PRIMORSKI DNEVNIK Abh'"!^ »°!aca,la v rotovlnl r-s\ 1. ^postaje i gruDP0 Cena 50 lir Leto XXIII. St. 15 (6599) TRST, četrtek, 19. januarja 1967 NA TRADICIONALNI TISKOVNI KONFERENCI Tajnik demokristjanskega sindikata CISL za enotnost vseh sindikalnih organizacij Republikanci predlagajo sestanek tajnikov strank večine o vladnem programu - Na Siciliji niso izvolili predsednika - Stavka uslužbencev zavarovalnih ustanov in zdravnikov bolnišnic ®JFRJ IN ITALIJO Nadaljujejo se *a nov trgovinski pogajanja sporazum Lani lijo le skupna vrednost trgovinske izmenjave med Ita-in Jugoslavijo presegla vsoto 310 milijonov dolarjev 18. — V Beogradu se novp Jf-lej°. Pogajanja novo pogajanja za sklenitev io i« trS°vlnske pogodbe med Itali-m Jugoslaviji -.................. kovno ni minister na ministrstvu chis, zunanje zadeve Carlo de Fran- mpJ,se.mudi že več dni v glavnem i‘.°lU lUPnclp.,o„^v„ c koleo" jugoslovanske republike. S jugoslovanske strokovne sku Pine, kj ga . J° vodi podtajnik državne-Borisainistva za zunanjo trgovino drug,, fttvf1’ proučuiejo drugo za ogrodje one točke, ki sestavljajo vinskp® novega dolgoročnega trgoval7 dogovora med obema drža- lo in 1 t ^adnji sporazum med Kalita iqR,.ug°slavijo je bil sklenjen leje v °d takrat do danes pa se slovarl^dsobojnem trgovinskem po-niarsitU- med obema republikama nova tJ spremenilo, tako da bo veriptn t°vinska pogodba po vsej n°Sti v marsičem različna od Pobmu”0'-. v niarsičem različna od uoe, ki je veljala doslej. Med moienl^kUih morajo i »jaki , -*n jugoslovanski strokov njaki , jugoslovanski strokov- gla^i Upostevati pri proučevanju po-Pristonn°Vega sporazuma, je lanski SDor»; Jugoslavije k splošnemu GAT'a?Urau o trgovini in carinah Gatt. 5tjJ^ko v Beogradu kakor tudi v Trg0vi P?z°rno sledijo pogajanjem. državam*3 izmenjava med obema njih leru se namreč zlasti v zad-dustrii u UsPešno razvija, med in-terimi t razvitimi državami, s ka- ^ovneUsg^LaVlla,,J^Ž^nir0edr stike, zavzema Italija pr- smerntSt°' Skupna vrednost oboje-cih 1 3 jzmenjave v prvih 11 mese-to 3nnns n.?3 leta je presegla vso-leta ^nulijonov dolarjev, do konca se ta vsota povečala za na? naj, bi si tako 7® JO milijonov dolarjev, segla T Je v vseh 12 mesecih pre-Na hVs°to 310 milijonov dolarjev, dnevnp^ngrajskem zasedanju je na tanjših redu tudi razprava o vrsti naravo,3 sP°razumov gospodarske med obema državama. Ta- v ANE S stalni predstavnik pri združenih narodov je »ceraj ~ . zaruzenih naroaov je Sodbi I1.0“Pisal dve pomembni po-’j., ,1'h je sestavila skupščina ha fin, ..“i se nanašata na nodrob- ha doTočb1 se nanašata na podrob v?iania „ - *n na nadzorovanje iz-v‘cah; nacel o človečanskih pra- Prva v. f,0sPodaf3^ndba govori o pravicah Jnrnega1**66-11’. socialnega in kul- ! .fe w arski drobjS. značaja. S tem tudi po-.skrinji« Prepoveduje kakršno koli oljarn: ?ae,.l" in med diskrimina-w?**čnihUtl1 diskriminacije zaradi Jfi. k„. narodnostnih pripadnosti ,)r Ze določila o človečanski ri^jeah, je tudi ta podrob-memben Rument OZN zelo polžke „„ za nas Slovence, pripad-v °dnostne manjšine, ki ži-aakršno k ,a,ii'- sai prepoveduje , so koli diskriminacijo, kate-e» boli „v .ostrejši in se v blažji Vajajo zav'ti obliki še vedno, iz-, Glede nam. jv®0o nm • .Pogodbe moramo iz-ilf' čem,.-eniti Pravico do vzgoje, , Gorieif.. sm° lahko na Tržaškem jjJjni R,'m. kolikor toliko zado-,, *n ur«'-1 lmamo šole s sloven-, ,Bene«Llinl,. Jezikom, medtem ko kr'ila ,*n >>db‘Udi so se na grob način druga določila te prve Jj! Pohu,-.?->1?0<,ka govori o civilnih ®"b t,Jrnih pravicah in —J J— n turi!""* Pravicah in med dru-Ve°30Pku» °. »enakosti pri sodnem šp3skc mane-1 za pripadnike slo-b„ Vedmi l?Jsil-ni:. ne velja, ker velja >iiIVedujP Rasistični zakon, ki pre-,a nr»,i U!1,,rabo materinega je-V «jjed sodiščem. SuJSrsa „ --m (i15efieno, ua je Italija med "Veh »kavami podpisnicami avoj0 paf«db, ker 3vetiavi-tlvno ^ovetl^anja «hoče vlogo pri teh dokazati procesu l^Veka in izvajanja pravic 3ftstiV>?g>.ekiiejoPr^ana-- trajbem ^druženih igrajo pri bo-narodov in pri o, da »n pravilne ne gre samo za sve-ugotovitve, visoki poziv in bSmbn3 bo ta . pu.................... iU?