Persijanov posedli so Grki Thermopyle.
2. Mraz žitu (plur.)  po zimi nič ne škoduje, [ker] sneg zemljo po¬
kriva. 3. llannibal ni mogel Rimljanov po polnem zmagati, [ker] ga
niso Karthažani podpirali. 4. [Daši] je Cicero svaril, ostal je Pompeius
vendar v Italiji. 5. [Kedar] se zima vrača, odleti večina (= največ)
ptic v druge kraje. 6. Z božjo pomočjo (= [ako] Bog pomaga) je
vsako delo lahko. 7. Solon je dal Athencem boljše zakone, [ko] so
bili zakoni Drakonovi odpravljeni. 8. Dareus, kralj persijanski, umrl
je zapustivši (dva) sinova: Xerxa in Gyra. 9. Syrakuse so Rimljani
osvojili, [ker] so bile straže mestne (= mesta) zanemarjene. 10. [Ko]
je bil kralj Perseus ujet, služili so mnogi Macedonci Rimljanom.
11. Hamilkar se je umaknil, [ker] so mu bili sovražniki 64 ladij
potopili. 12. Zaslišavši smrt Kassija zavpil je baje Antonius: Zmagal
sem. 13. [Ako] je človek luč očij izgubil, ne more [sicer] razločevati
belega in črnega,- pač pa more dobro in slabo. 14. Osvojivši Sagunt
prekoračil je Hannibal reko Iber 1. 218. pred Kr. rojstvom z 59 000
vojaki in 37 sloni. 15. [Daši] je bil Caesar umorjen, se vendar
svoboda ni povrnila (pass.)  16. Kaj se da storiti ali misliti, [da bi]
Bog ne vedel?

B.  16. Tudi [kedar] je nebo jasno, včasih grmi. 17. Karlhagina
je bila razrušena za konsulovanja (— [ko] sta bila konsula) G. Kor¬
nelija Lentula [in] L. Mummija. 18. Pri solnčnem vshodu (= [ko] je
solnce vshajalo) dospeli so Persijani do soteske, katero so bili posesti
sklenili. 19. Po smrti 1  kralja Nume Pompilija izvolil [si] je narod
rimski Tulla Hostilija [za] kralja. 20. [Ko] je bil Sofokles deček,
zmagali so Athenci Persijane pri Marathonu. 21. Po nasveln' 2  Appija
Klaudija se je mir s kraljem Pyrrliom zavrgel. 22. Slava athenska
(—  Al.ben) bila je največa za Perildeja (= [ko] je bil Perikles živ).
23. Pyrrhus oborožil je vojno [ter] prišel Tarenčanom na pomoč
(dativ.)  24. Ob prihodu 1  Galičev posedli so Rimljani grad in Kapitolij
[in] so zapustili drugi del mesta. 25. V tem istem letu, v katerem
je umrl govornik Cicero, za konsulovanja Aula Hirtija [in] G. Vibija
Panse ali (sive)  1. 43. pred Kr. rojstvom narodil se je pesnik Ovidius.
26. Srebro kovalo se je v Rimu prvič 1. 485. po ustanovitvi 1  mesta
za konsulovanja Q. Ogulnija [in] G. Fabija, 5 let 3  pred prvo punsko

§ 79. 'Par tiči p! — 2  Auctor, 5 ris.  — 3  Ablal. mensurae.

11 *

164

vojsko. 27. Zoper voljo 4  božjo se nič ne more zgodili. 28. Zoper
voljo* Aemilija Paulla bojeval se je Terentius Varro, drugi konsul,
1. 216. pred Kr. rojstvom pri Kannah s (contra)  Hannibalom. 29. Za
vladarstva (= [ko] je vladal) Augustovega se je Kristus narodi), za
vladarstva Tiberijevega je umrl. 30. Osvojivši Thermopyle odrinil
je Xerxes takoj proti (— v) Athenam ter jih z ognjem (= požarom)
razdejal usmrtivši svečenike, katere je bil na gradu našel. 31. Brutus
dal (= velel) je svoja sinova usmrtiti, ker sta zoper voljo 4  in brez
vednosti očetove (== ne [da bi] oče vedel) podpirala iz Rima izgnane
Tarquinijeviče.

C. Gerundij in gerundiv.

§ 80.

A.  1. Mladost je čas učenja. 2. Umetnost pisanja izumeli so
baje Foeničani. 3. Lakomnost je želja bogastvo črez mero pomnožiti.
4. Lažje se bodeš izogibal greha, ako boš izbegaval priliko na greh
(= grešenja). 5. Pivni papir je neraben [za] pisanje. 6. Hvala izpod-
bada na (ad)  pravo ravnanje. 7. Krepost je za (ad)  srečno življenje
sama seboj zadovoljna. 8. Vojak bodi neutruden v bojevanji za do¬
movino! 9. Kaplja izvotli kamen, ne s silo, ampak s čestim padanjem.
10. Češče odpuščaje dajemo priliko (= mesto) krivici. 11. Junaki
so željni v nevarnosti se podajali. 12. Obleka služi [v] pokrivanje
in krašenje telesa. 13. Znano je, da je oborožil Xerxes silno vojno
v (ad)  podjarmljenje Graecije. 14. Zanemarjaje zakone pogubljamo
državo. 15. Aristida izvolili so Grki, da bi določil, koliko denarja da
naj da vsaka država za (ad)  napravo ladijevij in oboroženje vojn.
16. V pridobivanji denarja so ljudje večidel pridni, v izbiranji pri¬
jateljev velikrat neprevidni in nemarni.

B.  17. Ali ne veste, da je človek rojen za obranjenje in varo¬
vanje ljudij? 18. Agis, kralj lacedaemonski, vprašan, kateri nauk da
se vSparti najbolj uči, odgovoril je: Znanje zapovedovanja in slušanja.
19. S preudarjanjem se izgubi (= pogine) pogosto čas delovanja
(= ravnanja). 20. Človek ne sme nič storiti brez preudarka. 21. Ves
spomin razprtij se ima z večno pozabo izbrisati. 22. Kato je bil
vedno tega menenja, da je [treba] Karthagino razrušiti. 23. Nikoli ni
nobeden modrijan veroval, daje [treba] izdajalcu verjeti. 24. Uprav'
največi sreči se sme najmanj (za)upati. 25. Rimski narod izročil je

4  Invitus  3.

§ 80. 1  Quisque  3. (gl. str. V. ?  18).

165

vodstvo 2  vseh velikih vojsk Pompeju. 26. Kakor znano, dal 3  je Caesar
most črez (in c. ablat.)  reko Rhen napraviti. 27. Tistih ne smemo
poslušati, ki trde, da se sovražniku ne sme odpustili. 28. Q. Fulvius
Flakkus dal 3  je 5000 pešcev in 400 konjenikov privesti na Sardinijo.
29. Pripoveduje se, da je izročil pastir Faustulus Romula in Rema
soprogi [svoji] na odgajanje. 30. Bogastvo moramo rabiti, ne zlo¬
rabili. 31. Ko je Brutus zvedel, da [si] njegova sina prizadevata 4
iz Rima izgnane Tarquinijeviče nazaj poklicali, dal ja je obglaviti
(= ja je obglavil). 32. Regulus, ki je bil zavoljo (de)  odkupljenja
ujetih [vojakov] v Rim poslan, sveloval je svojim sodržavljanom
ujetih ne odkupiti.

D. Supinum.

§ 81.

1. Hannibal poslal je ogleduhe izpazit, rimski tabor. 2. Brez¬
številni ljudje potovali so v Graeeijo gledat olympijskih iger (accusat.)
3. Haeduvec Diviliakus prišel je v Rim pomoči (accusat.)  prosit zoper
Ariovista. 4. Hannibala so Karthažani iz Italije nazaj poklicali do¬
movino branit. 5. Mnogi pridejo prijatelje pozdravljat, ne [pa] pod¬
pira.!. 6. Ko Haeduvci sebe in svojega [premoženja] niso mogli braniti
zoper (ab)  Helvečane, poslali so poslance k Caesarju prosit pomoči.
7. Dober hišni oče prvi vstane, zadnji ide spat (= leč). 8. Q. Fabija
Piklorja poslali so (pass.)  Rimljani v Delfe vprašat, s kakimi (=
katerimi) molitvami bi mogli bogove spraviti (= ublažiti). 9. Ko je
bil Themistokles iz domovine izgnan, podal se je v Arge, da bi
[lamknj] bival (== bivat). 10. Menelaus bil je obljubil, da bo vrnivši
se domov svojo hčer Neoptolemu, sinu Achillovemu, z&mož dal.
11. Mnoge reči se dajo (= so) lažje reči ko storiti. 12. Neverjetno
je (povedati), s kakim (= kolikim) naporom da je Hannibal Alpe
prekoračil. 13. Reko Donavo je zelo težko prekoračili. 14. Prijetno
je spoznati, kaj da je vzrok vsake stvari. 15. Kar se ne sme (nefas
est)  reči, je tudi sramotno storiti. 16. V bit vi marathonski bila je
hrabrost posameznih tolika, da se [mi] težko zdi reči, čegava slava
(— hvala) da je bila prva.

Pripovedke.

§ 82.

1.

Bias vprašan, katero živo bitje da je [izmed] vseh najbolj
škodljivo, odgovoril je: Ako o divjih poizveduješ, samosilnik, ako o
krotkih, prilizovalec.

2  P a r t i c i p (ge.ro S.)  — 3  Curllre.  — 1  Operam dare z  nasled. dalivom gerundlvl.

166

2 .

Zenon rekel je nekemu mladeniču, [kij je mnogo abotnega (adv.)
govoričil: Zalo imamo dvoje ušes (= dve ušesi) in jedna usta, da
več slišimo ko govorimo.

3 .

Ta isti nagovoril je pri (— v) gostiji soseda, ki je neprestano
(— stanovitno) molčal: Ako si neumen, modro ravnaš, 1  da (— ker)
molčiš; ako si pa moder, neumno ravnaš.

4 .

Antisthenes vprašan, zakaj da bogati ne obiskujejo izobraženih
in modrih mož, ampak li one, rekel je: Ker izobraženi vedo, česa
(= kaj) jim (šibi)  manjka, bogati [pa] ne vedd.

5 .

Dovtipno zasmehoval je Diogenes lenobo in neumnost Megar-
janov, ki niso svojih otrok v nobenih lepih (— dobrih) umetnostih
odgajali, 2  [za] živino pa se prav skrbno brigali. Rekel je namreč,
da hoče raji biti oven kakega Megarjana kakor sin.

6 .

[Ko] so bili Scylha Anacharsija vprašali, kaj da je pri človeku
najboljše in kaj najslabše, rekel je: Jezik. Ta isti odgovoril je ne¬
kemu Athencu, [ki] mu je očital, [češ] da je Scyth: Meni je (pač)
moja domovina [v] sramoto (dativ.),  ti [pa] svoji domovini.

7 .

Ko je Ifikrates, vojskovodja athenski, [v] obrambi imel (= držal)
Korinth ter pod sovražnikov prihod sam obhajal nočne straže, prebol
je s sulico stražnika, katerega je našel spečega. Ko so mu nekateri
očitali ta čin kot grozovit, rekel je: Kakoršnega sem našel, takošnega
sem zapustil.

82 . 1  Facio  3 . — 2  Instruo  ( 3 .) aliqueni aliqutl rl.

Slovnik

slove n s k o -1 a t i n s k i.

A.

A = pa

Abderjan Abderites ae

aboten stultus  3.; adv. stulte, inepte

Achilles is

Acilius i (Lucius [i] A. Glabrid
dnis)  pravoznanec rimski
Ada ae  kraljica karijska
Adherbal alis
Aegae arum
Aegypoan Aeggpiius i
Aegvpel. Aeggptus i f.

Aeggptus i m.  prakralj aegypt.
Aemilius (i) Paullus i  (konsu)
216)

Aeneas ae

Aeskulapius Aesculapius i

Aetna ae  ognjebljuvna gora sicii.

