Letnik 11, številka 3 December ‒ Gruden 2017 Vesel božič in srečno v letu 2018! Foto: Dani Turnšek DECEMBER 2017 Novo leto je čas, ko v odsevu misli drsijo slike preteklega časa. Pa se je treba samo obrniti in pred nami se odpre mavričen sijaj prihodnosti. Srečno v novem letu 2018 vam želi Uredniški odbor Glasila občine Cirkulane. Vita Maučič, 3. a V Cirkulanah nastopil Orkester Slovenske vojske V večnamenski turistično-prireditveni dvorani v Cirkulanah je bil v soboto, 16. decembra, dobro obiskani božično-novoletni koncert Orkestra Slovenske vojske s solisti in dirigentko Andrejo Šolar. Na odru se je orkestru pridružil odličen solist in tekstopisec Omar Naber, koncert pa je bil darilo občine Cirkulane v prazničnem decembru in hkrati tudi poklon lokalni skupnosti ob letošnji 10-letnici obstoja. tudi vsem ostalim v občini, ki so pomagali, da je koncert v Cirkulanah izzvenel tako kvalitetno in doživeto. TM Občinstvo je uvodoma pozdravil župan občine Cirkulane Janez Jurgec, ki je dejal, da si v občini štejejo v posebno čast v prazničnem decembru gostiti tako odlično glasbeno zasedbo, ki šteje 48 akademsko izobraženih glasbenikov in izvaja vojaško, klasično ter sodobno glasbo. Na koncu se je posebej zahvalil dirigentki Andreji Šolar in solistu Omarju Naberju, ob tem pa tudi vsem ostalim glasbenikom ter solistom, pa Foto: Zlatko Bezjak, TM GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane. Uredniški odbor: Milena Debeljak, Nina Gabrovec, Marica Zebec, Miro Lesjak, Nataša Podhostnik. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Lektoriranje: Nataša Podhostnik. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Občina Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane, telefon: 02/795 34 20. Elektronski naslov: tajnistvo@cirkulane.si. Natisnjeno: 900 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo občine Cirkulane tudi na internetu: www.cirkulane.si. Naslovnica: Dani Turnšek 2 DECEMBER 2017 Spoštovane občanke in spoštovani občani! Smo v zadnjem mesecu tega leta. Kljub zimi so to najlepši dnevi. Dnevi, ob katerih se veliko družimo z najbližjimi, tistimi, ki nam pomenijo v življenju največ. Konec leta po navadi delamo inventuro o tem, kaj nam je skozi leto uspelo in česar nismo uspeli uresničiti. Mi smo ponovno končali prav vse zastavljene naloge, zato smo z opravljenim lahko več kot zadovoljni. V letošnjem letu smo načrtovali že veliko stvari tudi za prihodnje leto. To leto nam je uspelo narediti nekaj več, kot smo v začetku leta planirali. Uspeli smo s cestami, ki smo jih planirali. To so: cesta Tušek–Gruškovec, cesta Milošič– Gradiški Hum, cesto Jerenec–Gruškovec–Kramberger–Brezovec, cesto Prašnički–Medribnik, cesto Kelc v Paradižu, cesto Jurgec–Gruškovec, cesto Gruškovec–Kader, cesto Žuran–Brezovec, cesto Kolednik–Bakušova graba–Brezovec, del ceste Meje–Adam. Podjetnikom smo pomagali z razpisom za gospodarstvo, prav tako smo pomagali kmetijskim gospodarstvom z razpisom za kmetijstvo. V letošnjem letu smo razpisali sredstva za subvencije malih čistilnih naprav. Uspeli smo še z nekaterimi projekti, kot je ureditev strešne kritine na prizidku šole Cirkulane. Šoli poskušamo omogočati razvoj in korak s časom, sodelujemo pri obdarovanju otrok za Miklavža in Božička, najeli smo drsališče za vse, ki si želijo zimskih radosti in druženja. Uredili smo nova okna in vhodna vrata na zdravstvenem domu. Sanirali in uredili smo tudi najnujnejša dela na nastalih plazovih v letošnjem letu, dokončno sanacijo pa bomo uredili prihodnje leto. Za prihodnost imamo cilje, ki so odvisni od tega, ali bomo uspeli na razpisih. Ponovno naj napišem, da čakamo še zadnje soglasje za ureditev stare večnamenske dvorane, kjer bi uredili kuhinjo in vse, kar k temu spada, z zunanjimi igrali oz. fitnes napravami, ki bi jih dobili sofinancirane iz LAS Haloze. Sami smo uspeli narediti vse, projekt je potrjen na skupščini LAS-a, čakamo še samo ministrstvo, da nam pove, ali je vse ustrezno. Žal se tukaj opazi, kako počasi potekajo taki procesi na posameznih ministrstvih in kako, žal, sama ministrstva zavirajo razvojne priložnosti občin. Ena izmed priložnosti je bil kupec gradu Borl, ki ga država žal ni želela prodati, sama pa nima strategije, kako z gradom upravljati. Upravljanje z vsemi stroški bi rado kulturno ministrstvo preneslo na občino Cirkulane, kjer pa ne vidimo niti minimalnih finančnih zmožnosti, da bi to lahko počeli. Za ureditev gradu je namreč potrebnih na desetine milijonov evrov, ki jih občina žal nima, prav tako pa jih nima država, še manj pa Društvo za oživitev gradu Borl. Le-to bi bilo brez finančnih bremen pripravljeno prevzeti upravljanje, vendar država takega upravljalca ne želi in ga zakonsko niti ne more utemeljiti. Prav tako smo ponovno prijavili na razpis kolesarsko stezo ob potoku Bela, za katero čakamo odgovor. Medij občine Cirkulane Foto: Črtica in druge zgodbe Najpomembnejši projekt za nas je obrtna cona v Dolanah, ki je praktično že začeta z odkupom zemljišč, pridobitvijo gradbenega dovoljenja in sprejetim OPPN-jem za obrtno cono. Tukaj prav tako čakamo po obrazložitvah, ki smo jih morali dodati, čeprav je dokumentacija popolna oz. ustrezna, na dokončno odločitev Ministrstva za gospodarstvo. To pa niso vse aktivnosti, ki jih kot občina peljemo, čeprav so te največje. Imamo še nekaj manjših, prav tako pomembnih zadev v zvezi z zdravstveno oskrbo nas, občanov občine Cirkulane. Smo v zaključni fazi pridobitve soglasja za zdravnika, ki bi v celoti deloval v zdravstveni ambulanti v Cirkulanah, se pravi, da bi imeli zdravnika v Cirkulanah 100 %. Prav tako smo v letošnjem letu poskrbeli za nekoliko veselejši december. Zdelo se nam je prav, ker smo imeli na razpolago vzeti v najem drsališče, kjer je po prvih ocenah veliko druženja otrok in odraslih. Otroci in odrasli imajo možnost učenja in drsanja na umetnem drsališču, ki je s pomočjo naših aktivnih društev zaživelo v polnem pomenu besede. Skoraj večina društev se je na sestankih odločila prevzeti del dogajanja in s tem prispevati k veselemu decembru. Tako se jim iskreno zahvaljujem za konstruktivnost, za gesto, ki so jo pokazali s sodelovanjem. Lahko rečem, da imamo zelo pridna društva, ki se lotijo tudi takih dogodkov, za katere še nimajo izkušenj, in jih kljub temu odlično izpeljejo. Velikokrat nam v okoliških sredinah zavidajo pripravljenost in aktivnost naših društev. Tako lahko kot župan tudi povem, da je financiranje naših društev iz proračuna povsem upravičeno. Ponovno lahko poudarim le to, da skupaj, župan, občinski svet in občinska uprava, delamo izrazito skupinsko za dobrobit občine, v kateri želimo spremeniti življenje vseh nas na bolje. Prepričan sem, da tudi Vi, spoštovane občanke in spoštovani občani, občutite enotno delo, ki se kaže v uspehih občine kot celote. V naslednjem letu nameravamo uresničiti ob uspehih na razpisih največji proračun v zgodovini obstoja občine Cirkulane. Sam proračun znaša slabih 3700,000,00€ prihodkov in 4100,000,00€ odhodkov. Razlika, ki je očitna, je pokrita iz ostanka sredstev v letošnjem letu, saj smo zelo preudarno gospodarili z denarjem, kajti vedeli smo, da je edino varčevanje v letošnjem letu ključ do uresničitve vseh projektov, ki si jih zastavljamo v prihodnjem letu. Občina Cirkulane 3 DECEMBER 2017 je tudi ena izmed občin, ki nima več kredita in je brez dolga, ki ga je imela ob graditvi večnamenske turistično-prireditvene dvorane, saj smo zadnji obrok kredita odplačali v mesecu novembru letošnjega leta. Trudimo se, da bo Direkcija za ceste uredila kolesarsko stezo od Bračičevega mosta do Levičnika, kjer bo urejeno tudi križišče. V naslednjem letu naj bi se pričela tudi obnova državne ceste proti Mejam, saj je na določenih mestih že prav nevarna. Seveda pa lahko dodam, da v sami državni politiki precej zaostajajo za tistimi obljubami, ki so bile dane pred volitvami. Z novimi starimi obrazi se enostavno ni dalo najti poti ali pa so se pokazale vse nesposobnosti politike, ki je na oblasti. Že velikokrat smo v naši državi nasedli frazi o novih obrazih, pa se je vedno v vsej zgodovini samostojne države pokazalo, da nam je zaradi tega šlo samo slabše. Vlada, z novimi obrazi že vse od začetka, ne ve, kaj in kako določene stvari izpeljati, od svojega začetka sploh ni operativna in v vseh letih svoje- ga delovanja ni storila skoraj nobenega pozitivnega premika. Sami člani koalicije ne verjamejo več v kakšen projekt, ki bi imel dolgoročno pozitivne posledice tako na gospodarstvo kot državo in državljane nasploh. Dela nesistematično, neorganizirano, zaradi tega se rezultati ne kažejo na področjih, ki so najbolj zaskrbljujoča. Na koncu se želim zahvaliti vsem, ki so kakor koli pripomogli k delu občine. Brez dela vsakega posameznika in njegovega prispevka razvoja občine v taki meri ne bi bilo. Pri tem se želim zahvaliti obema podžupanoma, občinskim svetnicama in svetnikom za njihovo konstruktivnost, prav tako pa članom komisij in odborov ter seveda občinski upravi. Brez njih ne bi nizali uspehov, ki jih beležimo. Vsem želim miren in vesel božič in srečno ter uspešno novo leto 2018. Obenem vas vabim, da se mi pridružite na ognjemetu in zdravici ob novem letu 2018 na drsališču v Cirkulanah. Župan Janez Jurgec Delovanje Občinskega sveta občine Cirkulane v obdobju od oktobra 2017 do decembra 2017 Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je v obdobju od oktobra 2017 do decembra 2017 sklical dve redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane. Na 19. redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je bila dne 9. 10. 2017, so svetniki potrdili Rebalans proračuna občine Cirkulane za leto 2017. Na isti seji so sprejeli Odlok o porabi proračunske rezerve. Svetniki so imenovali elektorja občine Cirkulane. Izvoljen je bil Anton Podhostnik. Seznanili so se s Polletnim poročilom o izvrševanju proračuna občine Cirkulane za leto 2017, s Poročilom nadzornega odbora o opravljenih nadzorih za leto 2015 ter Letnim nadzornim programom in Finančnim načrtom za leto 2017, seznanili so se z Letnim poročilom o izvedenih aktivnostih in načrtom dela za leto 2018 ZRS Bistre Ptuj, s Polletno realizacijo za leto 2017 OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, s Polletnim finančnim poročilom OŠ Cirkulane-Zavrč in s Polletnim poročilom o delu SOU SP za leto 2017. Občinski svetniki so na isti seji potrdili program dela in finančni načrt za leto 2018 za OŠ dr. Ljudevita Pivka ter sprejeli sklepe vlog občanov in drugih subjektov. KONEC NOVEMBRA JE BILA 20. SEJA OBČINSKEGA SVETA Na 20. redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je bila dne 30. 11. 2017, so svetniki sprejeli sklep, da se o predlogu Proračuna občine Cirkulane za leto 2018 opravi javna obravnava. Javna obravnava traja 15 dni od dneva objave. Potrdili so Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine Cirkulane za leto 2018, sprejeli so sklep o zagotovitvi sredstev za izgradnjo Urgentnega centra na Ptuju in Odlok o občinskem podrobnem prostorskem na4 Foto: Eva Milošič, Štajerski Tednik črtu za enoto urejanja prostora DO04 Dolane – gospodarska cona južno od proizvodnega območja. Na isti seji so svetniki potrdili Program dela Knjižnice Ivana Potrča za leto 2018, seznanili so se s Poročilom o opravljenih aktivnostih obrambe pred točo z letali za leto 2017 ter Poročilom o delovanju Regijske garancijske sheme za Podravje za obdobje od 1. 10. 2016 do 30. 9. 2017. Sprejeli so tudi sklep za odmero ceste ter sklep za kategorizacijo ceste. Na vseh sejah Občinskega sveta bo župan občine Cirkulane Janez Jurgec sproti obveščal svetnike o realizaciji sklepov Občinskega sveta in poteku aktualnih investicij v občini Cirkulane. Občinska uprava Medij občine Cirkulane DECEMBER 2017 POSLANSKI KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Cirkulane! Leto 2017 se počasi končuje. Smo v predbožičnem času, za mnoge najlepšem času v letu. Uživali bomo v soju prižganih lučk, številnih prireditvah, druženjih, stiskih rok ter raznolikih dobrotah. Je pa to tudi čas, ko premišljujemo o dogodkih in aktivnostih v iztekajočem se letu, in čas, ko v glavah snujemo cilje in izzive prihajajočega leta. Dogajanje v Državnem zboru je bilo v jesenskem času zelo pestro. Meseca oktober in november sta bila predvsem v znamenju proračuna za leti 2018 in 2019 ter nanju vezano zakonodajo. S proračunom ne morem biti zadovoljna, saj za obresti in ohranjanje socialnega miru namenjamo bistveno previsoke zneske, medtem ko premalo srestev namenjamo za investicije in razvoj, ki posledično pomenijo več delovnih mest in večjo blaginjo državljanov. Visoke obresti so sicer posledica visoke zadolženosti Slovenije, ki je najbolj narasla v obdobju 2009–2011, v obdobju Vlade Boruta Pahorja, ter v letu 2013 v času vlade Alenke Bratušek (zaradi sanacije slovenskih bank). V prihajajočih dveh letih bomo tako zgolj za obresti namenili okoli 850 mio € na leto, kar pomeni, več kot 9 % vseh prihodkov, ki jih dobimo v proračun. Verjetno si težko predstavljate, kaj bi takšen znesek pomenil za razvoj podpovprečno razvitih območij v Sloveniji, kamor spada tudi občina Videm. Če zgolj za predstavo izpostavim nekaj številk iz Proračuna 2018. Najprej na prihodkovni strani. Planirani prihodki skupno znašajo 9,67 milijard €. Največ iz naslova davkov na dohodek in dobiček (okoli 2 milijardi €) ter davkov na blago in storitve (skoraj 6 milijard €, od tega kar 3,6 milijarde € iz naslova davka na dodano vrednost in 1,6 milijarde € iz naslova trošarin). Večji del prihodkov je še s strani sredstev EU, in sicer se planira v višini 1,1 milijarde €. Seveda se na tem mestu lahko opravičeno vprašamo o realni višini Medij občine Cirkulane planiranih prihodkov, če vemo, da smo do danes od 3,2 milijarde € EU sredstev, ki jih imamo na voljo za črpanje, podpisali za 1,29 milijard € pogodb, povpračil s strani EU pa prejeli zgolj 69 milijonov €. S preprostimim besedami, do danes smo počrpali zgolj 2 % EU sredstev, ki jih imamo na voljo v finančni perspektivi 2014–2020. Vlada kot razloge za tako slabo črpanje navaja zaplete pri novi informacijski podpori ter zamude pri vpisovanju v informacijski sistem, torej to, za kar so sami odgovorni. Na odhodkovni strani je planiranih za 9,6 milijard € odhodkov. Od tega bomo, kot že omenjeno, kar 850 milijonov € namenili za obresti, 1,2 milijardi € za plače javnih uslužbencev, kar 5,25 milijard evrov za tekoče transfere (od tega 1,2 milijarde € za socialne in družinske prejemke, okoli 1,3 milijarde € dodatek iz proračuna za pokojninsko blagajno, nekaj manj kot 2 milijardi € za javne zavode). Ko gremo na investicijske odhodke, pa več ne govorimo o milijardah, temveč o skupnem znesku manj kot 900 milijonov €. Moram izraziti tudi veliko razočaranje, saj koalicija (SMC, SD in Desus) ni sprejela niti enega amandmaja, vloženega s strani opozicije. Sprejet ni bil niti moj amandma, ki bi v proračunih za leto 2018 in 2019 zagotovil letno 5 milijonov € finančnih sredstev za območje Haloz. Konec novembra smo v poslanski skupini SDS v zakonodajni postopek vložili predlog zakona, ki znižuje stopnjo DDV. Vlada Mira Cerarja je namreč v letu 2015 začasno višjo stopnjo DDV določila kot trajno pri 9,5 % in 22 %, čemur smo nasprotovali. Čas je za znižanje davkov, čas je da se DDV zniža na predkrizno raven, na 8,5 % in 20 %. Ob tem pa predlagamo tudi uvedbo dodatne znižane stopnje DDV v višini 5 % za izdelke, kot so: otroška oblačila in obutev, gasilska oprema, osnovni življenjski proizvodi, kot so kruh, sir, jajca, sadje in zelenjava, zdravila, medicinska oprema in pripomočki, knjižnična izposoja, otroške slikanice, stanovanjski in drugi objekti, namenjeni za bivanje, obnova in popravilo zasebnih stanovanj, storitve javne higiene, storitve domačega varstva, dobava vode, električne energije in plinskega ogrevanja. Spoštovani, prihaja praznični čas. Okrasite domove, obiščite prijatelje in sorodnike, specite dobrote ter si vzemite čas zase in za svoje najdražje. Želim vam blagoslovljen božič, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter lep skok v leto 2018. V letu 2018 pa obilo zdravja, miru, lepih trenutkov in pravih odločitev. Suzana Lep Šimenko, poslanka v DZ RS 5 DECEMBER 2017 Investicije občine Cirkulane v letu 2017 Občinska uprava občine Cirkulane je ob koncu leta 2017 pripravila obširni pregled dogajanja na področju investicij. V decembrski številki občinskega glasila predstavljamo vse aktualne naložbe, ki so veliko prispevale k napredku občine in h kvalitetnejšemu življenju občank in občanov. 1. JP 603021, JP 603081 CESTA JURGEC–GRUŠKOVEC Ureditev javne poti JP 603021 in JP 603081, v skupni dolžini 900 m. Izvedena je rekonstrukcija javne poti JP 603021, ki je bila v gramozni (makadam) izvedbi, in preplastitev javne poti JP 603021. Asfaltirano je vozišče v širini 2,7 m in urejeno je tudi odvodnjavanje padavinskih voda. Občina Cirkulane je na portalu javnih naročil dne 1. 3. 2017 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo je prispelo šest ponudb. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano ASFALTI d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 13, 2250 Ptuj. Vrednost investicije je znašala 67.762,00 EUR z DDV (23. člen ZFO-1= 64.009,97 € nepovratnih sredstev). Dela so potekala od 22. 5. 2017 do 31. 8. 2017. 2. DOVOZNA CESTA GRUŠKOVEC Ureditev javne poti JP 603821, v skupni dolžini 170 m. Izvedena je rekonstrukcija javne poti JP 603821, ki je bila v gramozni (makadam) izvedbi. Asfaltirano je vozišče v širini 2,7 m in urejeno je tudi odvodnjavanje padavinskih voda. Občina Cirkulane je na portalu javnih naročil dne 1. 