-e*a uči ni m.ednarodna obveznost », PadnlkP . te Posledice tudi za -pUveliavnSl3vt'nske manjšine in .Rajnik^ rJt|"Je njenih pravic. h» naW tli L ?torti je na trudi-eaval nje,! k?vni. konferenci obrav-ka?ln°st slnrifiUg.im* vprašanji tudi «z»Cr° Se S|e tori?1j< h org‘lnizan socialnemu svetu glede gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic ter posebni komisiji 18 strokovnjakov glede izpolnjevanja konvencije o civilnih ih politič- imiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiMiriitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiii 11111111(1111111111111111111111111 milimi iiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimii RAZVOJ DOGODKOV NA KITAJSKEM Od včeraj so vse kitajske banke pod nadzorstvom vojske in policije Pred tem so jih namreč hoteli zasesti delavci, da bi jim izplačali plače ■ V resnici pa gre za nevarnost inflacije zaradi pomanjkanja blaga na trgu, kar je vzrok zmanjšanja proizvodnje zaradi stavk ■ Cuenlaj zahteva rehabilitacijo krivično preganjanih oseb PEKING, 18. — Kot poroča dopisnik Tanjuga, sta vojska in policija prevzeli nadzorstvo nad vsemi kitajskimi bankami in nad nekaterimi glavnimi trgovinami v Pekingu, ki so jih danes zaprli, da bi preprečili inflacijo. Ti ukrepi so bili sporočeni javnosti na lepakih, ki jih je po ulicah Pekinga nalepila kitajska KP, v katerih je rečeno, da so ne kateri stavkajoči delavci pred tem zasedli banke, da bi dosegli izplačilo svojih plač iz blokiranih skladov. «Buržoazni in reakcionarni« e-lementi naj bi nahujskali delavce s pomočjo denarja, naj stavkajo in banke zasedejo, kar je imelo za po sledico, da je obtok tega denarja povzročil pritisk na finančni trg. Dopisnik Tanjuga pripominja, da je pravi razlog inflacije verjetno pomanjkanje blaga na trgu, ker se je proizvodnja zaradi stavk zmanjšala. V lepakih je tudi rečeno, da je prepovedana prodaja bombaža, ur, koles in drugih artiklov, ker so jih vzele za svoje potrebe nekatere «revolucionarne organizacije«, ki so izjavile, da denar s pomočjo korupcije povzroča pritisk na trg. Isti dopisnik poroča tudi, da je «Ljudski dnevnik« danes kritiziral politiko Sovjetske zveze do Indije in Indonezije in obtožil sovjetske voditelje, da so sodelovali pri umoru bivšega predsednika vlade Konga Lumumbe. Dopisnik češkoslovaške agencije ČTK poroča, da prihajajo v Peking iz vse države nove skupine delavcev, ki se ne zmenijo za pozive o-srednjih organov, naj se vrnejo na delo. Pekinški radio je sporočil, da so v Šanghaju vlačili po mestnih ulicah dva podžupana, ki so ju obtožili «ekonomizma». Isti radio je sporočil tudi, da so škodljivi elementi hudo zavrli kmetijsko proizvodnjo na področju Šanghaja in povzročili velike izgube za kolektivno gospodarstvo. Radio je omenil nerede v tovarnah v pokrajinah Kiangsu in Kiangsi. Neki japonski dopisnik pa je zvedel, da je 2500 oseb v Sinkjan-gu začelo z gladovno stavko, da bi ((protestirali proti sedanjim reakcionarnim elementom na oblasti«. Poročajo tudi, da so rdeči gardisti na tovornem avtomobilu vozili tri pri- iiiiiiiiiiiniiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZJAVE DELEGACIJE KPI PO OBISKU VIETNAMA IN KITAJSKE Hanoj je pripra vije n spogajanji rešiti vojni spopad v Vietnamu Ta pripravljenost pa se ne sme razlagati kot znak slabosti - Obsodba napačne politike kitajske partije > Otvoritev kolegija NATO v Rimu RIM, 18. — člani delegacije KPI, ki so lanskega decembra obiskali Vietnam, Severno Korejo in Kitajsko so danes orisali svoje vtise na tiskovni konferenci. V delegaciji so bili: Berllnguer član političnega urada, novinar «Unlta» Trom-badori in poslanec Galluzzi. Berllnguer je na prvo in najpomembnejše vprašanje, če je Severni Vietnam pripravljen na pogodbeno reševanje spopada, odgovoril, da so na to vprašanje dobili odgovor, «da se lahko gre po tej poti«. Vendar pa ta pripravljenost ne sme biti razumljena kot znak slabosti zaradi zaostritve ameriške agresije. V razgovorih s predstavniki Severnega Vietnama so se prepričali, da ZDA nimajo nobene možnosti ukloniti odporniško gibanje vietnamskega ljudstva. Nadaljevanje spopada bo prineslo samo nove žrtve na obeh straneh In v tej zvezi je Berllnguer navedel podatek, da je bilo v Vietnamu ubitih ali pohabljenih 250 tisoč otrok. Spopad pa predstavlja tudi nevarnost za mir, ne samo v Južni Aziji, temveč na vsem svetu. Prvi korak k prenehanju spopada bi bil najbrž s prenehanjem a-tneriškega bombardiranja brez po- gojev. Po drugi plati pa je nujno, da se vprašanje Južnega Vietnama razpravlja z osvobodilno fronto kot predstavniško, avtonomno in odločilno silo. Edina možna osnova je v ženevskih določilih iz 1954. leta, ki predvidevajo neodvisnost dežele, umik tujih čet in nevmešavanje v notranje zadeve Vietnama. Združitev bi morala biti postopna in mirna, tako da bi se najprel v Južnem Vietnamu ustanovila koalicijska vlada na osnovi nevtralne politike. Berlinguer pa je dodal, da se v ZDA ne kažejo znaki o možnostih razgovorov. Posl. Galluzzi je govoril o odnosih med Vietnamom in Kitajsko in dejal, da obstaja zveza med vstopom Kitajske v OZN in mirom na področju Južne Azije, da pa ni nobene neposredne zveze med položajem v Kitajski m vojno v Vietnamu. ((Mir v Vietnamu se ne sme Iskati na Kitajskem, temveč v Vietnamu.