Afričan A/ricdnus i

Afrika Africa ae

Agesilaus i

Agis idis

Aglaia ae

ako si,  ako ne nisi,  ako pa sin
akoprem etsi, etiamsi, tametsi,
quamquam
Alcibiades is
Alexander dri
Alexandria ae

ali ant, vel, sive, ve;  v vprašanjih:
ne  (se priveša), nonne;  ali ne
an non, necne;  ali — ali utrum
— an

Allobrogi Allobroges um  (pleme
gallsko)

Alpe Alpes ium
Amerika America ae

amfitheater amphitheatrum i
Amor oris  rimski bog ljubezni
ampak sed

Anacharsis is (idis)  Scyt.h
kraljevega rodu (590)
Anaxagoras ae
Ancus (i) Marcius i
Antiochus i

Antisthenes is  modrijan grški
(400)

Antonius i

Apelles is  šlikar grški (330)
Apollo inis

Appius (i) Claudius i (Caecus i)
oblaslnik rimski (280)
april Aprilis is

Arbela (-e) Arbela orum n.  mesto
assyrsko
Archimedes is
Argi orum

Ariobarzanes is  kralj kappa-
docijski

Ariovistus i  knez germanski
(za Caesarja)

Aristides is

Aristoteles is

Armenia ae  dežela azijska

Arrius i

Artemlsium i

Askanius Ascanius i

Assyrei Assgrii orum

Alhene Atlienae arum

Athenec (athenski) Atheniensis is

Atlas antis

Atrejevič (—  Atrejev sin) Atrides
(-uta) ae

Atreus i  kralj grški

168

Attalus i  kralj pergamski
Attika Attica ae  dežela grška
Attikus Atticus i
Attus (i) Navius i
Augustus i

Aulus (i) Hirtius i  (konsul 43)
Azija Asia ae.

B.

Babijlon dnis

baje (gl. lat., slovn. § 370., op. 2.)
bajka fabula ae

Bakt.ra (-e) Bactra dram n.  mesto
azijsko

barbar barbarus i
barvati ung(u)ere
bati se (česa) metuere -, timere
(rem■);  zelo bati se perhor-
rescere, -horrui (rem)
beda miseria ae, malum i
bedak stultus i  (3)
beg fuga ae

bel albus  3, bliščeče b. candidus  3
Bellona ae  Martova sestra
Beneventum i  mesto italsko
beseda verbum i
bežali fugere

Bias antis  jeden izmed 7 modri¬
janov grških
bistrost acies ei

Biihtjnia ae  dežela maloazijska
biti se (s kom) cdnfilgere (cum
aliguo)

bitje (živo) animal dlis
bitka proelium l
bitva pugna ae

bivališče sedes is, domicilium i
bivati habitare
blagor salus utis
blagost clementia ae
blazen insdnus  3, demens entis
blažen beatus  3
bliskati se fulgurare
blizu adv.  in praep. c. acc. prope
(propius proonme); circiter
bližati se dppropingudre
bližji propior ius;  najbližji pro-
ximus  3

bljuvati vomere
Bocchus i
bodalo pugio dnis m.
bodeč acUtus  3
Bog (bog) Deus (deus) i
bogastvo dJvitiae arum
bogat (bogatin) dives itis, opu-
lentus  3
boginja dea ae
boj pugna ae
boja (barva) color oris
boječ timidus  3
bojevati se pugnare, dimicare
bojevit bellicosus  3
Boji Bdi Bdidrum  (pleme keltsko)
bojni red acies ei
bol (bolečina, bolest) dolor oris
bolan aeger  3, aegrotus  3
bolezen morbus i
bolj magis

boljarji optimčites ium

bolje je praestat  1

bolnik aegrotus i

borba = boj

borec gladiator oris

boriti se pugnare

Bosporus i  (ime morske ožine)

božanski divinus  3

božji divinus  3, (Del)

brada barba ae

braniti defendere;  br. = ustavljati
se resistere
brašno far, farris
brat frater tris
brati legere
breg ripa ae
breme onus eris
Brennus i
brez sine

brezbožen impius  3
brezdelen otiosus  3, deses sidis
brezštevilen innumerabilis e
brigati se curare;  skrbno brigati
se za kaj diligentem curam
habere alicuius rei
Britannec Britannus i;  britannski
(genet. subst.)

Britdnnia ae  (zd. Angleško)

169

britev novacula ae
brodnik nguta ae
bronasl aeneus  3
bruhali eiaculari
brus cbs, cotis
bruttijski Bruttius  3
Brutus i
brzo citd'

brž ko simulac (simulatgue), ubi,
abi primum, cum primum
bučela apis is
bučelnjak apiarium i
budnost, vigilantia ae
bujen uber eris,  (o žitnem polji
tudi) laetus,  3
butniti tundere.

C.

Caesar a ris

cel totus  3; celo adeo, etiam
cenili (= lj ubiti )diligere, aestimare,
(c. = popisati) censere
censura censura ae
Cerberus i  (ime peklenskega psa)
Cer er a Ceres eris
cesar imperator oris
Gbarybda Chargbdis is
Cicero onis (Mdrcus [i] Tul t
lius [i] C.)

Cimbri Oimbri orurn  (pleme ger¬
mansko)

Cimon onis

Cincinnatus i (Lucius [i]
Quinctius [}] C.)  oblastnik
rimski (458)

Circa Circe es
cirkovski circensis e
cirkus circus i
Cirta ae

cvesti (cveteti) fidrere
cvetlica flos, jloris
Cyklop Cgclbps opis
cynik cgnicus l (=  pasji) pridevek
neke vrsle filosofov
cyperski Cgprius  3
Cgprus (-os) i  otok grški
Cgrus l.

Č.

Čakali exspectare
čas tempus oris

čast honor (-os) bris, honestas atis
časten honestus  3
častiti colere, venerarl
čaša calix icis
če si;  če tudi etsl, etiamsi
čednost. — krepost,
čelo frons, frontis;  na čelu biti
komu praeesse alicui
čeprav etsi, etiamsi, quamquam,
guamvis

čestitati gratulari
često (češče, najčešče) saepe (sae-
pius, saepissime)
češ da quod  (s konjunkt..)
čete (vojne) copiae drum
četrtič qudrtum
čel.vorica guadriga ae
čim — tem gub  — eb
čin factum i
čislati diligere
čist piirus  3
čitat.elj anagnostes ae
citati = brati
člen articulus i
človek homo inis
človekoljuben humdnus  3
človeški humdnus  3
čoln linter tris f.
čreda grex, gregis
črevelj pes, pedis
črez trans;  črez mero super
(suprd) modum >
črka. littera ae
črn niger  3, ater  3
črpati haurire
črv vermis is m.
čudo prodigium i
čut sensus us
čutiti sentire
čuvarica custos odis (f.)
čuvit vigildns antis
čvet.ernat guadruplus  3
čveteronog guadrupes pedis,

170

D.

Da (v odgovorih) sane

da ut, qužn;  da ne ne, ut non, qum

da le dummodo

da tem qud

dajati = dati

(daljava) v daljavi procul

dan dies ei;  po dnevi diu, interdiii;

vsak dan cotidie
Danaus i

dar donum 1, munus er is
Dareus i  kralj persijanski
darovali dončire

da-si quamquam, etsi, etiamsi, cum
dati dare;  sem daj cedo!
davek vectlgal alis
davno •pridem, dudum;  iz davna
antiquitus
deček puer eri

dejanje factum i, facinus oris

dejem inquam

del par s, par tis

delalnica officina ae

delati labdrare, facere

delaven sedulus  3

deležen (-žnik) particeps cipis

Delfi Delphi orurn m.

delfin delphinus i

delfski Delphicus  3

deliti partiri

Delium l  mesto boeotsko

delo labor oris, opus eris, factum i

D elus (-os) i

Demdnax acis

Demosthenes is

denar pecunia ae

desen dexter  3

desetleten decennis e

desnica dextra ae

deti po zlu pessumdare

devica vir go inis

dež pluvia ae, imber bris

dežela terra ae

deževali pluere

Diana ae

difthong diphthongus i f
dika decus oris

diktator dictator oris
Diogenes is

Dioklet.ianus Diocletidnus i  cesar
rimski (284 — 305 po Kr.)
Dio(n) onis  plemenit Syrakušan
(360)

Diongsius i

I Divitiakus Divitidcus i  prvak hae-
duvski (60)

divji ferus  3; divja žival fera ae
(namr. bestia),  (d. obraz) trux,
trucis, torvus  3
dneven diurnus  3
(dno) iz dna funditus
do (—  proti) erga, contra, in,
adversus;  do (starosti) ad senec-
tutem);  od — do d (ab )■—■ ad;
do tega je refert (id)
doba aetas atis
dober bonus  3
dobiček lucrum i
dobiti nancisci
dobrina (dobro) bonmn i
dobrohoten benevolus  3
dobrohotnost benevolentia ae
dobrota beneficium i
dodati addere
dogajati se fieri

dognan certus  3; dognano je
constut  1

dokler dum, doneč, quoad
dokončati perficere
dolg (v denarjih) pecunia (ae)
debita ae

dolg longus  3; dolgo (časa) diu
(diutius, diutissime)
dolgost longitudo inis
dolgotrajen diuturnus  3
dolina vallis is
določen certus  3
določiti destinare
Aomdomus us f.;  domo vdornimi,
doma domi,  z doma domo
domač nostras atis; domesticus  3,
clvilis e

Domitianus l (Titus [i] Flavius
[i] D.)  cesar rimski (90 po Kr.)
domovina patria ae

171

Donava Danuvius i
donesti adferre
dopadati placere
dopadljiv grdtus  3
doseči adsegui, consegui,  (krepost
d.) adipisci,  (grozd d.) attingere
doslej adhuc
dospeti pervenire
dostikrat saepe

dostojanst vo dignitas atis, honor
(-os) oris

dotakniti se (česa) langere (rem)
dovoljeno je licet, fas est
dovoljevati concedere, permittere
dovršiti perficere

dovtip(i) sat, salis,  (navadno plur.)
sales

dovtipen facetus  3, salsus  3
dozdevati se viden
drag carus  3
dragocen pretiosus  3
Drakon l)raco(n) onis  (zakono¬
dajen athenski 624)
dražilo irritamentum i
drevo arbor oris f.
drhal vulgus i n.
drobovje viscus eris  (nav. plur.)
drug alius  3, (drugi izmed dveh)
alter  3; (pred kollektivi tudi)
— cetera(f.),ceterum(n.);  drugi
dan postero die
drugače aliter
drugič iterum
drugošolec secundanus i
družina familia ae (as)
drzen audčix acis
drzniti se audere
držati tenere

država civitas atis, res (ret) pu¬
hlica ae

državljan civis is
državljanski civtlis e
državljanstvo civitas atis
duh animus i
duša anima ae, animus i
dvojen duplex icis
dvojiti dubitare
dvojljiv dubius  3.

E.

Ebenovina ebenas i
Efesus Ephesus i
Efialt.es Ephialtes ae
Ekbatana (-e) Ecbatana orum
(glavno mesto medijsko)
Ennius i  pesnik rimski (190)
Epaminondas ae
Epikurus Epicurus i
Epikurovci Epicurei ebrum
Epirus i

Eufrosyne Euphrosgne es
E ur op a a e.

F.

F ah i us i; a) Quintus (i) F.
Maximus (i) Cunctator oris
(oblastnik rim. 217); b) Quintus
(i) F. Pictor oris  (zgodopisec
rim. 216); Gaius (i) F. Vibu-
lanus i  (konsul 269)
Fabricius i
Faelhon Phaethdn ontis
Farnak(es) Pharnaces is  kralj
pontski (47)

Farsalus Pharsalus i  (mesto thes-
salsko)

Faustulus i

Filippus Philippus i  kralj mace-
donski

fiiosofovali philosophari
Flaminius i (Gaius [i] F.)

(oblastnik rim. 217)

Foenicija Phonice es
Foeničan Phoemx icis
I foeniški Phoenicius  3
Fulvius i; a) Quintus (i) F.
Flaccus i  (oblastnik rim. 213);
b) Marcus i F. Nobilior oris
(190)

funt libra ae
Furije Furiae ar um.

G.

