Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Dir.. St. 32. Leto XIX. - Kranj, 10. avgusta 1935. Uredništvo in uprava je v Kranja, Strossmajerjev trg štev. 1, Telefon št. 73. ^Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefranki-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za »Gorenjca1*', celoletno 40 Din, polletno ¿0 Din, četrtletno 10 Din, pos. št. 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Po začrtani poti Obrtna razstava v Radovljici Pod leni naslovom, povzetimi z enega naših člankov, je prineslo „Jutro" pred par dnevi sledeče priznanje našemu listu: „V Kranju izhaja tednik ..Gorenjec", ki ga izdaja skupina prijateljev ministra dr. Korošca. Način pisanja tega lističa je tak. da si g. minister notranjih tlel ne more misliti boljšega načina za izvajanje politike pomirjenja in koncentracije vseh pozitivnih elementov med našim narodom. Mi svetujemo gospodom okoli »Gorenjca", da nadaljujejo „po začrtani poti" in bodo končno prišli še dalje, kakor samo v Radikal-sko zajednico. Nam pa služi ..Gorenjec" samo kot zgovoren dokaz, da govore pristaši bivše SLS v Beogradu eno, v Sloveniji pa drugo pišejo". Prav nič ne dvomimo, kdo je ta članek inspiriral, .Jutro" ga je priobčilo v obrambo onih svojih prijateljev iz Kranja, katere je zadnja leta tako izdatno podpiralo kot naj pristne j še JNS-arje in edine prave, čiste, zgolj za narod delujoče, velikopotezne vzor-pa-triote. katerim je s svojo podporo v znatni meri pripomoglo do njihove sedanje slave in velike veljčive, ki pa je danes tako velika, da kar sami sebi zadostujejo, ker nimajo nikogar drugega za seboj, kakor par onih trabantov, ki so od režima živeli ali pa jih je režim postavil h koritu, ali pa slednjič od onih. ki so se dali zavesti, da so načrte, ki so se jih taki ..narodovi voditelji" izmislili, proizvajali. Ker vsi laki sicer maloštevilni, a v zadnjih letih tako mogočni JNS-arjev. ki so bili brez vseh škrupeljnov, ter prepričani, da bo njih vladavina trajala najmanj tri generacije, sedaj s strahom in trepetom pričakujejo, da pride za nje dan obračuna, zato stavijo ves svoj up na pomirjevalno akcijo vlade, ki naj velja v prvi vrsti za nje same in ki naj pogrne s plaščem pozabljivosti vse ono. kar so v zadnjih letih zakrivili. Kakor je videti pa so ti ljudje poleg tega še vedno tako naivni, da upajo, da jim bo pomagala ravno pomirjevalna akcija, da obdrže še nadalje one položaje, ki so jih mnogi dosegli potoni goljufij in drugih ka-znjivih dejanj, ki pa hočejo sedanjo pomirjevalno akcijo izrabiti sebi v prid lako. da ne bi narod le njim prizanesel, ampak da hi jih v znamenju pomirjenja pustil na svojih položajih in pri koritih. Ne bila bi napačna taka pomirjevalna akcija! Mislimo si hudodelca, ki je najel zločinca, da bi zavratno umoril in odstranil h« takemu veljaku neljubega človeka, pa sv1 mu je naklep ponesrečil. Ali ni v smislu lake pomirjevalne akcije sedaj na mestu, ko se je dobila sled /.a zločincem, da se ga ne preganja in hudodelcev ne razburja, saj je več kot dovolj, da se je naklep ponesrečil. Ali n. pr. če se je spravilo uglednega dostojanstvenika z najogab-nejšimi sredstvi v ječo zato. da bi se ga odsl ranilo iz kraja, rdi ni v interesu pomirjevalne akcije, da sedaj, ko so prišli na dan različni novi momenti, ne pusti zadeve pri miru in s tem marsikoga ne razburja, saj je vendar oni. ki so ga spravili v ječo. lahko zadovoljen, da je dobil tako malo let ječe. Ali vzemimo, da si je kdo pridobil kako funkcijo z očitno goljufijo in da prinaša Še danes tukenui funkcijonnrju lepe direktive, pa še \ v'č indirektnih dohodkov in obilo časti. V znamenju pomirjevalne akcije naj se takega funkcijo-narja. ki je svoje mesto sicer prostaško prigoljufal. pusti v miru. da vživa še naprej nemoteno svoje dohodke in pa velike časti. Ali če je kdo povzročil s svojimi krivičnimi denuncijaci jami drugemu ogromno mnleri jelno a tudi moralno škodo, bilo bi v smislu le ...|u-trove" pomirjevalne akcije, da se take denuncijaci je, posebno če so bile naravnost zlobno /mišljene, uničijo in da se denuneijanlje ne izdajo, ker vendar ne gre. da bi se lake vzor-noštenJake še vznemirjalo, zlasti ker so bili že do- volj kaznovani, da so izgubili ogromne premije, ki so jih z vso sigurnostjo pričakovali, ko se je dokazalo, da so bile njih denuncijaci je gole izmišljotine. I akih primerov bi mogli našteti neizmerno veliko. Če bi pomirjevalna akcija šla za tem, da se take falotari je še naprej ščitijo in zakrivajo, ne bi to prineslo nobencjga pomirjenja, ampak ravno nasprotno. Ljudstvo bi moralo obupati nad vsako pravico in izgubiti orav vso vero v zakone! Ljudstvo se bo pomirilo šele takrat, kadar bo spoznalo, da se lumparija tudi na tem svetu kaznuje, pa naj se zakriva in ogrinja še s takim patriotičnim phtščem. Neštete krivice, nešteta po zakonu strogo kaznjiva dejanja, ki se v pretekli dobi niso le tolerirala, ampak naravnost favorizirala, ščitila in od zgoraj ukazovala, kar je povzročilo skrajne demoralizacije naroda, se morajo sedaj brezobzirno razkriti in strogo kaznovati, če hočemo narod ozdrtiviti. — Zgolj iz tega moralnega načela bomo po začrtani poti še nadalje odkrivali vse kivice. ki so se v zadnjih letih našemu narodu zgodile, le da bomo naša odkritja bolj točno precizirali in vsak nam znan slučaj do popolne jasnosti razkrili zlasti v smislu da bomo prave povzročitelje teh krivic narodu v vsej nagoti pokazali, da se jih bo vedel čuvati, a da bo z njimi tttdi obračunal. V tej zvezi povemu ..Jutru" in njegovim inspiraior jem še to, da je prezrlo močni vladin povdarek, ki je sicer samonosebi umeven, da bo vlada spoštovala zakon! Vsem onim pa, ki se čutijo prizadete, dali smo že ponovno dober svet in ga jim tudi danes morda zadnjikrat ponovimo: Če hočete sebi dobro in če nočete, da bi si narod ne mazal rok z Vašo odstranitvijo, tedaj izginite sami iz pri-goljufanih pozicij poprej, predno pride dan obračuna; popravite sami. če morete krivice, ki ste jih storili, prosite Vaše žrtve za odpuščanje in gotovo boste našli preje pri svojih žrtvah usmiljenje in prizanešenje, kakor pa so našle one in njihove nedolžne rodbine pred Vašim preganjanjem. Kar se tiče koncentracije vseh pozitivnih elementov moramo povdarjaii, da je ta koncentracija bila pri nas z3 izvršena. Že od vsega začetka smo hodili po jasno začrtani poti zbrati vse pozitivne in poštene elemente na eni fronti, kar se nam je tudi posrečilo veliko višji meri in popolnejše, kako povsod drugod. Seveda smo pa mišljenja, da ne spadajo v koncentraci ir» pozitivnih elementov taki ljudje, ki so se v zadnjih treh letih izkazali tako. kako smo v ..