« Glede obiska Pekinga — kjer delegacijo niso sprejeli kitajski voditelji — so imeli dvojne vtise: pozitivne glede borbe z lakoto in industrijskega razvoja in negativne, ker obstaja zmeda in napetost, ki izhaja iz napačne politike kitajske partije. Ta politika ne odgovarja potrebam kitajskega ljudstva In predstavlja nevarnost, da se izgubi že doseženo in da se Kitajska izolira tudi od socialističnega sveta. Iz Tirane poročajo, da je dnevnik «Zerl i populit« ostro napadel Vatikan in njegovo ((diabolično ravnanje«. Dnevnik piše, da papež podpira ((imperialististično-revizionistični komplot proti svobodi in napredteu narodov«. List polemizira s papeževim pozivom naslovljenim Kitajski, češ da gre za križarsko vojno proti Kitajski, ki je vključena v veliko zaroto ameriških Imperialistov in Hruščevjansklh revizionistov. Govora je tudi o obisku Podgornega v Italijo in predvidenim sestankom s papežem, kar naj bi še utrdilo ((zavezništvo med revizionisti In Vatikanom«. Danes so v Rimu svečano otvorili kolegij NATO, ki je nekaka šola za višje oficirje atlantskega zavezništva in ki je bila dosedaj v Franciji ter so jo premestili zaradi znanega francoskega stališča. Otvoritev je bila zelo slovesna in so bili na njej prisotni poleg predsednika repub.i-ke Saragata tudi predsednik vlade Moro, številni ministri, predstavniki parlamenta in druge osebnosti. staše Maocetungove opozicije. Na I ne smejo zapuščati svojih delovnih glavi so imeli šilaste klobuke, s ka terimi pokrivajo vse tiste osebe, ki jih javno ožigosajo. Agencija Nova Kitajska komentira danes zadnje izjave indijskega zunanjega ministra Čagla in poudarja, da «nameravajo indijski reakcionarji in z njimi ameriški imperialisti ter sovjetski revizionisti ustvariti v jugovzhodni Aziji veliko zavezništvo proti Kitajski pod plaščem gospodarskega sodelovanja in tehnične pomoči«, čagla je namreč izjavil, da je nujno ustanoviti močno gospodarsko področja in zlasti skupno a-zijsko tržišče. Ista agencija poroča, da «kulturni revolucionarji« v mnogih mestih «ne razpolagajo s politično in gospodarsko močjo«. Zato je prišlo v teh dneh v raznih mestih do zbzorovanj, na katerih zahtevajo «revolucionar-ji» izgon »reakcionarnih buržujev, ki hodijo po kapitalistični poti«. Baje so revolucionarji oblast prevzeli — po zgledu Šanghaja — tudi v mestu Šenjang, ki je važno industrijsko središče. V Kantonu pa so baje naleteli na hud odpor. V nekem lepaku je rečeno, da delavci mest v Kantonu ter da morajo do voliti rdečim gardistom vstop v tovarne. Rdeči gardisti zahtevajo tudi od vseh oblastvenih in partijskih organov, da izvajajo njihove ukaze, sicer bodo obtoženi, da sabotirajo «veliko kulturno revolucijo«. V Pekingu pa je CK KP Kitajske ukazal nalepiti lepake z resolucijo, v kateri se zahteva, naj «policija sodeluje z revolucionarnimi množicami v boju proti opoziciji«. CK KP Kitajske poudarja, da je treba strogo kaznovati vse tiste, ki so med «kulturno revolucijo' počenjali urpo-re in druge zločine; kaznovati' pa je treba tudi «tiste, ki so jih na nih pravicah. Ta odbor bo tudi poravnaval spore med državami, ki bodo to sprejele. Nedvomno je zasluga Organizacije združenih narodov, da ji j« uspelo s pomočjo obsežnih pravnih dokumentov orisati načela človeškega dostojanstva in enake ter trajne pravice vseh pripadnikov človeške družbe, kot je to govora v prvem uvodnem členu obeh pogodb. Poleg tega pogodbi omogoča-ta tudi dejansko nadzorstvo nad Izvajanjem teh pravic in postopna uveljavljanje sprejetih določil. Italija je med prvimi državami, ki so podpisale obe pogodbi, s čemer je hotela dokazati svojo aktivno vlogo pri procesu uveljavljanja in izvajanja človečanskih pravic, saj je prepričana, da igrajo odločilno vlogo pri bodočnosti OZN in trajnemu miru. Obe konvenciji se nedvomno nanašata tudi na položaj, na ravnanj* oblasti in na pravice slovenska manjšine, ki živi v Italiji. To velja tako za prvo pogodbo, ki govori o enakem ravnanju pri