3. 2017 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo je prispelo pet ponudb. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje PGGH d. o. o., Kosarjeva 4, 2000 Maribor. Vrednost investicije je znašala 17.692,00 EUR z DDV (23. člen ZFO-1= 15.281,78 € povratnih sredstev). Dela so potekala od 17. 5. 2017 do 17. 7. 2017. Cesta Jurgec–Gruškovec Dovozna cesta Gruškovec 3. JP 603711 GRADIŠČA IN JP 603661 GRADIŠČA MILOŠIČ–HUM Ureditev javne poti JP 603661 in JP 603711, v skupni dolžini 660 m. Izvedena je rekonstrukcija javne poti JP 603661, ki je bila v gramozni (makadam) izvedbi, in preplastitev javne poti JP 603711. Asfaltirano je vozišče v širini 2,7 m in urejeno je tudi odvodnjavanje padavinskih voda. Občina Cirkulane je na portalu javnih naročil dne 1. 3. 2017 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo je prispelo osem ponudb. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje CESTNO PODJETJE PTUJ d. d., Zagrebška cesta 49 A, 2250 Ptuj. Vrednost investicije je znašala 59.139,00 EUR z DDV (23. člen ZFO-1 = 48.474,56 € povratnih in 8.551,03 € nepovratnih sredstev). Dela so potekala od 5. 7. 2017 do 31. 8. 2017. Javna pot Gradišča Milošič–Hum 6 Medij občine Cirkulane DECEMBER 2017 4. CESTA MEDRIBNIK–TUŠEK Ureditev javne poti JP 602991, v skupni dolžini 770 m. Izvedena je rekonstrukcija javne poti JP 602991, ki je bila v gramozni (makadam) izvedbi. Asfaltirano je vozišče v širini 2,7 m in urejeno je tudi odvodnjavanje padavinskih voda. Občina Cirkulane je na portalu javnih naročil dne 1. 3. 2017 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo je prispelo šest ponudb. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje ASFALTI d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 13, 2250 Ptuj. Vrednost investicije je znašala 66.163,00 EUR z DDV (23. člen ZFO-1 = 45.084,66 € povratnih sredstev). Dela so potekala od 22. 5. 2017 do 31. 8. 2017. 5. CESTA MEJE ARBEITER Ureditev javne poti, v skupni dolžini 170 m. Izvedena je rekonstrukcija javne poti, ki je bila v gramozni (makadam) izvedbi. Asfaltirano je vozišče v širini 2,7 m in urejeno je tudi odvodnjavanje padavinskih voda. Občina Cirkulane je v skladu z 21. členom Zakona o javnem naročanju izbrala najugodnejšega ponudnika podjetje GMW d. o. o., Turjanci 26, 9252 Radenci. Vrednost investicije je znašala 14.990,00 EUR z DDV. Dela so potekala od 18. 9. 2017 do 31. 10. 2017. 6. CESTA MEJE ADAM Ureditev javne poti JP 603171, v skupni dolžini 250 m. Izvedena je rekonstrukcija javne poti, ki je bila v gramozni (makadam) izvedbi. Asfaltirano je vozišče v širini 2,7 m in urejeno je tudi odvodnjavanje padavinskih voda. Občina Cirkulane je v skladu z 21. členom Zakona o javnem naročanju izbrala najugodnejšega ponudnika podjetje GMW d. o. o., Turjanci 26, 9252 Radenci. Vrednost investicije je znašala 22.070,00 EUR z DDV. Dela so potekala od 18. 9. 2017 do 31. 10. 2017. Cesta Medribnik–Tušek Cesta Meje Arbeiter 7. CESTA BREZOVEC ŽURAN Ureditev javne poti JP 603171, v skupni dolžini 250 m. Izvedena je rekonstrukcija javne poti, ki je bila v gramozni (makadam) izvedbi. Asfaltirano je vozišče v širini 2,7 m in urejeno je tudi odvodnjavanje padavinskih voda. Občina Cirkulane je v skladu z 21. členom Zakona o javnem naročanju izbrala najugodnejšega ponudnika podjetje GMW d. o. o., Turjanci 26, 9252 Radenci. Vrednost investicije je znašala 22.707,00 EUR z DDV. Dela so potekala od 18. 9. 2017 do 31. 10. 2017. 8. JP 602921 CESTA BREZOVEC–KOLEDNIK Ureditev javne poti JP602921, v skupni dolžini 530 m. Izvedena je rekonstrukcija javne poti, ki je bila v gramozni (makadam) izvedbi. Asfaltirano je vozišče v širini 2,7 m in urejeno je tudi odvodnjavanje padavinskih voda. Občina Cirkulane je v skladu z 21. členom Zakona o javnem naročanju izbrala najugodnejšega ponudnika podjetje GMW d. o. o., Turjanci 26, 9252 Radenci. Vrednost investicije je znašala 40.594,18 EUR z DDV. Dela so potekala od 6. 11. 2017 do 8. 12. 2017. Medij občine Cirkulane Cesta Meje Adam 7 DECEMBER 2017 Cesta Brezovec Žuran Cesta Brezovec–Kolednik 9. PREPLASTITEV CESTE JP 603061–STAJAK Preplastitev javne poti JP60306, v skupni dolžini 300 m. Izvedena je preplastitev javne poti v širini 2,8 m. Občina Cirkulane je v skladu z 21. členom Zakona o javnem naročanju izbrala najugodnejšega ponudnika podjetje ASFALTI d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 13, 2250 Ptuj. Vrednost investicije je znašala 23.551,00 EUR z DDV. Dela so potekala od 1. 9. 2017 do 29. 9. 2017. 10. SANACIJA USADA NA JP 603621–Gradišča 138 Vrednost investicije: 4.829,00 EUR Preplastitev javne poti Stajak 11. NADVIŠANJE KAMNITE ZLOŽBE OB LC102151–Cirkulane–Gradišča (ŠTUHECOVA HOSTA) Vrednost investicije: 13.404,00 EUR Sanacija usada 8 Medij občine Cirkulane DECEMBER 2017 12. NAMESTITEV NADSTREŠKOV NA AVTOBUSNIH POSTAJALIŠČIH BORL IN DOLANE Vrednost investicije: 11.693,70 EUR 13. OBNOVA STREHE OŠ CIRKULANE Vrednost investicije: 16.232,51 EUR 14. MENJAVA OKEN NA ZDRAVSTVENEM DOMU CIRKULANE Vrednost investicije: 9.454,40 EUR 15. NADSTREŠEK VRTEC CIRKULANE Vrednost investicije: 2.381,44 EUR 16. EKO OTOK PRI OŠ CIRKULANE Vrednost investicije: okrog 4.000,00 EUR Namestitev nadstreškov na avtobusnih postajališčih Borl in Dolane Menjava oken ZD Cirkulane Obnova strehe OŠ Ekološki otok pri OŠ Medij občine Cirkulane Vrtec Cirkulane 9 DECEMBER 2017 Vzdrževanje občinskih cest v letu 2017 Vzdrževanje občinskih cest se opravlja na naslednjih površinah: – Na občinskih cestah, ki so po odloku o kategorizaciji občinskih cest v občini Cirkulane kategorizirane kot lokalne ceste in kot javne poti. – Na javnih površinah – pločnikih, intervencijskih poteh, avtobusnih postajališčih, parkiriščih in drugih površinah za pešce in za prevozna sredstva. Ceste morajo biti vzdrževane tako, da je omogočen varen promet na njih, da se ohranijo ali izboljšajo njihove prometne, tehnične in varnostne lastnosti, da se skupaj z okoljem zaščitijo pred škodljivimi vplivi cestnega prometa ter ohranjajo urejen videz. Dela rednega vzdrževanja so: pregledniška služba, redno vzdrževanje prometnih površin, redno vzdrževanje bankin, redno vzdrževanje odvodnjavanja, redno vzdrževanje brežin, redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme, strojno ali ročno krpanje vozišč, obnova talnih označb, obnova makadamskih vozišč, obnova odvodnjavanja, manjša popravila objektov, zamenjava vertikalne signalizacije, popravilo varnostnih ograj. Občina Cirkulane je na podlagi javnega razpisa 29. 11. 2012 podpisala koncesijsko pogodbo za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin na območju občine Cirkulane s Cestnim podjetjem Ptuj d. d.. V letu 2017 smo zraven osnovnega letno-zimskega vzdrževanja občinskih cest izvedli še: – Sanacijo linijskih razpok na lokalni cesti LC 456251-Leskovec-Cirkulane v skupni dolžini 2200 m; – Čiščenje obcestnih jarkov in bankin ob LC 456251-Leskovec-Cirkulane, JP 603311-Cirkulane-Medribnik, LC 102141-Pristava-Žutec, JP 603401Mali Okič in JP 603291-Medribnik; – Profiliranje in gramoziranje kategoriziranih makadamskih vozišč po neurju 23. 6. 2017; – Sanacija plazov in usadov na kategoriziranih občinskih cestah po močnem deževju 19. 9. 2017; 10 – Obnova talnih označb na območju OŠ in vrtca; – Postavitev jeklene varovalne ograje v skupni dolžini 268 m ob JP 603273-Paradiž, JP 603582 Gradišča, LC 102152-Gradišča, JP 603641-Gradišča, LC 102111-Medribnik-Brezovec, JP 602951-Brezovec, JP 602981-Gruškovec, JP 603461-Veliki Okič in JP 603273; – Sanacija mrežastih razpok na JP 603271-Paradiž, LC 102111-Medribnik-Brezovec, JP 603331-Pohorje, JP 603131-Gruškovec 8a, LC 102092-Veliki Vrh, LC 102121-Medribnik-Pohorje, JP 603311-Cirkulane-Medribnik, LC 102181-Mali Okič-Slatina, LC 456231-Soviče-Cirkulane, JP 603551-Slatina in LC 102081-BorlZavrč; – Postavitev prometne signalizacije in opreme: • PZ 2102 (ustavi STOP) ob JP 603661-Gradišča; • PZ 3204 (slepa cesta) ob JP 602901-Brezovec in ob JP 602841-Veliki Vrh; • P Z 11201 (prometno ogledalo) ob JP 602901-Brezovec, LC 102081-Borl-Zavrč, LC 456231-Soviče-Cirkulane, JP 603271-Paradiž, LC 102121-Medribnik-Pohorje-2 kom in zamenjava poškodovanega ogledala ob LC 456251-Leskovec-Cirkulane. ZIMSKA SLUŽBA Zimska služba obsega dejavnosti in opravila, ki so potrebna za zagotavljanje prevoznosti ceste in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica in drugo) lahko ovirano ali ogroženo normalno odvijanje prometa in pri tem prihaja do odstopanj od sicer zagotovljenih tehničnih lastnostih ceste. V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta, oziroma v obdobju trajanja zimskih razmer, se ceste vzdržujejo v skladu z izvedbenim programom zimske službe. Vse ukrepe v zvezi z zimsko službo je potrebno opraviti pravočasno in v Foto: Rado Škrjanec skladu s Pravilnikom o rednem vzdrževanju cest (Uradni list RS, št. 38/16), kjer so določeni minimalni standardi vzdrževanja cest, s čimer je usklajen Program rednega in zimskega vzdrževanja v občini Cirkulane 2017/2018. V zimskih razmerah je potrebno upoštevati naslednje: – V skladu s predpisi so naše ceste, opredeljene po prednostnih razredih za vzdrževanje v zimskih razmerah. – Pomembnejše lokalne ceste na katerih se mora zagotoviti prevoznost med 5. in 22. uro, so ceste, po katerih poteka promet med deli cest v občini oziroma med občinami in po njih poteka tudi avtobusni, šolski prevoz; na teh cestah so možni zastoji do 2 ur. – Ostale lokalne ceste naj bi bile prevozne med 7. in 22. uro. Tudi tu so ravno tako možni krajši zastoji, v primeru močnega sneženja so možni zastoji do enega dne. – Javne poti, deli cest, ki potekajo po obrobju naselij so v nižji kategoriji, zato so možni zastoji do enega dne, v primeru močnega sneženja so možni večdnevni zastoji. – Parkirišča in pločniki so glede na upoštevanje krajevnih potreb spluženi do enega dne, v primeru močnega sneženja do več dni. – Med 22. in 5. uro so možni zastoji oziroma so ceste prevozne z zimsko opremo (zimske pnevmatike in po potrebi verige). DEŽURNA TELEFONSKA ŠTEVILKA KONCESIONARJA ZA IZVAJANJE ZIMSKE SLUŽBE JE 02 / 788 08 26. Medij občine Cirkulane DECEMBER 2017 Male komunalne čistilne naprave Ministrstvo za okolje in prostor je v letu 2010 za celotno območje države izdelalo Operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017). V njem so definirana območja poselitve (aglomeracije), v katerih je gostota poselitve in število prebivalcev dovolj velika, da so občine dolžne zgraditi javne kanalizacijske sisteme. Na vseh preostalih območjih, kjer javne kanalizacije ne bo izvedene, so lastniki objektov dolžni zagotoviti ustrezno čiščenje komunalnih odpadnih vod z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN) ali izjemoma v izrednih primerih z nepretočnimi greznicami na praznjenje. Konec leta 2015 je začela veljati še Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015). V njej je nekoliko spremenjen način določanja poselitev (aglomeracij), zaradi tega Ministrstvo za okolje in prostor že pripravlja nov revidiran Operativni program, ki pa za občino Cirkulane ne prinaša bistvenih sprememb. MKČN so naprave za čiščenje komunalnih odpadnih voda iz enega ali več objektov, najpogosteje do velikosti 50 PE (1 PE je onesnaženje komunalne odpadne vode, ki ga povzroči en prebivalec). Te naprave, razen redkih izjem, niso sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja, zato po izvedbi in zagonu z napravami upravljajo lastniki, lahko pa se upravljanje prenese na druge fizične ali pravne osebe. Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda je dolžan voditi evidence izvedenih MKČN ter zagotoviti odvoz in prevzem presežnega blata iz MKČN najmanj enkrat na tri leta. Prav tako mora na svojem območju vsako MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, pregledati enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev. Postopek izvedbe pregleda MKČN, ki je istočasno tudi osnova za znižanje okoljske dajatve, poteka na naslednji način: Medij občine Cirkulane • Lastnik oz. upravljavec MKČN (v nadaljevanju: naročnik) izpolni obrazec Poročilo o pregledu MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in ga posreduje na naslov: Komunalno podjetje Ptuj d. d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj. Izpolnjen obrazec služi kot vloga za izdelavo pregleda MKČN. • Naročnika kontaktiramo in se dogovorimo o terminu ogleda MKČN in odvzema vzorca. Termin ogleda je možen v rednem delovnem času, med 7. in 15. uro, glede na predhodno uskladitev termina. • Na terenskem ogledu preverimo evidenco o MKČN in izpolnimo manjkajoče podatke, obratovanje in vzdrževanje MKČN ter način odvajanja komunalne in padavinske vode. Iz iztoka oz. naknadnega usedalnika odvzamemo vzorec za laboratorijsko preskušanje. • Po opravljenem terenskem ogledu naročnik s podpisom potrdi opravljeno storitev. • Na podlagi pridobljenih podatkov iz evidence o MKČN in poročila o kemijskem preskušanju izvajalec izdela Poročilo o pregledu MKČN. Če je Poročilo o pregledu MKČN skladno, kar pomeni, da je MKČN vzdrževana, pravilno obratuje in so parametri iztoka v okviru predpisanih vrednosti, se naročniku od dneva izdelave Poročila o MKČN in tudi Poročila o prvih meritvah obračuna znižana okoljska dajatev. Okoljsko dajatev se zniža za 90 %. V primeru, da temu ni tako, naročnik ni upravičen do znižanja okoljske dajatve. Na pobudo izvajalcev javne službe zaradi težav, vezanih predvsem na izbiro in vgradnjo MKČN, ki niso izkazovale skladnosti s predpisanimi standardi, je Zbornica komunalnega gospodarstva, ki deluje v okviru GZS, delovna komisija za kanalizacijo – sekcija za tehnične standarde, pristopila k pripravi seznama MKČN do 50 PE, ki izkazujejo ustrezno skladnost. Sam seznam se sproti dopolnjuje in ni izključujoč, služi pa kot pomoč tako izvajalcem javne službe pri izvedbi pregledov MKČN, kot tudi samim kupcem pri izbiri ustreznega ponudnika MKČN. Za uspešno čiščenje komunalnih odpadnih voda se v večini MKČN uporablja aerobno biološko čiščenje. Delovanje takih naprav je zelo podobno delovanju večjih javnih čistilnih naprav, oboje pa posnema proces biološkega samočiščenja v naravi, kjer se organske snovi s pomočjo mikroorganizmov razgradijo. Samočiščenje vod v naravi imenujemo tudi samočistilna sposobnost rek in jezer. V bazenih in prekatih bioloških čistilnih naprav, kjer se čisti odpadna voda, se vzdržuje visoka koncentracija mikroorganizmov. Mešanico odpadne vode in mikroorganizmov v čistilnih napravah imenujemo aktivno blato. Sestoji iz množice mikroorganizmov (bakterij, gliv, protozojev, praživali, kotačnikov, glistic …), ki jim odpadna voda predstavlja vir hrane za preživetje in razmnoževanje. Mikroorganizmi so lahko v bioloških delih naprave prosto plavajoči oziroma razpršeni ali pritrjeni na različnih nosilcih biomase. V dele bazenov, kjer se aktivno blato zadržuje, se glede na tip naprave na različne načine vpihuje zrak. S tem mikroorganizmom zagotovimo dovolj kisika za proces aerobnega razgrajevanja. Rezultat aerobnega procesa čiščenja je razkroj organskih snovi in s tem očiščenje odpadne vode. Postopki čiščenja v MKČN si običajno sledijo v treh fazah: mehansko čiščenje trdnih delcev, ki se v MKČN najpogosteje doseže v usedalnih bazenih, biološko čiščenje v prezračevalnih bazenih, kjer se odpadna voda pomeša z aktivnim blatom in kjer se v mešanico odpadne vode in mikroorganizmov vpihuje zrak, naknadno usedanje, kjer se aktivno blato loči od očiščene vode. Tehnologije delovanja bioloških čistilnih napravah so različne, v posameznih primerih lahko nekoliko specifične. Večina naprav je tipskih, kjer se MKČN proizvajajo serijsko pri proizvajalcih, ra11 DECEMBER 2017 stlinske čistilne naprave pa se lahko nekoliko prilagajajo razmeram na terenu. Dve trenutno najpogosteje uporabljeni tehnologiji pri tipskih MKČN sta: – pretočne MKČN, pri katerih se voda kontinuirano pretaka od prvega do zadnjega prekata, v vsakem prekatu pa poteče ena od zgoraj naštetih faz čiščenja, – MKČN s SBR tehnologijo (sekvenčni biološki reaktor), kjer v zgolj dveh prekatih potečejo vse tri osnovne faze biološkega čiščenja. Čiščenje se izvede v štirih ločenih ciklih, ki se zvrstijo v poljubno nastavljivih intervalih, nastavljeni cikli in intervali pa se nato neprestano ponavljajo. V prvem ciklu v prvo komoro doteka sveža odpadna voda. Tukaj se z usedanjem odpadna voda mehansko očisti. Sledi prečrpavanje v drugo komoro, kjer si nato sledijo v nastavljenih časovnih intervalih cikli prezračevanja, mirovanja oziroma naknadnega usedanja, in na koncu črpanje očiščene vode v iztok iz naprave. V obeh osnovnih tehnologijah tipskih naprav se del posedenega blata po naknadnem usedanju vrača ali v biološko čiščenje ali v mehansko čiščenje. Za vsako čistilno napravo odpadnih voda je pogoj za dobro delovanje ustrezna kvaliteta odplak, ki na napravo priteka po kanalizacijskih priključkih iz stanovanjskih objektov. V MKČN se ne čisti padavinskih voda, kakor tudi ne odpadnih voda iz kmetijskih dejavnosti. V samih gospodinjstvih moramo biti pozorni, kaj izlivamo v kanalizacijo, in že takoj ob uporabi izločiti snovi, ki sodijo v biološke, komunalne ali celo posebne odpadke in ne v odpadne vode. Previdni moramo biti tudi pri uporabi čistil, kjer ne smemo pretiravati v količinah in pogostosti uporabe. Agresivna čistila v večjih količinah lahko pomorijo mikroorganizme, s tem pa se čiščenje na biološki napravi povsem prekine. Ob upoštevanju zgoraj navedenega se moramo še zavedati, da vsaka naprava potrebuje nadzor, spremljanje obratovanja in skrb lastnika za optimalno obratovanje. Šele ob izpolnjevanju vseh naštetih pogojev lahko od MKČN pričakujemo efekte, kot jih proizvajalci obljubljajo, s tem pa dosežemo osnovni cilj vgrajevanja MKČN, to je varovanje okolja, v katerem živimo. Komunalno podjetje Ptuj Aktivnosti VO Gradišča Zaradi spleta okoliščin je bil v letošnjem letu VO Gradišča na novo izvoljen. Z delom smo pričeli 25. maja letos. V letošnjem letu smo imeli nekaj sestankov, na katerih smo planirali delo vaškega odbora v tekočem letu. Kot prva večja aktivnost v letošnjem letu je bilo sodelovanje na vaških igrah v Cirkulanah. Uspelo nam je sestaviti ekipe tekmovalcev in privabiti navijače, da so sodelovali na dogajanju na stadionu v Cirkulanah. Ob veselem druženju smo se zelo zabavali, razvijali smo različne taktike, kako premagati nasprotne ekipe, in se do solz nasmejali. Bili smo kar uspešni, saj smo dosegli dva pokala. Ženske so osvojile tretje mesto na turnirju v odbojki na mivki, moški pa so se odlično odrezali v malem nogometu, saj so zasedli tretje mesto. Še enkrat hvala vsem tekmovalcem, ki so sodelovali v igrah, in vodjem, ki so pripravili ekipe. Naslednje leto se bomo ponovno družili na vaških igrah. Druženje na vaških igrah. 