G.  kratica za predimek rimski
Gaius i

gaganje clangor oris
Gallec Gallus i

172

Gal lij a Gallia ae
gallski Gallicus  3
ganili movere, adducere
Gellius i (Quintus [i] G.)  At.ti-
kov prijatelj

Genava ae  mesto allobroško
Gergovia ae  mesto arvernsko
v keltski Galliji
German Germanus i
Germania ae  (zel. Nemčija)
gibčen mobilis e, jlexilis e
gibljej motus us
Gigant. Gigas antis
glas vox, vdcis
glasba mušice es (-a ae)
glasovit celeber, celebris bre
glava caput itis

glaven capitcilis e;  glavno mesto
caput itis

gledati spectare,  gl. na kaj intueri,
adspicere (rem)
gledališče theatrmn i
globok profundus  3, altus  3
glumec histrio onis
gnati agere;  gn. nazaj repellere
gnjezdo nidus i
gnjus fastldium i
gobec os oris
goditi se fieri
godrnjav morosus  3
gojiti fovere
goljufati fallere
goljufija fraus, fraudis
golob columba ae
golobnjak columbarium i
gora mons, montis m.
goreti ardere
gos anser eris
gospa matrona ae
gospod(ar) dominus l
gospodinja domina ae
gospodovati dominan
gosposka magistratus us
gostija convivium i
gotov certus  3
govedo bos, bovis
govor — govorjenje sermo onis,
bratio onis

govorica farna ae, rumor oris
govoriti (-rieiti) logui, dicere, fari
govornik orat or oris
govorništvo eloquentia ae
gozd silva ae
gozden Silvester Iris tre
Gracije Gratiae arum
grad arx, arcis
grajati vituperare
grba tuber eris n.
grd foedus  3, taeter tra trum,
turpis e

grdost deformitas atis
Graecija Graecia ae
greh peccalum i, vitimi i
grenek amarus  3, acerbus  3
grešiti peccare
greti fovere
grič collis is m.

Grk Graecus i
grlica turtur uriš c.
grmeti tondre
grob sepulerum i
grom tonitrus us
grozd uva ae

grozovit crudelis e, saevus  3
grški Graecus  3
gr taneč g uta ae.

H.

Haeduvec Haeduus i
Hamilkar Hamilcar aris
Hammon onis  priimek Juppitrov
Hannibal alis
Hannd onis

haruspik haruspez picis
Hdsdrubal alis
hči filia ae

Hefaest.io Hephaestio onis  prijatelj
Alexandra Vel.

Heius i  imeniten Mamertinec
Hektor Hector oris
Hellespont Hellespontus i
Helvečan Helvetius i
Herakleja Heraclea ae  (mesto ital.)
Herkules Hercides is
Herostratus i  (zažgal Dijanino
svetišče v Efesu)

173

Hesiodus i  pesnik grški (850)
Hibernija Hibernia ae  (zd. Irsko)
Hi er tt ae  otok vAegejskem morji
hinavec simulator oris
Hippon IUppo onis m.  (mesio nu-
midijsko)

Hispania ae  (zd. Špansko)
hiša domus us f.
hišen domesticus  3: h. (oče, mati,
sin, hči pater, mater, filius,
filia) familias  ali familiae
hiter vetbx ocis, celer eris ere;

hitro cito;  kakor hitro — brž ko
hitrost celeritas atis
hod iter, itineris n.
hoditi ambulare, meare, tre
Homerus i

Hordtius i; a) Mdrcus (i) H. Co-
cles itis; b) Qulntus (i) H. Flac-
cus i

hoteti velle;  ne hoteti nolle,  raji
hoteti malle
hraber fortis e

hrabrost fortitudo inis, virtus utis
hrana victus us, alimentum i, cibus i
hraniti nutfire;  hr. se vesel (re)
hrbet dorsum l, ter gum. i
hrepeneti (po čem) petere -, appe-
tere (rem)
hrib = grič
hrom claudus  3
hrupen tumultudsus  3
hud (= oster) dcer cris ere;
(= slab) malus  3; h. (bolezen)
gravis e

hudoben (-bnež) malus  3 (-us i)
hudobija scelus eris
hudodelski scelestus  3, ne/drius  3
hudournik torrens entis m.
hvala laus, laudis
hvaležen grdtus  3, pius  3
hvaliti lauddre
Hgpermnestra ae.

I.

I (= tudi) etiam, quoque;  i — i
et  — et

Iber Iberus i  (reka hispanska)

ichneumon ichneumon onis
Ide Idus uum f.  (13. ali 15. dan
v meseci)

Ifikrates Iphicrates is
igla acus us f.
igo iugum i
igra ludus i
igrati (se) ludere
Ilios i f.  mesi o trojsko
ime nomen iiiis
imeniten nobilis e
imenovati appelldre, nominare,
dicere (dictatorem)
imeti liabere

in et, ac (atque), que  (se priveša);

in ne nec (neque)
iskali guaerere, petere (sdlutem)
Issus i  mesto v Giliciji
Italija Italia ae
Ithaka Ithaca ae
iti ir e.
iz e, ex

izbegavati vltare, fugere

izbirati = izbrati

izbljuvali evomere

izbrati eligere

izbrisati (spomin) abolere

izdajnik (-dajalec) proditor oris

izdati prodere

izdedinili exhereddre

izdolbsti exsculpere

izginiti evanescere

izgnati pellere, expellere

izgovarjati excusdre

izgovoriti elogul

izgubiti dmittere

izhajati orirl, exorlrl

izhod exitus us

izjaviti profiten

izjesti exedere

izkopavati effodere

izkusiti experlri

izleteti evolare

izmed e, ex

izmisliti excdgitdre, fingere
iznesti efferre
izobčiti proscribere

izobražen doctus  3, eruditus  3
izogibati (-gnili) se (česa) vitdre
(rem)

izpazili speculari
izpeljati educere
izpiti epotdre  (epotus  3)
izpodbadati incitare
izpovedati (kaj, - se česa) con-
fiteri (rem)
izpremeniti mutare
izprevideti intellegere
izprva pumo

izreči (hvalo) agere (grdtids)

izročati tradere, mandare

izročevati deferre

izročiti tradere

izruvati evellere

izseliti se emigrare

izsmehavati ridere

izsrkavat.i exsorbere

izstopiti effundi

iztakniti effodere

iztrebiti evellere, abolere

iztrgati eripere

izumeti invenire

izumnik inventor oris

izuti exuere

izvabiti elicere

izveden peritus  3

izvirati oriri

izvirek caput itis

izviti (iz) extorquere (de)

izvleči extrahere

izvoliti eligere, deligere

izvor origd inis

izvotliti cavdre

izvrsten egregius 3, insignis e,
praestans antis, ezcellens entis
izvrševati exseqm
izzvati exclre.

J.

Jadro velum i
jajce ovum i
Januš Ianus 1
jarem iugum i

jasen serenus  3; jasno je liquet
jastreb vultur uriš

javiti = naznaniti
ječa car cer er is
jed cibus i

jedenjedin unus;  ob jednem simul

jednak par pariš

jednojen simplex icis

jednoleten annuus  3

jelen cervus i

jerbašček corbis is c.

jesti edere

jetra iecur, iecoris (iecinoris)

jezik lincjua ae

jeziti se irasci

jok fletus us

jokati flere

Juba Iuba ae  kralj numid. (49)

Jugurtha Iugurtha ae

Julius Iulius  3, ime rodbine rim.

junak vir (-i) fortis is

Junona luno dnis

Junius Iunius  3 ime rodbine rim.

Juppiter lUppiter loviš.

K.

K ccd

kača anguis is c., serpens entis f.
kajti nam, enim, Menim
kak gualis e; qui, quae, quod;
(= nekak) aliguiS) -qua, -quid
(-quod)

kako quam;  kako zelo guantopere;
kako? gudmodo?

kakor guarn, ut, uti, sicut(t), velut;
kakor da tamguam, guasi, ut si,
ac si;  kakor naj guamvis
kakoršen gudlis e;  k. koli gualis-
cumgue gudlecumgue
Kalabrija Calabria ae  (dežela ital.)
Kaligula Caligula ae
kam? guo?
kamen lapis ulis m.

Kamillus Camillus i
kamor koli guocumgue, gubgud
Kampanija Campania ae  (dežela
italska)

Kaninius Caninius i
Kanne Cannae arum
Kapitolij Capitolium i

175

kapitalski Capitdlinus  3
kaplja guita ae
Kappadoeija Cappadocia ae
kar cum
Karija Caria ae
Karthagina Carthago inis
karthaginski Carthaginiensis e  (ali
genet. subst.)

Karthažan Carthaginiensis is
Kassius Cassius i (Gaias [i] C.
Longmus i)  jeden izmed Cae-
sarjevih morilcev
kašelj tnssis is

kateri (izmed dveh, - obeh)? uter  3?
kateri koli quwumque  3: (k. izmed
obeh) utervis  3, uterlibet  3
kateri koli že guispiam  3
kateri si bodi quwis  3, guilibet  3
Katilina Catilina ae
Kato (Utičan) Cato dnis (Uticensis
is);  K. Starejši C. Maior oris
Kaukasus Caucasus i
kazen poena ae;  (smrtna k.) sup-
plicium i;  brez kazni impunis e
kazniti multare, punlre
kdo, kaj (== nekdo, nekaj) aliguis
(aligui), -qua, -guid (-guod) ;
(v negativnih stavkih) guisguam,
guidguam

kdor (kar) hoče guilibet  3, guivis  3
kdor (kar) koli quisquis, guidguid
kdor (kar) si bodi guilibet  3, gui¬
vis  3

kedaj? gaando?  (= nekedaj) un-
guatn

kedar cum

ker quia, quod, guoniam, cum

ker ti quoniam

kesam se paenitet me

kihniti sternuere

kip statua ae

kit balaena ae

kje? ubt?

kjer ubt

klanje caedes is, strages is;  ki.

napraviti caedem edere
klas špica ae;  klasje spicae arum
klatiti se patari, vagari

Klaudius Nero Claudius (i) N ero
dnis  (konsul 207)

Kleant.hes Cleanthes is  modrijan
grški (260)
kletka cavea ae

klicati vocare;  (glasno ki.) cldmdre,
evocare

Klinias Clinias ae  Alcibijadov oče
Klil.us Clitus i  prijatelj Alexandra
Velikega

klobuk (rogljat) apex icis
Klodius Clodius i
kmalu mox

kmet agricola ae;  na kmete rus,
s kmetov rure,  na kmetih run
knez princeps cipis
knjiga liber bri

ko (coni temp.) cum; (coni com-
parat.) quam
ko bi si;  ko bi ne nisi
kocka alea ae
koča časa ae
koder koli qudcumque
kokoš gcillina ae

kolik guantus  3; koliko (jih) quot
kolikoršen koli quantuscumque  3
kolikrat (kolikorkrat) guotiens
(guoties)

komaj vix, aegre
komet cometes (-eta) ae m.
komoed comoedus i
končati finire
konec finis. is m.
konj equus i
konjeništvo eguitatus us
Konon Conon dnis  vojskovodja
a Imenski (394)
konsul consul ulis
konsulstvo consulatus us
kopel balneum i
korak passus us

korenina radix icis;  s korenino
vred radicitus
Korinčan Corinthius i
Korint h Corinthus i
korist utilitas dtis
koristen utilis e
koristiti prodesse

176

Kornelius Lentulus Cornelius (i)
Lentulus i  (konsul 146)
Kornelius Scipio Cornelius (i)
Scipio onis

Kos (Kous) Cous i  olok grški
kost os, ossis
kot ut

kovač faber bri (ferrarius i)
kovati cudere, prbcudere
kozel (divji) capricornus i
koža pellis is
kragulj accipiter tris
kraj locus i, regio onis
kralj rex, regis
kraljestvo regnum i
kraljev regius  3
kraljevski regalis e
kraljevanje = kraljestvo
kraljevati regnare
kraljica regina
krasen pulcher  3
krasiti omare

Krassus (Marcus [i] Licinius [i])
Crassus i (Dives itis)  oblastnik
rimski (71)
kratek brevis e
Krates Crates etis
kratkočasen ( —) ludicra, ludicrum
krava vacca ae

krdelo manus us f. copiae ar um
Krečani Cretes um (Cretenses ium)
krempelj unguis is m.
krepost virtus utis
Kreta Creta ae
kri sanguis inis m.
krilat alatus  3
Krist(us) Christus i
kriti tegere

Krit.on Critb(n) onis  Sokratov
učenec

krivda iniuria ae

krivec nocens entis

krivica = krivda

(krivina) poln krivin tortudsus  3

križ crux, crucis

krma puppis is

krmar gubernator oris

krmilo gubernaculum i

krnica gurges itis m.
krokar corvus i
krokodil crocodilus i
krotek cicur uriš
krotiti domare

Kroten Croto onis m.  (mesto brutt.)
kruh panis is ni.
krut crudelis e
kuhar coquus i
kuhali eoguere
kukavica cuculus i
kupa poculum i
kupčijstvo mercatura ae
kupec mercator bris
Kupido Cupido inis m.
kupiti enter e
Kurijaciji Curiatii brum
Kurio Curio onis  podpoveljnik
Caesarjev (49)

Kurius Denlatus Curius (i) Den-
tatus i

kuščarica lacerta ae.