delu, zaslužku, vzgoji itd., s čimer torej izrecno prepoveduje in obsoja vsakršno diskriminacijo pa naj bd bila rasnega ali nacionalnega značaja. Nič manj ni pomembna druga pogodba, ki govori o civilnih in političnih pravicah in ki se nedvomno nanaša na pravičen postopek pri sodstvu (še vedno je v veljavi fašistični zakon, ki prepoveduje uporabo slovenskega jezika pred sodnikom), na splošne civilne in politične pravice. Iz zgornjega sporočila ni razvidno, ali je Italija podpisala tudi dodatni protokol, ki omogoča pošiljanje prošenj posameznikov. Iz dejstva, da se ta protokol samo omenja in se Izrecno govori samo o podpisu ob^h pogodb, verjetno izhaja, da Italija na ta protokol do sedaj še ni pristala. Mctanovod SZ-Italija RIM, 18. — Revija «Worl Petroleum« se v zadnji številki ukvarja s pogajanji med ENI in SZ o največjem metanovodu v Evropi. Revija pravi, da so ta pogajanja pred zaključkom in di so pomemDna, saj gre za očitni znak «agresivna energetske politike italijanske drui. be». Revija piše, da se bo metan o- hujskali«. V resoluciji je še rečeno, I vod pričel v Ukrajini in to v Lvo- da so bile zagrešene nekatere napake v gospodarstvu ter da se bo začela v tem pogledu posebna preiskava. Na pekinških ulicah je nalepljen lepak s podpisom čuenlaja, ki ukazuje, da se morajo rehabilitirati vse tiste osebe, ki so jih po krivici obtožili in preganjali. Čuenlaj zahteva tudi, da se ne objavljajo več dokumenti, ki govorijo o sporih med ljudstvom in ki ločujejo desnico, center in levico. vu, od koder bo šel preko CSSR in Avstrije v Italijo. Dokončno so zavrgli načrte preko Madžarske in Jugoslavije in bodo Madžarsko lahko dosegli s posebnim odcepom. Plin bo znatno cenejši, kot um ki ga ENI kupuje v Libiji in v Al-žiru. Cevi bo proizvedel Finsider, ki bo verjetno uporabil sovjetski postopek. Govora je tudi o finančnih pogojih in o kreditu za osem let in pol s strani Banca dTtaiia, glede česar pa obstajajo težave zaradi poplav v Italiji. i ..................................................................m......mini........................................ «Pravda» o zimskih manevrih Bundeswehra Kiesingerjeva ugodna ocena izjav Brežnjeva / manevri so čakali da se teren zmrzne do 12 cm globoko kot v Sovjetski zvezi • Normalizacija odnosov Bonna z državami Vzhodne Evrope, naj bi najvažnejši rezultat razgovorov de Gaulle -Kiesinger bil BONN, 18. — Med debato v Bun-destagu o razgovorih kanclerja Kie. Singerja z de Gaullom je danes govoril tudi demokristjanski izvedenec Ernst Majonica, nato pa še sam kancler. Kancler je v kratki izjavi ponovil tudi pred parlamentom tisto, kar je povedal že v prejšnjih dneh, ko se je vrnil iz Pariza. Rekel je, da tesno sodelovanje s Fran-cijo predstavlja za Zahod dokaz «iskrene volje Bonna za pomiritev«. «Prišel je trenutek«, je dejal kancler, «da vzhodni sosedje lahko gle. dajo na jasno politiko Bonna brez sumničenj v zvezi s škodljivim re-vanšizmom, temveč da vidijo v tej politiki tisto, kar je, to se pravi: pomirjevalno politiko na dolgo razdobje, ki si postavlja za smoter mimo prihodnost za Evropo«. Poudarja se, da je prav sodelovanje na področju odnosov z vzhod no evropskimi državami postavljeno kot najvažnejši rezultat pariških razgovorov. Kiesinger je v tej zvezi podčrtal, da napori obeh držav, da bonska politika najde ugodna tla na evropskem vzhodu, niso naperje. ni proti nikomur in da teh ((odnosov ni mogoče meriti z metrom navadne diplomacije«. Kot smo že poročali, je Kiesinger prejšnjo nedeljo na vprašanje beograjskega dopisnika ((Politike«, kako gleda njegova vlada na ureditev odnosov z Jugoslavijo, ki so bili prekinjeni pred desetimi leti z enostranskim ukrepom tedanje Ade-nauerjeve vlade, izjavil: «Tudi zvezna republika želi normalizirati svoje odnose z Jugoslavije. To velja za vsako vzhodno sosedno državo, ki želi isto, če to okoliščine dopuščajo«. Ta izjava je v Jugoslaviji naletela na ugoden sprejem. Danes pa je Kiesinger izrazil zadovoljstvo spričo izjav Brežnjeva v Zahodni Nemčiji, ker je izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena u-godno sprejeti prijateljske korake, kar je po Kiesingerjevem mnenju za Zahodno Nemčijo spodbudno. Bonska vlada «misli resno storiti takšne korake, ker hoče uresničiti tisto, kar je bilo dogovorjeno z de Gaullom.