12 (Foto: Zvonko Arnečič) V okviru VO smo pristopili k ureditvi in gramoziranju določenih odsekov cest ter postavitvi obcestnih varnostnih ograj na našem območju. V mesecu novembru smo po dolgem času organizirali srečanje Gradiščanov. Srečanje smo imeli v nedeljo popoldan na nekdanjem kmečkem turizmu Emeršič. Ob krajšem kulturnem programu smo se veselo družili in klepetali ob dobrotah izpod spretnih rok domačinov, ki so poskrbeli, da nihče ni ostal lačen in žejen. Gospodinje so s seboj prinesle številne dobrote in tudi dobra kapljica ni manjkala. Da nas ni zeblo, je gospodar zakuril v peč, kasneje pa nas še povabil v klet. Dan smo zaključili v veselem vzdušju z obljubo, da srečanje kmalu spet ponovimo. V prihodnje si želimo, da bi se srečanja udeležilo še večje število krajanov, da se bolje spoznamo. Za VO Gradišča: Suzana Arnečič Zamuda Srečanje Gradiščanov, november 2017. (Foto: Suzana A. Z.) Medij občine Cirkulane DECEMBER 2017 Čarobni svet vile Bele in drsališče v Cirkulanah Ideja o umetnem drsališču se je porodila iz želje, da v občini našim otrokom približamo in zagotovimo možnost, da v domačem kraju – ne da bi se bilo treba kam odpeljati – doživijo svet drsanja. Ker so otroci naše največje bogastvo, smo jim v decembrskem času pripravili prav posebno presenečenje – da bi naši otroci, mladostniki pa tudi odrasli izkusili doživetje drsanja na prostem in se ne nazadnje naučili tudi drsati. Želimo si, da bi se v decembru ljudje ponovno, kot so se že v preteklosti, več družili med seboj, se pogovarjali in veselili. Decembrski čas je tudi čas pričakovanja veselih dogodkov, zato bomo ob drsališču izvedli veliko prireditev in aktivnosti. K sodelovanju smo povabili tudi društva, vaške odbore, domačo šolo in vrtec. Projekt drsališča smo poimenovali Čarobni svet vile Bele. Ime vila Bela smo izbrali zato, ker teče skozi našo občino potok Bela, zaradi potoka Bela pa prebivalce na tem območju širše poznajo tudi kot Belane. K sodelovanju v projektu drsališča smo povabili tudi donatorje in sponzorje. Ti so se v velikem številu odzvali povabilu, tako da bomo na ta način lahko izvedli številne dodatne prireditve, npr. šolo drsanja, animacijo za otroke in podobno. Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem donatorjem in sponzorjem, da smo lahko uresničili idejo postavitve drsališča v Cirkulanah. Pri tem projektu sodelujejo Društvo za oživitev gradu Borl, Turistično društvo Cirkulane, Radioklub Cirkulane in Klub Halonga, Športno društvo Cirkulane, Kulturno društvo Cirkulane, PGD Cirkulane in Društvo gospodinj Cirkulane ter Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze. Dogodki bodo potekali od 1. decembra 2017 do 7. januarja 2018 predvidoma vsak petek, soboto in nedeljo med 17. in 21. uro, razen v nedeljo od 16. do 20. ure. Za program aktivnosti v določenem tednu skrbijo posamezna društva, ki bodo poskrbela tudi za »kuhančka« in topel čaj. V teh terminih bodo potekali animacijski program predvsem za otroke in šola drsanja za vse udeležence ter društvena dogajanja v njihovi režiji (predstavitve, nastopi, razstave idr.). Drsališče je namenjeno vsem generacijam, zato vse lepo vabimo, da se udeležite dogodkov ob drsališču v predvidenih terminih v čim večjem številu. Občina Cirkulane Barbarno 2017 Zgodilo se je že 10. zapovrstjo, da je grof Jurij Friderik Sauer iz omare vzel svoje svečano oblačilo, ki ga obleče samo takrat, ko v Cirkulanah praznujemo god naše farne zavetnice sv. Barbare. Žal se mu tokrat zaradi bolezni ni pridružila grofica Marija Barbara Sauer. Kot nalaga že tradicija, je tudi tokrat med nas prispel s kočijo in številnim spremstvom ter nato prisostvoval Medij občine Cirkulane pri maši, ki jo je vodil nadškof Alojz Uran. Grof Sauer je izkoristil sončno vreme in pozdravil potomce svojih podanikov, nato od gospodinj in vinogradnikov prejel vsakoletne obvezne dajatve ter se sprehodil med stojnicami na trgu. Naša grof in grofica vsako leto gostita tudi visoko družbo. Letos se je povabilu odzvala plemenita princesa Janja Breuner iz Muretincev s spremstvom, čigar član je bil tudi dvorni norček, ki je popestril program in nasmejal tako male kot velike. Ker se je med tem dopoldne prevesilo v popoldne, smo svojo lakoto lahko potešili ob odličnih kurjih bedrcih, mlincih in »začijeni tívi«. V zaključnem delu dogodka so člani DgB, mag. Martin Prašnički, Sonja Golc in Mira Petrovič, predstavili nekaj zanimivih lokalnih zgodb, ki se nam razkrivajo ob zbiranju in študiju ohranjenega gradiva. V kulturnem programu so nastopile ljudske pevke, Sestre Kopinske, članice Kulturnega društva Cirkulane, poustvarjalke ljudskega pevskega izročila. Skupaj pa smo si ogledali dopolnjeno razstavo Podobe Cirkulan z okolico v 19. in 20. stoletju. Martina Haring Foto: Mira Petrovič, Tatjana Mohorko 13 DECEMBER 2017 Razstava Podobe Cirkulan V Društvu za oživitev gradu Borl smo v sodelovanju s Turističnim društvom Cirkulane v sklopu letošnjega martinovanja pripravili razstavo Podobe Cirkulan v 19. in 20. stoletju, ki smo jo ob Barbarnem ponovno postavili na ogled. Kakor je že navada ob Barbarnem, smo se po zaključenem dogajanju na prostem v večnamenski dvorani zbrali ljubitelji lokalne zgodovine in kulturne dediščine. Skupaj smo si ogledali razstavo in prisluhnili izbranim lokalnim zgodbam, ki se razkrivajo ob zbiranju gradiva in podatkov o naših krajih in ljudeh. Mira Petrovič je v uvodni predstavitvi pokazala nekaj Utrinek z razstave. Foto: Jernej Golc utrinkov iz ohranjenih zbirk fotografij, ki smo jih uspeli kumente, ki pričajo o njej, ob identificirati doslej. Ob tem tem pa zabeležimo tudi spoje opozorila na pomen hrammine in popišemo vsebino be in varovanja dokumentov Društvo za oživitev gradu Borl vabi vse, ki hranijo in slikovnega gradiva, ki ga fotografij, dokler imamo še stare fotografije Cirkulan ali okoliških vasi, da omogohranimo v svojih družinskih koga vprašati. V skupno začijo njihovo skeniranje in tako prispevajo v našo skukladnico spomina pa lahko arhivih. Če je gradivo, ki ga pno zakladnico spominov. Kontakt: Društvo za oživihranijo javne ustanove, varno prispevamo tako, da te dokutev gradu Borl, grad.borl@gmail.com, tel. 02 795 32 00. spravljeno, pa so zasebni armente delimo z drugimi, tudi hivi pogosto v nevarnosti, da preko projekta digitaliziranja bodo za vselej izginili. Razlogi za to so različni, med njimi pa gradiva, ki ga izvaja Društvo za oživitev gradu Borl. je večkrat neosveščenost lastnikov, ki dokumentov ne cenijo Sonja Golc je predstavila zgodbo o Cvetkovem mlinu na in jih prepustijo propadu ali celo zavržejo. Poudarila je, kako Borlu, ki je deloval približno med leti 1943–1953. To je ena pomembno je, da cenimo lastno preteklost in varujemo do- od zgodb, ki smo jih zapisali ob zbiranju gradiva in pogovo14 Medij občine Cirkulane DECEMBER 2017 rih z ljudmi. Na primeru analize izbrane fotografije je spregovorila tudi o pomenski večplastnosti starih fotografij, na katerih lahko najdemo informacije z mnogih področij raziskovanja, odvisno pač od tega, kar na njih iščemo oz. vidimo. Mag. Martin Prašnički je predstavil svoje raziskovalno delo in podatke, ki jih je na prošnjo slovenjegraškega muzeja zbral o doslej malo znanem Martinu Emeršiču (1861–1941) – Šukovem Tinču, mizarju in rezbarju iz Sv. Barbare, ki je nekaj izjemnih kosov pohištva izdelal tudi za župnika in zbiralca Jakoba Sokliča in so ohranjeni v Sokličevi zbirki v Koroškem pokrajinskem muzeju. Na terenu med domačini je identificiral tudi nekaj ohranjenih mojstrovin, ob čemer se nadeja še novih odkritij. Ob koncu programa smo si zbrani ogledali razstavo Podobe Cirkulan v 19. in 20. stoletju, katere avtorici sta Sonja Golc in Mira Petrovič. Na ogled smo postavili digitalizirane kopije upodobitev naših krajev, ki jih hranijo posamezniki in različne javne ustanove. To so stare razglednice, fotografije in druge upodobitve Cirkulan in okoliških vasi, s pomočjo katerih lahko spremljamo razvoj kraja, pomembne stavbe ter utrinke iz družabnega življenja vse tja do konca 70-ih let 20. stoletja. Med upodobitvami je najstarejša Lederwascheva freska iz cerkve sv. Barbare iz leta 1819, ki je tudi najstarejša znana upodobitev Cirkulan. Na ogled so tudi najstarejše razglednice Cirkulan s preloma 19. v 20. stoletje, fotografije pomembnih stavb v Cirkulanah, npr. mogočne stavbe starega župnišča iz leta 1952, ki ga danes ni več. Zanimive so tudi slike šole, Rajherjeve hiše, pa stavba t. i. Žigovega in pogled na to, kako so se nekatere precej spreminjale skozi čas, druge pa skoraj nič. Seveda nismo mogli čisto mimo Borla, ki ga predstavljamo z nekaj upodobitvami (od mnogih, ki jih hranimo) ter zanimive posnetke drugih stavb v Dolanah, zlasti območja ob borlskem mostu, ki se je ob izgradnji novega mostu leta 1978 popolnoma spremenilo. Na tokratni razstavi sta se avtorici odločili predvsem za prikaz podobe Cirkulan in pomembnejših stavb, kljub temu pa lahko na posameznih fotografijah pred temi stavbami opazujemo tudi prizore iz družabnega življenja. Na razstavi je tako na ogled več zelo zanimivih posnetkov, ki so nastali ob priliki posvečenja novih zvonov pri sv. Barbari v Halozah in jih je blagoslovil lavantinski škof Andrej Karlin 2. septembra 1923. Vsem, ki ste z zanimanjem prisluhnili zgodbam o naših krajih in ljudeh, si ogledali razstavo in v klepetu z nami delili svoje spomine, se lepo zahvaljujemo. Hvala tudi ljudskim pevkam Sestram Kopinskim, članicam Kulturnega društva Cirkulane, ki so z ljudsko pesmijo poskrbele za prijeten uvod v dogajanje. Mira Petrovič Ni več časa, res, ni ga več Pred leti sem pisal v občinskem glasilu, da je še čas, da poskušamo ohraniti staro tipično »cimprano« viničarijo v Malem Okiču. Danes nam hiška kaže zelo klavrno podobo in se je ne da več rešiti. Okoliščine so takrat bile pač take, da se ni dalo. Problem sta bili cena in lastništvo, pa tudi volje je bilo verjetno premalo. Ena najlepših hišk, s katero smo se ponašali na koledarjih in naslovnicah glasil, tudi umetniki so jo slikali, se je porušila pred našimi očmi. Na naslovnici glasila ob hiši bujno cvetijo vrtnice. Takrat sem napovedoval, da po hiški tudi vrtnic več ne bo. Hiša je porušena, vrtnica pa še naprej cveti. Ali ta cvet kljubuje času in nam sporoča, da je še upanje? Če ne za to hiško, pa mogoče za katero drugo. Mogoče je pa danes pravi čas, da storimo nekaj, kar smo dolžni sebi, svojim otrokom in vnukom. Ohraniti moramo nekaj, s čimer se bomo lahko pokazali svetu, kje so se rodili, delali in se veselili naši predniki, ki so v velikem številu zapustili svoje domove in si poiskali Medij občine Cirkulane Cimprača pred leti, ko smo jo še predstavili na naslovnici našega občinskega glasila. drugje boljši kos kruha. V naši občini je še kar nekaj domačij v različnem stanju in so obsojene na propadanje. Propada nam del naše biti, naših navad in naše kulture. O narodu, Cimprača danes, ko je klonila času in kaže klavrno podobo. Foto: Arhiv Bratušek ki ima slab odnos do svoje kulture, pa imamo svoje mnenje. Čez nekaj let ne bomo imeli več česa obnavljati. Občinski svet je skupaj z županom razumel želje in potrebe ter v proračunu za leto 15 DECEMBER 2017 2018 že namenil nekaj sredstev za odkup ali obnovo te domačije. Odbor sedaj pospešeno išče primeren objekt, ki bo tudi dostopen in ga bo mogoče prevzeti ali odkupiti. V Turističnem društvu Cirkulane in Društvu za grad Borl smo pripravljeni pomagati pri obnovi domačije. Računamo tudi na vašo pomoč. Pozneje bomo potrebovali tudi opremo, orodja in pripomočke domače obrti, ki so pospravljeni nekje na podstrešjih, skednjih in kolarnicah. Prosimo, ne zavrzite tega bogastva. Ne pozabite na vrtnico, ki nam sporoča, da je še upanje. Predsednik Odbora za negospodarstvo in družbene dejavnosti: Zvonko Bratušek Z donacijo smo začeli veseli december Člani društev, Društvo za oživitev gradu Borl, Turistično društvo Cirkulane, Radioklub Cirkulane in Klub Halonga, smo v prvem terminu »dežurali« na drsališču, ki ga je v Cirkulanah postavila Občina Cirkulane. Več kot 20 naših članov je od 1. 12. do 3. 12. 2017 prostovoljno kuhalo čaj, vino, peklo palačinke in izdajalo drsalke. Ves material in hrano so donirali člani navedenih društev. Vsi so tudi opravili vsa dela prostovoljno. Vse dobrote smo tudi brezplačno razdelili. Za čaj, vino in palačinke smo zbirali le prostovoljne prispevke. Veseli smo bili, da smo polepšali dan veliko otrokom, ki so Foto: Jernej Golc prišli na drsanje, potem pa so dobili še čaj in palačinko. Polepšali smo ga tudi staršem, ki so spremljali otroke. Zbrali smo 873,72 EUR. Veseli smo prijaznega in velikodušnega odziva. Ker smo društva prostovoljne organizacije, ki ne stremimo za zaslužkom, ampak želimo vsak v svoji dejavnosti narediti nekaj dobrega, smo našli tudi pot, da vsi skupaj naredimo nekaj dobrega še za druge. V društvih smo veseli, radi se družimo in zabavamo, pa tudi delamo. Zavedamo pa se, da v teh decembrskih prazničnih dneh nimajo vsi možnosti, da bi se veselili. Zato smo se odločili, da razveselimo nekoga od njih. In to so naši otroci. DENAR NA MIKLAVŽEVO DONIRALI V DOBRODELNE NAMENE 5. decembra 2017, na Miklavževo, smo denar donirali v dobrodelne namene. Polovico zneska 431,37 EUR smo tako nakazali na Šolski sklad šole Cirkulane, drugo polovico 431,37 EUR pa na Karitas Cirkulane. Na oba prejemnika apeliramo, da sredstva namenijo za naše otroke. Za tiste, ki nimajo vseh osnovnih dobrin, ki se nam zdijo povsem običajne. Želimo, da se sredstva namenijo za nakup toplih oblačil, šolskih potrebščin ali kakšnih drugih zadev, ki jih otroci in njihove družine potrebujejo. Vsem skupaj želimo veselo decembrsko rajanje in srečno v novem letu 2018. Sonja Golc v imenu članov vseh štirih društev Na cirkulanski oder prihajajo Korenčkovi Kako hitro čas beži. Še pred kratkim smo se skrivali pred popoldansko pripeko in iskali hladne osvežitve, sedaj pa se zavijamo v bunde in šale ter stiskamo k topli peči. Zdi se, da je bilo včeraj, ko smo s stiskom rok želeli vse dobro v tem letu, zdaj pa nas samo še nekaj dni loči od njegovega zaključka, 16 ko bomo spet odpirali šampanjec in si izmenjevali dobre želje. In vrtiljak novih 365 dni se bo spet zavrtel, za ene bolj, za druge manj srečno. Zadnji meseci v letu so že po tradiciji čas, ko podeželske dramske skupine snujejo nove predstave. Sredi novem- bra smo tudi cirkulanski gledališčniki zavihali rokave in pričeli z delom. Ker se je dosedanje sodelovanje s Tončkom Žumbarjem izkazalo za zadetek v polno, smo sklenili z njim nadaljevati. Glede na razpoložljive moči se je režiser odločil za uprizoritev njegove komedije Korenčkovi. Medij občine Cirkulane DECEMBER 2017 Že na začetku vaj smo naleteli na prvo težavo. Medtem ko je bilo mladih moči več kot dovolj, nam je primanjkovalo odraslih igralcev. Kljub temu da je glavno vlogo očeta Korenčka prevzel sam režiser (Še dobro, da je taisto vlogo pred kratkim odigral na velikonedeljskem odru.), se igralski ansambel le počasi kompletira in v trenutku nastajanja tega članka še ni popoln. A ker gre za manjše vloge, ni strahu, da slej ko prej ne bi zapolnili tudi teh vrzeli. Ne pravijo zaman, da iz malega raste veliko. Naša dramska skupina je živ dokaz za to. Ko smo pred dvema sezonama po nekajletnem zatišju spet pripravili premiero, je dogajanje na odru zapletalo in razpletalo 10 igralcev. Prihodnje leto se je naš ansambel številčno povečal zgolj za enega člana, toda v predstavi so nastopili trije novi obrazi. V letošnji predstavi sodeluje praktično celotna zasedba lan- ske (z izjemo Čepekovega Miha). Poleg njih pa 21-članski igralski ansambel tvorijo še režiser, sedem osnovnošolcev, med katerimi prevladujejo tretješolci, in nekaj povratnikov na gledališke odre. Imena nastopajočih naj za enkrat še ostanejo skrivnost. Dogajanje v komediji je postavljeno v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, čas, ki je v spominu mnogih še kako živ. Kljub revščini je bilo življenje takrat tudi lepo,v marsikaterem pogledu veliko lepše kot danes. Zgodba govori o revni številčni družini, ki se preseli v staro, razpadajočo hiško na podeželju. Pojavi se možnost, da bi lahko dobili stanovanjsko posojilo za obnovo hiše. Celotna družina, skupaj s sosedi, usmeri vse svoje moči v to, da