(Jorenjeu" že večkrat povedali in ki so v teh letih svojo politično moč tako grdo izrabljali in se nad slovenskim narodom tako hudo pregrešili, kakor se ni nihče, tudi v najhujših časih narodovega suženjstva. Te vrste ljudi pa je razmeroma zelo malo: so pa gnojni čir na narodovem telesu, ki ga je treba iztezati iz telesa, ker sicer v celoti propade. Ti ljudje ne spadajo v nobeno koncentracijo pozitivnih elementov, ampak treba jih je iz vsake zdrave narodne organizacije izločili. Ker je ta koncentracija pri nas že skoraj popolnoma izvedena, ker izključuje le glavne in vodilne krivce bivšega režima iz svoje srede, zato se ji lahko še vsakdo pridruži, ki nima omadeževane preteklosti. Naj bo ..lu-tm" potolaženo; mi začrtane poti ne bomo zapustili, po njej bomo šli v ravni smeri naprej, kakor doslej, samo še z veliko večjo odločnostjo, ker imamo resen namen, do korenine iztrebiti vse zlo, ki so ga povzročili v zadnjih letih ter vsem skupaj, kakor vsakemu posamezniku od družbe, ki je v zadnjih letih slrahovala Gorenjsko, za vedno napraviti konec. Prav |)o naključju je menda prišlo, da se v letu 1935 pokaže cela Gorenjska javnosti, kaj zmore s svojim domačim obrtništvom. Kakor sta se v Kranju in v Št. Vidu pri Ljubljani zc.snovali obrtniški razstavi, tako nas je presenetila tudi Radovljica. Tiho, skoro neopaže-no se je sestavil preteklo spomlad v Radovljici odbor /a prireditev obrtniške razstave. Prav tako tiho in spretno so sodelovali za izvršitev tejía načrta tudi obrtniki ožjega kroga radovljiškega sre/.a. Obrtniška razstava se je priredila v obširnih prostorih narodne šole v Radovljici, ki obsega 8 velikih šolskih dvoran, porabili so se za to še drugi manjši prostori in hodniki. Razstava je bila slovesno otvorjena v nedeljo 21. julija in bo odprta do 15 avgusta t. 1. Razdeljena je prav po vzorcu kakega velesejma. Razstavilo je svoje izdelke 58 obrtnikov. Razveseljivo dejstvo je, da so razen enega vsi iz domačega sreza. Če človek ogleduje to vzorno razstavljene predmete, ne ve, kje bi se ustavil, ker je vse občudovanja vredno. Prve paviljone v pritličju zavzema večinoma železna obrt iz Radovljice, Lipnice, Krope, Lesee in iz Gorij. Posebno pozornost vzbujajo izdelki domače radovljiške pletarne iz vrbovja in pletilstva iz volne, prav tako tudi domači sukneni proizvodi iz Zapuž. Ti izdelki imaju poleg izvrstne kvalitete tudi izredno nizke cene. Prav občudovanja vredne izdelke so razstavili domači mizarji. Kakor na velesejmu vidimo tudi tukaj zelo okusne skupine, kot so: spalnica, gosposka in kmečka jedilnica itd. Temu slecbjo še primerna tapetniška dela. Tu- di krojači in šivilje iz Lesec in Radovljice so se izkazali prav dobro. Ravno tako tudi čevljarji iz Radovljice, Gorice in še posebno v obilnem številu iz Ljubnega. Zastopane pa so na razstavi tudi še druge obrti kakor: kolarstvo iz Podnarta z izredno izvrstnim vozom, lesna konstrukcijska tvrtka iz Otoč, pečarski izdelki iz Radovljice in umetna ženska ročna dela iz begunske kaznilnice. Posebno pozornost vzbujajo še kamnovske, slikarske, podobovske umetnijo iz Radovljice in žgano slikarstvo iz Jesenic. Bogata je tudi čebelarska razstava. Ker slavi obenem podružnica čebelarskega društva v Radovljici svoj 25 letni jubilej, odkar je bila ustanovljena, so se njeni člani še posebej potrudili, da pokažejo napredek svoje stroke in organizacije. Reči se mora, da se vsakdo v tem oddelku razstave z užitkom rad malo ponudi. Ne smem tudi prezreti umetne vrtnarske, fotografske in knjigoveške razstave, ki vzbujajo splošno pozornost. Hodniki in stene soban so pa okrašene z umetniškim slikami ter z raznimi stavbenimi načrti in riz-bami domačih stavbenih podjetnikov. Razstava je vsekakor pokazala, da so naš obrtniki dovolj podjetni in da morajo njihovi izdelki konkurirati s tujimi proizvodi. Treba je le dovolj domačih kupcev. Upamo, da razstava v tem oziru gotovo mnogo pripomogla. Razstavo zelo obiskujejo tudi tujci. Vsakdo se o njej zelo povoljno izraža. Odprta bo le še nekaj dni (do 15. avgusta). Kdor pride še v tem času v Radovljico, naj ne zamudi te prilike, da si razstavo temeljito ogleda. Gorenjski tabor v Komendi Za letošnji gorenjski tabor \ Komendi, ki se bo vršil II. H. 1935., vlada veliko zanimanje. I a dan se ho zbralo v Komendi lepo število narodnih noš. Opozarjamo narodne noše, naj bodo /hrane na zbirališču do :l 4 na S, kjer se uvrste v sprevod. Geslu /a nedeljo je: Vse narodne noše v Komendo! Oni. ki žele kosilo, prosimo, naj takoj po dopisnici javijo pripravljalnemu odboru Komenda. Priglašajo se številni pevski zbori, tako Smlednik. Vodice, l/lake. Nevljc i. t. cl. Druge še vabimo v prijateljsko družbo. Dela se bližajo koncu, vse polno rok je vpre-ženih. Ponavljamo program: V Soboto |(). S. (C)!); Na vseh vidnih mestih k resovi. V nedeljo 11. s. 1935: Ob 5 budnica domžalske godbe. Ob S. sprejem nadškofa in gostov. Pozdrav predsednika občine. Odhod vseh društev k službi božji. Ob 9. na prostem nadško-lova maša z ljudskim petjem. Govor prevzv. nadSkofa. Blagoslov spomenika padlim vojakom. \ opoldanskem odmoru koncert domžalske godbe na vrtu g. Mcjača. Ob 2. pete litanije na prostem, blagoslov evharističnega svetilnika. Otvoritev narodnega tabora pod vodstvom predsednika občine g. Janeza Streina. Govore: Dr. Miha Krek, Dr. Marko Natlačen. < )b i''o -t. po taboru prijateljski sestanek vseh udeležencev na vrtu restavracije g. Mcjača pri pogrnjenih mizah s priznano komendsko postrežbo, srečolov / bogatimi dobitki, petje pevskih zborov, domžalska godba. Na ^videnje v nedeljo v Komendi. Tedenske novice Seja širšega odbora za Simon Jenkovo proslavo v Ljubljani. V četrtek dne I. MU. se je vršila v Ljubljani v lokalu Slovenske Matice seja Širšega odbora za Jenkovo proslavo. Te seje so se udeležili predstavniki vseh kulturnih institucij, narodni poslanec g. dr. Franc Šemrov, ravnatelj kranjske gimnazije g. dr. Simon Dolar, bivši narodni poslanec g. Janez Brodar, župani iz Sorskega polja in okolice ter nekateri odborniki pripravljalnega odbora. Ob K) uri dopoldne je predsednik priprav Ijaluega odbora g. Franc LočniSkar otvoril se- jo, pozdravil vse navzoče in predlagal za častnega predsednika širšega odbora ravnatelja Slovenske Matice g. dr. Dragotina Lončarja, kai je ta na željo navzočih sprejel in vodil sejo dalje. Obenem je prevzela pokroviteljstvo nad proslavo univerza kralja