« Iz Moskve poročajo, da je ((Pravda« objavila komentar Jurija žuko-va, v katerem je rečeno, da gre za »nesrečno istočasnost« začetka zim- skih manevrov Bundeswehra in tiskovne konference kanclerja Kie. Singerja po njegovem povratku iz Pariza. Zaradi tega je treba ponovno proučiti programsko izjavo bonske vlade. Komentator poudarja, da je bila sedanja koalicija nujna spričo popolnega poloma pustolovske politike prejšnjih vlad. Nato omenja Kiesingerjevo izjavo, da hoče njegova vlada začeti dialog s Sovjetsko zvezo in normalizirati od. noše z vsemi socialističnimi evropskimi državami. Hkrati omenja komentator izjavo Brežnjeva, ki je v svojem govoru v mestu Gorki pozitivno ocenil kanclerjeve izjave ter pripomnil, da gre za sedaj samo za «namene». Komentator nato poudarja, da je Kiesinger enostavno ponovil svoje prve izjave, ki niso nič drugega kot odraz tistega, kar je trdil prejšnji kancler Erhard, zlasti pa da hoče Zahodna Nemčija predstavljati vse nemško prebivalstvo, t. j. — hoče sl priključiti Nemško demokratično republiko, dalje, da ne priznava meje Odra-Nisa. Nato se komentator vrača na vojaške manevre in piše: «V politiki veljajo več dejstva kot besede. Zimski manevri Bundesweh-ra so bolj značilni za resnične namene bonske vlade kot vsi Kiesin-gerjevi govori. V teku enega leta so manevre ponovno odlagali zaradi vremenskih razlogov. Temperatura bi morala biti zelo nizka, da bi se teren zmrznil od 10 do 12 centimetrov globoko. V bistvu se je torej hotela ugotoviti učinkovitost Bun-deswehra med operacijami v pogojih zelo hude zime. Isti smoter so imeli tudi manevri enot Bun-deswehra v Severni Ameriki.« Komentator hoče z drugimi besedami reči, da so z manevri čakali na take vremenske pogoje, ki pozimi vladajo v Sovjetski zvezi morda zaradi tega, ker so zahodnonemški častniki pozabili, kako je treba ravnati, kadar je tak led in sneg kot je bil v letih od 1941 do 1945 v Sovjetski zvezi. Klaus in Krcisky o Južni Tirolski DUNAJ, 18. — Med debato o zunanji politiki je bivši socialistični zunanji minister Kreisky izjavil da. nes v parlamentu, ko Je govoril o tako imenovanem pariškem »paketu« iz leta 1964 za dosego sporazuma: «Ce so južni Tirolci sedaj zadovoljni z zadnjim «pal:etom», nimamo mi kot predstavniki avstrijskega parlamenta nobenega vzroka, da bi bili nezadovoljni. Zaradi tega se na tej podlagi lahko doseže sporazum med vlado in opozocijo v Avstriji glede tega dela južnotlrol-skega vprašanja.« Glede drugega dela vprašanja, t.j. glede odnosov med avstrijsko In italijansko vlado o mednarodnem jamstvu, je Kreisky izjavil, da je bil že v Parizu dosežen obširen sporazum ter poudaril, da je «tedaj obstajala samo možnost, voditi zaključne razgovore o pariškem načrtu ali pa dopustiti, da pogajanja propadejo.« Kreisky je opozoril, da če ne bo uspelo premakniti JužnotiroL skega spora med Avstrijo in Ita-lijo iz političnega v juridičnl okvir, obstaja nevarnost, da bo to vprašanje ostalo za vedno jabolko spora med obema vladama. «Ni jasno kaj ima v mislih panter. Vsekakor pa bi bilo dobro, če bi tisti, ki so odgovorni za manevre, upoštevali usodo, ki je doletela nekoč tanke «Tiger» in »Panter«, s katerimi je razpolagala Hitlerjeva vojska,« zaključuje svoj komentar Jurij Žukov, Kancler Klaus je odgovoril bivšemu zunanjemu ministru takole: «Vladi se ne zdi umestno odgovarjat^ o vrednosti tako imenovanega pariškega paketa ali novega paketa. V tej zadevi, ki je pri srcu nam vsem, moramo iskati poti, ki nam bodo omogočile napredovanje in nas pripeljale k cilju«. Ko je o-menil Magnagove razgovore z Mo-rom je dejai, da ti razgovori še niso zaključeni in da se v tej stvari avstrijska vlada drži ob strani ter čaka na izid in šele takrat bo obnovila pogajanja z rimsko vlado. Klaus je izrazil »zadovoljstvo, da je Kreisky sedaj zavzel bolj elastično stališče glede tega vprašanja,« vlada pa Išče takšno ((mednarodno zasidranost« vprašanja, ki bo po eni strani zadovoljila južne Tirolce, po drugi pa da bo »pozitivno učinkovita.