L.

L.  kratica za predimek rimski
Lucius i
labud cgcnus i

Lacedaemon Lacedaemon onis
Lacedaemonec (-monski) Lace-
daemonius i  (3)

lačen biti esurire;  lačen esuriens
entis

ladija navis is
ladijati ndvigare
ladijevje classis is
lagati mentiri

lahek (storiti) facilis e; adv.facile;

1. (na vago) leviš e
lakomnik avdrus i  (3)
lakomnost, avdritia ae
lakota James is
Lanuvium i
las capillus i, crinis is m.
laskati se blandiri
lasten proprius  3 ('alicuius)
lastnost ars, artis
lastovica hirundo inis
latinski Latinus  3

177

lažniv mendax dcis

le tantum

leči (ležem) cubare

legija legio dnis

lemež vdmer eids

Lemnus (-os)  7

lenoba ignavia ae, inertia ae

Leonidas ae

Leonnatus  7  vojskovodja Ale-
xandra Vel.
lep pulcher  3
lepota pUlchritudo inis
les lignum  7

Lesbus (-os)  7  otok grški
lesen llgneus  3
lesk splendor oris
letali volar e

leto annus i;  (== poletje) aestas
utis;  vsako leto quotannis
letopis anndlis  (namr. liber) is
Leuktra (-e) Leuctra brum
lev 3 sinister  3
lev leo dnis
levinja leaena ae
lezli repere
ležati iacere, cubare
ležeč situs  3; na hrbtu ležeč su-
pinus  3

li num, ne  (se priveša); (za izrazi
dvojbe) an;  li - — ali utr um  — an
lisica vulpes is

list. folium  7 ; listje fblia brum
lišpati comere
Livius i

ljubezen umor bris
ljubezniv amdbilis e
ljubiti amare
ljudje homines um
ljudstvo plebs, plebis
ločiti discernere
ločiti se iz sveta decedere
lok arcus us

lotiti se (Česa) capessere -, susci-
pere (rem)
lovec Venator oris
Lucius i  predimek rimski
luč lux, luči s ; l. oči j lumina ocu-
Ibrum

i Lukullus Lucullus i
luna luna ae

Lupia ae  reka germ. (zd. Lippe)
Lusitanei Lusitam brum
Lutecija Lutetia ae  (zd. Pariš)
Lgcurgus i
lyra Igra ae

Lysander dri  vojskovodja
spart.ski (405)

Lgsippus i  kipar grški (330).

M.

M.  kratica za predimek rimski
Mčircus i

M.’  kratica za predimek rimski
Manitis i

Macedonec Mdcedo onis
Macedonija Macedonia ae
mačka feles is
magneten magneticus  3
Mago(n) dnis  Hannibalov brat
Maja Maki ae  Merkurijeva mati
majhen parvus  3
mak papaver eris n.

Mala Azija Asia (ae) minor bris
mali = majhen; malo (jih )pauci  3;
malo (adv.) paululum;  malo
potem padlo'post
Malleolus i
malokateri pauci  3
Mamercus (i) Aemilius i
manj minus

manjkati deesse;  manjka mi česa
deficit me aliguid
Manlius (i) Torgudtus  7
mar num
Mar.athon dnis
maralhonski Marathonius  3
Marcellus i
marcijev Mdrtius  3
Mardonius  7  poveljnik pers. (492)
Marius i

marljivost industria ue, diligentia ae
Mars, Martis
marsovski Marsicus  3
Mdrtius  i  (nam. mensis ) (Mariov
mesec) marcij, sušeč
maščevalec u/tor bris

Wiesthaler, Lat. vadbe II.

12

178

maščevati ulcisci
mati mater Iris
mazati oblinere
maziliti ung(u)ere
meč gladius i

med (praep.) inter;  med tem
interim;  med tem ko dum
med (-i) aes, aeris
med (-u) mel, mellis
Medi Medi drum
Megarjan Megarensis is
mehek mollis e
mehkužen effeniinatus  3
Menelaus i

(menenje) tega menenja biti censere

meniti reri

mera modus i

meriti metin

merjasec aper, upri

Merkurius Mercurius i  božji sel

mesec mensis is m.

meso caro, carnis f.

Messana ae  mesto sicilsko
mesten urbdnus  3
mesto oppidum i, urbs urbis;  (=
kraj) locus i;  (= namesto) prb
meščan oppidanus i, civis is
metati iactare

Metellus i  (Quintus [i] Caecilius
/ i] M. Numidicus i,  konsul 109)
metulj papilio onis m.
migljati micare
milina venustas atis
milost clementia ae
Miltiades is
miniti praeterire

mir pcix, pucis;  o miru in vojski
domi bellupie, dotni militiaegue
mirovati guiescere
misel sententia ae, cogitatio onis
misliti cogitare;  (= menit i)putare,
censere, reri
miš mus, nturis
Mithridutes is
miza mensa ae

mladenič iuvenis is, adulescens entis
mladež iuventus utis
mladič catulas i

mladost adulescentia ae, iuventus
Utis

mlajši minor oris

mleko lac, lactis

mnog multus  3

mnogovrsten varius  3

množica multitudo inis, vis vhn vi

množiti augere

moč vis vim vi, opes um, potentici
ae;  na vso moč summd ope (- vi)
močen firmus  3, robustus  3, va-
lidus  3

močerad salamandra ae
moči (morem) posse, quire;  ne
moči neqmre

moder, modrijan sapiens entis,
phil oso}) hus i
modrost sapientia ae
mogočnost potentia ae
mogotec potens entis
molčanje silentium i
molčati tacere, silere •
molitev — prošnja
Mold onis
morali deber e
morda fortasse
morilec percussor oris
morje mar e is, pelagus i n.
morski (genet. subst.)
most pons, pontis m.
motika ligo onis m.
mož vir, viri
možgani cerebrum i
mramor marmor oris n.
mravlja formica ae
mraz frigus oris
mrknenje solnčno . solis defectid
onis

mrmrati fremere

mrtev exanimus  3, mortuus  3

mrtvec mortuus 7

mrzel frigidus  3

mrzi me piget me (alicuius rei)

mrzlica febris is

mučilo tormentum i

mučiti vexare

Muinmius i (Luc.ius [i] M.)
konsul 14t>

179

Musa a e
myrta myrtus i f.

Mytilenjani Mgtilenaei onim.

N.

Na in;  na tein je interesi,

načelnik praefectus i, dux ducis

način modus i, ratio onis

nad super, supra

na da spes, spel

nadarjenost, ingenium  7

nadlegovali vexiire

nadležen molestus  3

nadloga malum i

nagovarjati hortari

nagovoriti allogui

nahajati == najti

najbolj maxime

najeli conducere

najmanj minivie

naj poslednji supremus  3

najrajši libentissinie

naj-si licet

najskrajnji extremus (extimus)  3
najti invenire, reperire
največ (adv.) maxime;  največ (jih)
plitvimi  3, plerigue (genet. plu-
rimorum) -aeque, plerague
naj viši summus  3
naklep consilium i
(naključje) po naključji forte
naklonjen biti favere, indulgere
naklonjenost, gratia ae, favor oris
nalhgati imponere
nalik instar  (z nasldn. genet.)
namašiti farcire
namazati illinere
nametan superiniectus  3
namočen tinctus  3
(na)inočili tingere
(na)molzl.i mulgere
namorski navališ e
namreč — kajti
nanositi congerere, conferre
napačen vitiosus  3, pravus  3, (=
narobe) perversus  3
napaka vitium i

napasti aggredi, adoriri, invSdere,
petere, incessere
napeti se niti
napisali inscribere
napivši se pot,us  3
napojiti imbuere
napolniti (-njevati) implere
napor labor oris, contentio onis
naposled postremo
napotiti se proficisci
napovedati praedicere
napravili facere,  (ladijevje n.)
aedificare

napravljati compardre;  napr. se
na vojsko belimi parare
naproti obviam
(na)rast.i crescere
narava = priroda
narečje dialectus i f.
naredba , institutum i;  po božji
nar. divinitus
narejati facere
narekovati dictare
narobe perversus  3
narod gens gentis, natib onis, po-
pulus i,  prosti nar. plebs, plehis
naroditi se oriri, nasci
naselbina colonia ae
nasladnost voluptas atis
(na)slikali pingere
nasproti pak at
nasprotnik adversarius t
nastati oriri, exsistere
(na)stlati sternere
nasvet consilium i
natirati fricare
na to tuni
naučljiv docilis e
nauk disciplina ae, doctrina ae
navada mos, moriš, consuetiidb ims
navaditi se consuescere;  navajen
sem consuevi isse
navadno plerumgiie
navajati adsuefacere (re);  nav. se
(česa) consuescere -, adsuescere
(re)

navdati implere, adficere
navračati (na) referre (ad)

12 *

180

naznaniti riuntiure
ne non, ne;  ne samo (le) — am¬
pak tildi non sblum  — sed etiam
Neapol.j Neapolis is; a)  mesto
italsko: b)  del mesta syrakušk.
nebeški caelesti.s e
nebo caelum i
neboječ impavidus  3
nečloveški immanis e
nedavno niiper
nedolžen innocens entis
ned rij e sinus us
nego quam

negotov incertus  8, dubius  3
nehati desinere

nehvaležen ingratus  3, impius  3
neizkušen imperitus  3
nejasen obscurus  3
nekak gnidam, guaedam, guoddam
(guiddam)
nekateri nonnulli  3
nekdo (nekaj) gl. kdo (kaj)
nekedaj blim, guondam, aliguandb
neki = nekak
nekoč blim

nekolik aliguantus  3: za nekoliko
aliguanto;  nekoliko mesecev
nonnulli tnenses
nemaren neglegens entis
nemški Germanus  3
nenadoma improviso
nenavzočen absens entis
neoborožen inermis e
neodločen anceps cipitis
Neoptolemus i  sin Achillov
neoškodovan integer gra grmu,
incolumis e

nepodoben dissimilis e
Nepos otis

nepotreben supervacaneus  3
neprebojen impenetrabilis e
nepremišljen temerdrius  3, incon-
sideratus; adv. temere
nepremišljenost tem er it as rdiš
nepreviden incautus  3, imprboidus  3
neprijatelj inimicus %
neprijeten ingratus  3, iniucundus  3
Neptunus i

neraben inutilis e
Nereide Nereides um f
Nereus i  morski bog
Nero onis
nerodoviten sterilis e
nesebičnost abstinentia ae
nesmrten immortalis e
nesmrtnost, immortalitas atis
nesnažen immundus  3
nespameten stultus  3, imprudens
entis

nespametnost imprudentia ae
nesreča calamitas atis, miseria ae,
malum i, res (re.rum) adversae
drum

nesrečen miser  3, mfelix icis

nesti = nositi

netopir vespertilib onis m.

neugoden iniguus  3

neukročen indomitus  3

neumen = aboten

neumnost, stultitia ae

neutruden impiger gra gram

nevaren periculbsus  3

nevarnost, periculum i

neveden imperitus  3, rudi s e

nevenljiv immortalis e

neverjeten incredibilis e

nevihta tempestas atis, proee/la ae

nevoščljivec invidus i  (3)

nevoščljivost invidia ae

nezgoda malum i, casus us

nezmernost intemperantia ae

neznajoč ignarus  3

neznan ignotus  3

neznanje ignoratib onis

nezvest, infidus  3

nežen tener  3

nič nihil (nil)

nikakor neguaguam

nikakoršen niillus  3

nikdar nunguam

nikdo nemo

nikjer nUsguam

nikoli = nikdar

Nil Nilus i

nit. filurn i

niti — niti nec(negue )— nec(negue)

181

nizek humilis e; inf er us  3 (In-
ferior, vnfimus [imus])
njiva (iger grl
nobeden nullus  3
noč nox, noctis;  po noči noctu
(nocte)

noga pes, pedis

nosilnica lectica ae

nositi portare, gerere, gestare,ferre

nosnica naris is

notranji interior ius

nov novus  3

nravi moreš um

nuj! age!