Aleksandra 1. Širši odbor je najprej sestavil in podpisal proglas slovenskemu narodu, v katerem ga drami \/ kulturni' dremavosti in ga poziva k po-življenju narodne zavesti. Nato je tajnik pripravljalnega odbora predložil proračun, kjer se je mnogo razpravljalo o denarnih virih, ki so neobhodno potrebni za priprave, tako ši- Stran 2 __ roko zasnovane proslave. Odbor je s tem v zvezi odposlali spomenico na banovino, v kateri prosi za znatno gmotno pomoč. G. narodni poslanec dr. Šemrov je predlagal, naj se odpošlje prošnja tudi na prosvetno ministrstvo, kar se je vzelo na znanje. On je sploh pokazal mnogo razumevanja za to kulturno prireditev, kajti podprl jo je gmotno in obljubil, da bo v tej zadevi interveniral pri oblastvih. Tudi okoliški žnpani so obljubili, da bodo vsak po svoji moči pripomogli k proslavi. Dalje sta bila izvoljena v Širši častni odbor še zastopnik kamniške občine in predsednik tamkašnje čitalnice, ki jo je Jenko ustanovil. Ob 12 uri je predsednik g. dr. Drago Lončar zaključil sejo, na kar so se vsi v najboljšem razpoloženju in nad i. da bo proslava dosegla višek, razšli. Znižana vožnja za S. Jenkovo proslavo Odbor za prireditev slavnosti ob 100 letnici rojstva pesnika Simona Jenka sporoča, da je GORENJEC Vsled slabega vremena se prometno ministerstvo dovolilo polovično vožnjo na vseh železnicah kraljevine Jugoslavije. Proglas slovenski javnosti s sporedom se objavi v naših dnevnikih, kakor tudi tednikih. Slavnost se viši v nedeljo dne IS. t. ni., ob slabem vremenu pa prihodnjo nedeljo, dne 25. t. m. KRANJ Društvo jug. obrtnikov, podruž. Kranj, sporoča vsem prijateljem obrtništva in onim. ki se vsled slabega vremena niso udeležili nedeljske prireoitve, da se ta vsled prekinitve nadaljuje v nedeljo ti- t. m. z istim programom pri g. IVterlinu. Nadaljevanje keglanja za krasne dobitke in druge zabavne igre. 2=5 let zgodnjega sv. obhajila. Dne S. avgusta letos je poteklo -2"> let. odkar je S. Congrega-tio de Sacramentis izdala, odlok „Quam singu-lari'" o starosti, kdaj naj se otroci puste k prvemu sv. obhajilu. Ista kongregacija želi. da bi se ta obletnica primerno povdarila in slovesno obhajala, da se evharističnemu Zvcli-čarju zahvalimo za vse čudežne milosti, ki jih je v 2t letih izvršil v dušah otrok povsod tam, kjer so ta odlok izvedli in pustili otroke v siju nedolžnosti k angelski mizi. V ta namen je določila, da naj na praznik Marijinega vnebovzetja, dne 15. avgusta otroci po vsem svetu prejemejo skupno sv. obhajilo na čim slove-snejši način! Vsi otroci in pa tudi vsi oni, ki so tekom 2") let bili deležni te milosti, naj 1*5. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja, prejmejo sv. obhajilo. Dijaški zavod v Kranju. Ko se zopet bi i/a pričetek šol. leta.so starši, zlasti oni s kmetov, v skrbeli, kako bi svojemu sinu študentu preskrbeli tako stanovanje in tako nadzorstvo in vzgojo, ki bi njihovim željam odgovarjali. Dij. zavod v Kranju hoče zlasti gorenjskim kmečkim starišcm nuditi v tem ozirtc pogoji', ki so potrebni za uspešno umsko in srčno izobrazbe; dijaka: lepe higienske učilnice in spalnice, nadzorstvo pri študiju. Zavod ima za 40 dijakov prostora. Mesečnimi primerno nizka — do 500 Din. Za nekaj dijakov je še prostora. Prednost imajo kmečki sinovi. Prošnjo za sprejem je poslati na ..vodstvo dij.zavoda v Kranju" do 15. avgusta. Dr. med. Janko Kalan špecijalist za ustne in zobne bolezni bo otvo-ril zobozdra v n iško prakso dne 12. avgusta t. I. v Kranju na Strossmaverjevem trgu št. 4 ((davnem trgu) nasproti župne cerkve. Vhod polell ljudskega doma. POPRAVEK Obrtniško zgnganje Z ozirom na notico, objavljeno v št. 30. ..Gorenjca" od 27. julija 1935. na strani 2. v dnu drugega stolpca pod naslovom ..Obrtniško zga-ganje" izvolite na temelju členov 2(>. in 27. veljavnega tiskovnega zakona v prvi prihodnji številki Vašega lista v istem delu in pod istim naslovom objaviti naslednji popravek: Ni res. da na mesta, ki jih zavzemam, nisem bil izvoljen, marveč je res. da sem bil nanja izvoljen že 1927 leta. ter 1931. ponovno imenovan in jih kol tak opravljam še danes. Ni res, da se izplača boriti se za te visoke funkcije, ker so dobro honorirane, kakor namiguje omenjeni člančič, marveč je res, da vs;i tlolga leta opravljam te funkcije le iz či-stega idealizma, ker sploh niso plačane oziroma honorirane. niti sem kdajkoli pričakoval, sprejel ali sploh želel prejemati zanje kakršenkoli honorar, nagrado ali plačo. Z odličnim spoštovanjem Josip Rebek. Na Lipski velesejem ho vozi! avtobus 22. avgusta skozi Ljubi rano, Maribor. Gradec, Dunaj. Brno. Prago, Dresden. Leipzig. Vračali pa se bomo skoz Niirn-berg,Miinchen,Salzburg, Celovec. Ljub liana. Vožnja tja in nazaj stane ''"»O Din za osebo. Sprejme se samo gotovo število potnikov. Povratek ^0. avgusta. Potniki lahko vzamejo poljubno prtljage s seboj. Informacije in prijave pri avtopodjetju Goričan, Tržič. Jugoslovanska strokovna zveza. Skupina delavcev in nameščencev, s( tem potom naj-vljudncjše zahvaljuje vsem. ki bo na katerikoli način podprli našo organizacijo pri njeni prireditvi. Delavstvo vam bo vsem skupaj stotero povrnilo, ker tudi delavstvo bode podprlo tiste, ki njega podpirajo. Torej vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala Jugoslovanska strokovna /veza. Hotel ..Stara pošta"' uljudno opozarja na vsakodnevni koncert s plesom, ki se vrši ob toplem vremenu na vrtu, ob slabem pa v kavarniških prostorih. Na razpolago je vedno najboljša kuhinja in izborna pijača ob znani prvovrstni postrežbi. V hotelu ..Stara pošta" je vedno shajališče vseh v Kranj doilih letoviščarjev. Kavarniški prostori so na novo preurejeni in opremljeni. Za mnogobrojen poset se uljudno priporočata Francka in Franc Lieber. V Komendo. V nedeljo pelje avtobus iz Kranja v Komendo na Gorenjski tabor, kdor želi iti z nami, naj se javi v soboto na upravi „Gorenjca." BOJEVNIKI Bojevniki, ki ste se udeležili svetovne vojne pridite dne 1>. avgusta na Brezje. Letos se vrši naša slovesnost ravno tako kakor prejšnja leta. Namesto blagopokojnega voj. karata Bo-nača ima pridigo naš tovariš bivši voj. karat Fran Kogej. ki bo tudi daroval sv. mašo za vse naše pokojne tovariše. Udeležimo se slovesnosti letos v obilnem številu, da se obdolžimo spominu našega pokojnega voj. tovariša in karata Fran Bonača in vseh drugih tovarišev. PEVCI! Bodite ob 0 uri v samostanski dvorani, radi pevske skušnje. TABOR NA BREZJAH Za taboi na Brezjah vlada izredno veliko zanimanje in to posebno med našim podeželskim