« DR. FRANCI ZWITTER Pregled stanja in pogled naprej Ta zanimiv članek povzemamo po <‘ slovili vprašanje, koliko name# va vlada upoštevati nedavne n jave glavnega tožilca rimskega11, pelacijskega sodišča ob otvorW sodnega leta. Tedaj je nam*11 tožilec dr. Lattanzi tožil, da s, širi filmska pornografija, ki Pj1 pravlja škodo mladim ljudem. y I udaril je, da cenzura še pospe& je filmsko pornografijo, namesr da bi jo ovirala. Predlagal je, rj bi v cenzurnih komisijah ne poklicni sodniki temveč Ijud** sodniki. Poslanci, ki zahtevajo o* govor vlade tudi na prejšnja vptf' šanja o kinematografiji, zatrjuf jo, da vlada s tem, ko kaže mar no zanimanje za to stvar, tudi ma sodeluje pri položaju, ki ga r omenjeni tožilec tako ostro obs*. dil. Film s Caterino Caselli I POSITANO (Salerno), 18. -so pričeli snemati film 55 S I S zid pinncmi da se z'e usafce svete čase, reku Girolamo, ki so mu v GtT.olam°, e F nekaj dneh, preden bo eo i Uariol°meo zapustil bolnišni-bo in,s}>et.Prevzel svojo blagajno, njerii pietro opravka s karabi-srumniln sodnijo, to pa pomeni T?ftza vso rodbino! - H ušivec, si je spet mi- avtobJs Girol“mo’’ medtem^ko "‘je “s po številnih ovinkih ropo- je hi~i dolino. Seveda, sedaj, ko sw° nesreča tu, se je Pietro v rolam71 °^upu obrnil na strica Gi-ie mi .Na svojem motorju se tlb‘l Pripeljal tor " ^vpeljal gor k njemu — mo-,'1 le bil seveda tudi nabavil ledenim denarjem, in ga milo ši nrorinaj-mu Pomaga, naj ga reda y a ]eco' Prava sreča, da ubo-_n0ela, Girolamova pokojna lip,1/1’ ,!1‘ vec doživela, kako je ■e.n edini sin... dri,a.--"'damo trenutno ni videl \rfn GiroU.. Tn,npda izhoda, kakor da skliče slci „ Posvet, in na ta rodbin- Vph, v,et je bil sedaj namenjen. , enico ni ™;a_„ j „„ ^-nl pričakoval od njega, za- brat,.''*1 ■ Pietrovi strici, tete, prhama ln svaki so bili revni, lam’ ‘ako revni kakor stric Giro-d»nmiS?m ln bilo je videti več kot gm j pP°, ali bi vsi skupaj mo-snA ,n noteli zbrati trikrat sto ti- Vrekakn^Jih je bih . 1P trahn r\n< Aviobu treba Poskusiti. treba vrniti. ZQorr,r~" ie dospel v mesto. V k:, lem nadstropju hiše. ki je bila kot Prav loko neprijazna trancne’ ^ bil° stanovanje bra- l0 Constanza. kjer naj bi bi-nje Zmenilo rodbinsko posvetova-Pe-Th , k rz‘ moža, ki se je v dol-stoniu. svojeoa življenja naučil odi0Al tudl kočljivim situacijam prev”0., nasproti, je Zi’Girolamo ne Ve-. Prag ozkih vrat do glav-niščeze m se vzPgl čez strmo stop- Pletro zatnin-'' ie sedel na neke vrste in & k,0pi in sprejemal očitke grešni"‘ Kl so padali na njegovo mera Piavo- Očividno se vi nabilo t 0Pravicevati in res bi Več r Vsako opravičevanje odbil fnrnrlel je, sramotno je izra-in zdaUpa,,ie svojega gospodarja Vokn1 a je hpn lp Iv imrnšrm i/3 °dfcrj,o. je bi’o le še vprašanje nje oni'n.’ se bo njegovo deja- ^Moj nečak, pa navaden, - lr,en tat!* je vzkliknila te ma\ ‘a Ofojir . čclnni, la ze bogve kolikokrat in bp 11rr?. roke v divji gesti obtožna nn 1 Pletru. «Zaprli te bodo in «!Vo V*e bodo s prstom kozah!* B,if0?nas vse!* je poudaril stric ytrjc'r z grobnim glasom. c»j Gin>'nmo je sedaj že pre-sede-, kl Posvet. •Hill nski sedel tu in poslušal rod- zPovej mi, Pietro,* je vprašal popolnoma mirno, zkoliko pa je še pravzaprav v blagajni sora Barto-lomea?* *V blagajni? Sedaj?* Pietro je bil začuden in zmeden in je moral hipec razmišljati, preden je odgovoril na stričevo vprašanje, «Natančno ne vem,* je naposled izjavil, «mora pa še biti kakih petsto tisoč lir Prav včeraj, zadnjega v mesecu, je nekaj odjemalcev poravnalo svoje mesečne račune.* «To sem mislil,* je pripomnil Zi' Girolamo. Nato je zastavil vprašanje, pri katerem je ne samo nečak, temveč ves rodbinski svet strmeče pogledal: *Bi torej mogel jutri ponovno vzeti tristo tisoč lir iz blagajne?* «Gotovo, to bi mogel,* je zmedeno odgovoril Pietro, ampak seveda mu niti na misel nr pride, da bi še kdaj napravil kaj takega. Nesreča je že tako zadosti velika in prav gotovo, to naj mu stric le veruje, ne bo nikoli v življenju napravil kaj takega... «že prav,* ga je zavrnil stric Girolamo. «Vzemi torej jutri tristo tisoč lir iz blagajne in jih prinesi meni. Za vse drugo bom jaz poskrbel.* To je bil zanimiv sprevod, ki se je naslednji dan takoj popoldne podal v mestno bolnišnico: stric Girolamo, stric Baltazar, stric Costama, teta Ojelia, teta Giusepina, teta Conceta, teta Ro-salia in še trije ali štirje oddaljeni sorodniki, ki jih je stric Girolamo iz previdnosti vzel s seboj. Vsi so hoteli govoriti s sor Bar-tolomeom in so jih takoj spustili v njegovo bolniško sobo. Sor Bartolomeo, čigar mogočno gornje telo z bikastim tilnikom je bilo naslonjeno na goro blazin, je na pol sedeč ležal v svoji postelji in začuden gledal številne, obiskovalce, ki so se tako nepričakovano gnetli okoh njegovega ležišča. Nato so na neopazen Giro-lamov znak vsi navzoči na obeh straneh hkrati padli pred sor Bar-tolomeovo posteljo na kolena m vzdignilo se je splošno tarnanje, da so se sor Bartolove oči v nemem strmenju dobesedno izbuljile iz svojih votlin. Nekaj minut nato je sor Bartolomeo vedel, za kaj gre. Zvedel je, da se je