jim to tudi uspe. Ker je bila korupcija vedno prisotna, stvari ne gredo tako zlahka. Vse kolobocije, ki sledijo temu, prinašajo izjemno veliko smešnih in zabavnih trenutkov. PREMIERA PREDVIDOMA ŽE DRUGI VIKEND V JANUARJU V delu se prepletata situacijski in besedni humor, pri čemer prevladuje slednji. Vse pa je spet podkrepljeno z domačo haloško govorico, ki naredi že tako zabavne dialoge še bolj smešne. Ustvarjalci predstave smo se na vajah velikokrat od srca nasmejali. Zato ste lahko prepričani, da vas na premieri čaka poldruga ura smeha in zabave, vmes pa boste slišali tudi marsikatero življenjsko resnico. Vsi, ki se želite dobro nasmejati in za nekaj trenutkov pozabiti na vsakdanje skrbi, ste lepo vabljeni na premiero, ki bo predvidoma drugi vikend v januarju. Pridite, ne bo vam žal! Mateja Muršec Naših plesnih deset let Folkloristi iz Cirkulan smo v desetletju preplesavanja in poustvarjanja ljudskega izročila plesa, glasbe in pesmi doživeli veliko, od prvih plesnih korakov nas samih, pa vse do danes, ko te korake počasi preplesujejo že naši otroci. Naš temperament je zaznamoval vsako našo zgodbo in pustil neizbrisan pečat na kulturni shemi prostovoljstva in ohranjanja žive kulturne dediščine naših prednikov za naše zanamce. Koncert smo pričeli z nastopom naših najmlajših. Letos so se nam s spletoma plesov iz Bele krajine in Prekmurja pridružili tudi naši bivši plesalci in plesalke. Medij občine Cirkulane Deset let je obdobje, ki na nek način potrdi in utrdi ustvarjalno vnemo. Po vseh vzponih in padcih se prične nova era, obdobje bolj umirjenega in že vpeljanega dela. In da, res je. Folkloristi smo si v desetletju nabrali veliko plesnih korakov in izkušenj, zato nam obeležitev jubileja s tradicionalnim letnim koncertom ni povzročala prav nič skrbi. Zagotovo je bila naša edina skrb kanček treme v nogah, kajti nastop pred domačim občinstvom je zmeraj nekaj posebnega, predvsem takrat, ko želiš pokazati tisto najboljše, kar znaš. KONCERT IN PODELITEV MAROLTOVIH ZNAČK Jubilejni koncert smo poimenovali »Ženske in vino«. Morda se sprašujete, zakaj tak naslov. Naj vam zaupam. Smo kot vino, z vsakim letom bolj zreli. Kot ženske smo večno muhasti, a se nikoli ne predamo. Temu pa še lahko dodamo, da smo tudi kot moški, večno trmasti, a popustljivi in ustvarjalni. In tako smo skupaj ustvarili večer plesa, petja in glasbe. Posebna zahvala za to gre našim nastopajočim: Tamburašem in Mladim veseljakom KD Cirkulane. Hvala pa seveda tudi naši mentorici Maji Glaser Bedenik, ki svoje znanje in ideje prenaša na nas prav tako že deset let. 17 DECEMBER 2017 Koncert je bil obenem tudi priložnost za podelitev Maroltovih značk. Maroltova značka je jubilejna značka Sklada za Aktivni člani smo pečat h koncertu dodali s kar tremi spleti in posebnim spletom plesov iz bližnjega Zagorja. Foto: Arhiv FS KD Cirkulane kulturne dejavnosti Republike Slovenije, ki jo prejmejo posamezniki za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske folklorne dejavnosti. Za več kot pet let udejstvovanja so tako bronasto Maroltovo značko prejeli: Barbara Letonja, Simona Milošič, Matej Kirbiš in Mišel Milošič. Za več kot deset let udejstvovanja so srebrno Maroltovo značko prejeli: Boštjan Žumbar, Primož Horvat, Miha Tolič, Marko Stramič, Urška Horvat, Martina Kolednik in Nina Gabrovec. Kakšna občutja, misli, spomini in želje so se ta večer porajali, lahko samo ugibamo. Z nasmejanih obrazov prisotnih pa lahko sklepamo, da so ponosni na nas, saj še vedno ohranjamo pristno slovensko kulturo. Skovali smo večna prijateljstva in tudi vi, dragi podporniki, ste zelo pomembni za naše delo. Hvala, da ste z nami, da nas spodbujate in v nas vidite sedanjost, ki ohranja preteklost za prihodnost. Pa se skupaj podajmo novemu folklornem desetletju naproti. Nina Gabrovec Klub Halonga Cirkulane ob koncu leta December je praznični mesec, čas različnih družabnih dogodkov, praznovanj in obdarovanj. Trgovci so pohiteli s praznično ponudbo, novoletne lučke že več dni okrašujejo naše vasi, trge in mesta. Otroci se veselijo na umetnem drsališču v centru Cirkulan. Novoletno vzdušje nam je zlezlo pod kožo. Zaključek leta pa je tudi čas, ko se ozremo nazaj in se z novimi načrti odpravimo naprej, tudi v Klubu Halonga. Osnovni namen in hkrati glavna dejavnost kluba je izmenjava strokovnih znanj in delovnih izkušenj članov ter posredovanje teh znanj zainteresiranim na področju organizacije dela, projektnega managmenta, kakovosti, varnosti in drugih sistemov vodenja ter pomoč pri konkretnih projektih v podjetjih, organizacijah v lokalnih skupnostih in regiji. Svoje znanje in izkušnje člani prenašajo z organizacijo predavanj, strokovnih seminarjev, študijskih krožkov, izdajanjem strokovnih publikacij in podobno. Poleg tega se člani preko številnih sekcij udejstvujejo tudi na področju športa, rekreativnih dejavnosti, kulture in humanitarnih dejavnosti. V skromno odmerjenem prostoru je nemogoče našteti vse aktivnosti, ki so jih člani skozi leto izvajali, in vsa priznanja, ki so jih prejeli, zato jih omenimo zgolj nekaj: organizacija že drugega dobrodelnega Binkoštnega koncerta v cerkvi sv. Katarine v Cirkulanah, razstava velikonočnih jedi v Hrastniku in Velenju. Za nami je tudi uspešna izvedba na festivalu Slovenija na Ohridu 2017, izvedba in pomoč Radioklubu Cirkulane pri organizaciji Športnega vikenda, pomagali smo Društvu za oživitev gradu Borl pri spomladanskem čiščenju na gradu Borl ... Naši klubski predstavniki so uspešni na številnih strelskih turnirjih, državnih in tudi mednarodnih tekmovanjih. Posebej velja izpostaviti tudi priznanje Avgusta Kuharja, ki ga je od Fundacije A. Kuharja, za uspešno delo prejel mag. Stanislav Golc, dipl. ing., predsednik Kluba Halonga. 18 Halonga Potepuhi, Binkoštni koncert, maj 2017. Foto: J. Golc Na koncu ne smemo prezreti zglednega sodelovanja z našo občino Cirkulane, občino Videm, s pevkami iz Leskovca, balonarskim klubom Oblak z Grajene, turističnimi društvi iz sosednjih občin, z društvi v naši občini in tudi sodelovanja s sorodnimi društvi iz Republike Hrvaške. Brez občutka domišljavosti lahko rečemo, da smo v preteklem letu dosegli in presegli številne zadane cilje. Hkrati pa verjamemo in iskreno upamo, da bomo z aktivnostmi na interesnem področju kluba in vseh področjih združevanja dobro mislečih posameznikov svoje poslanstvo uspešno izvajali tudi v prihodnjem letu. V dobro lokalne in širše skupnosti. Vsem, ki so kakor koli prispevali k našemu uspešnemu delu, se zahvaljujemo, hkrati pa želimo vsem prijetne bližajoče praznike ter sreče, zdravja in uspehov polno leto 2018. Bodite pozitivni. Svojo energijo usmerite v tiste stvari in aktivnosti, ki vam prinašajo veselje, sprostitev in osebno zadovoljstvo. Klub Halonga Cirkulane, Stanislav Kostanjevec Medij občine Cirkulane DECEMBER 2017 Bodimo »lučka« nekomu … Mrzla jutra, prve snežinke in vsakodnevne aktivnosti ob spoznavanju najhladnejšega letnega časa, so že pridno oznanjale prihod najbolj ustvarjalnega, pravljičnega in čarobnega meseca. Le kaj bomo spoznali, se naučili ali poklonili drug drugemu, je vse še nekje v ozadju. Najprej nam dovolite, da nekaj »poglavij« obrnemo še nazaj, kjer smo pridno ustvarjali skupaj z našimi starši in drugimi strokovnimi izvajalci. Tako kot vsako jesen, smo tudi letos izvedli jesensko delavnico s starši in kostanjev piknik. Vreme nam je bilo več kot naklonjeno, zato smo letošnje ustvarjanje preselili kar na naše terase, kjer smo obdani s sončnimi žarki obeležili še en prijeten dogodek. Izdelali smo strašila, se igrali z listki, si pričarali sovice, namizne venčke ter lanterne. In ko smo piknik uspešno odkljukali z našega seznama opravil, so nas že čakala naslednja opravila: ogled lutkovne igrice, evakuacijska vaja ter obisk tete Helene. Starši so pokazali svoje ustvarjalne spretnosti. Naši gledališčniki so ponovno poskrbeli za goro smeha, motivacije in čudovito predstavo. Nekaj dni kasneje smo zaslišali glasno sireno gasilskega avtomobila in ob pomoči naših prijaznih gasilcev izvedli evakuacijsko vajo. Že res, da je bilo nekaj solzic, a še dobro, da je tokrat šlo samo za vajo, trening in preizkus. Seveda nas je ponovno obiskala tudi teta Helena iz Zobozdravstvene ambulante Ptuj, ki je preverila, kakšni so kaj naši zobki. Ali jih redno umivamo, kdaj jih umivamo in kaj pravzaprav za naše otroke pomeni zdrava prehrana? Kaj je res zdrava prehrana ter njen pomen, smo spoznali in utrjevali na Tradicionalnem slovenskem zajtrku, kjer smo medse povabili naše čebelarje. Gospod Kolednik in gospod Mlakar sta nam na otroško zanimiv način znala odgovorili na prav vsa vprašanja, ki so zanimala tako otroke kot tudi vzgojitelje. S seboj sta prinesla goro zanimivih rekvizitov in seveda naše druženje zanimivo obeležila. Ustvarjanje z listki. Tradicionalni slovenski zajtrk. Peko kostanjev smo prepustili moškim rokam. Medij občine Cirkulane 19 DECEMBER 2017 Ker pa v našem vrtcu ne zmanjka idej, pustolovščin, izzivov ter dejavnosti, smo na sam 1. december medse povabili še otroke in starše, ki v naš vrtec še niso vključeni. V letošnjem letu je bilo predvsem največ malčkov. Dan je bil pogumen, nasmejan, seveda pa tudi ustvarjalen, kjer so naše dijakinje in študentke poskrbele, da so si naši obiskovalci izdelali majhen spominček iz vrtca. In ker meseca decembra skorajda ni prostora ali hiše, ki bi bila čarobno okrašena, smo za čarobno dekoracijo morali poskrbeti tudi mi. Najprej smo rokave zavihali v naših igralnicah, kjer smo poskrbeli za namizne aranžmaje, voščilnice, ki ste jih lahko videli tudi na Barbarnem v Cirkulanah, obenem pa se lotili izdelave in okraševanja »pravljične ulice« ob umetnem drsališču. Prav čudovit je sprehod mimo vseh razgibanih vil, navihanih jelenčkov, pisanih lučk – a najbolj prijeten je tisti občutek, ko se zaveš, da smo to naredili za vse nas – velike in majhne. Dragi naši prijatelji! Aktivnostim ni in ni konca. Pravkar se pripravljamo na plesni nastop ob božično-novoletni oddaji v večnamensko turistično prireditveni dvorani. Tokrat nas bo veliko, saj se bomo vendarle predstavili vsi otroci iz Vrtca Cirkulane in Vrtca Zavrč. Vas zanima, kaj smo pripravili? Zdrava prehrana pri Pikapolonicah. Prepričani smo, da se bomo srečali na naši prireditvi. Kmalu za tem bomo izvedli božično-novoletno delavnico z našimi starši, kjer bomo ponovno poskrbeli za prijetno druženje ob okraševanju naše jelke. Morda pa nas tudi letos kaj zanimivega pričaka pod jelko. Kaj mislite vi? Smo bili dovolj pridni, poslušni in ustvarjalni? Naši vzgojitelji navihano skomigajo z rameni in nam prav ničesar nočejo izdati. Le kdo bi razumel odrasle? Vsekakor vam bomo skrivnost izdali v novem letu, ko se bomo ponovno »brali«, in razkrili še kakšno pikantno iz naše majhne hiške. Do takrat pa, dragi veliki in majhni prijatelji, nam dovolite, da vam razkrijemo želje, ki vam jih iz srca želimo v novem prihajajočem letu: BODITE NEKOMU DARILO, ZAVIJTE NEKOGA V OBJEM, POKLONITE MIR, KUPITE NEKAJ ZDRAVEGA, OKRASITE NEKOGA Z LJUBEZNIJO, PREDVSEM PA BODITE LUČKA NEKOMU. Besedilo in foto: Kolektiv Vrtca Cirkulane Ajša Milošič, 1. a 20 Medij občine Cirkulane DECEMBER 2017 Božiček za en dan Mesec december je prav poseben mesec. Praznične lučke, sneg in posebno, toplo vzdušje. To je mesec, ko smo še posebej radi v družbi svojih najdražjih in prijateljev. Pod smrečico pustimo kakšno presenečenje ali pa nekoga razveselimo s toplim pozdravom ali lepo mislijo. Še najbolj pa je ta čas poseben za naše otroke. Žal pa vsi nimajo sreče, da bi se jim izpolnila tudi najmanjša želja. Zato smo se letos učenci 6. a in 6. c OŠ Cirkulane-Zavrč odločili, da sodelujemo v akciji Božiček za en dan. Dobrodelna akcija Božiček za en dan je prvič osrečila otroke leta 2012. Kasneje se je akcija razširila toliko, da lahko postanemo Božički tudi starostnikom in jim tako polepšamo jesen njihovega življenja. Naši učenci so zbrali denar, napolnili dve veliki škatli in ju lepo zavili. Napolnili smo ju z oblačili, igračko, knjiFoto: Marjana Protner go, kremicami, seveda pa nismo pozabili na nekaj sladkega. Upamo, da bomo s svojimi toplimi željami in zvrhano škatlo daril razveselili deklico Lino in dečka Evzala. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila učencem in staršem obeh razredov, ki so takoj pokazali navdušenje nad idejo in z veseljem pripomogli k uresničitvi dveh majhnih želja! Hvala! In ne pozabite: Čudeži obstajajo! Le verjeti je treba vanje. Naj bo novo leto polno čudežev za vse. (neznani avtor) Marjana Protner Pravljice so povsod doma, tudi v šolski knjižnici V mesecu oktobru so praznovale šolske knjižnice. Pri literarnem klubu smo se podali na pot domišljije – pisali smo zgodbice o knjigah, o knjižnici, o literarnih junakih, si izmišljevali nova nadaljevanja zgodb itd. Pa preberite nekaj izmed njih … Skrivnost Deklica Alja je živela v velikem mestu. V šoli je bila odlična učenka, oboževala je knjige in branje. Njena družina je bila zelo revna. V šoli so se učenci iz nje norčevali in jo zbadali z raznimi zbadljivkami. Alja se na to ni ozirala, želela si je le nek kotiček, kjer bi našla mir in tišino. Nekega dne se je med sprehodom v parku spotaknila ob kamen in zgodilo se je nekaj neverjetnega. Padla je v podzemni rov. Bila je prestrašena, začudena in še bolj presenečena. Ko je naredila nekaj korakov, ni mogla verjeti svojim očem. Stala je na prekrasnem vrtičku, polnem dehtečih rož. Kar zavrisnila je Medij občine Cirkulane od veselja, ko je zagledala polno knjig. Veter je toplo pihljal in slišalo se je šumenje slapa. Alja se je usedla na blazino in začela brati. Čez nekaj časa je postala žejna. Šla je do slapa in spila nekaj prijetno hladne vode. Ugotovila je, da je voda čarobna. Zaslišala je glas: »Zaželi si dve želji in izpolnili se ti bosta.« Alja si je zaželela, da bi bila v življenju srečna in da bi imela prijateljico. Ko je prišla v šolo, so sošolke kar tekmovale za njeno prijateljstvo. Izbrala je le eno izmed njih, in sicer tisto, ki je bila vedno dobra do nje. Skupaj sta odhajali v njen čarobni kotiček, kjer sta brali knjige, in njuno prijateljstvo se je poglabljalo. Alja je postala srečno dekle, bolj kot si je lahko želela. Mogoče se tudi vi kdaj spotaknete ob kakšen kamen … in padete v rov, kjer vas bo čakalo kaj prijetno čarobnega. Nikoli ne reci nikoli, saj je danes čas za presenečenja. Nina Hercog, 7. a 21 DECEMBER 2017 Uršina zgodba (nadaljevanje knjige Debeluška pisateljice Janje Vidmar) V mladinski povesti Debeluška se srečamo z motnjo hranjenja, s katero se spopadajo današnji čas številni mladi in tudi odrasli. Zgodba me je pretresla, napisala pa sem nadaljevanje zgodbe. Gre pa tako: Urša je odšla na zdravljenje. Spoznala je, da je bila krivična do svoje najboljše prijateljice, saj jo je ta edina zraven njene babice podpirala. Njena mama pa je še kar naprej vztrajala, da postane manekenka. Urša se je trdno odločila, da bo upoštevala babičin nasvet, da bo v življenju počela le tisto, kar jo veseli, to je postati pisateljica. Zavedala se je svojega šibkega zdravja, poiskala zdravniško pomoč in začela na zdrav način hujšati. Po nekaj mesecih ji je uspelo izgubiti kar nekaj kilogramov, vendar še vedno ni imela manekenske postave. Pogovorila se je s Karin, se ji opravičila in zopet sta postali prijateljici. Tudi njena mama Dunja jo je začela podpirati pri njenih odločitvah. Po končani osnovni šoli se je vpisala na gimnazijo. Bila je pridna dijakinja. Začela je razmišljati, da bi mogoče res postala manekenka, v prostem času pa bi se posvetila pisanju knjig. Po končani gimnaziji se je podala na pot manekenstva. Mama ji je svetovala iz lastnih izkušenj. Postala je poklicna manekenka, pot do tega cilja pa je bila naporna. Ni pa pozabila na svoje druge sanje. V tem času je napisala prvi dve knjigi, eno je posvetila svoji najboljši prijateljici. Knjigi sta postali uspešnici leta, Urša pa je postala tudi svetovno znana manekenka. Njena starša sta bila ponosna na njene dosežke. Urša se je zaljubila, se poročila, svoje otroke pa je vedno podpirala v uresničevanju njihovih ciljev. Še vedno je pisala knjige, ki so jih z veseljem brali tudi njeni otroci. Uršina družina je bila srečna. Ana Rihtarič, 7. a Knjige so naše prijateljice Bila je topla jesen. Listje je padalo z dreves, ptice so se vračale v tople kraje, ljubezen je lebdela v zraku. Tadejo je nekega jutra zbudil telefon. Bila je prepričana, da ji je njen fant Damjan napisal kaj lepega. Ko je prebrala sporočilo, se ji je podrl svet. Damjan ji je sporočil, da jo zapušča. Začela je neutolažljivo jokati. Niti mamine in sestrine tolažilne besede je niso pomirile. Začel se je čas brez Damjana. Tadeja je bila obupana. Hodila je v šolo in domov, s prijateljicami se ni več družila, saj so raje verjele Damjanovim lažem, kot njej. Učitelji so hoteli Tadeji pomagati, ampak jih ni hotela poslušati. Po pouku se je začela zatekati v knjižnico. Tam je srečevala tudi druge učence z različnimi težavami. Veliko so se pogovarjali in začela so se sklepati nova prijateljstva. Mir, tišina in zaupni pogovori s prijatelji so zdravili njeno ranjeno dušo. Nekega dne je videla pred šolo Damjana, kako se je poljubljal z njeno nekdanjo prijateljico. Bilo ji je hudo, začela je jokati. Kar naenkrat pa je spoznala, da jo bolj boli prijateljičino izdajstvo, da Damjana pravzaprav nima več rada. Zaslišala je glas, ki ji je pravil, naj ne posluša drugih, naj bo to, kar je. Spet je odšla v knjižnico. Bilo je kot v sanjah. Pogovarjala se je s pisatelji in pesniki. Povedali so ji, da naj verjame v sebe. Minevali so tedni, meseci in Tadeja je v knjižnici našla svoj mir. Pogovori s pesniki, pisatelji, knjižnimi junaki so ozdravili njeno dušo in srce. Spoznala je, da so tudi knjige dobre prijateljice. Daša Dizdarevič, 7. a Zbrala in uredila Marica Zebec Otvoritev drsališča V petek, 1. 