ljudstvom, katero se bode tega tabora v lepem številu udeležilo. Tabor se vrši nepreklicno in ob vsakem vremenu na Vel Šmaren (O. avgusta) ob II. uri dopoldne in na njem govorita polkovnik v. p. Dr. Justin, in Dr Mar-dan na Brezjah. V. Šmaren, zatorej pridite vsi! ko Natlačen. Možje in fantje, letos bo naš pravi Šmartno pri Kranju — Preddvor V nedeljo 11. t. m. ob 7 h zvečer nastopijo v Šinartinskem domu v Šmartnem. a na praznik 15. t. m. v Preddvorju študentje s Sorskega polja z igro ..N zrok". Pred par leti je bila igrana v Narodnem gled. v Ljubljani, kjer je dosegla sijajen uspeh. Snov je zajeta iz današnjega razruvanega časa. \sak. kdor je igro le enkrat videl, mu ostane v spominu vse življenje v nedeljo ponovi ŠPORT M. K. ..Ilirija" priredi v nedeljo 11. t. m. motorno dirko na Ljubelj. Dirka se prične dopoldne ob 10. uri. Motociklisti se bodo vrnili od dirke ob 5 uri popoldne v Kranj, kjer bo na vrtu hotela ..Stara pošta" sestanek vseh njihovih prijateljev ob zvoku lepe koncertne godbe, h kateri se uljudno vabi vse kranjsko meščanstvo. Razume se. da bo pre krbljeno tudi za vso drugo zabavo. --- :__ Štev. 32 V nedeljo vsi na ..Šmarjetno goro", doživeli boste veliko razočaranje. ŠKOFJA LOKA Upostavitev prosvetnega društva je bil preteklo nedeljo za kraj izredno mogočen praznik. Točno ob osmi uri zjutraj je zaplapolala društvena zastava, za njo pa je šlo nad 300 članov v povorki k " maši v župno cerkev. Godba.. Lubnik" je igrala koračnice, v cerkvi pa iste pesmi kot na Stadionu. Ves sprevod je kazal veselje in dostojnost. Sv. mašo je daroval domačin, g. Kalan iz Puštala in imel tudi primeren nagovor. Po sv. maši so se vključili v povorko še vsi člani, ki so šli preje sami v cerkev, da je bilo nad 400 članov nazaj grede v povorki. V domu se je predsednik g. Kmetic vsem zahvalil za udeležbo in zaključil z vzklikom ..Živel dr. Korošec" kar smo vsi z največjim navdušenjem ponovili. Zvečer se je vršil v Domu prav prisrčen družabni društveni večer, katerega je obiskal tudi glavar g. Zobec z vso svojo družino. \ečer je otvorila godba z državno himno, ki so jo vsi navzoči stoje navdušeno poslušali, nato je g. Kmetic pozdravil vse navzoče in predlagal, da se odpošljejo brzojavne zahvale in izrazi udanosti knezu namestniku Pav letu, min. pred. dr. Stojadinoviču in notr. min. dr. Korošcu. Predlog je bil navdušeno sprejet in ovacij ni hotelo biti konec. Slavnostni govor je imel g. dr. Fajdiga. ki je povedal, kako težko nam je bilo pred -n meseci, ko so nam zapirali naš dom. in kako se danes tudi on z nami veseli vstajenja naše katoliške prosvete ter vse pozival, da veselo zopet na delo. Razvila se je živahna zabava, godba je pod taktirko g. Pia-neekija prav pridno igrala. Oder je bil primerno okrašen, pod sliko kralja Petra, odeto v državno trobojuico, je bila slika dr. Korošca. Večer je predsednik zaključil pred polnočjo. V vseh članih in prijateljih društva je prepričanje, da je krivica šele delno poprav-[jena, tudi naš kino hočemo nazaj in še marsikatero krivico se nam mora popraviti. Za vse presiano trpljenje pa prosimo Vsevednost božjo, da obrne v naš prid in naj na^e delo blagoslovi. Pri zatvoritvi doma so bili od oblasti pooblaščeni gg. Debeljak Vojteh, učitelj, Blaznik Avgust, fotograf in Buclv ch Oto, lekarnar ter zastopniki društva gg. dr. Fajdiga, Ziherl Matevž in Planina Lov ro. ■tO letnico mature so pretekli teden obhajali. V Crngrob« je imel sv. mašo mariborski škof Tomažič, nato so bili pri svojem sošolcu dr. Demšarju v Ajnianovcm gradu pogoščeni, nadaljevali so potem v Škof j i Loki. Udeležilo se jih je -1. med njimi 7 duhovnikov. K jubileju jim je tudi mi iskreno čestitamo . IMe zamudite! Keglanje na. dobitke! Lavtižar Josip: Junaška doba Slovencev Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov. (Nadaljevanje.) »Dekleta so brezkrbna" — je dejala vdova Dol-žanka. ..Imajo svoje pogovore in ne mislijo dosti, da gre čas naprej.Bodo že prišla če ne danes pa jutri." Govorila je tako, da bi potolažila Grašiča. \ resnici pa jej je bilo še težje kakor njemu. Grašič ni bil zadovljen s to tolažbo. Na dušo mu je legla huda slutnja, ki se je ni mogel iznebiti. Njegova žena Katarina, mali Lenee, pa sploh ni mogla več govoriti. Jutranje solnee je tako lepo vzhajalo, toda ni razjasnilo misli, ki jih je oniračeval spomin na pregnanstvo in na vse tisto, kar je bilo z njim v zvezi. Obširen razgled se je odgrinjal na spodaj ležeči veliki gozd. rasprostri skoraj tja dol do Kranja. Dandanes mu pravijo ..! dinboršt," kjer so imeli v poznejših Časih skrivališči! slaboglasni rokovnjači. V bližini Kranja siti se vzdigovali gori sv. Marjete in sedanjega sv. Jošta, /a njima pa so stale Notranjske gore do Nanosa. V ozadju Kranja se je lesketala Šmarna gora in za Šmarno goro Ljubi jana. Ob levi slrani je bila razpoložena šenčurska ravnimi, segajoča z rodovitnim poljem tja dol do Mengša. Grašiča vse to ni zanimalo. On je gledal nekaj drugega. Videl je nesrečo svoje domovine, propad kriške občine in vrh tega izgubo edine hčerke. Najrajši bi bil sam planil med Turke in jim iz.ir-gal iz razbojniških rok tisto ki mu je bila naj- dražja na svetu. Toda saj ni se nobene gotovosti in nobenega zanesljivega poročila. Kaj če je bila to njegova domišljija? Užgala se mu je iskrica tipanja. Morebiti pa vendar ni res, kar si predstavlja? Dolžanka pogreša dve hčeri, kljub temu ni tako maloelušna kakor on mož in predstojnik občine! Bilo je poldne in zvonjenje je prihajalo z ravnine. Mogočno je odmeval Kanci janov veliki zvon kranjske farne cerkve. Begunci so odmolili ange-lovo češeenje. sedli v listje po tleh in zaužili skromno kosilo. Vsi so bili malobesedni, le otroci so dajali nekoliko življenja zapuščeni gorski naselbini. „Ali ne bom danes nič izvedel?" — seje vpraše-vnl Grašič in hodil gledal, če že kdo prihaja. ..Kje je Lenca, kje sta Dolžinovi dve. kje je Balant?" Tedaj je došla Dolžanova starejša hči Mina. Pozno je došla, pa vendar prezgodaj. Grašič bi bil imel še vedno nekaj upanja, zdaj ga nima nič več. Mina je bila vsa oplašena in raztrgana. Pripovedovala je razburjeno: ...Nesle smo vsaka svoj jerbas. jez. Rotija in Lenca. Hitele smo od župnišča po klancu." .,Kdaj je bio to?" — je vprašal Grašič. „Včeraj popoldne, saj smo šle kmalu za vami" je odgovorila Mina. ..Ko smo bile na vrhu klanca, so pridrjali trije Turki ii. nam zastavili pot. Poskakali so raz konje in nas zgrabili z«i lase. Jaz sem se z vso silo izpulila, letela po bregu navzdol in se skrila v