Pietro spozabil nad njegovo blagajno in izmaknil iz nje šeststo tisoč lir, zvedel je, da je prišla vsa Pietrova rodbina, da bi izprosila milost za nezvestega grešnika. Debela ži'a jeze je nabreknila na trgovčevem čelu. «Šeststo tisoč lir,* to je bilo vse, kar je mogel spraviti iz sebe. «Šeststo tisoč! Več kot pol milijonaI* «Sor Bartolomeo,* je začel zdaj Zi' Girolamo, trni smo, ka: or vam je dobro znano, vsi skupaj reveži. Toda odkar nam je Pietro priznal svoj zločin, je vsak od nas poiskal svoje skromne prihranke, tisto trohico denarja, ki si ga je bil v mnogih letih s težkim delom privarčeval. Storiti hočemo, kar je v naši moči, sor BartoUmeo. Celo naše zadnje prihranke smo pripravljeni žrtvovati, da popravimo škodo, kolikor nam je to mogoče!* Sor Bartolomeova nabrekla žila je splahnela. «.Vi mi boste nadomestili škodo, pravite? Ali sem vas prav razume!?* ^Kolikor je to v naših močeh, v naših skromnih močeh,* je Zi’ Girolamo ponižno odgovoril. «Se veda šeststo tisoč lir, več kot pol milijona, toliko vsi skupaj nima mo, tudi če bi prodali svoje obleke in goli šli na cesto. To boste Martin Bormann v • • Z1V1 v Argentini NEW YORK, 18. — NacistI6ni zločinec Martin Bormann je živ. živi v Argentini. Tako zatrjuje ameriški novinar Myron Benton v svojem članku, kl ga bo v svoji februarski številki objavila Ilustrirana revija «Argosy». Ben tono v članek bo opremljen z dvema doslej še neobjavljenima fotografijama, ki ju je posnel neki fotograf, ki noče izdati svojega imena. Fotografiji prikazujeta nacističnega zločinca v njegovem skrivališču «visoko na Andih» v Južni Ameriki. V svojem članku Benton opisuje beg Martina Bormanna Iz Berlina in njegovo pot vse do Argentine ter zatrjuje, da živi na nekem zelo velikem posestvu, in ga varuje majhna vojska najbolj zvestih pristašev, ki so oboroženi z najmodernejšim orožjem. Po pisanju ameriškega novinarja razpolaga ta «trdnjava« s posebnim elektronskim alarmnim sistemom, ki sega kar 30 km od središča posestva, v katerem se krije Bormann. Alenka Pinterič, mlada pevka iz Maribora, ki se je že uveljavila (1. mesto na festivalu «Slovenska popevka« in 2. na lanskem festivalu v Opatiji) bo pela skupno s skupino «5 Fans» na novinarskem plesu 4. februarji v Kulturnem domu | modni kotiček | Kaj SO pokazale revije v Firencah in v Rimu IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Izredno zanimanje tudi iz tujine Premirje med Francozi in Italijani? V ponedeljek zvečer so se za- i nosti in mladostne razbrzdanosti, ključile modne revije v Firencah, In s tem bi povedale še premalo, takoj v torek pa so se začele kajti sedanja moda je tako obra-modne revije italijanske visoke mo- ' čunala z vsem, kar je do sedaj de v Rimu. Te bodo trajale še ves | veljalo kot temelj vsaki novi mo- teden ter bo na njih prikazalo svoje modele kar 32 italijanskih modnih hiš. V Rim je za to priložnost prišlo nič manj kot 100 kupcev iz raznih držav (tudi iz Francije) ter 200 dopisnikov raznih modnih časopisov. Podoben uspeh so imele tudi modne revije italijanskih boutiques in drugih modnih hiš v Firencah, kjer niso zabeležili še nikoli tolikšnega obiska in navdušenja kot letos. Kot vidimo, žanje italijanska moda vedno večje uspehe. Tokrat so zabeležili tako v Firencah kot tudi v Rimu navzočnost pariških dopisnikov modnih časopisov in modnih ekspertov, kar tolmačijo kot znamenje, da se je vzdušje riva-litete med pariško in italijansko modo izboljšalo ter da obstajajo možnosti sodelovanja namesto dosedanje močne konkurence. Kako bi označili modo, ki jo italijanska visoka moda diktira za prihodnjo pomlad, poletje in jesen? Modo brezskrbne mladosti, neugna- (iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiuHJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitniiiuiHiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiinmiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia KER JE ISTRA SLABO POVEZANA Z REKO IN OSTALO HRVATSKO Predlog za novo trasiranje istrskega cestnega omrežja Piran Umag it:kc\ eckstein Novlgrad Pazin naj bi postal glavno vozlišče Predor pod Učko za cesto in železnico Zadnji čas se ponovno pogosteje govori o nezadostnih cestnih in prometnih zvezah Istre z Reko, torej tudi z ostalo Hrvaško. Pred nedavnim je tudi predsednik izvršnega sveta Hrvaške Mika ftplljak omenil potrebo, da se premaga ovira, kl jo predstavlja Učka; reška radijska postaja pa je poročala o* zaključku del ekipe, katere naloga je bila, da razišče teren. Ekipa je bila predložila tri variante, od katerih je reška radijska postaja omenila samo eno; tisto v zvezi z rekonstrukcijo ceste čez Učko do Lupoglava, zatem do Buzeta in dalje po dolini Mirne do Bujščine. Celotno vprašanje se, torej, ponovno vrti okrog Učne, kot se Je nasploh vedno. Očitno je pri tem, da je obvladovanje te naravne o-vire odvisno pravzaprav samo od tega, kaj se želi doseči. V čem Je pravzaprav vprašanje istrskega cestnega sistema? Glavna istrska prometna žila Je cesta Trst-Koper-Pulj, ki se nanjo nave- (Nadaljevanj na 6. strani) Zgled newyorškega podžupana: v°zi se z električnim avtom Podaji ^ GR:i, is _ Newyorški Vorjkp n, .