12. 2017, je v popoldanskih urah ob večnamenski turistično-prireditveni dvorani potekala otvoritev drsališča. Tega uvoda v praznični december smo se udeležili tudi učenci šole. Ob tej priložnosti smo pripravili krajši kulturni program. Matic in Jure sta zaigrala na harmoniko, Teo je zaigral na kitaro in zraven zapel, Špela je recitirala zimsko pesmico, haloška Hanzek (Aljaž) in Micika (Taja) pa sta se v svojem dialogu spominjala tudi časov iz njunega otroštva, ko še drsalk nista poznala. Sta pa povedala, da so se otroci drsali tudi nekoč, in sicer kar v škornjih, na katerih so velikokrat uničili podplate. Vsem obiskovalcem sta zaželela prijetno decembrsko druženje na drsališču, predvsem pa veliko zabave in veselja. Po kulturnem programu so se učenci okrepčali s čajem in slastnimi palačinkami. Nekateri so si nadeli drsalke ter se ob mehanski glasbi veselo pognali po ledu. Janja Šuman 22 Medij občine Cirkulane DECEMBER 2017 Dobrodelna božična prireditev Radia Haloški hit V mesecu, ki nas navdaja s svojo čarobnostjo ter pričakovanjem dobrih mož in daril, se je 14. 12. 2017 ob 17. uri odvijala dobrodelna božična prireditev. Frekvenca božične prireditve, ki je potekala z naslovom Radia Haloški hit, se je odvijala v večnamenski turistično-prireditveni dvorani v Cirkulanah. Kulturni program z glasbenimi in s plesnimi točkami so pripravili otroci iz vrtca z vzgojiteljicami in učenci šole z učitelji in učiteljicami. Gostje večera, ki so se prostovoljno odzvali vabilu, so bili Rene Kapel, Nuša Rojs, Isaac Palma in Miss Universe Slovenije Emina Ekić, ki je navzoče obiskovalce pozvala k dobrodelnosti. Raznovrstnemu kulturnemu programu je piko na i dodal še bazar učencev in otrok, kjer so obiskovalci lahko izbirali med številnimi izdelki, ki so jih izdelali učenci in otroci vrtca. Prodaja božičnih izdelkov je napolnila šolski sklad, ki na šoli uspešno deluje že vrsto let. Prireditev se je zaključila s pesmijo Božično drevo, ki so jo skupaj zapeli učenci in učitelji, kar je znak odličnega sodelovanja in razumevanja med njimi. Nina Nemec Dobrodelni praznični bazar in prireditev »Radio Haloški hit 2017« na naši šoli December je mesec, ki ga zaznamujejo pričakovanja ob izteku koledarskega leta. Letošnje dogajanje je ponovno popestrila prireditev »Radio Haloški hit 2017«, ki smo jo letos za vse naše starše pripravili na obeh šolah in obeh vrtcih ter izpeljali v večnamensko turistično-prireditveni dvorani v Cirkulanah, s tradicionalno veliko udeležbo. Pripravam na praznično dogajanje smo v novembru in decembru posvetili veliko časa in temu namenili tehniški dan. Našim prizadevanjem pa ste se ponovno pridružili starši, stari starši in drugi občani ter s tem omogočili, da smo lahko obiskovalcem naše prireditve povrnili darežljivost v obliki unikatnih, raznovrstnih in pisanih spominkov, voščilnic in drobnih pozornosti. Iskrena hvala za vsak vaš prispevek, kajti vsako vaše dejanje lahko prinese srečo in nasmeh vsem našim otrokom. Namenili jih bomo v šolski sklad naše šole. Ravnateljica Suzana Petek Medij občine Cirkulane 23 DECEMBER 2017 Tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane Že peti po vrsti Tradicionalni slovenski zajtrk je za nami. Tudi letos je bil sestavljen iz kruha, masla, medu, mleka in jabolka. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so omogočili, da smo ta dan zaužili lokalno pridelano hrano. Veselimo se sodelovanja z njimi tudi v prihodnje. Še posebej velja zahvala donatorjem: cirkulanskim in završkim čebelarjem ter gospe Idi Vindiš za podarjeno mleko. V okviru omenjenega projekta smo dali poseben poudarek vzgojnemu vidiku prehranjevanja: pomenu zajtrka, odnosu do zdravega in kulturnega prehranjevanja in pomena lokalno pridelane hrane. Učenci naše šole smo ta dan obarvali v naravoslovne barve in na različne načine dali pomen prehranjevanju. Vsi smo začeli z zajtrkom, nato pa nadaljevali v četrtem razredu s peko piškotov in sestavo zdravega krožnika prehranjevanja, peti razredi so pripravili slavnostni pogrinjek in se preizkusili v šivanju platnene vrečke za kruh ter se tako pridružili še eni pomembni temi, tj. recikliranju. Učenci od 6. do 9. razreda pa so letos dobili zanimivo nalogo, saj so raziskovali in preučevali vpliv sladkorja in maščob na naše življenje. Naučili so se, da so maščobe zelo pomembne za naše življenje, saj med njimi obstajajo tudi take, ki so zdrave, zatem zakaj ocvrta hrana ni priporočljiva v prevelikih količinah, pregledali pa so tudi različne brezalkoholne pijače in koliko sladkorja vsebujejo. To so tudi praktično predstavili z razstavo. Izdelali so tudi reklamne plakate s priporočili zdrave prehrane. S tem pestrim naborom smo obeležili dan slovenske hrane z željo, da postane lokalno naša SUPER hrana vsak dan. Nikolina Vuzem Zahvala donatorjem naši šoli v mesecu decembru V mesecu decembru se vsi otroci veselijo prihajajočih daril in drugih dobrot ter lepih stvari, ki smo jih deležni za praznike. Da je našim otrokom v predprazničnih dneh bilo in še bo lepo, je poskrbela občina Cirkulane, ki nam je omogočila brezplačno drsanje z novimi drsalkami ter nam priskrbela tudi učitelja drsanja v čarobnem svetu vile Bele. Med nami pa so tudi otroci, ki vsega tega nimajo, saj živijo njihove družine v velikem pomanjkanju in finančni stiski. V veliko pomoč pri reševanju stisk otrok nam je na Miklavževo bila donacija Društva za oživitev gradu Borl, Turističnega društva, Radiokluba Cirkulane in Kluba Halonga, ki so se odločili, da polovico prostovoljnih prispevkov s strani obiskovalcev in dobrih ljudi, namenijo našim otrokom za nakup toplih oblačil, šolskih potrebščin in drugih stvari, ki jih ti otroci potrebujejo. Vsem skupaj in vsakemu posebej se iskreno zahvaljujemo za dragocen prispevek, uvidevnost ter posluh. Ravnateljica Suzana Petek 24 VTISI UČENCEV V petek smo imeli naravoslovni dan. Zajtrkovali smo v šoli. Nato smo pekli piškote. Pri malici smo zapeli pesem Čebelar in pojedli juho. Na koncu smo si ogledali risanko in pojedli piškote, ki so bili zelo dobri. Lena Golavšek, 4. a V petek, 17. 11. 2017, smo imeli naravoslovni dan. Učiteljica nam je na pogrnjeni mizi pripravila vse stvari, ki se jedo za tradicionalni slovenski medeni zajtrk, zraven nam je dala še čebelji pelod. Ko smo pojedli, smo po parih še sami pripravili pogrinjke. Šli smo od mize do mize in pokomentirali okrasitev. Ko smo pospravili, smo se lotili šivanja platnene vrečke za kruh. Te vrečke so trpežne in se lahko reciklirajo. Na ta način poskrbimo za varovanje okolja. Ajda Lea Prapotnik, 5. a V petek, 17. 11. 2017, smo učenci 6.–9. razreda imeli naravoslovni dan. Prvo uro smo vsi učenci imeli slovenski tradicionalni zajtrk. Začeli smo se zavedati, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva. Nato smo se pogovarjali o zajtrku in prehrani nasploh ter o maščobah. Zadnjo uro smo na to temo v dvojicah izdelali še plakate. Med malico pa smo vsi učenci skupaj zapeli pesem Čebelar. Taja Potočnik, Ana Rihtarič, 7. a V petek, 17. 11. 2017, smo imeli naravoslovni dan. Zjutraj smo imeli Tradicionalni slovenski zajtrk. Jedli smo kruh, med, maslo ter jabolka. Nato smo imeli predavanja o sladkorju in maščobah. Izračunali smo tudi, koliko sladkorja se nahaja v posameznih živilih. Na podlagi tega smo izdelali plakat. Naravoslovni dan je bil pester ter zelo poučen. Lea, Rebeka, Karin in Kaja, 8. a V petek smo najprej pojedli tradicionalni slovenski zajtrk. Vseboval je domača jabolka, kruh, med, cvetni prah, mleko ter maslo. Kasneje smo si pogledali diaprojekcijo o hrani ter povedali nekaj na temo tradicionalnega slovenskega zajtrka. Nato smo se lotili izdelovanja plakatov na temo hrane. Anja P., Tamara P., 9. a Medij občine Cirkulane DECEMBER 2017 Srečanje gasilskih veteranov Moja pričakovanja ob praznikih V soboto, 21. 10. 2017, je potekalo v Cirkulanah 21. srečanje gasilskih veteranov Območne gasilske zveze Ptuj. Ob tej priložnosti so se gasilci obrnili na nas s prošnjo, da bi pripravili krajši kulturni program. Na vabilo smo se z veseljem odzvali in se predstavili z igranjem na instrumente, haloškim Hanzekom in Miciko ter pevsko in plesno točko. Poželi smo velik aplavz in s tem dobili potrditev, da smo program zelo dobro izpeljali. Po končani prireditvi smo se okrepčali s kosilom in tako zaključili naše druženje. Janja Šuman Moji prazniki bi bili popolni, ko bi ob jelki zapeli božične pesmi. Mateja Da bi bila ob praznikih skupaj s celo družino, da bi se veselili in igrali. Ela Rad bi se sprehajal ob Ljubljanici, jedel sladkorno peno in pil kokakolo. Lan Za praznike bi rad dobil drona, staršem pa sporočam, naj ostaneta takšna, kot sta do sedaj. Lars Želim si darilo kot lani in da bi se mi želja uresničila. Žiga Ob novem letu bi želela biti z družino, gledati ognjemet in uživati v večerji. Katja Želim si preživeti čas z družino in da bi se imeli lepo. Andraž Da bi vsak dan hodili na sprehode, se kepali in delali snežaka. Ana G. Želel bi si veselo praznovanje, za rojstni dan pa helikopter. Žan Praznike bi preživela z domačimi. Ogledali bi si lučke z vlakom v večjem mestu. Ana Z. Želim si vso družino skupaj. Skupaj bi gledali televizijo in se smejali. Amadej Pred davnimi časi je živel zmaj, ki ga še nihče ni videl. Vedno so ga samo slišali in vsi so se ga zelo bali, saj je vedno uničeval njihovo vas. Tisti čas pa je živel tudi princ, ki je bil zelo pogumen. Odločili so se, da bo ta princ tisti, ki bo zmaja porazil, zato je pridno treniral. V vasi so organizirali tekmovanje v lokostrelstvu. Udeležilo se ga je veliko tekmovalcev, a le trije so lahko odšli naprej v ožji izbor. Med njimi je bil tudi pogumni princ. V naslednji tekmi so se pomerili v mečevanju. Boj je bil zelo težak, saj so bili to res trije najboljši. Toda princu je po napornih bojih uspelo zmagati in tako je postal najmočnejši moški daleč naokrog. Sedaj se je moral spopasti še z zmajem. Deset dni ga je čakal, nato pa je končno zaslišal njegov glas. Pograbil je meč in se odpravil v boj. Slišali so se strašni kriki, nato pa je naenkrat vse utihnilo. Vsi so bili zaskrbljeni. Nato pa je prikorakal iz boja ranjen in izmučen princ. Vsi ljudje so mu priskočili na pomoč, saj jih je končno rešil zmaja, ki so se ga vsi strašno bali, saj je bil zelo zloben. Princa je negovala lepa, mlada deklica. Mesece je bedela nad njim in skrbela zanj. Ni ji bilo težko, saj se je zaljubila v postavnega princa. Ko se je princ pozdravil, se je tudi sam zaljubil v deklico. Poročila sta se in živela srečno do konca svojih dni. Tim Topolovec, 5. a Medij občine Cirkulane Božič bi lahko bil decembra, januarja in še maja. Anže Da bi bila cela družina doma in da bi se razumeli. Tim Želim si, da bi se igrali z družino in da bi me čakala darila pod smrečico. Tilen Želim si, da bi pekli piškote, poslušali glasbo, okrasili jelko. Erika Da bi se zbrala vsa družina in da bi bilo vsako leto tako. Tadej Praznike bi rada preživela doma z domačimi in družino. Teja Pričakovanja so zapisali učenci 5. a. Amadej Meznarič, 2. a POGUMNI PRINC Praznike si želim preživeti z družino in skupaj z babico in dedkom. Ajda Lea 25 DECEMBER 2017 ČAROVNICA Nekoč, za sedmimi gorami in desetimi vodami, je živel deček, ki se je nekega dne odpravil iz šole domov. Sredi poti je opazil, da je izgubil svinčnik. Ko se je ozrl nazaj, je na travniku opazil bliskanje. Šel je pogledat, kaj bi to bilo, in videl je vrata. Bila so obdana s srebrom, na njih pa je pisalo: Čarovnica. Deček je že slišal staro legendo o čarovnici, ki je čarala velike zmaje. Šel je naprej, dokler ni v potoku zagledal ključa. Vzel ga je. Na njem je bila napisana številka dve. To pa je bilo čudno, saj je na vratih na travniku pisalo isto število. Šel je do vrat na travniku in jih odprl. V sobi je bilo veliko čudnih slik. V drugi sobi pa je videl velikega zmaja, ki je bruhal ogenj. Tiho se je odplazil mimo zmaja. V naslednji sobi je videl čarovnico. Ko je vstopil, ga je čarovnica zagledala. Zaprla ga je v ječo. A čarovnica ni vedela, da ima deček ključ. Ta ključ pa je lahko odprl vsa vrata na širnem svetu. Ko je čarovnica zaspala, je deček pobegnil in privabil zmaja k čarovnici. Nato pa hitro odšel. Zmaj je čarovnico za večne čase pregnal iz mesta. In tako je deček srečno živel do konca svojih dni. Španske urice V času med 21. in 27. oktobrom 2017 je na povabilo založbe Malinc Slovenijo obiskal izjemno priljubljen in večkrat nagrajeni baskovski avtor Juan Kruz Igerabide Sarasola. Njegov obisk je del projekta Leo, Leo, ki letos na založbi poteka že šesto leto. Andraž Petrovič, 5. a ZLATI ROG Nekoč pred davnimi, davnimi časi je na veliki gori, ki ji ne poznamo imena, živel prekrasen kozorog, ki so mu pravili Zlatorog, ker je imel prečudovite zlate roge. V majhni koči je živela deklica s svojim dedkom. Ta deklica je imela junaško srce. Vedno si je želela, da bi videla Zlatoroga. Dedek je deklici naročil, naj gre na planino past čredo ovac. V žepu je imela knjigo o zlatorogih, zraven je imela še majhen daljnogled. Naenkrat je v daljavi zagledala, da se nekaj blešči. Vzela je daljnogled in opazila zlatoroga, ki je na tleh ležal mrtev. Deklica je stekla k njemu in opazila, da se je poškodoval, ker je padel s pečine. Ko si ga je deklica natančno ogledala, je opazila, da nima rogov, ker so se mu med padcem odlomili. Deklica je vzela roge in se odpravila domov k dedku. Čez nekaj let je dedek umrl in deklica je odrasla v pridno dekle. V svoji leseni skrinjici je imela pospravljene zlate roge. Dekle se je odločilo, da bo iz teh zlatih rogov naredilo glasbilo, ki se mu reče rog. Nihče ji ni verjel, da igra na zlati rog. Že od otroštva ni imela nobenega prijatelja. Nekega dne je k njej prišla deklica, ki je bila do nje zelo prijazna. Tudi ona se je učila igrati na rog. Postali sta najboljši prijateljici. A čudo, prečudo, deklici se je zgodil enak pripetljaj kot dekletu v mladosti, ampak ta zlatorog ni umrl, temveč je svoje roge podaril deklici. Tudi ona je izdelala rog in ljudi učila igrati nanj. Če kje srečate Zlatoroga, se mu tiho približajte in takrat boste mogoče doživeli, da vam bo podaril svoje prečudovite zlate roge. Mateja Hrnčič, 5. a 26 Foto: Simon Simonič V ponedeljek, 23. oktobra 2017, je s svojo prevajalko Barbaro Pregelj obiskal tudi našo šolo. Juan Kruz Igerabide je baskovski pesnik in pisatelj, ki ima v slovenščino prevedenih kar nekaj knjig. Povedal nam je, da se je rodil v baskovski vasici na severu Španije in zrasel z dvema jezikoma: maternim jezikom, starodavno baskovščino, in španščino, ki je bila jezik njegovega šolanja. Vrsto let je bil učitelj. Tako je odkrival svet pravljic in pesmi s svojimi učenci in otroki. S svojo prijaznostjo in toplino je navdušil naše učence med branjem dvojezičnih knjig – napisane so torej v slovenščini in španščini. Učencem je pripovedoval zgodbe iz serije knjig o Joni – Jona je žalosten, Jona v stiski, Adijo, Jona, Jonova budilka … Jona je otrok, ki doživlja različna čustva – žalost, stisko, strah, ljubosumje, pogum itd. Te slikanice so namenjene predvsem bralcem z disleksijo (gre za težave pri branju in pisanju). Avtor je predstavil tudi pesniško zbirko S prstom na luni (pesniške igre), s katero otroke vabi, naj sebe in svet razumejo in ugledajo na novo. Učence je španski jezik navdušil, z veseljem so sodelovali in avtorja kaj povprašali. Po srečanju so si v knjižnici izposodili vse njegove pravljice o Jonu in pesmice S prstom na luni. »Pravljice in pesmi so način, na katerega dihamo življenje,« pravi JUAN KRUZ IGERABIDE. Marica Zebec Medij občine Cirkulane DECEMBER 2017 O lisici, volku in vrani Bila sta nekoč dobra soseda, lisica in volk. Svoja domovanja sta imela čisto skupaj in živela sta v miru in slogi. Nekega dne je pot mimo prinesla vrano. Iskala je miren kotiček, kjer bi lahko v miru pojedla svoj kos sira. Ugnezdila se je na veji, točno nad domovanjem lisice in volka. Volk jo je prvi opazil in je takoj opozoril lisico. Obema so se pocedile sline. Ampak košček sira ni bil dovolj velik za oba, zato sta se zmenila, da kateremu uspe vrani ukrasti sir, ga obdrži in ga ne bo delil z drugim. Najprej se je volk splazil do veje in zarenčal: »Vrana, jaz sem gospodar tega gozda in vsega, kar je v njem, zato ti ukazujem, da mi izročiš sir!« Vrana je samo odletela na drugo vejo in se sploh ni zmenila zanj, ki je spodaj renčal in sopihal. Potem se je vrinila lisica in sladko izjavila: »Ljubi volk, naj jaz poskusim.« Splazila se je do vrane in sladko začela: »Ljuba vrana, ti si tako čudovita žival, tako veličastna, ampak ali znaš s tem srčkanim, drobnim kljunčkom tudi kaj lepega zapeti?« Vrana je ponosno razkazovala svoje perje, a ko je odprla kljun, da bi zapela, je lisica skočila kvišku in ujela kos sira. Volk je vse opazoval, lisica pa se je samo zahahljala in odhitela s svojim kosom sira. Nauk: »Z zvitostjo še leva lahko ukaniš, s silo še črička ne moreš.