gozdu. Slišala sem vpitje onih dveh in videla, da so Turki z njimi odjahali proti Kri-žam. Tavala sem po gošči in tam prenočila. Danes sem begala ves dopoldne sem in tja jokala i n premišljevala, kam so odpeljali razbojniki Rotijo in l.eneo. Ac le zdaj sem prišla k vam." Strašna zgodba je segala vsem do srca. Gra-šičeva dva in Dolžanovi pa so se vedli kakor obu- pani. A prvem hipu skoraj niso mogli verjeli, da se je to zgodilo. Toda prihajali so vedno bolj k zavesti, tla je vse golti resnica, to tembolj, ker je kmalu prisopihal tudi Balant s svojimi novicami. .,Skril sem se kmalu, ko ste vi odšli in gledal izza grmovja na pot. ki pelje s Klanca v Križe. Kar zaslišim pekel konj. Mimo so prijahali trije Turki. Nisem imel časa. da bi bil pogledal, kakšni so bili. gledal sem to. kar so imeli na konjih, bili sta dve mladenki z zvezanimi rokami, objokani in razkuštrani. Stopil sem nekoliko naprej, radi razgleda. Z grozo sem spoznal, da je bila ena — ne ustrašite se preveč — da je bila vaša Lenca. druga pa Dolžanova Rotija. Ko so Turki od jahali, sem stegnil glavo iz grmovja, da bi natančneje videl, kam se bodo obrnili. Jahali so proti cerkvi, tam sem jih pa izgubil iz oči. Hudo mi je .da sem vam prinesel tako žalostno poročilo. Toda vest mi je rekla, da moram po pravici povedati, kaj se je zgodilo." ..Kar šli bomo in iztrgali dekleti iz rok razbojnikov!" je zavpil Grašič. ..To ne bo mogoče" — je dejal Balant. »Lahko bi prišli tudi vi v sužnosi ali bi se primerilo še kaj hujšega. Zakaj Turkov je preveč, da bi se mogli ž njimi bojevati. Okrog in okrog cerkve pa daleč tja po polju imajo postavljene šotore. Potrpimo, morebiti se bo na drug način kaj doseglo." Balant ni ostal dolgo pri beguncih. ..Hiteti moram nazaj, tla kaj važnega ne zamudim" je rekel Grašiču. ..Zanesem se sicer 11 ■ c I i na Tineta, ki sem ga pustil tačas na straži, toda najbolj se zanesem na samega sebe. Morebiti izpeljem to, kar mi je prišlo v glavo." Stev. 32 »GORENJEC« Stran 3 Pof v Škofji Loki.Nekaj članov te _l:ihrer-ske" organizacije imamo končno ugotovljenih in tudi kandidate za taborišče imamo, ko bo naš čas prišel, bomo to objavili. Za vse krutosti, ki jih je še hotela naša JNS uganjati nad poštenimi občani in zavednimi državljani bomo šele zahtevali zadoščenja. Tudi za pota, ki se v teh dneh delajo proti nam bomo še govorili. Podražitev piva. Tukajšnje udruženje gostilničarjev je na svoji zadnji seji sklenilo, da dvigne ceno pivu in sicer za 50 para pri vsaki merici. Čudno se nam zdi, dadvigajo ceno sedaj, ko je skoraj sezone že konec, še bolj čudno pa se nam zdi. da pivovarna to dopusti, ko se že sedaj pije manj piva, ker je še tako predrago. Mi bi svetovali pivovarni, da sama ustanovi točilnico in toči čim ceneje. TRZIC Veličasten pogreb smo imeli preteklo nedeljo dopoldne. Pokopavali smo go. Ano Dobrinovo-Ldamul jnekovo mamo. Kdo je ni poznal? Blaga gospa je bila velika dobrotnicn revežev in neprestano je izdelovala perilo za domačo in še druge cerkve. Poseben čut in vstrajnost je imela zadnja leta, ka je izdelovala za domačo ž.upno cerkev bogato vezane albe, v katerih je bila spremljana tudi na zadnji poti. Vsem katoliškim organizacijim je bila vedno podpornica, orlovski zastavi ku-mica in živo je vedno spremljala delovanje katoliških društev. Bolehala je veliko let in zmogla je edino pot k najbližjemu sosedu -v cerkev. Neomejeno je bilo njeno zaupanje v Boga, pri katerem je iskala edino tolažbe in pomoči v težavah zadnjih let. Udeležba pri pogrebu je bila naravnost ogromna. Spremljalo jo je pet gg. duhovnikov in izredno veliko ljudi iz Tržiča in okolice. Pogreb se je razvil po Ahačičevi in Cerkveni ulici, pa se še niso mogli vsi razvrstiti v sprevod. Turobno je igrala cerkvena godba, obrano in žalostno so peli cerkveni pevci in ko je blagi gospe govoril domači g. župnik ob odprtem grobu poslovilne besede ia je mali Andrcjček glasno klical svojo mamico, katero smo ravno na njen 49 rojstni dan pokladali v jnmo, ni ostalo nobeno oko suho. Domačim izrekamo svoje sožnljo. blaga gospa naj pa uživa zasluženo plačilo pri Bogu! Snirtna nesreča se je pripetila v soboto v šentanskih gozdovih. Pri posestniku Počivalniku je služi! že več let za hlapca Trž;čan Klobčavar Jože. Z mladim svojim sob kipcem je v soboto komaj pričel spuščati hlode v dolino, pa ga je hlod zadel naravnost v sence in je bil takoj mrtev. Star je bil komaj 27 let, vedno dobre volje, pa vedno trpin. Bog mu bodi milostijiv ! Za delavski ir.bor, ki bo v nedeljo II. t. m. pri sv. Juriju nad Bistrico, vlada v Tržiču in okolici veliko zanimanja. Pričetck bo s sv. mašo in cerkvenim govorom točno ob deveti uri dopoldne. Nekaterim najbrže ta tabor ni preveč všeč in begajo delavke, češ tabor je samo za moške. A naše delavke se zavedajo, da v vsakem, posebno še krščanskem, pokretu pomenijo veliko in se bodo tudi tabora polno-številno udeležile. CERKLJE Občni zbor prosvetnega društva se bo vršil ne petnajstega, kot smo zadnjič pomotoma poročali — ampak 25 t. m. Nismo ..napredni", pa napredujemo. Naši kmetje so z letošnjimi pridelki, kar so jih do zdaj spravili, prav zadovoljni. Posebno dobro se je obnesla pšenica, ki jo pravkar mlatimo. Včasih smo to delali s cepci pika - poka - pok. zdaj pa z moderno mlatilnico. ki je last Cerkljanske strojne zadruge. Ravno tukaj se vidi, kakšnega pomenil je napredujoča zadruga, ne pa »napredna" pof — čof. Društvo z dvovrstnimi člani. Pri nekem tukajšnjem društvu imamo dve vrsti članov. Prvi. trinajst po številu, so veliko delali in tudi veliko naredili, pa so jih kar tebi nič meni nič ven brcnili, drugi pa že par let niso skoraj nič delali in še nič ne delajo in izgleda, da tudi ne bodo, pa jih niso ven zmetali. Kdor hoče uganiti, katero je to društvo, naj najprej poizve, v čigavem jabolku visi približno pe-deset metrov ..strganih rorov." Napredek. Včasih je ob volitvah volilna komisija imela polno dela, zdaj je od dolgega časa, ker ni bilo volilcev, igrala šah. '\ časih je občinski tajnik koracal peš. danes se drajla z motorjem. Včasih smo na občinskih sejah razpravljali o gospodarstvu, danes pa razpravljamo o časopisnih vesteh. Včasih so na občinske seje hodili le moški, danes pa že tudi ženske. Včasih so pri občinskih sejah govorili le odborniki, danes bi pa najraje samo sejni pisar. Včasih so občinski odborniki ostajali na sejah do konca, danes odhajajo, če jim ni vso všeč. Včasih smo imeli lesene paže pri kobiljih kočih. danes pa jih imamo v cerkljanski občinski pisarni. Naša