N uma (a e) Pampi lin s l
Numancija Numantia ae  (ineslo
hispansko).

O.

0 (praep.) de

o (interiect.) o;  o da bi litinam
(s konjunkt.)

občen communis e, publicus  3
občevali (s kom) uti (aligub)
občudovanje admiratio bnis
občudovati admirarl
občutiti sentire

obda(ja)ti circumdare, ambire
obdarili donare (aliguem re)
obdarjen praeditus  3
obdelati (-ovati) colere
obdržati obtinere
obed cena ae
obedovati cenare
obetati = obljubiti
obglaviti securi percutere
obhajati circumire
običavati solere
obilen largus  3
obiskati (-ovati) visere, adlre
ob jednem (s) una (cum)
obkoliti cingere

oblačilo vestlmentum i, vestis is
oblajst vitrum l

oblast potentia ae, potestas atis;
(== gosposka) magistratus us;
v oblasti penes (praep. c. acc.)
obleči (oblečem) induere, vestire

obleči (obležem) obsidere
obledeli pallescere
oblegati = obsedati
obleka vestlmenta bruni, vestis is
(in plur.)
oblika forma ae

obljuba votum i;  oblj. delali v.
facere

obnašati se se gerere
obogateti divitem fieri
oborožili armare; (vojno, ladijevje)
pardre

obrabiti conterere
obračali se se vertere
obradostit.i oblectare
obramba praesidium i
obraz vultus us
obrežje lltus oris
obriti radere

obsedati (obsesti) circumsedere,
obsidere

obsodili damnare, condemnare
obstajati constare
obstopiti circumstare
obsuti obruere

obtičali inhaerere (-haesi -haesum)
obzirat.i se (na kaj) respicere (rem)
ocean oceanas i
oče pater tris
očetovski patrius  3
očitanje crimen inis
očitati obicere (-ieci -iectum), ex-
probrare;  očit. si obiurgare se
očitno je apparet
od a, ob;  od kodi? unde?  od
koder unde
odbili defendere
oddaljen biti abesse (ci)
odgajati (-gojiti, -gojevati) educare,
excolere

odgovoriti respondere
odhajali = oditi
odhod discessus us
oditi prof cisci, ablre, discedere
odkodi doma? cuias atis?
odkriti aperlre, patefacere
odkupiti redimere
odleteti avolare

182

odlikovati se (po čem od drugih)
excellere (re ceteris [dativ])
odlog mora ae
odložiti deponere

odnesti (-našali) auferre, deferre
odobedovavši cenatus  3
odpasti (od) dejicere (ah)
odpeljati deducere
odpotovati proficisci
odpraviti tollere
odpreti aperire
odpustiti (-puščati) ignoscere
odreči negare

odrezati desecdre (-sectii -sectum)
odriniti proficisci
odslej abhinc
odstopiti recedere
odstraniti removere,  (== uničiti)
tollere

odsvetovati dissuadere

odtrgati abripere

odvračati avertere

odvrniti deflectere (-flexi -Jiexum)

odvzeti adimere, demere

ogenj ignis is m.

ogleduh speculčitor oris

oglodati derodere

ogniti se = izogibati se

ognjebljuven ignivomus  3

ograditi saepire

ogrevati calefacere

ogrniti amicire (aliquem re)

ogromen ingens entis

oguliti ter er e

Ogulnius l (Qulntus [1] 0.)

konsul 269
ohrabriti adhortarl
ohraniti servare, conservare
oko oculus i
okoli eircd, circum
okrasiti omare
okregati increpare
okrepčati recredre
okriviti coarguere
okrutnost crudelitas atis
Oktavianus Octavianus i
olje oleum i

oljka (divja) oleaster tri m.

j olympijski Olgmpius  3; ol. igre
Olgmpia onim  (namr. certamina )
omahljiv mobilis e
omajevat.i labefacere
j omazat.i circumlinere (-levi -litim)
j omožiti se (s kom) nubere (alicui)
omožena sem (s kom) nupta
sum (alicui)

! ondi ibi

\  (ondodi) od ondodi inde
onemeti obmutescere
onostranski ulterior kis
opasati cingere
J opazovati contemplari
opevati canere
opikati = pikati
oplakovali deflere
opleniti diripere (-ripui -reptuni)
opomeniti commonefacere
opominjati monere, hortari
oprati luere
opravek negotium i
opravljati (kaj) fungi (re),  (koga)
rodere (aliquem),  (službo božjo)
celebrare

opravljen instructus  3
opreti se niti (re)
oprostiti llberare
j opustiti omttere
| oral iugerum i
j orati arare
orel aguila ae
! Orestes  ae  (-is)

Orfeus Orpheus el
orjak Gigds ant is
\  Orkus Orcus i
orodje Instrmnentum l
orožje arina bruni
os axis is m.

osemdesetletnik octogenarius i
j oskruniti polluere
oslabiti conficere
osnuti niollri
ostal religuus  3

ostati manere;  (ost. pri čem) per-
stare -, persistere (in re)
oster acer, acris, e, acutus  3
I ostriti acuere

183

ostuden = grd
osvobodili liberare
osvojili expugnare
ošaben superbus  3
ošabnost superbia ae
oškropiti adspergere
otok insula ae
otovorjen onustus  3
olreli atterere
otroci Izberi bruni
ovca ovis is
oven aries ietis

Ovidius J (Publius [i] O. Naso
onis)  pesnik rim. (roj. 43)
oviti circumvolvere
ovratnica torquis is m.
ozdraviti sanare, mederi (alicui)
ozek angustus  3
ozeinelje fines ium, m. ager grl
ozidje moenia ium
označiti notare
oznaniti indicare
oživeli (zopet) reviviscere.

4

P.

I’. kralica za predimek rimski
Publius i

pa sed, autem, at, vero
pač quidem,  pač pa at
padati = pasti
padec cdsus us
pahnili deicere (ieci, iectum)
Palacij (hrib) Palatium i
palec pollex icis

palica scipio onis m.;  (Merkurijeva
p.) caduceus i
palma palma ae

pamet ratio onis;  p. imeti sapere
pameten prudens entis
paragraf pardgraphus i f
Parka Parca ae  (usodna boginja)
parkelj unguis is m.

Paropdmisus i  gora azijska
parski Parius  3

pasti (padem) cadere, delabi (-lap¬
sus sum);  p ven excidere (-cidi)
pasti (pasem) pdscere

pastir pastor oris

patricij patricius i

Pausanias ae

pav pavo onis

paziti altendere (animuni)

pazljiv attentus  3

peči (o vesti) mordere  (= grizli)

Pelethronius i

peljati ducere

peloponneški Peloponnesiacus  3
pena spuma ae
penav spumbsus  3
pepel cinis eris m.

Pergamum i  mesto mysijsko

Perikles Pericles is

perot dla ae

Perseiis i

Persijan Persa ae

pes canis is

pesek harema ae

pesen carmen inis, poema atis

pesnik poeta ae

pesništvo poesis is

peščen harenosus  3

peščica manus us f.

pete talaria ium

Petelija Petelia ae  (mesto brut-
tijsko)

petelin gallus i
peti canere, cantare
petje cantus us
petleten guinguennis e
pet.letje quinquennium I
pijača potib onis
pikali pungere
Pisander dri
pisar scriba ae
pisatelj scriptor bris
pisati scribere
Pisistratus i

pismo litterae arum, epistula ae
Piso onis
piti bibere, potare
Pittakus Pittacus i  modrijan grški
(648)

pivni papir charta (ae) bibula ae
plača = plačilo
plačati pendere

184

plačilo merces edis, praemium i

plamen flamma ae

planiti (na) irruere (in c. acc.)

plašč pallium i

plašili angere

Plataeae arum

Plato dnis

Plautus l  pesnik rimski (f 184)

plav rutilus  3

plavati natare

pleme genus eris

plemenit, (-nik) nobilis e

plen praeda ae

Plinius i (Gaius [i] Pl. Se-
cnndus i)  prirodosloven rimski
(f 79 po Kr.)
ploha imber bris
ploskati plaudere
pluča pulmo dnis
plug aratrum i
plut.a suber eris n.

Pluto dnis
po post ■ per
pobarvati = barvati
pobegniti confiigere
poberi se apage (te)
pobit adfiictus  3; zelo p. graviter
adflictus

pobiti (-bijati) caedere, occidere,
interficere
poboj caedes is
pobožen gnus  3
pobožnost, pietas atis
pobrati (= uničili) absumere
(-sumpsi -sumptum)
počastilev officium l
počivati conpuiescere
pod sub

podajati se (v nevarnosti) (pericula)
subire

podariti ddna/re

podati se contendere, se conferre

podeljevati tribuere

poditi agitare

podjarmiti subigere

podjeti conari

podkupiti corrumpere

podnebje caelum i

podoba imagd inis,  (= slika) ta-
bula ae, pictura ae, simuldcrum i
podpirati adiuvare; fulcire
podpoveljnik legatus J
podreti (most.) rescindere (-scidi
-scissum),  (mesto) prosternere,
(hišo) evertere
podvreči subigere, subicere
podzemelje inferi onim  (= pod¬
zemeljski bogovi)
podzemeljski (bogovi) inferi onim
(dii)

poganjali se (za čim) petere -,
appetere (rem)
pogasiti restinguere
poginiti occidere, interire, perire
pogledati aspicere, intueri
pogoditi se pacisči
pogoj condicio onis
pogost, creber bra hrum
pogosto(krat) saepe, crebrd
pogovarjati se collogui
pogovor — govor
poguba pernicies el
poguben perniciosus  3
pogubljali perdere, pessumdare
pogumen fortis e
pohištvo supellex, supellectilis
pohvala == hvala
pohvaliti = hvaliti
poiskati guaerere;  zopet p. repetere
poizvedeti explorare
poizvedovati percontari
pojasnjevati explicare
pojedina epulum i
poklicati nazaj revocare
pokoj reguies etis
pokončali delere
pokopa(va)ti sepelire
pokoren biti = poslušen biti
pokraj ina prdvincia ae
pokriti (co)operire
pokrivalo tegmen inis
pokrivati tegere
pokvariti corrumpere
polagoma sensim
polastiti se (česa) potiri (re)
poleg secundum

185

poletje aestas atis

polh glls, g lir is m.

polje ager grl,  žilno p. seges etis

poljedelec agricola ae

poljedelstvo agncultura ae

polki pomočili auxilia orum

poln plenus  3

poloborožen semiermus  3 (-ermis e)
polovica dimidium l
pomagati subvenire -, adesse -,
auxiliarl (alicui), iuvare (ali-
quem)

pomehkužiti effeminare
pomen omen inis
pomlad ver, veris n.
pomneč memor oris
pomniti meminisse
pomnožiti multipticdre, augere
pomoč auxilimn i
pomoči = pomagati
pomočnik adiutor oris
pomorili = umoriti
Pompeius ei

Pompeji Pompe I eidrum m.  mesto
kampansko
ponašati se gloriari
ponižen submissus  3
ponoviti redintegrare, renovare
Pontu s i
ponuditi offerre

popadati (na tla) concidere, collabi
poper piper eris .n.
poplačal i remunerari
popraviti reparare
poprijeti se (marljivo česa) ope¬
ram dar e  ali navare (alicui rei)
poraba usus us
porabljati consumere
poraz clades is
poraziti prosternere
porinili detrudere
poročali memoriae prodere (pro-
didisse), tradere
posada praesidium i
posamezen singuli  3
poseben praecipuus  3; adv. prae-
cipue, praesertim, mprlmis
poseči (po kaj) promere (rem)

posedovali possidere

posekati caedere

posesti occupdre

posestvo possessio dnis

posezati (po čem) appetere (rem)

poskusili experiri, conari, tentare

poslanec legdtus l

poslanstvo legatib dnis

poslati mittere;  p. nazaj remittere

poslušalec auditor oris

poslušati audire

poslušen biti parere, obtemperare,
oboedire

posluževali se (česa) Uti (re)
posnemati imitari
posnetek epitome es
posneti complecU
posoda vas, vdsis
posla(ja)ti evadere, fteri
postava = zakon
postaviti ponere, collocare;  (ladi-
jevje p.) constituere;  (v bojni
red p.) aciem instruere;  (na
čelo p.) prueficere
postavljali (= zidati) aedificčire
postelja lectus i

Postumius i (Spurius [i] P.