« Taja Potočnik, 7. a Moja zimska dogodivščina Ko sem živela še v Rogatcu, sva z mojo sestro Katjo naredili iz snega mali iglu. V iglu sva si dali odejo in ugotovili, da nama manjka še lučka. Katja je prinesla majhno lučko in kar nekaj časa sva ostali v igluju in se igrali. Potem sva šli na kosilo. Ko sva se vrnili, je bil v igluju naš kuža Aron, tudi on si je privoščil malo počitka. Pustili sva ga, naj počiva, medtem pa sva mu naredili še manjši iglu. Aronu ni bil všeč, zato sva ga podrli. Ko je bila noč, smo šli spat. Zjutraj pa sva s Katjo videli, da igluja ni več. Pogledali sva v nebo in videli sonce, ki je stalilo najin iglu. Iris Bukšek, 4. a Zimska pravljica (domišljijska pripoved) Nekoč smo se šli smučat in tam je bil nek pes. Ta pes je bil tako hiter, da nas je vse prehitel, ko smo smučali. Ko smo naredili skakalnico, je Aljaž skočil in psu povozil tačko. Pes je Aljaža lovil, zato je pobegnil v gozd. S Tjašo sva ga šla iskat. Ker pa je bila ura že osem zvečer, sva morala domov. Ob polnoči sva se zbudila in ga šla dalje iskat. Nekaj sva slišala v grmovju. Našla sva psa in na srečo sem imel zraven vrvico in smo lahko šli naprej. Kasneje smo srečali še Aljaža. Bil je ves zaspan, vendar smo na srečo našli pot domov in se srečni vrnili k staršem. Jure Bezjak, 4. a Medij občine Cirkulane Veverici Veverička gleda z drevesa in se smeji drugi veverički, ki pridno nabira lešnike za zimo. Potem pa jo vpraša: »Zakaj si nosiš noč in dan lešnike v svoj dom?« Pridna veverička pa ji odgovori: »Zima se naznanja.« In odskaklja v svojo duplinico z novimi nabranimi lešniki. Postaja vse bolj mrzlo in pridna veverička ima za zimo že vse pripravljeno. V njeni duplinici so kupi lešnikov in želodov, vejic in listja, da ji bo toplo. Ko pa v svojo duplinico priskaklja druga veverička, tam nima ničesar. Odpravi se k pridni veverički in jo prosi za nekaj hrane. Ona pa ji reče: »Kaj si pa počela do zdaj?« In še doda: »Smejala si se mi z drevesa, no, zdaj pa se bom jaz smejala tebi!« Nato zaloputne z vrati. Veverička lačna pričakuje pomlad in se odloči, da bo odslej bolj pridna. Nauk te basni: »Kdor ne dela, naj ne je.« Patricija Milošič, 7. a Tradicionalni slovenski zajtrk V petek, 17. 11. 2017, smo imeli Tradicionalni slovenski zajtrk. Najprej smo si umili roke in pripravili mizo. Potem smo na mizo prinesli mleko, kruh, maslo, med in jabolka. Nato smo začeli jesti. Tradicionalni slovenski zajtrk je bil dober. Žiga Žuran, 2. a Tehniški dan V sredo, 29. 11. 2017, smo imeli tehniški dan. Izdelovali smo voščilnice, snežinke, Božičke in smrekice. Na smrekice smo dali bleščice. Za Božička smo potrebovali tulce, barvo, vato in blago za kapo. Tehniški dan mi je bil všeč. Alina Krajnc, 2. a Moja zimska dogodivščina Nekega dne je zapadel sneg. Začel sem delati snežaka. Ko sem naredil največjo kepo, me je zelo zazeblo, zato sem odšel v hišo. Ko sem se ogrel, sem se toplo oblekel, obul škornje, si nadel rokavice in že spet sem bil na snegu. Naredil sem še dve veliki kepi, mami pa mi je prinesla še gumbe ter korenček. Z mamo sva dokončala snežaka in se nato še dolgo kepala. Bilo je lepo. Rene Brlek, 4. a Moja prijateljica Staša Moji prijateljici je ime Staša, piše se Fridl. Živi v Cirkulanah, stara pa je 9 let. Staša je moja sošolka. Njena najljubša barva je rdeča. Moja prijateljica je, ker je prijazna. Imava se radi. Sediva v isti klopi, radi imava podobne stvari in vedno sva skupaj. ČE KATERA ČESAR NE ŽELI, NOBENA TO NE NAREDI! Lena Golavšek, 4. a 27 DECEMBER 2017 Bilo me je strah Ko sem bil star 3 ali 4 leta, je grmelo. Šel sem k atiju in ga vprašal, kako nastane grmenje. Ati mi je pojasnil, da grmenje nastane tako, da se združita topel in mrzli oblak. »Takrat začne grmeti,« je rekel ati. Ko je bila ura 22.30, smo šli v posteljo, toda jaz nisem mogel zaspati, ker je zunaj zelo grmelo. Postal sem žejen. Z mamo sva šla v kuhinjo. Ko sva se vračala po stopnicah, je naenkrat iz vtičnice udarila strela. Zelo sva se ustrašila. Ko sva prišla v sobo, sva komaj zaspala. Po nekaj tednih je bila spet nevihta in naučil sem se, da ko grmi, ne smem biti v bližini električnih aparatov in vtičnic. Tako sem premagal strah. Jan Lesjak, 4. a Moja prijateljica Lena Moji prijateljici je ime Lena, piše se Golavšek, stara je 9 let in živi v Gorišnici. Je zelo prijazna in razigrana. Zelo mi je všeč, ker je sproščena in ni pri vsem šefica. Če je potrebno, druga drugi pomagava. Najina najljubša barva je rdeča. Obe zelo radi pleševa s sošolko Lano. Enkrat se nama je zgodilo, da sva šli od verouka do šole in začelo je močno deževati. Ko sva prišli do šole, sva bili čisto premočeni. To se nama je zdelo zelo smešno. Celo pot sva se smejali. Vidiva se samo v šoli, zato imava na telefonu viber in si lahko vsak dan dopisujeva. Ona je moja najboljša prijateljica! Staša Fridl, 4. a V pričakovanju Božička in novega leta Čas hitro mineva, mi pa smo se že dobro navadili na šolo. Naučili smo se veliko novega. Imeli smo »krompirjeve« počitnice, sedaj pa se že veselimo novih. Prav težko jih čakamo, ker vemo, da nas bo obiskal Božiček. Vsak dan se pogovarjamo o njem in mu sporočamo, kako nestrpno ga čakamo. Obljubljamo mu, da bomo še naprej zelo pridni, in ga prosimo, da nam prinese ali pošlje vse, kar si želimo: ̶ želim si bratca ali sestrico; ̶ želim si rolerje; ̶ želim si kotalke; ̶ tovornjak; ̶ prikolico za traktor; ̶ traktor s priključki; ̶ konjička; ̶ harmoniko; ̶ punčko za friziranje, ̶ drsalke in dron; Nia, Ajša, Ajla, Maša, Taja, Rukija, Lana, Nataša, Anej, Filip, Max, Teja, Alina, Ana, Žan. Učencem 1. razreda čim več veselih in lepih dni v šoli. ČETRTOŠOLCI RAZMIŠLJAJO O ZIMI Špela: Želim si, da bi za božič snežilo in da bi k meni prišla sestrična Mihaela. Če bi snežilo, bi se lahko s sestrično kepali in tako pričakali božič. Lena: Pozimi mi je najbolj všeč sneg, saj se lahko kepam. Prav tako so mi všeč vsi trije dobri možje, saj dobim darila. Iris Bukšek: Rada imam sneg in si želim, da začne snežiti. Najraje delam snežaka, iglu. S sestrico Katjo sva letos iz snega naredili medveda. Bilo je lepo. Jure: Ko je zima, se zelo rad kepam, smučam in se sankam. Rad izdelujem snežake. Lana: Zima je lep čas, pozimi se igramo in se veselimo. Erik: Najraje se sankam in gradim snežake. Anže: Želim si, da bi zapadel sneg, da bi se lahko sankal in skakal v sneg. Z Žanom bi se lahko kepala. Rok: Pozimi se rad sankam, delam kepe in snežake. Ko je sneg na cestah, ga ne maram preveč, ker nastane tudi led in lahko avto zdrsi s ceste. Še posebej v naših krajih. Nina: Želim si, da bi za božič zapadel sneg. Katja: Rada bi se sankala in kepala, zato si želim veliko snega. Rene: Ko je sneg, se lahko kepamo in se imamo lepo. Rebeka: Zimo imam rada, ker je takrat sneg in se lahko na snegu igramo. Zime pa nimam preveč rada, ker moram hoditi skozi gozd peš in čakati kombi. Staša: Pozimi najraje igram družabne igre, pijem čaj in vročo čokolado. Tadej: Želim si, da bi zapadel sneg, da bi se lahko sankali, kepali in ribali. Aljaž: Želim si sneg, ker ga obožujem! Iris Petrovič: Zima je lep in dober čas. Želimo, da je sneg, da bi delali snežaka, iglu in bi se sankali. Taj: Želim si, da bi zapadel sneg, ker se rad kepam in skačem v sneg. Lea: R  ada imam sneg, letos se bom sankala, kepala in delala snežaka. Obožujem sneg in led, da se bom lahko še drsala v deželi vile Bele. Učiteljici Marinka in Silva 28 Medij občine Cirkulane DECEMBER 2017 Gimnastičarji OŠ Cirkulane-Zavrč uspešni na državnem nivoju Gimnastika na OŠ Cirkulane-Zavrč postaja v zadnjih letih eden najuspešnejših in najbolj množičnih športov. Potem ko smo se začeli udeleževati tekmovanj z mladim nadarjenim gimnastičarjem Blažem Kopšo, so njegovi uspehi z gimnastiko okužili veliko množico najmlajših. Tako smo na njihovo željo na obeh lokacijah šole začeli z organizirano vadbo gimnastike pod okriljem Gimnastičnega društva Ptuj. Na obeh lokacijah šole trenutno pod mentorstvom treh trenerk vadi več kot 60 otrok, za katere načrtujemo, da se bodo v naslednjih letih tudi že začeli udeleževati tekmovanj v gimnastiki. Medtem pa je Blaž tudi letos na tekmovanjih v akrobatiki dosegel odlične uspehe. Skupaj s svojim mlajšim bratcem Aljažem sta se 29. novembra udeležila polfinala državnega prvenstva v akrobatiki, ki ga tradicionalno prirejajo na OŠ Dobrova pri Ljubljani. Blaž je vse štiri vaje izvedel odlično in na koncu osvojil 5. mesto med mlajšimi dečki. Tudi njegov brat Aljaž je, kljub temu da je prvič tekmoval, vaje izvedel zelo dobro in na koncu dosegel 15. mesto. Na tekmovanju je skupaj tekmovalo preko 400 tekmovalcev. Blaž se je s tem rezultatom uvrstil na državno finale. Finalno tekmovanje je potekalo 5. decembra na OŠ Vojke Šmuc v Izoli. Blaž je ponovil dobro izvedbo vaj, na koncu je osvojil odlično 10. mesto; majhna napaka pa je preprečila boj za kolajne. Čestitamo obema bratoma Kopša za uspehe in se veselimo naslednjih, ko se jima bodo na tekmovanjih pridružili še ostali. Športni pedagogi OŠ Cirkulane-Zavrč Brata Kopša z nekdanjim svetovnim prvakom na bradlji Mitjo Petkovškom. Foto: Arhiv OŠ Gal Černivec, 2. a Medij občine Cirkulane 29 DECEMBER 2017 Ženska nogometna ekipa OŠ Cirkulane-Zavrč vse uspešnejša Na šoli Cirkulane-Zavrč je že več kot desetletje ženski nogomet ena najuspešnejših športnih panog na šoli. Potem ko so pred približno petimi leti deklice že bile v samem slovenskem vrhu, se sedanja generacija spet približuje najboljšim. Deklice vadijo pod mentorstvom športnega pedagoga Mitje Vidoviča v okviru nogometnega krožka, nekaj pa jih je že začelo trenirati tudi pri ptujskem ženskem nogometnem klubu. Ekipa starejših deklic je 14. novembra na finalu medobčinskega prvenstva v nogometu brez poraza dosegla odlično drugo mesto. Po treh doseženih zmagah proti ekipam OŠ Destrnik-Trnovska vas, OŠ Juršinci in OŠ Ljudski vrt Ptuj je ekipa OŠ Cirkulane-Zavrč v tekmi za prvo mesto po odlični igri le remizirala in na koncu zaradi slabše gol razlike osvojila drugo mesto, za OŠ Markovci. Pokal in osvojene srebrne medalje so prejele: kapetanka Nuša Štumberger, Monika Kelc, Dunja Krajnc, Kaja Belšak, Katarina Golc, Tjaša Bratušek, Lea Kelc Vnuk, Nika Grabrovec in Ema Šestanj. Obe prvouvrščeni ekipi na Obe prvouvrščeni ekipi na medobčinskem prvenstvu sta se uvrstili na področno tekmovanje, ki bo v mesecu januarju 2018. medobčinskem prvenstvu (na sliki) sta se uvrstili na področno tekmovanje, ki bo v mesecu januarju 2018. Na državno tekmovanje se bo uvrstila prvouvrščena ekipa od štirih sodelujočih. Na povabilo prijateljske šole iz sosednje Hrvaške, OŠ Lepoglava, se je ista ekipa udeležila mednarodnega turnirja v nogometu za deklice, ki je potekal na OŠ Anteja Starčeviča v Lepoglavi. Turnirja se je udeležilo 5 ekip iz dveh so- sednjih držav. Naša dekleta so prikazala najboljšo igro izmed vseh sodelujočih ekip. Žal so imele smolo v polfinalu, kjer nikakor niso mogle zadeti gola več od nasprotnic, potem pa so nesrečno izgubile po streljanju kazenskih strelov. V tekmi za tretje mesto so spet suvereno zmagale in tako osvojile bronasto odličje. Športni pedagogi OŠ Cirkulane-Zavrč Lana Kobe, 1. a 30 Medij občine Cirkulane DECEMBER 2017 Zima prihaja, čebelam počitek Še nekaj dni in jesen se bo poslovila. Snega še sicer ni, čebele pa se pripravljajo na zimski počitek. Jesen je bila sorazmerno lepa, cvetnega prahu je bilo manj, so pa ga nabirale zelo dolgo.Varoja je prisotna ponekod v zelo velikem številu. Potrebno bo počakati, da se zalega poleže, nato pa poškropiti z oksalno kislino, če želimo spomladi nadaljevati s čebelarjenjem. »Opravili smo vseslovensko prireditev »Tradicionalni slovenski zajtrk«. Obiskali smo Dijaški dom Ptuj. Pred dnem Tradicionalnega slovenskega zajtrka smo 16. 11. 2017 ob 18. uri Ivan in Marinka Jerenec, Milan Jurgec in Silvo Emeršič obiskali Dijaški dom Ptuj. Pričakali so nas ravnatelj Ivan Hercog, učiteljice in učenci s posebnimi potrebami. Mi pa smo jim podarili 8 kg medu. Po pozdravu ravnatelja in Klementine Pulko sta učenca na harmoniko in kitaro zaigrala pesem Čebelar. Nato smo si ogledali film o kranjski čebeli. Po kratki predstavitvi društva in pogovoru so nas učenci pogostili z medom, s kruhom in pecivom, ki so ga spekli sami. Poslovili smo se z obljubo, da naslednje leto spet pridemo,« je ob obisku Dijaškega doma zapisal tajnik Silvo Emeršič. Osnovno šolo in Vrtec Cirkulane sva 17. novembra obiskala Zvonko Mlakar in Milan Kolednik. Sprejem na obeh lokacijah je bil zelo prisrčen, vzdušje pa enkratno. V šoli smo obiskali učenke in učence po razredih, kjer so zaužili zajtrk. Tudi brez pesmi Čebelar ni šlo. Če k temu dodam radovednost in zanimanje o življenju in delu čebel, nam za naslednike ni potrebno skrbeti. V vrtec sva prinesla virtualne satnice in pajčolane, ki so si jih želeli vsi obleči, pa tudi otipati satnico, ki je identična pravi. Bilo je veliko vprašanj, na katera sva z veseljem odgovarjala. V imenu društva se je na stojnici s čebeljimi pridelki na »Martinovanju« 11. 11. 2017 predstavil Zvonko Mlakar. Udeležil se je tudi Barbarnega sejma v nedeljo, 3. decembra, s stojnico, obloženo s pridelki. Na sejmu sta se na stojnici predstavila Tanja in Franc Kolednik z »adventnimi venčki«. Istega dne smo se udeležili Ambroževe maše v Markovcih, in sicer so tja odšli Marica Jerenec s praporom, Ivan Jerenec in Čebelarji na obisku v ptujskem dijaškem domu. Foto: Dijaški dom Ptuj Čebelarji na obisku v Vrtcu Cirkulane. Stanko Kitak. Po maši so se udeležili srečanja pri čebelnjaku ČD Markovci. Še malo nas loči do konca leta. Pozimi bomo pripravili vse potrebno za naslednjo sezono, v upanju, da bo ugodnejša od prejšnjih. Vsem občankam in občanom želimo srečno in uspešno leto 2018. NAJ MEDI! Predsednik ČD Cirkulane: Milan Kolednik Čebelar Zvonko Mlakar na Barbarnem sejmu ob svoji bogato založeni stojnici. Medij občine Cirkulane Foto: Arhiv vrtca (Foto: TM) 31 DECEMBER 2017 Dobri dve desetletji cirkulanskih ljudskih pevcev Ljudski pevci aktivno delujejo že 21. leto. Radi se udeležijo in sodelujejo na vseh prireditvah v domači občini in drugod, kamor so povabljeni. Povezujeta jih prijateljstvo in ljudska pesem, ki jo želijo ohraniti za mlajše rodove. Ljudski pevci KD Cirkulane na enem od svojih nastopov. Foto: Arhiv KD V letošnjem letu je skupina imela že 27 nastopov po različnih krajih Slovenije. Povsod, kjer zapojejo, so poslušalci presenečeni. 9. aprila je skupina Ljudskih pevcev iz Cirkulan praznovala 20 let aktivnega delovanja. Na praznovanju je sodelovalo veliko ljudskih pevcev in prijateljev: harmonikar Nejc Kralj, skupine ljudskih pevcev s Pobrežja, Jablovca, Hajdine in Sestre Kopinski, Mejaši iz Repišč, Ljudski pevci in muzikanti Trta iz Zavrča, Prešmentani faloti iz Stoperc, Ljudske pevke Taščice iz Rač, muzikant Vrtič Matej ter humorista Tonček Žumbar in Danica Cvetko. Prireditve se je udeležilo veliko obiskovalcev. Tisti, ki pa se je niso mogli udeležiti, pa so si lahko prireditev ogledali na televiziji. Ljudski pevci se vsem, ki so jim pri izvedbi prireditev in praznovanju obletnice pomagali, iskreno zahvaljujejo. Posebna zahvala pa je namenjena Društvu gospodinj Cirkulane. Jože Petrovič Jubilejnih 10 let Društva gospodinj Cirkulane Leto 2017 je bilo za članice Društva gospodinj Cirkulane zelo posebno, saj to leto štejemo za začetek organiziranega delovanja gospodinj v Cirkulanah. Začetki delovanja društva so bili zelo skromni, a sta nas vseskozi povezovala dobra volja in optimizem, ki nas povezujeta še danes. Na deset let dolgi poti aktivnega ustvarjanja smo naredili mnogo. Številne aktivnosti, tečaji peke in kuhanja ter delavnice ročnih del so dokaz, da smo res marljive gospodinje. Zavedamo se, da nam vse to v taki meri ne bi uspelo, če nam ob strani ne bi stala občina. Zelo radi sodelujemo z drugimi društvi v občini. Naš moto, ki nas ves čas delovanja spremlja, je: V slogi in prijateljstvu sta moč ter dobra volja. Gospodinje smo tudi v mrzlih mesecih aktivne. Pred kratkim smo organizirale tečaj ročnih del, kjer smo iz naravnih materialov izdelovale adventne venčke, ki vsako leto znova krasijo naše praznične mize. V mesecu decembru še naš čaka peka drobnega peciva, piškotov, medenjakov, s katerimi se bomo posladkale v božičnem času. Božič je namreč praznik, ki v temen in hladen zimski čas prinese luč in toplino. Vsepovsod je veliko svetlobe, smeha in pričakovanja naših dobrih mož. Zato pa se mora gospodinja dobro pripraviti, da pričara toplino in dobroto v svoj dom. Pri tem si seveda pomaga z raznimi recepti naših babic, med katerimi je posebej priljubljen sadni kruh iz suhega domačega sadja. V imenu Društva gospodinj Cirkulane vam v prihajajočih praznikih želim le veliko mero zdravja in ustvarjalnosti – najsi bo to doma, v službi ali pa tudi pred štedilnikom. Ana Gabrovec, predsednica 32 Utrinki s praznovanja 10-letnice društva in ostali vtisi ob koncu leta. Medij občine Cirkulane DECEMBER 2017 Vinogradniki ob koncu leta Ko smo opravili trgatev, je sledilo najpomembnejše vinogradnikovo delo v letu; vrenje mošta in umno kletarjenje. Da bo kletarjenje v našem društvo potekalo nemoteno, kot doslej, smo na Martinovo soboto v Cirkulanah izbrali novega Naj Martina, društvenega kletarja za leto 2017/18. NOVI NAJ MARTIN JE MARTIN ŽURAN Na prireditvi smo se zahvalili dosedanjemu Naj Martinu Bojanu Lubaju za vestno in požrtvovalno delo. Bil je prisoten na vseh društvenih dogodkih in je poskrbel za to, da nihče ni ostal žejen. Bil je odličen vinogradnik in vinar in ob koncu svojega mandata nas je povabil na srečanje na svojem vikendu. Tam smo imeli člani organov društva tudi izredno sejo, na kateri smo izbrali novega Naj Martina za prihajajoče obdobje. Novi Naj Martin je postal Martin Žuran, ki živi v občini Markovci, svoj vinograd pa obdeluje v Gruškovcu. Že tradicionalno smo ob Martinovanju pripravili zbiranje mošta. Hvala vsem, ki ste prispevali svoj delež v skupni sod in vabimo vas, da se prihodnje leto udeležite še v večjem številu. Kot vsako leto je tudi letos župan novega Naj Martina krstil s kletarskim žezlom. Po končani prireditvi je novi kletar pomagal pri krstu mošta, ki ga je opravila haloška Micika. Vlogo Micike je odigrala fantastična Anica Črnivec, ki nas vedno znova s svojim humorjem (v katerem je veliko resnice) nasmeji do solz. Sledil je trenutek, ko novi kletar udari sod na pipo in vsem prisotnim ponudi mlado vino. Druženje se je nadaljevalo ob okusni malici in dobri kapljici. Naslednji dan je bila v cerkvi sv. Ane že tradicionalna Martinova maša, ko smo darovali mošt za potrebe župnije. Ob tej priložnosti je dosedanji kletar simbolično predal ključe kleti novemu kletarju. V lepem in sončnem vremenu smo se še malo družili na prostem in uživali v prijetnem klepetu s prijatelji in z znanci. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo VO Dolane in VO Veliki Vrh, saj smo s skupnimi močmi organizirali posipavanje in urejanje ceste proti cerkvi sv. Ane. Zaradi vremenskih vplivov in pogoste rabe je ta pot potrebna večkratnega urejanja in zato še enkrat hvala vsem, ki ste pripomogli, da je cesta ponovno lepo urejena. Martinovanje v Cirkulanah. Martinovanje pri sv. Ani. V mesecu novembru smo se družili še na kletarski delavnici v Tržcu in Brezovcu. Vinogradniki so prinesli svoje vzorce na pokušanje, strokovni sodelavci iz KGZ Ptuj pa so podali nasvete o nadaljnjih postopkih nege vina. Že tradicionalno smo se udeležili Barbarnega v Cirkulanah. Novi Naj Martin je moral grofu Sauerju predati dajatve v obliki mladega vina. Grof je bil ob pokušanju letošnjega letnika zelo zadovoljen. V prihajajočem letu vam vsem želimo ogromno sreče, zdravja in uspehov ter veliko veselega druženja s svojimi prijatelji. Besedilo in foto: Suzana Arnečič Zamuda, DVS Haloze Medij občine Cirkulane Haloška Micika in Martin Žuran, Martinovanje v Cirkulanah 2017. 33 DECEMBER 2017 Pestra jesen za DRD Haloze Za nami je pestra in razgibana jesen, ki nam je prinesla kar nekaj zanimivih dogodkov. Sredi meseca oktobra smo na povabilo RTV Slovenija za oddajo Nedeljski izziv na kmetiji Pintarjevih v Velikem Okiču posneli zanimiv dogodek o striženju ovac. Gost oddaje je bil popularni pevec Isaac Palma, ki je »moral« postriči ovco. Za snemanje smo uporabili ovce Tilčke in Slavka Golca ter njihovo kmetijo, ki je bila izvrstna kulisa za snemanje. Strokovno znanje in pomoč pri striženju je nudila naša članica Katja Kokot, diplomirana veterinarka in izvrstna v striženju. Dogodek je obogatila haloška Micika oziroma Ana Črnivec iz Cirkulan, ki je v domačem narečju strokovno komentirala dogajanje. Prispevek je bil prikazan v nedeljo, 22. oktobra, na SLO 1 in je pomenil lepo promocijo za Haloze, društvo in ovčerejo. Temu dogodku je sledilo državno tekmovanje v striženju ovac in državna razstava drobnice v Kopru 28. oktobra. Na dogodku, ki je potekal v okviru kmetijskega sejma Dnevi slovenske Istre, smo si lahko ogledali in poskusili dobrote primorskih kmetij. Za nas pa je bilo posebej zanimivo tekmovanje v striženju ovac. Prvenstva smo se udeležili s tremi tekmovalci in s polnim avtobusom navijačev, članov našega društva. Naši strižci so se v konkurenci 24 tekmovalcev odlično odrezali. V kategoriji ročno striženje je odlično 3. mesto osvojila Katja Kokot, premagala sta ju le moška. V kategoriji strojno striženje, kjer so morali tekmovalci v predtekmovanju postriči 5 ovac in v finalu še 8, je odlično 3. mesto osvojil Jernej Kokol. Zaostal je le za tekmovalcema, ki se poklicno ukvarjata s striženjem. V mesecu novembru so se naši rejci udeležili dvodnevnega strokovnega seminarja O reji drobnice, ki je potekal v Dobrni v organizaciji Zveze rejcev drobnice. Na seminarju so predavatelji Biotehniške fakultete predstavili novosti na področju Letošnja jesen je bila pestra in zanimiva za člane Društva rejcev drobnice Haloze. Foto: Jernej Golc reje, zdravja in selekcije pri ovcah in kozah na Slovenskem ter primere dobrih praks v tujini. Ob koncu leta se Društvo rejcev drobnice Haloze zahvaljuje občini Cirkulane, društvom in posameznikom za vsestransko pomoč skozi vse leto. Vsem občankam in občanom občine Cirkulane pa želimo vesele božične praznike in srečno novo leto. DRD Haloze Aktivnosti PGD Cirkulane v zadnjem trimesečju Oktober je mesec varstva pred požari, mesec, ko gasilci prikažemo svoje delo širšemu občinstvu, in sicer z večjimi vajami, dnevom odprtih vrat in podobno. Tudi v PGD Cirkulane smo, tako kot vsako leto, pripravili evakuacijo na OŠ Cirkulane-Zavrč, na lokaciji Cirkulane, in v Vrtcu Cirkulane. Na letošnjo evakuacijo na šoli, ki je bila 11. oktobra v dopoldanskem času, smo povabili še ekipo Prve pomoči Civilne zaščite občine Cirkulane, ki nam je praktično prikazala temeljni postopek oživljanja pri zastoju srca, postopek pri nezavestnem ponesrečencu in uporabo defibrilatorja. Masažo srca so na »Ančki« (lutka za šolanje) preizkusili tudi nekateri najpogumnejši učenci višjih razredov. V vrtcu smo samo preizkusili evakuacijo otrok in zaposlenih. Na obeh 34 Člani PGD Cirkulane so v oktobri pripravili evakuacijo na OŠ Cirkulane-Zavrč, na lokaciji Cirkulane, in v Vrtcu Cirkulane. Medij občine Cirkulane DECEMBER 2017 Na prikazu evakuacije je sodelovala tudi ekipa Prve pomoči CZ občine Cirkulane. lokacijah je evakuacija potekala mirno in strokovno po načrtih za požarno varnost. Proti koncu meseca oktobra smo pripravili malo večjo vajo za vse operativne člane našega društva in ekipo PP CZ občine Cirkulane. Na to vajo smo tudi povabili naše pobrateno društvo iz Hrvaške, DVD Višnjica, ki je zaradi prezasedenosti za ta termin opravičila svoj izostanek. Vaja je potekala na žagi Gorsko v Medribniku. Predvidevalo se je, da je zagorelo v odpadni žagovini na vzhodni strani levega objekta in hkrati je prišlo do poškodbe delavca na desnem objektu pri razrezu obdelovancev. Proti koncu je pričelo primanjkovati vode za gašenje, zato smo uporabili motorno črpalko Rosenbauer in črpali vodo iz bližnjega potoka ter tako zagotovili zadostno količino požarne vode. Moram pohvaliti operativne gasilce in ekipo prve pomoči zaradi dobro izvedene vaje. SREČANJE GASILSKIH VETERANOV IN POHOD ČLANIC Ker smo cirkulanski gasilci tudi dobri organizatorji raznih družabnih srečanj, nam je OGZ Ptuj zaupala letos kar dve prireditvi: srečanje starejših gasilcev in pohod z družabnim srečanjem gasilskih članic. Na srečanju je starejše gasilce in vodstvo OGZ Ptuj pozdravil tudi župan občine Cirkulane Janez Jurgec, za kulturni progam pa je poskrbela OŠ Cirkulane pod vodstvo ravnateljice Suzane Petek. Vsem se gasilci najlepše zahvaljujemo. Pohod članic smo organizirali 4. novembra po haloških hribih Medij občine Cirkulane Utrinek s pohoda članic OGZ Ptuj. Foto: Arhiv PGD Predstavitev dela gasilcev na Barbarnem. in zaključek z družabnim srečanjem pripravili v večnamenski dvorani v Cirkulanah. Zbralo se je 82 gasilk; zbrale so se pred gasilskim domom v Cirkulanah, nato pa jih je pot vodila mimo pokopališča do kmetije Arnečič, kjer so si v krajšem počitku ogledale kmečko klet in proizvodnjo vin. Dalje so se odpravile po vasi Gradišča pod »Gradiškim humom« proti dolini, ki vodi v Cirkulane. Z manjšimi postanki so članice v večernih urah prispele v dvorano, kjer sta jih pričakali vodstvi OGZ Ptuj in domačega društva. Po krajšem kulturnem programu in nagovorih je sledilo druženje ob mehanski glasbi. Ob vseh teh aktivnostih društvo ni pozabilo na obisk krajanov z novoletnimi koledarji in voščilom za novo leto. V mesecu decembru se našim občanom zahvalimo za dobro sodelovanje, zaželimo jim vse lepo in uspešno v prihajajočem letu z željo, da nas še vnaprej podpirajo pri našem delu. Ob iztekajočem letu 2017 vam želimo blagoslovljene božične praznike, v letu 2018 pa zadovoljstva, sreče in uspehov obilo. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! Poveljnik PGD Cirkulane: Ivan Tetičkovič 35 DECEMBER 2017 V Cirkulanah se je zbralo preko 180 gasilskih veteranov Občina Cirkulane in PGD Cirkulane sta bila v soboto, 21. oktobra, letošnja gostitelja že 21. srečanja gasilskih veteranov Območne gasilske zveze (OGZ) Ptuj, ki je posvečeno tudi mesecu varstva pred požari. V OGZ Ptuj imajo trenutno okrog 400 gasilskih veteranov in veterank, skoraj polovica pa jih je bila na tradicionalnem srečanju v Halozah. Dobrodošlico jim je v občini zaželel župan Janez Jurgec. Udeležence srečanja iz gasilskih društev občin Hajdina, Markovci, Cirkulane in Zavrč ter Mestne občine Ptuj so s kulturnimi utrinki prijetno presenetili učenci OŠ Cirkulane-Zavrč. Mnogo izbranih besed zahvale so jim v nagovorih posvetili govorci, ki so se strinjali, da je v naši družbi še kako pomemben pozitiven pomen delovanja gasilskih veteranov, saj so dali pomemben prispevek h gasilstvu na Slovenskem. Srečanje so starejši gasilci izkoristili kot enkratno priložnost za obujanje spominov na najlepša leta življenja, ki so jih z velikim veseljem in srčnostjo preživeli v gasilskih vrstah. Še danes imajo s svojimi izkušnjami in znanjem posebno mesto v gasilski organizaciji, kjer s ponosom znanje podajajo novi generaciji gasilcev in prav za njihovo poslanstvo. Za izjemne izkušnje, ki so jih prenesli na mlajšo gasilsko generacijo, pa tudi za njihovo veliko pripadnost gasilstvu so se jim na srečanju zahvalili predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, odgovoren 36 za veterane v OGZ Dušan Ber, član UO GZS, predsednik Sveta podravske regije mag. Janez Merc. PGD Cirkulane je na srečanju predstavil predsednik Anton Kokot, ki je poudaril, da so bili sedanji veterani gonilna sila operative v preteklosti, kar je po njegovem danes potrebno povezati z mlado generacijo, ki jim prav gasilstvo daje neprecenljive vrednote. TM Foto: TM, Janez Liponik Utrinek z letošnjega jubilejnega druženja gasilskih veteranov OGZ Ptuj, ki je bilo v občini Cirkulane odlično izpeljano. Medij občine Cirkulane DECEMBER 2017 POLICIJA SVETUJE Preprečimo nasilje nad ženskami Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, ki se je obeleževal med 25. 11. in 10. 12. 2017 tudi policija izvaja vrsto aktivnosti za ozaveščanje javnosti o nujnosti prijave ter ustrezne zaščite žrtvam nasilja! Kaj je nasilje nad ženskami? Nasilje v družini, trgovina z ženskami, spolne zlorabe, nasilje v oboroženih konfliktih, nasilje v obliki različnih tradicionalnih in kulturnih praks ... Nasilje nad ženskami je ena od najbolj razširjenih in skritih oblik kršitev človekovih pravic. Temelji na neenakovrednih družbenih odnosih med spoloma, izvira iz neenakomerne porazdelitve zasebne in družbene moči med spoloma, iz kulturnega okolja in sistema vzgoje. Nasilno vedenje je največkrat naučeno in se prenaša iz generacije v generacijo. Ženske v različnih obdobjih svojega življenja pogosto doživljajo različne vrste nasilja: nasilje v družini, trgovina z ženskami in deklicami (pridobivanje, prevoz, transfer, skrivanje ali sprejemanje deklic in žensk za namene izkoriščanja), spolno izkoriščanje in drugo kršenje spolnih in reproduktivnih pravic, nasilje v oboroženih konfliktih in spopadih, nasilje v obliki različnih tradicionalnih in kulturnih praks ipd. Katere oblike nasilja nad ženskami poznamo? Žaljivke, zmerjanje, vpitje, prelaganje krivde na žrtev, grožnje, klofutanje, pretepanje, brcanje, lasanje, posilstvo, spolno nadlegovanje, ekonomsko nasilje, prisilna prostitucija, trgovanje s človeškimi organi … Povzročanje nasilja je v veliki večini primerov odločitev povzročitelja nasilja, saj je cilj vsake oblike nasilja dokazovanje premoči in nadzora ter ponižanja s strani povzročitelja nasilja nasproti žrtvi nasilja. Najbolj razširjena oblika nasilja nad ženskami je psihično nasilje, ki je vedno tudi spremljevalec fizičnega in spolnega nasilja. Psihično nasilje, npr. v partnerskem odnosu, se po navadi začne s posesivnostjo in nadzorom, ki se kažeta skozi maMedij občine Cirkulane nipulacijo in prevračanje dejstev. Sledijo žaljivke, zmerjanje, vpitje, prelaganje krivde na žrtev, grožnje … Fizično nasilje pogosto preraste iz psihičnega nasilja, v partnerskem odnosu, npr. takrat, ko je partner prepričan, da ga žrtev ne bo zapustila. Fizično nasilje praviloma postaja vedno pogostejše in ima vedno hujše oblike. Dejanja, ki jih imenujemo fizično nasilje, so med drugim: klofutanje, pretepanje, brcanje, boksanje, suvanje, lasanje ipd. Spolno nasilje so posilstvo, različne oblike spolne zlorabe, spolno nadlegovanje ipd. Spolno nasilje je vsako dejanje s spolno vsebino, s katerim se druga oseba ne strinja, oziroma se ob njem počuti slabo ali jo je strah. Prav tako je dejanje, ki je storjeno proti volji ženske, z izsiljevanjem, zlorabo moči, uporabo fizične sile ali z grožnjo. V partnerski oziroma zakonski zvezi ni nič drugače. Spolno nasilje je nesprejemljivo in kaznivo dejanje. Spolni odnos proti želji žene ali partnerke je posilstvo! Ekonomsko nasilje je obvladovanje, nadziranje druge osebe s pomočjo sredstev za preživetje in je vsako siljenje v finančno odvisnost. Večina povzročiteljev nasilja v družini npr. nadzira družinske finance in ženski ne pusti razpolagati z denarjem. Povzročitelji se zavedajo, da jih bodo partnerke, če bodo od njih ekonomsko odvisne, težko zapustile. Ko govorimo o oblikah izkoriščanja v primerih trgovine z ženskami in deklicami, pa največkrat govorimo o prisilni prostituciji, prisilnem delu, beračenju, služabništvu, lažnih porokah ali trgovanju s človeškimi organi, tkivom in krvjo. Značilnosti nasilja v družini in nad ženskami Večinsko prepričanje o nasilnih dejanjih in njihovih storilcih je, da gre za nerazumno in nepredvidljivo vedenje alkoholikov, duševno nestabilnih in obupanih ljudi. Takšno prepričanje je lažje sprejeti kot možnost, da je nasilje prisotno tudi v na videz urejenih družinah ter da je lahko tudi namerno. Nasilje s strani intimnega partnerja se pojavlja v vseh državah, neodvisno od ekonomskega, socialnega, religioznega ali kulturnega referenčnega okvirja. Dogaja se predvsem v zaprtih, zasebnih prostorih, ki bi morali biti varni, običajno ni prič ali pa so to otroci, mladostniki, gre za huda dejanja s težkimi travmatičnimi posledicami, približno polovica žrtev bo o tem, kar se jim dogaja, spregovorila s sorodnico/ sorodnikom ali prijateljem/prijateljico, v povprečju žrtve doživljajo nasilje 5 let, preden poiščejo pomoč, zaradi nasilja imajo pogoste težave s psihičnim zdravjem. V Sloveniji je žrtev psihičnega nasilja (zmerjanje, kričanje, poniževanje idr.) vsaka druga ženska, vsaka peta ženska pa je žrtev fizičnega nasilja. Lani je bilo med žrtvami nasilja 2315 žensk in 1076 moških, še leta 2010 pa 3097 žensk in 1229 moških. Kje lahko poiščem pomoč, če postanem žrtev nasilja v družini? Prijavo nasilja v družini lahko vloži vsakdo – žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. K prijavi so posebej zavezani vrtci, šole, zdravstvene organizacije (zdravniki, terapevti, psihiatri idr.), po uradni dolžnosti pa jo morajo vložiti uradne osebe. Vložiti jo je mogoče kadar koli, ne le tedaj, ko se žrtev odloči za razvezo. Nujna intervencija policije (113) V nujnih primerih, ko je ogroženo življenje, ali v drugih primerih, ko je potrebna intervencija policije, ne odlašajte in pokličite intervencijsko številko policije 113! Osebna prijava na policiji Prijavo lahko vložite na najbližji policijski postaji, na kateri bodo policisti začeli obravnavo. Prijavo lahko vložite tudi po pošti. Policisti bodo opravili dodaten pogovor s prijaviteljem. 