polinteligenca. Nekateri i/med naše cerkljanske polinteligence na cesti napadajo mirne ljudi s psovkami in grožnjami. Odzrav-ljajo tudi s psovkami. Boje se. boje. Bav - bav jih bo snedel! Uganke. Ali se je v Cerkljah rodil kak javen tat? (Nobeden). Ali imamo v Cerkljah kaj ovaduhov? (Nič). Kdo Cerkljancev bi šel zmerom rad v ris? (Nobeden). Katera dekle iz Cerkelj se s pudrom maže? (Nobena) .Ali se fazani vozijo z motorji? (Ne). Ali fazani letajo po vasi? (Ne). Ali ne ustreliš lažje fazana kakor kravo? (Ne ). Vodovod. Vse izgleda, da bomo rajši še naprej pili gnojnico, ki priteče iz novega modernega kopališča, kot pa da bi napravili vodovod, za katerega nam je banovina odobrila že tri in sedemdeset tisoč dinarjev. Pika. NAKLO Svečanost: Naši vrli gasilci bodo obhajali letos 25. letnico svojega požrtvovalnega delovanja za blagor bližnjega. Bogu v čast, bližnjemu v pomoč je geslo, ki spremlja enajstere člane že skozi 25. let. Lep je ta jubilej in vreden, da ga dostojno proslavi ne samo društvo, ampak cela fara. Prvotno so nameravali to storiti 4. avgusta. Radi drugih mnogoštevinUi prireditev pa so praznik preložili na I H., za slučaj slabega vremena pa na 25. avgusta. Ta dan bo slovesna blagoslovitev nove druge motorne brizgalne, velika vrtna veselica etc. Ker podrobni program še ni v celoti izdelan: ga bomo objavili prihodnjič. Na vs;ik način bomo počastili jubilante na skromen, čisto gasilski način. Predlagani so bili vsi enajsteri člani, ki že četrt stoletja vršijo delo usmiljenega samaritana, na najvišje mesto v odlikovanje. Toda žalibog je kranjska gasilska /upi pokazala za to tako malo zanimanja, da je dotična vloga obtičala kar v župnik predalih. Toda. to ne bo motilo niti nas, niti jubilante same -- hvaležnost ljudstva in zavest, da so storili toliko dobrega zu slehernega v nevarnosti se nahajajočega brata jim bo zadostno odlikovanje, ki jim bo dalo še večjega ognja in navdušenja za nadaljno delo. Bog Vas živi! — dragi gasilci! — na svidenje I s. avgusta v Naklem. KRIŽE Izgubila se je. Dne 20. julija /večer je odšla neznano kam 74 let stara Mežnarjevu Lenka iz Gozda: je slaboumna. Domači in sosedje so preiskali skoraj vso Kriško goro, a o izginuli ni ne duha ne sluha. Ravnotako so preiskovali tudi vozniki iz Tržiča in drugod, a dosedaj še ni nobenega rezultata. Kakor orožnikom je bilo naznanjeno tudi občini: ne verno pa, kaj je županstvo storilo, da bi se Lenka našla, ako že ne živa, vsaj mrtva, ker se je lahko tudi ponesrečila. Ako bi mogoče kdo kaj vedel ali našel kakšno sled /a izgubljeno, prosimo, da naj to sporoči občini, orožnikom ali njenim domačim. Prosicvn 25. letnice. Na praznik Vel. šmarna bodo imeli otroci slovesno sv. mašo in skupno sv. obhajilo v znamenju 25. letnice, ko je leta 1910 sv. oče papež izdal okrožnico o pogostem skupnem prejemanju sv. obhajila. — Popoldne istega dne bo vsa šolska mladina tržiškega kraja imela svoj tabor pri sv. jurijti nad Bistrico pri Tržiču, v katerega bližini se nahajajo razvaline znamenitega Lambergova gradu Gutenberg, kateri je tolikokrat omenjen *. povesti ..Junaška doba Slovencev'', ki se povsod z zanimanjem Sita; saj je domača zgodovina. Nabiranje novih članov Kat. prosvetnega društva. Možje in /ene, fantje in dekleta že od 15. leta naprej, ki imate veselje do društvenega dela. se vabite, da se vpišete v društvo Čimprej« ker bo IS. avgusta občni zbor. Za rede člane znaša članarina letno Din 5.—, sprejemajo se tudi podporni in ustanovni člani, kar je posebno priporočljivo še za one. ki do aktivnega dela nimajo časa ali veselja. \ ablje-ni in pozdravljeni! KRIŽE - GOLNIK Krajevna protituberkulozna liga v Krizah priredi v nedeljo 11. avgusta ob treh popoldne vrtno veselico na Golniku. Na sporedu je tekmovanje okolišnih pevskih društev, nastop križke mladine, tržiška godba, tekmovalno streljanje ter razne druge zanimive točke, ki bodo vsekakor nudile obiskovalcem dovolj zabave in prijetnega razvedrila. Prireditev se zaključi z veliko iluminacijo. Ker je prireditev izključno dobrodelna in je ves čisti dobiček namenjen humanitarnim in socijalnim potrebam ter pobijanju tuberkuloze, se občinstvu obisk te svojevrstne prireditve toplo priporoča. Opozarjamo, da jo prireditev vstopnine prosta iu da je za solidno postrežbo vsestransko preskrbljeno. Y slučaju slabega vremena se vrši prireditev 15. avgusta ob isti uri. VELESOVO Vprašanje vodovoda. Tudi pri nas občutimo sušo, posebno če odpremo vodovodno pipo, pa nič ne priteče vode; treba bi bilo poiskati nov pomožni vrelec, da ne bi imeli ob času daljše suše res suhovoda, kot pravijo nekateri budo-mušneži. Blagoslov nove stavbe. Pretekli teden se je slovesno blagoslovila nova stavba gospodarskega poslopja g. Cirila Vidica; blagoslovitvi so prisostvovali vsi stavbeni mojstri, ki so pri stavbi imeli zaposlenje in še več drugih gospodov. Poročila sta se v sredo v Velesoveni Anton Cebnlj, dolgoletni cerkvenik in organist, in gdč. Ivana Valenčič, tukajšnja učiteljica. Na novi življenski poti jima želimo vso srečo. TRSTENIK - POVLJE V nedeljo IS. avgusta t. 1. bo slovesna blagoslovitev planšarskega stana na poveljski planini ..Velika poljana" s sv. mašo na prostem Maši bo okrog 9. ali 10. ure Blagoslovitev bo opravil dr. Janko Amejc. V slučaju slabega vremena bo blagoslovitev teden pozneje t. j. 25. avgusta. Pl anina ..Velika Poljana" leži na zapadni strani Storžca v višini 1500 metrov. Za lastnike je precejšnjega gospodarskega pomena saj preživi skozi 5 mesece do 40 glav živine. Ta planina je zelo zdrava in nihče ne pomni, da bi živina kdaj obolela za kako boleznijo. Planino so lastniki zadnja leta znatno povečali in zboljšali. Postopoma so gozd spreminjali v pašnik. Leta 1955. so začeli pod vodstvom agrarnih operacij v Ljubljani graditi nov planšarski stan. ki ima 3 sobe in hlev za 30 glav živine. Nova planinska koča je stalno oskrbovana in nudi turistu vse ugodnosti. Vsi ki ste navdušeni turisti iu ljubitelji naših lepih p! :nin, ste vabljeni k tej izredni slovesnosti, ki je edinstvena v Storžčevem kraljestvu. Naš kraj jc zelo zdrav — pravo, zdravilno letovišče. To nam priča majhna) umrljivost, pa veliko rojstev. \ naš kraj štorklja rada prihaja. Med setvijo so na Povlju štirji dvojčki zagledali luč sveta, in to pri dveh sosedih. Bodimo zadovoljni, še bo svet stal! To živž.a-va, igranja iu vekanja. ŠENČUR Po katastrofalnem potopu JNS fregate. Stara korumpirana JNS je zatonila v morje večnosti. Potrti zdihujejo nesrečni brodoiomci nad žalostno razvalino