Albinus i)  konsul 321
posvečen dicatus  3, sacer  3, cdn-
secratus  3
posvetili dedicare
posvetovati se deliberare, consul-
tare

pošiljati = poslati
pošt.en (-jak) probus  3, honestus  3
innocens entis, frugi
poštenost probitas atis, honestds
atis

pot, via ae, iter, itineris n.
potegniti stringere
potem posteči, deinde, tum
potem ko cum, postguam
pot.emec stirps, stirpis /., proles
is f, plur. posteri orum
potnik viator oris
potolažiti tolažili
potopili mergere, demergere
potovanje iter, itineris n.

186

potovati projicisci
potrditi sancire

potreben necessarius  3; (— reven)
egenas  3

potres terrae motus us

potrojiti triplicare

potrošiti (na kaj) consumere (in re)

potrpežljiv patiens entis

potrpežljivost, patientici ae

poučiti doc&re

povedati dicere

povelje imperium i;  na p. iussu,
brez p. iniussu

poveljnik dux, ducis, imperator oris
povrniti reddere
povrniti se = vrniti se
povsod i ubigue;  od p. undigue
povzdigniti toUere, efferre
pozaba oblivid dnis
pozabiti oblivisči

pozdravili (-vljati) salutdre;  dajem
p. salvere iubeo
poznaten insignis e
poznati novisse
pozneje postea
poznejši posterior ius (-oris)
pozno serd
požar incendium l
poželjevati cupere
požeti demetere
požirati = požreti
požrešen avidus  3, vorax acis
požrešnost aviditas dtis
požreli devorare

Praeneste  is  n.  mesto lalijsko
prašat.i rogare, interrogare, quae-
rere (ab, ex)

pratež impedimenta dram
prav verus  3; adv. rede
pravda Us, lit,is

pravica ius, iuris;  po pravici merito

pravičen iustus  3

pravičnost iustitia ae

pravilo praeceptum i

praviti dicere, aio

pravo = pravica

prazen vacuus  3, vdnus  3

pražiti torrere

prebaviti concoquere
prebivalec incola ae
prebosti percutere, transfigere
prebrati perlegere, (-legi, -iSctum)
pred ant e;  pred vsetn inprlmis
predložiti prbponere
predniki maidres um
pred no antequam, pr ius qu aru
predpostavljati anteferre
predsolnčen antelucanus  3
preganjati inseddri, persequi;  (o
Furijah) agitare
pregovor proverbium i
pregovoriti (koga) persuadere
(alicui)

pregreha scelus eris, crimen inis
pregrešek delictum i
prehoditi peragrčire
preiskavah guaerere
prej anted, prius;  prej ko (-nego)
antequam, priusquam
prejeti accipere
prejšnji prior (-ius) oris
prekašati superdre, antistčire -,
praestare (alicui)
preklali findere

prekoračiti traicere, trdnsgredi,
transire

prekoristen perutilis e
prekositi = prekašali
prekrasen praeclarus  3, dmplus
(superlat.)  3
preleteti trdnsvoldre
preliti profundere
premagati = zmagati
premikati movere
(premislek) brez pr. teniere, incon-
siderate

premišljati meditari
premnog permultus  3
premoženje res (rei) familiaris is,
fortunae drum

prenašati (= trpeti) pati, ferre,
perferre

prenesti transportare; pati (per)-
ferre

prepelica coturnix tcis
prepeljati traducere

187

prepir Us, litis, certamen inis
prepirati se certdre, rixuri
prepirljiv litigidsus  3
prepisati describere
prepoved(ov)ati vetare
prepozno serd
prerezati praecidere
presezati excedere
prestati perpeti, subire
presti nere (neo)
prestol solium i
prestrašiti perterrere
pretiti mindri, minitarl;  (o nevar¬
nosti) imminere, instdre
pretresti percellere
pretrpeti perpeti
preudarek ratid onis
preudariti (-darjati) deliberdre
preudarjanje de-Uberatid onis
prevari ti fallere
prevelik nimius  3
previden cautus  3
prevrniti evertere .
prezirati spernere, contemnere
preživeti agere, degere
prežvečiti mandere
pri ad, apud, in
Priamus i  kralj trojski
pričakovati opperiri, exspectdre
pridelki poljski fruges um f.
priden sedulus  3, diligens entis
pridnost diligentia ae
pridobi(va)ti comparare, parere,
acguirere, consegui;  (srca) con-
ciliare

pridružiti se (komu) applicare se
(alicui  ali ad aliguem), accedere
(ad), adiungere se (alicui, ad
aliguem)

prigovarjali persuadere
prihajati (ad)vemre, adventare;

pr. na dan provenire
prihiteti naproti occurrere
prihod adventus us
prijatelj amicus l
prijateljski familiaris e
prijateljstvo amlcitia ae
prijazen amicus  3, comis e

prijeten gratus  3, iucundus  3,
(= vabljiv) amoenus  3
prikima(va)t.i adnuere
prikladen aptus  3
prikleniti vincire, adfigere
prikrivati celdre
prilika occasio onis
prilizovalec aduldtor oris
prilizovanje adulatib onis
priljubljen gratus  3
priložnost occasio onis
(primer) na primer velut
primeren aptus  3, idoneus  3; adv.
convenienter

primerili (-merjati) comparare,
conferre

prinašati (-nesti) ferre
pripeljati adducere
pripetiti se accidere
pripisovati tribuere
pripomoči adiuvare
pripovedovati narrare
pripoznati agnoscere
pripraviti (-Ijati) (com)pardre;  pri¬
pravljen pardtus  3
priroda natura ae
prirodoslovec naturae peritus i
priseči iurare;  prisegši iiirdtus  3
prisiliti = silili
prispodabljati comparare
pristopali (-piti) accedere
pritegniti adsentiri
priti venire

pritiskati instdre (alicui)
pritrditi = pritegniti
privezti (-vezem) advehere
privijati instdre (alicui)
prizadevati si operam dare, studere
prizanašati (-nesti) parcere
prizna(va)ti fateri, confiteri, con-
cedere

prizvati arcessere, accire
(prodaj) na prodaj bili venire
(veneo)

prodati venundare;  prodati se
venire (veneo)

prodreti procedere, progredl
prognanec exsul ulis

188

pregnanstvo exsilium i
preliv fretum i

Prometheus  el.lapet.ov sin (tifan)
preročišče oraculum  i
Proserpina ae  Cererina hči
prosilec (pohlevni) supplex icis
prositi precdri, dr ar e, rogdre;
(pomoči pr.) petere (auxilium);
prosim(o) guaero, guaesumus
prost liber  3
prostor locus i

prostovoljno (meči tud, -, sud)
sponte

prošnja prex, prečiš

Protagords ae  sofist grški (450)

proti contrd, in, adversus

prst (-a) digitus i

prst (-i) humus i f

prstan dnulus i

prtljaga sarcina ae  (in p tur.)

prvak pnnceps cipis

prvi primus  3

prvič prirnum

ptica (ptič) avis is

ptuj alienus  3

punski Punicus  3

pustiti = zapustiti

pustošiti populdri

puščica sagitta ae

Pglades ae  (in is)

Pgrrhus i.

Q

Q.  kratica za predimek rimski
Quintus i

Quinctilius (i) Varus i  vojsko¬
vodja rimski za Augusta.

R.

Raba usus tis
rabiti Uti (re)

rad 3 libens entis; adv. libenter;

raji potius (adv.)
radost = veselje
rak cancer eri
rama umerus i
rana vulnus eris
raniti mlnerdre

j rast (corporis) habitus Us
rasti crescere;  (o drevesih in rast¬
linah) gigni

ravnati agere;  (r. kaj) praeesse
(alicui rei)

razdejati diniere, delere
razdeliti dividere
razen varius  3.
razglasiti iudicare
razkošen luxuridsus  3
razkošnost luxuria ae
različen = razen
razlikovati se differre
razlivali se dijfundi
razločiti (-evati) discernere
razlog argumentum i , causa ae
razložiti explicdre, exponere
razmera — reč
raznobojen versicolor oris
razpasti dilabi
razpokan rimosus  3
razpravljati disputare agere (de)
razprtija discordia ae
razred iti disponere
razrušiti diruere, delere
raztopiti liguefacere (feci, faetum)
raztrgali discerpere;  (obleko) lace-
rdre

razun praeter;  r. tega praeterea

razveljaviti solvere

razveseljevati delectiire

razvezati dissolvere

razvrstiti instruere

reč res, rei

reči dicere; inguarn

red ordo inis m.;  bojni r. acies ci

redek raniš  3; adv. rdro

rediti alere, nutrire

Regulus l

reka flumen inis, fluvius i,
rekati = reči
Remus l

repatica (zvezda) cometes (-a) ae ut.
res (resničen) verus  3
resen serius  3

resnica veritds dtis;  v resnici
vero, profeeto
rešitev salus Titis

189

rešili servdre;  (= osvobodili)
liberdre

reven (revež) miser  3, pauper eris
Rhea ae
Klien Rhenus i
Rhodjan Rhodius  7
Rhodus (-os)  7 otok v Karpat¬
skem morji
riba piscis is m.
rilo rostrum  7
Rim Roma ae.

Rimljan Romdnus i
rimski Romdnus  3
rjoveti rudere
rob margo inis m.
rod genus eris

roditi gignere, par er e;  r. se našel,
rodoviten fertilis e; frugifer  3
rogati se (komu) eludere (aliguem)
rojak (naš) nostras dtis
rojsten dan ndtdlis  (natur, dies) is
(rojstvo) po Kristovem rojstvu =
po rojenem ( natus  3) Krislu
roka manus us f.

Romulus i
ropar latrb dnis
rudeč ntber  3
rumen flavus  3.

S.

S (o spremstvu ali društvu) mm;
dre

Sabinoi Sabini dram
sad fruges um f
sadje fructus uum
Sagunčani Saguntini Tiram
Sagunt Saguntum  7
saj = kajti

Salamina Salamis inis
sam ipse, -a, -um; solus  3: sam
o sebi (mea -, tua suii -)

sponte;  ne samo — ampak ludi
non solum  — sed etiam
(sarnez) posamez viritim
samica femina ae
Kamničan Samnis itis
samosilje tgrannis idis f.
samosilnik tprannus  7

| samovoljnost arbitrium  7
samski r.aelebs, caelibis
sanjati somnidre
sapnik spirdculum  7
Sardanapdlus l  kralj assyrski
Sardinija Sard,mia ae
Saturnus i

Scipio dnis; a) Africanus  7  (Afri¬
čan) Maior oris  (zmagal pri
Žarni 201); h) Aemilidnus (i)
Africanus  7  (razdejal Kartba-
gino 146); c) Nasica ae
Sc.glla ae
Scyth Scgtha (es) ae
sedeti sedere
sedež sedes is
sedlo strdtum i
sedmeren septemplex icis
Segusiavi bruni  pleme gallsko
sejati ser er e (sevi, satum)
Sekvanci Seguani uram
sel niintius i

Seleukus Seleucus  7  kralj syrski
selski rusticus  3
sem ter tam pdssim
Semiramida Semiramis idis  (in is)
kraljica assyrska
senat sendtus us
senator senator oris
senca umbra ae

Seguana ae m.  reka gallska (zd.
Seine)