37 DECEMBER 2017 Anonimna e-prijava Čeprav je na spletnem portalu policije in na anonimni telefonski številki 080 12 00 mogoče vložiti anonimno prijavo nasilja v družini, vam svetujemo, da se za anonimno prijavo v primeru nasilja v družini odločite le izjemoma. Takih prijav ne moremo šteti za nujne, ampak le kot informacijo, na podlagi katere je pogosto zaradi nesodelovanja udeleženih onemogočeno učinkovito ukrepanje. Toda otroci ne pozabijo! Raziskave so pokazale, da otroci zaradi nasilja v družini trpijo veliko škodo, zato potrebujejo pomoč, da prebolijo, se ponovno najdejo. Veliko otrok je prepričanih, da so tudi sami delno krivi oz. da so odgovorni za ustvarjanje mirnega vzdušja v družini. Vendar pa krivda ni nikoli otrokova! stopkih prijave ter drugih nasvetov pa najdete na spletnih straneh policije: www.policija.si! Več o nasilju nad ženskami in po- Igor Belšak, pomočnik komandirja Vsem občankam in občanom ob prihajajočih praznikih ter v letu 2018 kolektiv Policijske postaje Gorišnice želi mirno in varno bivanje ter veliko medsebojnega razumevanja. Velik uspeh za nogometno moštvo ŠD Cirkulane Ob koncu jesenskega dela nogometne sezone 2017/18 s ponosom sporočamo, da je članska ekipa ŠD Cirkulane osvojila naslov jesenskega prvaka Superlige MNZ Ptuj. Prvo mesto si s 23 točkami delimo še z ekipama ŠD Stojnci in NK Gerečja vas, vendar trenutno vodilno mesto pripada prav naši ekipi zaradi boljše razlike v številu golov. Pred začetkom prvenstva sta za glavna favorita veljala kot lanski zmagovalci NK Gerečja vas ter glede na okrepitve NK Bukovci. V ožjem krogu favoritov sta se znašli ekipi NK Stojnci in NK Podvinci. ŠD Cirkulane je v letošnjo sezono vstopilo kot neznanka, verjetno pa so bili zelo redki tisti, ki so računali na tako odličen razplet po končanem jesenskem delu. Eden izmed njih je prav gotovo trener članske ekipe Damijan Vogrinec, ki ekipo vodi zadnje leto in nosi večji del zaslug za uvrstitev na vrh. Sezona še seveda zdaleč ni končana, gneča pri vrhu lestvice napoveduje trd Članska ekipa ŠD Cirkulane osvojila naslov jesenskega prvaka Superlige MNZ Ptuj. Foto: Arhiv ŠD in zanimiv boj do konca prvenstva. Prvo mesto trenutno zasedata tudi dve naši mlajši selekciji, in sicer starejši dečki in mlajši dečki. Pri ekipi starejših dečkov sodelujemo in nastopamo skupaj z NK Zavrč, s katerim želimo v prihodnje sodelovanje še poglobiti. Kot vidite, smo lahko z našim delom zelo zadovoljni, enak ali še boljši nivo pa bomo poskušali ohraniti tudi v bodoče. V prihajajočem novem letu želimo vsem veliko veselih in prijetnih dogodkov, rednega športno-rekreativnega udejstvovanja ter seveda skupnega veselja ob naših zmagah. Upravni odbor ŠD Cirkulane Jesenski pohod na Donačko goro Še preden se je jesen prevesila v zimo, smo se z mladimi planinci odločili ujeti morda še zadnjo, jesensko soboto za pohod. Tako smo se na martinovo soboto podali na Donačko goro. Imeli smo srečo, saj nam je narava poklonila čudovit jesenski dan, ki ni skoparil s čudovitimi barvami, ki so se ponujale na ogled, okrepljene s sončnimi žarki. Je že res, da smo načrtovali obisk Lo38 vrenških jezer, vendar smo ob zbiranju informacij izvedeli, da so tam na višini nad 1500 m vremenske razmere precej manj prijazne. Sklicali smo kratek sestanek in se zedinili, da gremo raje na Donačko goro. Pot nas je vodila iz Cirkulan v Žetale v Pridno vas, kjer smo izstopili iz avtobusa. Po kratkih napotkih smo jo mahnili do planinske postojanke Rudijev dom, kjer smo žigosali dnevnike, pomalicali in se odpravili na vrh Donačke gore. Serpentinasta pot je strma in zahteva pazljivost, vendar smo vsi zadovoljni in ponosni prisopihali na vrh. Od tu smo si razgledali okolico. Kamniško-Savinjske Alpe so se zdele le korak od nas, pogledi na Haloze in Pohorje so kar žareli v jesenskih barvah. Na vrhu smo naredili še skupinsko fotografijo, se vpisali v knjigo, žigosali dnevnike, obudili kak spomin na pomladanski Medij občine Cirkulane DECEMBER 2017 Utrinek z jesenskega pohoda na Donačko goro. Fotografija: Aljaž Zidanšek pohod, ko vreme ni bilo tako prijazno, in se odpravili nazaj do planinske postojanke. V Rudijevem domu in okolici smo se spočili, sprostili, privoščili kakšno pijačo ali kupili spominek. Nato smo se odpravili proti izhodišču, kjer nas je čakal naš avtobus s prijaznim šoferjem, ki nam je vozilo parkiral nekoliko višje in nam s tem prihranil nekaj poti. Vožnja proti domu je hitro minila. Pred šolo so že čakali starši, ki so otroke, bogatejše za eno lepo izkušnjo, odpeljali domov. Hvala PD Cirkulane za organizacijo in pokritje stroškov prevoza, Sergeji, Zlatku in Aljažu za pomoč pri vodenju pohoda. Bilo je lepo. Verjamem, da se bomo tako prijetno družili še velikokrat. Ivo Zupanič Pohod na Strahinjčico Strahinjčica se razprostira od zahoda proti vzhodu nad Krapino. Dvigne se strmo v višino kot ogromna, ostro nagnjena streha, kar daje kraju poseben izgled. Boki grebena so skoraj navpični, prekriti z gostim gozdom – z juga prevladuje hrast, s severa bukev z nizkim grmičevjem. Nima izrazitega vrha, najvišja kota – 846 (Sušec) metrov se nahaja na severnem grebenu nekoliko metrov od debla velike bukve. Gledano v profilu glavnega grebena od zahoda proti vzhodu se dviga kar nekaj vrhov: Slon – 445 m, Gorjak – 678 m, Goleš – 685 m, Sušec – 846 m in Sekolje – 738 m. Našo pot smo začeli na parkirišču v Podgori Krapinski. Izbrali smo najugodnejšo in atraktivno pot preko Jelenskih pečin do planinskega doma. Nadaljevali smo do Dedeka, ki služi tudi kot vzletišče jadralnim padalcem. Prispeli smo do najvišje točke – Sušeca. Po vrnitvi do doma, ki je v tem času zaprt, smo pomalicali, se podali na razgledni stolp in se spustili proti izhodišču po drugi poti. Tako smo obiskali še preostale že omenjene točke – kote po občasno dokaj zahtevni, z jesenskim listjem nasuti zdrsljivi poti, ki ni kaj dosti shojena. Vsekakor pa je dobro in na gosto markirana. Skratka, pohvalimo se lahko, da smo praktično prehodili celotno Strahinjčico. Posebno atraktiven je pogled z razgledišča Slon, ki upravičeno nosi tako ime. Ob pogledu na izstopajočo kamnito gmoto, ki štrli iz terena, ni potrebno uporabiti veliko domišljije, da uzreš silhueto slonove glave. »Za nami je krasen pohod, kakršni ostanejo v spominu zaradi naravnih lepot, zahtevnosti terena in enkratne ekipe,« je zapisal Ivo Zupanič. Foto: Aljaž Zidanšek Skratka, za nami je krasen pohod, kakršni ostanejo v spominu zaradi naravnih lepot, zahtevnosti terena in enkratne ekipe – sinergija zagnanosti, izkušenj in kolektivnega duha. In ker se nenazadnje tako spodobi, smo si še malce ogledali mestno središče Krapine, park pred Muzejem krapinskih neandertalcev, ki ga tokrat nismo obiskali, in se okrepčali s pico v prijazni piceriji. Ivo Zupanič Utrinek s potepa po Pohorju V soboto, 28. oktobra, smo se člani PD Cirkulane zbrali v Spodnjem Radvanju, tik ob Mariboru, na samem izhodišču slovenske planinske poti (prej slovenske transverzale). Pobudo zanjo je dal Ivan Šumljak, zato se imenuje Medij občine Cirkulane Šumljakova pot do Mariborske koče. Temu izhodišču se reče tudi Pri Pošteli. Naša prva postaja je bila vsem dobro znani hotel Bellevue oziroma zgornja postaja vzpenjače. Pot se dokaj položno, med koreninami in odpadlim listjem, vije po gozdnih vlakah. Le-te so nas po eni uri hoda skozi severna vrata pripeljale do ostankov naselja in utrdbe Poštela, ki so nam jo zapustili stari Rimljani. Po kratkem 39 DECEMBER 2017 ogledu smo pot nadaljevali. Hodili smo precej svobodno, po dva ali trije zatopljeni v pogovor. Tu pa tam je kdo opozoril na kakšno zanimivost ob poti. Zaradi odpadlega listja smo proti severu za kratek čas skozi veje dreves že uživali v razgledu na Maribor. A pravega razgleda smo se naužili šele pred hotelom Bellevue (1042 m/n. v.), kjer smo imeli krajši počitek z malico. Razgovorili smo se tudi z drugimi pohodniki. Spočiti in okrepljeni smo nadaljevali do najvišje točke našega pohoda. Mimo cerkve Sv. Bolfenka in višje, do znanega mariborskega razglednika (1147 m/n. v.). Ponujal nam je lep razgled tudi na Boč, Donačko, celotne Haloze, Dravsko polje in Slovenske gorice, Kozjak in dlje proti Avstriji. Na vzhodu se je v meglicah odsevalo celo varaždinsko jezero. Razgled je bil dober, kljub temu da je bilo vreme precej oblačno. Da se nam od višine ne bi preveč zvrtelo, smo se po slemenu mimo vojaškega radarja počasi spuščali do Mariborske koče. Ob poti smo srečevali naše tovariše planince iz Zagreba. Z njimi smo dobro razpoloženi izmenjali nekaj informacij o poteh ter nekaj šal na račun zaliva in politikov. Mariborska koča (1080 m/n. v.) nas je pričakala sijoča v sončnih žarkih. Bilo je toplo in prijetno, a čakala nas je še pot do Frama. Po nekaj metrih po cesti od Mariborske koče se je naša planinska pot odcepila desno proti Framu. Preko pašnika in skozi gozd in že smo prečkali cesto Areh–Bellevue ter se spet potopili v gozd. Iz njega smo prišli na Petkovem sedlu (881 m/n. v.), mimo gostilne Prepih in hotela Planika. Spet smo prečkali cesto Hoče–Areh. Naprej smo šli skozi dvorišče bolnišnice za pljučne bolezni in se spustili do Plahutnikovega vrha. Hkrati pa smo presekali mejo med Hoškim in Slivniškim Pohorjem. Po asfaltni cesti smo spet prispeli do gozda, kjer smo ob šelestenju listja in bučanju Framskega potoka prispeli do Frama. Tam nas je že čakal kombi. Bila je lepa, nezahtevna tura, po dobro označeni planinski poti »totega« našega Pohorja. Pot pa so nam popestrile tudi številne znamenitosti naravne in kulturne dediščine. Domiselne skulpture lesenega zajca, roke, bradatih mož, številne kapele, pohorski skrilavec in prizori s kravami na paši. Bilo je lepo in prijetno druženje. Božidar Horvat Martinov pohod 2017 Jesen je eden tistih letnih časov, ko listje začne padati z dreves in ga veter lahkotno nosi naokrog. Vsako leto nam ponudi čudovite barve in omogoča nepozabne razglede. To je letni čas, ko kmetje hitijo s pospravljanjem poljščin, vinogradniki pa z obiranjem grozdja, iz katerega stisnejo sladek mošt. Ob martinovem se nekako zaključujejo vsa jesenska dela in narava gre počasi k zimskemu počitku. Martinovo je v naših krajih priljubljen praznik, saj se tega dne mošt spremeni v vino, kar pa je tudi lepa priložnost in lep izgovor za praznovanje. Kakor je že tradicija, smo planinci na ta dan organizirali Martinov pohod. Dan je bil prečudovit. Zbrali smo se v lepem številu na že znani lokaciji pri šoli v Cirkulanah. Da je bilo druženje še lepše, so se nam pridružili planinci PD Vransko. Skupaj se nas je zbralo okrog petdeset. Po krajšem prijetnem pozdravu smo malo pokramljali, nato pa se podali na pohod. Skozi Cirkulane smo prečkali cesto, ki vodi do mejnega prehoda Meje. Podali smo se preko travnika v lepo jesensko obarvan gozd. Pot nas je pripeljala v Gruškovec, od koder smo uživali ob čudovitem razgledu na Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe, Boč, Donačko, na drugi strani pa na Ravno goro, Ivanjščico ter Strahinjčico. Vse okrog nas je bilo obarvano s 40 Planinci so se po tradiciji podali na Martinov pohod. Foto: Marjetka Mlakar čudovitimi jesenskimi barvami v vinogradih in gozdovih, ki so kazali svojo lepoto v lepi sončni soboti. Pot smo nadaljevali pri etapi Bračičeve planinske poti, ki vodi do kontrolne točke na Gruškovski hum. Na vmesnem postanku smo si privoščili slastne slanike, poskusili mošt, viljamovko ter limonovec. Uživali smo ob prijetnem druženju in v lepih razgledih, ki Medij občine Cirkulane DECEMBER 2017 so se nam kar sami odstirali. Naenkrat smo bili na najvišji točki našega pohoda, ki meri nekaj več kot 400 metrov, kjer se nam je odprl pogled na prelepe haloške griče, za njimi pa Destrnik, Ptuj, Kidričevo z okoliškimi kraji. Po nekaj narejenih fotografijah smo se spustili do nekdanje domačije Kelc, kjer sta nas pričakala Milan in Zinka. Ker je bil lep sončen dan, smo pohiteli s pripravo miz in klopi na prostem, čeprav je bila za nas pripravljena topla kmečka soba. Poskrbljeno je bilo tudi za hrano, ki je bila zelo okusna. Dobro smo se okrepčali ter uživali ob poslušanju harmonikaša Nejca. Po narejeni dobri podlagi nas je Milan povabil skozi tunele na pokušnjo mladega vina. Čas je hitro minil in že smo morali nadaljevati pot proti Cirkulanam. Ob zaključku smo bili vsi zadovoljni in izrazili smo željo, da prijetno druženje ob martinovem ponovimo tudi naslednje leto. Po nekaj besedah, ki smo si jih izmenjali med sabo in s prijatelji z Vranskega, smo si zaželeli, da bi lahko tako bilo tudi v prihodnje, da se pohoda udeležimo še v večjem številu, želimo tudi, da se martinovanje v dvorani prične nekoliko prej, da bi se ga lahko udeležili tudi planinci iz oddaljenih krajev in si ogledali krst mošta, kot ga lahko doživijo samo v Halozah. Informacije o delovanju in aktivnostih cirkulanskih planincev lahko najdete na spletni strani društva: http:// www.planinci-cirkulane.si Vili Jurgec Podprite naša društva, ker vas nič ne stane Društveno dogajanje je pomemben del življenja v naši občini. Veliko občanov je tudi članov občinskih društev, ki s ponosom in vnemo skrbijo, da je vsakdan v naši občini lepši, varnejši ali športno in kulturno pestrejši. In vsakdo, ki plačuje dohodnino, lahko našim društvom še dodatno pomaga, tako da jim podari do 0,5 % svoje dohodnine ... To ga nič ne stane, pomeni pa veliko. V občini Cirkulane je 5 društev, ki jim lahko podarite del svoje dohodnine in tako pomagate pri njihovih prizadevanjih. Če se za to ne odločite, gre vaših pol odstotka nazaj v proračun. Tam vsako leto ostane več kot 4 milijone evrov, neporabljenih, čeprav verjamemo, da bi jih ravno naša društva znala najbolje in najkoristneje porabiti. Vsakdo se verjetno najprej spomni naših prostovoljnih gasilcev; ti si vedno zaslužijo našo pomoč. Ima Medij občine Cirkulane pa najbrž vsakdo poleg gasilcev še kakšno svoje najljubše občinsko društvo. Tudi njim lahko podarite svojih pol odstotka. Če bi radi pol odstotka razdelili med več društev, lahko storite tudi to – izberete jih lahko do največ pet. Kako lahko darujete? Preprosto. Lahko darujete preko sistema e-Davki ali se pozanimate pri društvih samih. Lahko pa obiščete spletno stran dobrodelen.si. Tam vas čaka seznam vseh društev iz naše občine – poiščete jih po poštni številki, označite jih, vpišite svoje podatke, si natisnite obrazec in ga do konca leta odnesite ali pošljite na finančni urad. Vaša odločitev velja do preklica oziroma spremembe prejemnikov. Bodite dobrodelni še letos, da bo že naslednje leto tudi zaradi vas življenje v naši občini še lepše, boljše, varnejše. Hvala. CNVOS 41 DECEMBER 2017 Maša Kozel, 1. a Naše storitve fizično in tehnično varovanje b servis in montaža sistemov varovanja b protipožarno varovanje b servis gasilnikov in hidrantov b usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom b trgovina Z novo podobo v novo jubilejno leto! Želimo vam srecno in varno leto 2018 VA R G A S A L ČLAN SKUPINE TALUM 42 VARGAS-AL d.o.o. Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo www. vargas-al.si, T 02 7995 411 Medij občine Cirkulane DECEMBER 2017 V Halozah ob vinski zgodbi zdaj nastaja še pivovarska Če smo doslej Haloze poznali bolj ali manj po odličnem vinu, jih bomo poslej lahko spoznali še po odličnem pivu. Zgodba mladega podjetnika Dejana Krajnca, po poklicu frizerja, je zelo zanimiva. Resneje jo je začel razvijati, ko se je pred dobrima dvema letoma z družino, s partnerko Moniko in hčerko Tinkaro preselil na Veliki Vrh nad Dolanami. In tukaj so začeli nastajati njegovi resnejši pivovarski zvarki. Zgodba, povezana s pivom, se je pri Dejanu začela kot hobi, a ker je bilo zraven veliko strasti, ga je to pripeljalo že v pravi profesionalizem. Nakupil je veliko pivovarske opreme, dejavnost registriral in razširil, pridobil pa je tudi vse potrebne papirje za odprtje mikro pivovarne. Zanimivo je, da Dejan prej nikoli ni preveč maral piva, a ko je s kolegi šele pred leti obiskal kar nekaj malih pivovarjev, poskusil različna piva, je bila zgodba že povsem drugačna. Njegova pot do prvih resnih začetkov in prvih produktov nikakor ni bila lahka, a leta 2014 se je vendarle »moral« soočiti z izdelavo svojega lastnega piva. Prvi zvarek je bil tako zelo slab, pove Dejan, da je opustil željo po lastnem pivu vsaj za pol leta, potem pa se je v pivovarstvo vendarle bolj poglobil, pričel razvijati nov produkt in je uspelo. Obiskal je nekaj seminarjev, pa tudi kar nekaj malih slovenskih pivovarjev, takih, ki imajo podobno razmišljanje kot on, nabiral izkušnje, opravil pa je tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo za pivovarja. Potem so pričeli nastajati že njegovi prvi produkti, ki jih je z veseljem ponudil tudi drugim. Bili so navdušeni. Dobil je prve pohvale in zgodba prvega pivovarja v Halozah je začela rasti. FRIZI BEER Z VELIKEGA VRHA 6 A »Že od vsega začetka mi je bila zgodba, povezana z mikro pivovarno v Halozah, kjer je doma vino, posebej zanimiva. Spoznal sem, da vedno več ljudi posega po pivu, da imajo pivci piva radi tudi malo drugačne okuse, ne samo Union in Laško. Vsak pivovar da pivu nek specifičen okus. Marsikaj je odvisno tudi od vode, ki je ena od štirih glavnih sestavin. V naši pivovarni zaenkrat izdelujemo svetli in temni lager, specializirali pa se bomo še v izdelovanje bolj aromatičnih piv, kot so ale piva s polnejšim okusom. Želimo ponuditi ale piva s pridihom citrusov, tropskega sadja, medu. Specializirali se bomo tudi za posebna piva, kot so malinovo, borovničevo in še kakšno. Posebej zato bomo uredili svoje nasade, saj želimo, da je pivo narejeno izključno iz naravnih sestavin, brez dodatkov.« Dejanu o imenu blagovne znamke ni bilo potrebno veliko razmišljati, saj je primarni dejavnosti, torej frizerstvu, kjer je dobro poznan kot Frizi fizer, dodal še znamko Frizi Beer. V Velikem Vrhu 6 A ima kraft pivovarno, majhno butično pivovarno, kjer nastajajo zanimivi in okusni pivovarski proizvodi. Medij občine Cirkulane Dejan je nakupil veliko pivovarske opreme, dejavnost registriral in razširil, pridobil pa je tudi vse potrebne papirje za odprtje mikro pivovarne. Foto: arhiv Frizi Beer Frizi Beer je zaenkrat na voljo v lokalih Bodi na Ptuju in Huda Liza na Vurberku, kmalu pa ga bo mogoče naročiti še v katerem od lokalov v Halozah in okolici. Že zdaj pa Dejan prakticira, da kupcem ob sodčku piva ponudi še točilni aparat. Idej mlademu, zagnanemu pivovarju ne manjka. Že v letu 2018 želi ob pomoči družine ob pivovarni urediti degustacijski prostor in tam širiti svojo zgodbo o pivu in Halozah. TM 43 DECEMBER 2017 V Cirkulanah tradicionalna postavitev božičnonovoletne smrekice V občini Cirkulane že tradicionalno skupaj v sodelovanju med Vaškim odborom Cirkulane, Prostovoljnim gasilskim društvom Cirkulane, Turističnim društvom Cirkulane in drugimi poteka postavitev božično-novoletne smrekice. Letos je smrekico podarila družina Stanka Štumbergerja iz Cirkulan. Že po tradiciji v Halozah darovalec smreke poskrbi Letošnja božično-novoletna smrekica krasi Cirkulane, drevo od družine Stanka Štumbergerja iz Cirkulan. za okrepčilo pri samem podiranju, nakar sledi prevoz in postavitev pred večnamensko dvorano v Cirkulanah, ki smo jo letos izvedli v soboto, 11. decembra. Tako bo nam lepo drevo po slovanski mitologiji zaščitilo pred vsem slabim in krasilo praznične dni v Cirkulanah. Besedilo in foto: Jernej Golc V slovanski mitologiji ima jelka značaj zaščitnice pred vsem slabim. Tako simbolično vsako leto po Barbarnem v Cirkulanah postavimo božično-novoletno drevo. Letos drsališče tudi v Cirkulanah Foto: Jernej Golc, TM Tea Črnivec, 3. a 44 Glasilo občine Cirkulane