na j sramotne; šega zmagoslavja JNS-režima. Šenčurski dogodki — o katerih nam »Gorenjec" obljublja zanimive podatke, ko st> odpro arhivi, nam bodo gotovo prikazali v jarki luči VSo prosiulo teroristično delovanje tistih denuncijantov (Gorenjec jih pravilno imenuje gangster jev). ki so na kresni večer nenadoma umolknili. Plačilo — hrabri ..malierji" — je prišlo, dasi niste pričakovali! Bič strahote, ki ste ga tako neumorno vihteli nad svojim narodom, je udaril po vaših glavah in vas iz te zagate ni več mogla rešiti niti — POFarska himna. Trnasti prijatelji sadja. Ko črešnje dozore. jdi oblegajo toliko časa. dokler niso obrane popolnoma. To delajo ponočni ptiči. Za njimi nastopijo novi požeruhi. Se nedozorjena jabolka klatijo kar pred — gospodarjevimi očmi. Čudno, kaj ne? \ eudar poslušajte! Prav lepo mora lastnik molčati, sicer se utegne zgoditi, da se zameri sosedom. Takoj bi ga proglasili /a ..vohmijo", brezsrčneža in ne vem kaj še vse. ■— Oni dan se je zgodilo, da so se paglavci /maščevali nad gospodarjem, ker jih je prekmalu nadrevil izsvojega vrta. Ko ni bilo nikogar doma. so v/eli uzmoviči vsak svojo šibo, močnejši celo ..parajkel", ter z njimi na-mlatili v hlevu živino. Udrihali so tako, da so mukanje živine slišali domači na polje. Predi /no početje mladih vagabuntov naj preprečijo gospodarji sami na najenostavnejši način prijateljem tuje lastnine ob tako korajžnih obiskih krepko naviti uro. Občinska seja se je vršila 2. avgustu v prostorih g. liai.ika. Seja je bila tajna. Društva — pozor! Izobraževalna ali prosvetna društva, ki so bilu ali ra/puščena ali katerih delovanje je bilo ustavljeno vsled znanih nusilj, bo gotovo zanimalo, kakšne taksne obveznosti ob prireditvah še obstoje iu kako se je prirediteljem ob pripravah zadržati, da ne zadenejo ob kazenska določila taksnega zakona, obrtnega zakona in zakona o ustanovitvi državne razredno loterije (uradni list 1922/13) ter po pravilniku o zasebnih loterijah (Službene novine od 5. 7. 1932). I. Vsaj teden ali 14 dni pred prireditvijo je nasloviti Okrajnem glavarstvu s 5. Din ko-lekovano vlogo, v kateri s«- javi, kaj se bo prirejalo (kratek opis programa na pr. petje, igrokaz, prosta zabava). Tej vlogi se priloži še en kolek /a 5. Din kot taksa za dovolilo po tar. post. 99. II. Čim prejme prireditelj to dovolilo, naj s kratko toda takse prosto vlogo prireditev prijavi na pr. v Škofji Loki tamošnji davčni upravi, v Gorenji vasi, Železnikih, Jezerskem, I rZiču pa dotičnem oddelku finančnekontrole, kajti oddelki na sedežu davčnih uprav prijav ne sprejemajo. Hkrati s prijavo je nabaviti ustrezajoče število vstopnic monopolske izdaje, kajti samo te se smejo prodajati. Vstopnice privatne izdaje se smejo prodajati le tedaj, kadar se taksa iz tar. post 99 a izjemoma ne pobira, to je t. ob predavanjih in razstavah, ki služijo v poučne, prosvetne in gospodarske namene; 2. zabave na vaških slavnostih, cerkvenih ia šolskih slovesnostih, proslavah in narodnih svečanostih, če se prirejajo na krajih, ki so zato določeni: 3. cerkvene koncerte (v cerkvah) javne vaje sokolskih društev in koncerte domačih pevskih umetniško glasbenih društev, če se prirejajo brez plesne veselice: 4. vstopnice v državne, banovinske in občinske muzeje; 5. prireditve društva Rdečega križa samo ob dneh, določenih za nabiranje prispevkov. 6. državna in banovinska narodna gledališča, kakor tudi gledališke predstave vaških čitalnic. Ce dajejo ta gledališča svoje prostore drugim ustanovam in prirediteljem v najem, se plačuje taksa po tar. post. 99 a. Glede vaških čitalnic je treba pojasniti, da je dravska finančna direkcija v Ljubljani dne 8. novembra 1952 pod 144550/V izrekla, da se Sokol ne more okoristiti z oprostitvijo za svoje gledališke predstave z ugodnostjo, omenjeno v gornji 6. točki, če ima pod svojim okriljem tudi vaške čitalnice. Iz tega bi se moglo sklepati, da one vaške čitalnice, ki so samostojne, morejo uživati ugodnost iz točke 6 gornjega pojasnila, ki je soglasno z 4. pripombo k tar. post. 99 a taks. zakona. Končno je važna izmera takse, ki znaša za vse prireditve, ki se prirejajo v katerikoli namen. 20*/e po točki 1 tar. post. 99 a, ker 10% taksa je? po § lt zakona o izprernembah in dopolnitvah taks. zak. dne 20. 2. 1934 ne obstoja, i I tej taksi se plačuje še 5°/n-na kontrolna taksa in v tednu Rdečega kriza (letos od 15. —21. 9. 1935.) pa na vsako vstopnico po 0.30 din več. Ker taksni zakon v točki 1 tar. post. 99 a našteva ..gledališke predstave prosvetnih društev", ki da imajo plačevati 20°/o-no takso, tedaj se vsiljuje vprašanje, kakšna je razlika med vaško čitalnico in (vaškim) prosvetnim društvom? Za samo čitanje ne more biti takse. III. Ono društvo, ki Loče ob prireditvi kake razstave, sejma, ljudsKe veselice ali zabave točiti alkoholne pijače, mora začasno vložiti prošnjo pri okrajnem glavarstvu za tako dovolilo. Kolek znaša za državo 105 Din, za banovino j>a 100 Din. Ce tako dovolilo prejme, naj ga odda pristojui finančni kontroli s posebno novo prošnjo za podelitev točilne pravice p tar. post. 62 tak. zak. Kolek na prošnjo 5.— Din. Ob podelitvi in ukoriščanju take točilne pravice pa bo treba plačati še posebno takso 200 Din. Zato naj se taka dovolila, išče le ob prireditvah večjega formata na pr. če krajevni krčmarji tega posla sami ne zmagajo ali kjer to narekujejo posebne prilike. IV. Tombole se odslej ne dovoljujejo, pač pa srečolovi, toda v silno skrčenem obsegu. Za dovolitev je treba vsaj kake dva meseca preje zaprositi ministrstvo za kmetijstvo, našteti število srečk, vrednost srečk ter izjaviti kakšni bodo dobitki — stvarni ali denarni. Če je za dobitke denar tedaj je plačevati po tar. post. 99 č še 2570 od izžrebanih dobitkov. Veliko bolj zabaven je takozvani ribolov, ki ni zavisen od sreče in ne podlega loterijskim predpisom ter taksam. Kdor proti predhodnemu plačilu pomakne trnjek v zastrt kot, mu sme skrivalec obesiti jurja na trnjek — če se društvu to seveda izplača. Prirejanje srečolovov brez dovolila ali prekoračenje izdanega dovolila je kaznjivo. V. Kinematografi pravtako plačujejo 20°/o-no takso polog 5"/o-ne kontrolne takse, vrh te pa še 4°/o banovinsko takso od vrednosti vstopnic. Na ostale prireditve, ki so podvržene državni veselični taksi, pobira banovina 40°/o-no dok lado. \ i. Plesnih prireditev ne omenjamo več nego v toliko, da so podvržene banovinski davščini, ki jo pobira županstvo poleg banovinske takse /a prekoračenje policijske ure. Ob tej priliki bi glede plesnih prireditev