Sergius  3 ime rodbine rimske
Servius (i) Tullius  7
sesavec mammdle is
sesee mamma ae
sest.erc sestertius  7
sestra soror oris
seši(va)ti cunsuere
sešteti computdre
sever septentrio dnis m.  (navadn.
plur.  —• dnes um —  sedmero
juncev na severnem nebu)
sezidati aedificare, construere;
(mesto) condere

sežgati (-žigat.i) cremdre, comburere
sicer guidem
Sicilija Sicilia ae

190

sicilski Siculus  3
Sikyonec Sicydnius 7  (prebivalec
mesta Sikyona v Aehaji)
sila vis, vim, vi

silen vehemens entis, ingens entis
siliti cogere
sin filius i

Sisygamba Sisggambis is
siten molestus  3
skakati kvišku exsilire
skala satmm 7, rupes is
skladali se congruere, consentire
(cum)

skleniti (sklepati) decernere, sta-
tuere, constituere;  (mir) facere;
(zaveso) icere
sklep consilium i
skočiti (z, iz) desilire
skorja cortex icis
skoro /ere, parne
skozi per
skrb dira ae
skrben diligens entis
skrbeti curare;  (za koga) consulere
(alicui)

skrbnost diligentia ae
skriti abdere, condere, occulere
skrivaj clam

(skriven) na skrivnem secreto
skupen communis e
skušati condri, tenture, experiri
slab malus  3

slaboten infirmus  3, imbecillus  3

slast deliciae amin, voluptds dtis

slasten delicatus  3

slava gloria ae

slavec luscinia ae

slaven cldrus  3, gloriosus  3

slaviti celebrdre

slediti sequi

slehern unusquisque  3

sleme iugum i

slika pictura ae

slikali pingere

slišali audire

sloga concordia ae

slon elephgntus 7, elephus antis

slonokoščen eburneus  3

slovnica grammatice es, (-ica ae)
slušati oboedire

služabnik minister tri, servus 7
služba munus eris;  (častna) ma-
gistrdtus us;  (božja) sacra dram
služiti servire;  sl. komu v (na)
kaj esse (z  dvojnim dativom)
smejati se ridere
smeti (ne, nori) debere
smili se (mi kdo) miseret (me ali-
cuius)

smola pix, pids

smrt mor s, mortis;  (posilila) nex,
neds

sneg nix, nivis

snesti comedere

snežiti ningere

snop merges itis f

snovati (naklep) capere (consilium)

soba conddve is

sočivje legumina um(sing. legumen)

soditi iudicare

sodnik iudex ids

sodržavljan = državljan

sofisl sophistes (-a) ae

Sofokles Sophodes is

sokolič milvus 7

Sok ral es Socrates is

sol sdl, salis

solnce sol, sdlis

solnčati se apricdri

Sold(n) onis

soprog cdniunx iugis m.

soproga coniunx iugis f., uxor oris

sorodnik propimpuus 7

sosed vicinus 7

soteska angustiae drum

sovraštvo odium 7

sovražen (-žnik) inimicus  3

sovražili odisse

Sp.  kratica za predimek rimski
Spurius 7
spanje somnus 7
Sparčan Spartdnus 7
Spcirta ae

Sparfakus Spartacus 7  (vodja
sužnjev 71)
spati dormire

191

spodnji inferior ius (-oris)
spodobiti se decere (aliquem);  ne
sp. se dedecere
spolniti complere
spomin memoria cie
spomniti admonere aliquem (ali-
cuius)

spona vinculum i
sposoben = primeren
spoštovali veren, colere;  (po oče¬
tovski šegi sp.) venerurl (morep.)
spozna(va)ti agnoscere, cbgnoscere
spraviti (-Ijat.i) condere;  (spr. pod)
redigere (sub);  (spr. na) conferre
(in)

sprehajati se ambulare
spremljali comitari
spremljevalec (-valka) comes itis c.
spreten sollers ertis
spustiti se (v bitko) committere
(proelium)

spuščati dol demittere
sramota dedecus oris, tgnbminia ae,
turpitudo inis (fugae);  (očitati
kot sr. obicere ut) probrum l
sramoten turpis e
sramujem se pudet me
srce cor, cordis; anirnus 1
Srčnost. = hrabrost
srebern argenteus l
srebro argentum i
sreča fortuna ae, felicitas atis
srečen felix Iris, beatus  3, fortu-
nčitus  3; sr. bodi(le) salve(te)\,
ave(te)

srednji medim  3
srp falx, .falcis
stan ordo inis m.
stanoviten cbnstans antis,flrmus  3
sl ar vetus er is, antujims  3
starček (starec) senex, senis
starejšimi senator oris
starejšinstvo senatus us
slarodaven antiguus  3, vetustus  3
starodavnost antiguitas atis
starost. (= starodavn.) antiguitas
atis;  (== dolga doba) vetustus
atis;  (st. starcev) 'senectus utis

starši parentes um
stati stare;  st. na poli officere;
(stati o mestih = ležeč biti)
situm esse
staviti statuere
stebelce caulis is ni.
stena paries ietis m.

Stesagoras ae

stiskati urgere;  (mleko) premere
stoletje saeculum i
stolp turris is

stopati (na) msistere (alicui rej)
stopiti accedere;  (st. na) conscendere
(rem)

storiti facere;  (srečnega st .Jeličem)
reddere

stožer cardb inis m.
strah Umor bris, metus lis
strahovit terribilis e
stran pars, partis;  od vseh sl.ranij
undigue;  od obeli st.r. utrimgue
strast cupiditas atis
strašiti terrere

straža custodia ae;  (nočna) vigi/ia ae

stražnik vigil Ms

streči servire

strela fulmen inis

stresti concutere

streti rumpere

striči tondere

strm arduus  3

strmoglaviti praecipitare

st.rog severus  3

stroj machina ae

strup venenum i, virus i n.

studenec fons, font.is m.

stvar = reč

suh ” aridus  3

sukati se ferri

sulica kasta ae

Sulla  ae

Suše Suša bruni  (glavno mesto
persijsko)

suženj (sužnik) servus 1
sužnica servci ae
sužnost servitus utis
svariti monere
svečenik sacerdbs bt.is

192

svet cbnsilium i
svet, mundus i

svet. sacer;  (sv. molčanje) reli-
giosus  3

svetišče templum i, aedis (-es) is
svetiti (se) liicere, fulgere
svetovalnica curia ae
svetovati suadere
svinja sus, suis
svoboda libertas atis
svobodno je licet 2
Syrakuse Sijracusae arum
Syrci Sgrii brum
Syrija Sijrkt ae.

Š.

Hala iocus i
ščit clipeus i, sciitum i
še le demum;  še ne nondum;  še
- ne ne  — guidem
šega mbs, moriš
šestmesečen semestris e
šiba virgu ae, verber eris n.
širok latns  3
širokost latitudo inis
škoda damnum i
škoditi (-ovati) nocere, obesse
škodljiv noxius  3
školjka concha ae
škorec sturnus i
škorpijon scorpio onis m.
škripati frendere ( — , fresum,
fressum)

škrjanec alauda ae
šola schola ae
šotor tabernaculum i
šteti numerare;  (št. med) referre
(inter)

število numerus i
štiridesetlelnik guadragenarius i
štiridnevje guadriduum i
št iriletje guadriennium i
štirizimen guadrmus  3
štor truncus i
štorklja ciconia ae
šum strepitus us.

T.

T.  kratica za predirnek rimski
Tifus i

tabla fabula ae
tabor castra brum
Taeitus i
tajen arcanus  3
tajiti neg ur e
tak tališ e; is, ea, id
tako ita, sic, tam;  tako rekoč
quasi, tamguam
takoj stat im, prot hm s
takošen = tak
takrat tuni
talent talentum i
talnik obses idis c.
tam ibi

Tarenčani Tarentini bruni
Tarkvinijeviči Targuinu brum
Tarpeja Tarpeia ae
Targuinius (i) Priscus i
Targuinius (i) Superbus i
(Ošabni)
tat /ur, f uriš
tatinski furtim (cidv.)

Taurus i
tažit.i mulcere
teči currere
tedaj igitur
tek cursus us
telo corpus oris
temen tenebrosus  3
temveč = ampak
tepsti (o valovih) agitčire
ter et

Terentius (i) Varrb onis
Teutonci Teutoni brum (~es -um)
težava difficultas rdiš, tabor bris
težek difficilis e;  (težek na vago)
gravis e,  (funt l. libram) pondo
(ablat.)

Thales etis
Thalia ae

Thapsus i  mesto afriško
Thebae arum
Themistocles is
Thermopglae arum

193

Thetida Thetis idis
Thracia ae

Thrasgbulus i  vojskovodja
athenski (400)

Ih raški Thracius  3
Thucgdides is  zgodopisec grški
(420)

Thi/eštes ae  brat At.rejev
Tibera Tiberis is
Tiberius i; a) T. Claudius (i)
Nerd dnis  (cesar rim.); b) T.
Sempronius (i) Gracch/us i  (na¬
rodni tribun rim. f 133)

Ti cin us i

Tiger Tigris is  (reka azijska)
Tigranes is  kralj armenski
Timotheus i

Titus i; a) T. Flavius (i) Vespa-
sianus i  (cesar rimski), b) T.
Tatius i  (kralj sabinski)
tje do tenus
Ijekaj istuc , Muc
tkati texere

tla humus i;  na tleh Humi;  do
tal funditus (adv.)
toda sed
toga toga ae
togota iracundia ae
tolažba solacium J
tolažiti cdnsdldri
tolik tantus  3; toliko (jih) tot
tolikrat totiens (toties)
tolpa turba ae
toplice aquae arum
torej ltaque
tostran cis, citra
tostranski citerior ius (-oris)
tovaruš socius i
tožili (o čem) quen (de re)
t.ragoed tragoedus i
t.rasimennsko jezero lacus (us)
Trasimennus i
tratiti (con)terere
travnik pratum i
trd durus  3
trden firmus  3
trditi adfirmare; aio
trdnost firmitas atis

Wiesthaler, Lat. vadbe II.

treba je oportet  2, necesse est,
opus est
Trebia ae
trebušina alvus i f.
tresti se tremere
tretjič tertium
trg (glavni) forum i
trgati lacerare

tribua tribus us f.  (oddelek na¬
roda rim.)

tribun narodni tribunus (i) pUbis
tridnevje triduum i
trinožnik tripus podiš
Triton dnis

triumfovati (nad kom) triumphare
(de)

trizimen trimus  3

trizob tridens entis m.

trnje vepres is m. (plur.)

trobenta tuba ae

trobentač tubicen inis

Troja Troia ae

trojen triplex icis

t.rojina triplum i

trojski Trdianus  3

trpljenje tabor oris

trudoljubivost. tabor oris

truplo (mrtvo) cadaver eris n.

corpus oris
tudi etiam, quoque
Tullius  3 ime rodbine rimske
Tullus (i) Hostilius i
tvoritelj auctor oris
Tgcha ae  del mesta syrakuškega
Tyrjan Tgrius i

Tgrtaeus i  pesnik athen. (680)
Tgrus i  mesto foeniško.

U.

Ubegel profugus  3
ubežati (komu) effugere (aliquem)
ubiti necdre, occidere, interficere
ublažiti piacare

uboštvo, ubožnost paupertas atis
učen doctus  3
učenec discipulus i
učenje studium i (plur.)
učenost doctrina ae

13

194

učinek effectus us
učinili efficere

učitelj magister tri, praeceptor oris
učiti dojcere;  u. se dlscere
ud artus us  (navadno plur), mem-
brum l

udariti (v beg) capessere (fugam)
udati se se dedere
udreti se residere
udržati obtinere

ugasi ti exstinguere (stmxi, stlnctum)
ugoden gratus  3. prosper era enim;

(u. razmere) secundus  3
ugoditi gratificarl
ugonobiti pessumdare
ugrabiti captare, capere, rapere
ugrizniti mordere
uho auris is

uiti (komu) effugere (aliguem)
ujet captivus l
ujeti capere
ukrasiti omare

ukrotiti (per)domare, mdnsuefacere
Ulixes  is

umakniti se cedere, recedere, se
recipere;  (u. se iz) decedere
umeti intelligere
umetnik artifex icis
umetnost ars, artis
umiti lavare
umolkniti conticescere
umor caedes is

umoriti necare, enecare, occulere,
interficere, interimere
umreti mori (morior, mortuus sum)
uničiti delere

upati sperare;  up. si audere
upodabljati (upodobiti) jingere
up ra vij at i administrare
ura hora ae
uslišati exaudire
usmilili se misererl (alicuius)
usmrtiti == umoriti; usm. samega
sebe mortem šibi consclscere
usoda fortuna ae, fatum l  (in plur.)
usoden fatalis e
usta os, oris
ustanovitelj conditor oris

ustanoviti condere, constituere;

ust. zopet restituere
ustrašiti terrere

utaboriti se castraponere, (- facere)

uteči evadere

Uti k a TJtica ae

utrditi munlre

utruditi se defetlscl

utrujen fessus  3

uvrediti violare, laedere

uzda frenum i

uživali vesel frul (rt).