pripomnili samo to, da jih celo gostilničarji smatrajo za konkurenčno sredstvo in vabo. Banska uprava zahteva od svojih podrejenih organov, naj plesne prireditve, četudi samo slučajnosine. strogo nadzirajo in da se morajo taks«- vselej plačevati, kadar se ljudje zbirajo in dohajajo radi zabave s plesom. Pri tem da ni važno, če je prireditev plesa GORENJCI, obiščite obrtno razstavo v Radovljici, ki je odprta še do 15.avg.l935 Stras 4 »GORENJEC« Štev. 32 plakatiranu ali ne. Bonska uprava je mišljenja, da haš nedeljski plesi v podeželskih gostilnah dajejo neizbežno priliko za čezmerna popivanja in veseljačenje ter zapravljanje težko zasluženega denarja. Pravi, da se taki plesi pogosto vrše v tesnem, z dimom in alkoholom prepojenem ozračju, so radi tega zdravju škodljivi in naj se z energičnim predpisovanjem taks ta nezdrav pojav v narodu odpravi. S to naredbo, ki jo je izdala banovina dne 14. novembra 1930., se prav jasno pokuzuie, kje je treba nalagati takse in kje jih je treba zniževati, če ne že naravnost ukinjati. S teia nikakor ni naš namen izražen, naj se krčmar-je materijelno udarja, pač pa naj se zdrava, za narod in državo koristna prosveta z vsemi ugodnostmi podpira. Društvom in prirediteljem je treba vedeti, da tudi letos v smislu čl. 42 zakona o društvu Rdečega križa ta organizacija priredi teden Rdečega križa in sicer v času od 15. do vštetega 21. septembra 1935. V tem tednu ne more nobeno društvo vršiti svojih prireditev razven v sporazum z rdečim križem in za rdeči križ. Na vse vstopnice v gledališča, kinematografe in na vse ostale zabavne prireditve, ki se vrše v označenem času. se plačuje ne glede na vrednost vstopnice /a Rdeči križ po 0.50 dinarja. Gospodarstvo Žganje — občinska in ba-novinska trošarina Odkar se je špirit (brez poviška trošarin) tako občutno podražil si marsikak kmetovalec nabavi rozine ali fige za žganjekuho. Tako žganje pa ni prosto občinske in banovinske trošarine, kar je banska uprava pojasnila ponovno in sicer slednjič dne 29. julija 1935. Samo iz domačega sadja in za dom skuhano žganje je trošarin prosto. Vsako drugačno žganjekuho je treba predhodno prijaviti in plačati po žganjekuhi obe trošarini, ki znašata skupno 10 Din za liter čistega alkohola. Društvo vlagateljev denarnih zavodov v Ljubljani opozarja vlagatelje na veliko važnost njihove organizacije. Baš sedaj je nujno potrebno, da se vsi upniki denarnih zavodov strnejo v eno vrsto, ker se bodo na eni strani v najbližji bodočnosti objavili zakoni o bankah in denarnih zavodih, pri katerih bo treba z veliko pazljivostjo gledati na interese vlagateljev, na drugi strani pa se bo V najkrajšem času reševala usoda več denarnih zavodov, ki so prosili za zaSčito. Opozarjamo vlagatelje, da se sanacija nekaterih zavodov utegne izvršiti v škodo vlagateljev, ker zakon predvideva možnost, da se pretvori 4!» °/o vlog v rezervni sklad, glede katerega1 pa je zelo vprašljivo, ako bodo iz DJega mogli vlagatelji dobiti vrnjene svoje vloge. Društvo vlagateljev denarnih Zavodov V Ljubljani je na merodajnih mestih že interveniralo pismeno in osebno, da se naj te sanacije ne izvedejo v breme vlagateljev in tudi tem potom apelira na pristojne gospode, da sanacije denarnih zavodov, ki bi se morale izvršiti zgolj v breme vlagateljev, ne dopuste. Gg. člani našega društva in vsi vlagatelji dobe podrobne informacije glede posameznih sanacijskih predlogov v društveni pisarni (Ljubljana kralja Petra trg št. 5, pisarna gda notarja Ušiakarja) in se naprošajo, da podpro prizadevanje društva, da ne pride do takih sanacij, ki bi globoko zarezale v pravice in premoženje vlagateljev. Sprejem gojen k v kmetijsko-gospodinsko Šolo v Marijanišču v Ljubljani S t. novembrom 1955 se prične štiriintrideseti iceaj kmetijsko gospodinjske šole. ki bo • rajal 10 mesecev. Sprejele gojen k c morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstv.au šolskih sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju leg Marijaniščn na Poljanah v Ljubljani. Teoretični del pouka obsega verouk, vzgn jeslovje. računstvo, knjigovodstvo In kmetij sko gospodarstvo, vrtnarstvo iu sadjarstvo, ži vinorejo in živinozdravstvo, zdravoslovji Ijedelstvo in kmetjsko kemijo. I"1 Gojenke se praktično vežbajo v kuhanju, ročnem in strojnem šivanju, krojnem risanju, pranju, likanju, v mlekarstvu in sirarstvu, v vrtnarstvu itd. Vadijo se tudi v ravnanju z bolniki in bolno živino. Popolna oskrbnina znaša mesečno 500 Din. Del oskrbnine lahko poravnajo starši tudi v živilih. Manj imovitim gojenkam bo zavod rnesečnino po možnosti znižal. Vsaka gojenka nuj vzame s seboj v tečaj obleko, perilo, obutev, potrebno za delovnik in praznik. Nadalje perilo za posteljo: dva pura rjuh, 4 preveleke za blazine, 4 brisače, 4 ser-vjjete, ki so lahko tudi iz domačega platna. Dekleta, ki hočejo vstopili v gospodinjsko Šolo morajo: t. dovršiti 16. leto; 2. predložiti zadnje šolsko izpričevalo; 3. predložiti zdravniško izpričevalo: 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji poklic; 5. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja: 6. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa deda, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolekovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo na vodstvo gospodinjske šole Marijanišča v Ljubljani. ES RIHLI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača050 D. Najmanjši 7r»esek je 6 Din Otomane, divane. modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapeinik, v hiši g. F. Ažmana. Važno! Modroce! Otomane, spalne di.-vane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks. tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj. Trgovski lokal ali lokal za pisarno se odda v Prešernovi ulici. Točen naslov v upravi lista. Priporočam svojo zalogo vseh vrst dežnikov. Sprejemajo se popravila in preobleke Izvršujem jih točno in solidno Jenko Alojzij dežnikar (Poleg trgovine g. Jazbec) KRANJ Iščem privatno stanovanje in dobro hrano za Kranj. Naslov v upravi Gorenjca. Stanovanje za delavsko družino z dvema sobama in kuhinjo se ode!;: takoj. Stara cesta 18 Kranj. Iščem kmečko deklo za vsa kmečka dela posebno za molžo. Nastop takoj. Naslov v upravi lista. Vinsko klet z. gostilno v Kranju ali na Gorenjskem iščem, sme biti tudi ločeno. Ponudbe na Jure Klarič, Mirna. Vinarska zadruga otok Vis. Kupim večjo množino kostanjevih drva t - (.20 dolžine 10 - 30 cm premera oljupljeno. Plačilo proti duplikatu voznega lista. Naslov v upravi. VO£Btt&nrrZtt&~?^i:'-V'