V.

V in

vabiti illicere (illexi, illectum)
vagan modius i
val fluctus us, unda ae
valili (dol) devolvere;  (v. jajca)
parere

varati decipere
varen tutus  3
varljiv dolbsus  3

varovati tuerl ; v. se (česa) ca,vere
(rem, d r e)
varstvo patrocinium i
vatel cubitum i
važen gravis e

včasih nonnunguam, interdum
več plus, pluris (plures, plur a)
večen aeternus  3, sempiternus  3
večer vesper eri, vespera ae
večidel plerumgue
večina (jih) plerigue, pleraegue,
plerague, plurimi  3
večkrat saepius
vedenje moreš um
vedeli setve;  ne v. nescire, ignordre
vedno semper
Veji Vel, Veiorum m.
vek saeculum l, aetas atis;  (stari
v.) antlguitas atis
velblod camelus %
veleizdaja prbditio onis
vele(va)t.i iubere
veličasten mdgnificus  3
velik magnus  3
velikanski ingens entis

195

velikost magnitudo inis
velikrat saepe

veljava (-nosi) auctoritas a tis
vendar tamen
venec cordna ae
Venera Venus eris
vera fides ei;  (= verstvo) religio
onis

Vercingetorix igis
verdevati fovere

Vergilius i (Publius [i] V.

Maro onis)
verjeti (verovati) credere
Verres is
ves omnis e

vesel laetus  3; hilarus  3 (-is e)
veselje gaudium i, voluptas Zdiš
veseliti se (česa) gaudere de-
lectdri (re)
vesoljen Universus  3
vest. conscientia ae; (=  poročilo)
nuntius i
Vesta ae

Vestalka Vestalis is
Vesuvius i

Vibius (i) Pansa ae  (konsul 43)
videti videre
vijolica viola ae

Vikloria Victoria ae  rim. boginja
zmage

villa (= pristava) vitla ae
vime liber eris n.
vino vinum i
vinograd vinea ae
Viridthus i  vodja Lusilancev zoper
Rimljane (150- 140)
visok altas  3; super us  3 (super ior
ius, supremus  in sumnius  3)
viteški eguester tris tre
vitez eques itis
vladarstvo imperium i
vladali gubernare (navem), impe-
rdre, regere,  (kot kralj) regnare
vlat arista ae,  vlatje aristae arum
vleči trahere

vlezti se (v kaj) obrepere (-repsi
-reptum alicui rei)
vneti se evcardescere

vnuk nepos otis
voda aqua ae
vodja (voditelj) dux, ducis
voditi ducere, deducere
vodomet fons (fontis) saliens
entis m.
vojak miles itis
vojevat.i vojsko bellum gerere
vojna exercitus us
vojska bellum i

vojskovati se bellčire, bellum ge¬
rere, pugnare, dimicare
vojskovodja dux ducis, imperator
oris

vol bos, bovis
voliti creare, eligere
volja voluntas atis
volk lupus i
vonj odor oris
vosek cera ae
votel cavus  3
votlina specus us
\  voz plaustrum i, currus us
j voziti vehere;  voziti se vehi
voznik auriga ae
vprašanje quaestio onis
j vprašati (-sevali) = prašali; vpr.

koga za svet consulere aliguem
j vračati se = vrniti se
vrana cornix icis
vrat. collum i
vrata porta ae
vreča cUleus J

vreči conicere (coicere);  vreči se
pred koga na kolena pedibus
alicuius advolvi  (sup. volutum)
vreden dignus  3; ne vreden in-
dignus  3

vrednost pretium i

vrh vertex icis m., cacumen inis;

vrh tega praeterea
vrl (Vrli) frugi (Frugi)
vrlina virtus Titis
vrl ost probitas atis
vrniti se revertere  ali reverti  (perf.

le reverti ), redire
vroč calidus  3

vrsta genus eris;  (bojna) acies ei

19fi

vrt hortus i
vsaj saltem, quidem
vsak omnis e, quisque  3; (vsak
izmed obeh) utergue, utrague,
utrumque;  vsak posamezen =
slehern

vsakojak quisque  3
vselej semper
vshajati oriri

vshod oriens entis  (namr. sol)
vsigdar — vselej
vsprejeti adsčiscere, accipere,  (s
častmi) excipere, recipere
vstati surgere
vtakniti inicere
Vulkanus Vulcanus i
vzbuditi (vzbujati) excitare, movere
vzdigati allevare

vzdignili = povzdigniti; vzd. se z
vojsko nad koga bellum inferre
alicui

vzdrževati se (česa) abstinere (re)
vzduh aer, aeris

vzeti sumere, ccipere,  (s silo) eri-
pere;  (vz. na-se) suscipere, subire
vzgojiti erudire
vzrok causa ae
vžigati inurere.

Z.

Z == s
za pro, ad
zabavati deledare
zabel condimentum i
začetek principium i, initium i
začeti ordiri, incipere, coepisse
zadati (si smrt.) consciscere (šibi
mortem)
zadeti icere
zadeva = reč

zadnji ultimus 3, postremus  3
zadobiti adipisci, consegiu
zadosti satis
zadovoljen contentus  3
zadržek impedimentum i
zadrževati impedire
zafrfotati stridere  (perf. stridi)
zagledati conspicere

zagnati v beg fugare
zagrebsti sepelire
(za)grmeti tonare
zahtevati deslderare, poscere, po-
stulare,  (pomoči) petere (auxi-
lium)

zajec lepus oris c.
zajemati haurire
zajutrek prandium i
zajutrkovati prandere
zakaj cur
zakon lex, legis
zakrpati sarcire
zal formosus  3
zalezovati insidiari (alicui)

Zama ae

zameriti suscensere (-censui -cen-
sum)

zamižati conivere
zamotati implicare
zamož dali (hčer) in matrimonium
dar e (alicui filiam)
zanemariti (-marjati) neglegere
zaničevati contemnere, spernere
zanikaren nequam
zanika(va)ti negdre
zaobljubiti devovere
zaostati remanere
zapamtiti memoria comprehendere
zaplesti (v kaj) implicare (re)
zapoditi nazaj repellere
zapoved praeceptum i
zapoved(ov)vati = zaukazali
zapravljiv prodigus  3
zapreli claudere, includere
zapustiti (-puščati) relinguere,
deserere

zaradi propter, ob
zaročiti spondere (aliguam alicui)
zarota coniurdtid dnis
zarotnik coniurdtus i
zarudeti erubescere
zasesti obsidere, occupare
zaslediti (-ovati) investigdre
zaslišati (ex)audire
zasluga meritmn i;  z. si pridobiti
mereri de

zasmehovati (de)ridere

197

zaspali obdormiscere
zaslareti obsolescere;  zastarel ob-
soletus  3
zastonj friistra
zasuli obrnere
zašili (v) insuere (in rem)
(za)škripati crepUre
zato proptered, itague, idcirco,
ideo;  zalo pa idedque
zatorej ergo
zatoženec reus i
zatožili acciisare
zatreti abolere, opprimere
zaukazati iubere, imperare
zaupati fidere, confidere;  ne z.
diffldere

zaveza foedus eris
zaveznik socius i
zavidali invidere (alicui)

(zavinek) poln zavinkov multiplex
icis

zavisen biti (od) pendere (ex)
zavist invidia ae

zavoljo propter, causa  (za gene-
tivom)

zavpili exclamare
zavreči spernere,  (mir) repudiare
zažgali incendere
zbali se (česa) extimescere (rem)
zboljšali emendare, corrigere
zbrati colligere,  zbr. se bongregare
se  ali congregarl
zbrisati detergere
zdaj nune,  zdaj-le nune guidern
zdaniti se illucescere
zdeti se viden
zdramiti se expergisci
zdrav (— zdravilen) saluber bris e,
salutaris e  >

zdrav(i) osfani(le) vale(te)
zdravili curare, sanare
zdravje valetudo inis
zdravnik medicus i
(z)dražiti lacessere
združiti coniungere, edneetere
zelo valde

zemeljski terrester tris tre
zemlja ter ra ae;  (= prst) humus l f.

zemljekrog orbis (is m.) terrarum
Zend(n) dnis  modrijan grški (300)
zet gener eri,
zgoditi se fieri

zgodovina historia ae, memoria (ae)
rerum

zgornji superior ius (-oris)
zgovoren eloguens entis
zgovornost, eloguentia ae
zgrabiti comprehendere,  (orožje)
capere

zgraditi construere
zid (-ovje) moenia ium, murus i
(in plur.)

zima hiems, hiemis
zimski hibernus  3
zlagati se ■= lagati
zlasti inprimis
zlat aureus  3
zlato aurum i

zlezti (na) irrepere (in rem)

zlo malum i

zločin scelus eris

zlomiti frangere

zlomljiv fragilis e

zlorabiti abuti (re)

zmaga vietoria ae

zmagalec vietor oris

zmagati vincere, super are;  (zm.

popolnem) devincere
zmagovit vietor oris  (pri mask.).

victrix icis  (pri fem. in neutr.)
zmanjšati minuere
zmeren frugalis e, rnoderatus  3
zmetali (na) congerere (in rem)
zmislit.i si comminisci
zm, 0 ta error oris
zmotiti se errare
zmožnost facultas atis
znak nota ae
znamenit clarus  3
znamenje signum i,  (častno) in-
signe is
znan notus  3
znanik praeco dnis
znanje — znanost, scientia ae;  zna¬
nosti litterae arum
znašati congerere

198

znoj sudor oris

znosili (na koga) convehere (in
aliquem)
znotraj v mira
znova denno (— de novo)
zob dens, dentis m.
zoper contra, in, adversus
zrel maturus  3
zrkalo speculum J
zrušiti se corruere
zunaj adv.foris; pretep. extra
zunanjost habitus us
zvali voedre, appellare, nominare
zvečer vesperi (vespere)
zvečeriti se ctdvesperascere
zvedeti comperire
zveneli sonare

zver /era  (namr. bestia ) ae, belita
ae, bestia ae
zvest fidus  3, /deliš e
zvezan bili (s kom) cohaerere (mm
aligud)

zvezati vinclre
zvezda stella ae, sldus er is
zvijača dolus i
zvijačen callidus  3
zvok sonus i
zvrševat.i facessere
zvršiti cbn/cere.

Ž.

Žalost tristitia ae
žalosten trisiis e

žalovali (za kom) lligere (alitpiem)
žarek radius i
že iam

žeja sit is is
žejen biti sitlre
želeti cupere
železen ferreus  3
želja cupiditas atis
željen cupidus  3
želo aciileus i
želod glans, glandis
želodec alvus i f.
žena (ženska) femina ae, mulier
eris

žerjav grus, gruis f.
žezlo sceptrum i
žila vena ae
žitnica horreum i
žitno polje gl. polje
žito frumentum i
živ vivus  3

žival animal alis,  (divja) bestia ae
živeti vivere

živež penum (-us) i  ali penus Us
in -oris

živina pecus oris
živinoreja pecudria ae
življenje vita ae
život, corpus oris
žrebali sortiri

žrelo os, oris, gurges itis m.,fauces
■kun,  (o krokodilu) rictus us
žrtvenik ara ae
žrtvovati immoldre.


X.

Xanthippa Xanthippe es
Xenophon ontis
Xerxes is.

Popravki.

Str. 23., pod § XXIV. beri: «Lat. slovn. § 124» nam. «128»;

» 26., vrsta.prva, beri: « confir »nav it » nam. *cojir>navit>\

» 76., beri: > Delphicus » nam. tDelphicus »;

» 81., beri: * Fabius i (Quintus . .  J* nam. *(Quintu$ . .  J»;
» 87., beri: > Iphicrates*  riani. ilphicrates»\

» 89., beri: lUteran  nam. <slittera».

____