^bert Fox, član new-žiranjp °“^'nske komisije za nad-Prvj n„t,zustruPljanjii zraka, je zato 5jj ,Can dati zgled; in prav mobi,a n(' kPP*' normalnega avto-kakršniu , se pravi avtomobila, 2D4 n ie okoli 80 milijonov v *Var’dneI?PyM si je kupil vozil° nekak5„ ^uvercel)), to se pravi „ '«KSnn »n________„ ga ^Renault Dauphine*, ki Pač „ P°Sanja bencinski motor, Vozup stiri električne baterije. rf;j ne *levv;l’Hrškega podžupana to-nov j2 . °a za seboj dima in pli-Zastnm,!zPašnih cevi in s tem ne k«, kj Ja !e bolj zraka New Yor-Pa je Je že skrajno dušljiv, pač Tod- t'a,i*30*j «zdravo» vozilo župan,,, ta Prednost novega pod-slab0 ega vozila ima tudi svoje terirnj ■ Štiri baterije, s ka d(ila(.jyJe opremljeno, stanejo 2.40(1 tijon ijV’ to.,se pravi poldrugi mi-ljenje!, r’ njihovo povprečno «živ- p na traja le okoli 2 leti. >0 ir, ,ZUpan Pa se ne ozira na to, yihV*?J * tem je Robert Fok izja- ,"ad svojim vozilom navdušen. je mui!'"je vozi'° ponovno dokazu- ki 4 ^t, UDnrtthp nncmn«Lra čil** kl nč k"”St- uP',rabe pogonske sile, i» i . Zraka Pn mniom mrm. Oju hj"\ari. zraka. Po mojem mne-Pier 4v jZt>e’ kakršna je na pri- mnralc« HnMfi r»nrl. Poro ,arUney». morale dobiti podala, , ,l 'zdelovale tovrstna vo- a> ki k- vovrsma vu- krogu j. bila dostopna širšemu Prizna| .časnik tovarne je sicer VePdar IZfec*no v's°ko ceno baterii. njih, visoko ceno baterij. kajtivzdrževanje zelo ceneno, je k temu dodal, da je km poti in takšno polnjenje baterij stane le nekaj centov. Newyorški podžupan je obrazložil tudi, zakaj so te baterije tako drage. Baterije, ki so vgrajene v njegovo vozilo, so baterije, ki so namenjene reakcijskim bombnikom «P-105», to se pravi, da delajo te baterije v majhnih serijah in je zato njihova cena visoka. ZADEVA LETEČIHKR0ZNIK0V> JE PONOVNO NA DNEVNEM REDU NEW YORK, 18. — Ko se že zdi, da je «zadeva letečih krožnikov« končno zamrla, se nenadoma ponovno pojavi na dnevni red. Dr. Allen Hynek, strokovnjak za «leteče krožnike* in dekan fakultete za astronomijo pri vseučilišču «Northwesterns> v državi Illinois, se trenutno ukvarja z vprašanjem, ali so fotografije, ki sta jih na- illiiiiiiiiHiMiiiiiiiMliiliiiliiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiimiiMinifiiJiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitilllliliiiliilll HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pazite, da bi ne precenjevali svojih finančnih zmogljivosti. Uredite čimprej neko družinsko vprašanje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Star poslovni partner bo odpovedal svoje sodelovanje. Pretirana razburljivost vas bo privedla v precej nevšečno situacijo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Sku šajte si čimprej pridobiti spretnost poslovnega prepričevanja. Skromnost za gotovo ni vaša vrlina, sku šajte se je naučiti. RAK (od 22.6. do 22.7.) Razširili in zboljšali boste svojo organizacijo. Z grobostjo pri dragi osebi ne boste ničesar dosegli. LEV (od 23.7. do 22.8.) Med va- šimi sodelavci ie nekdo, ki vam koplje jamo. Zakonsko življenje je prazne baterije moremo sami noči napolniti za 150 koplje jamo. . . r j izboljšati le s skupnimi napori. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite korektnejši do nekega sodelavca, ki je marljiv in pošten. Ne blatite ljudi po nepotrebnem. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Bodite do svojega predstojnika vlju- dni, toda ne hlapčevski. Nekdo vam bo neizmerno hvaležen za pomoč, ki ste mu jo nudili. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Skušajte še enkrat izpeljati načrt, ki vam doslej ni uspel. Ne neiskrenih čustvih ni mogoče zgraditi nič trajnega in lepega. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne sejte razdora med sodelavci, da ne boste želi nevihte. Prevzeti boste od silovitega čustva na prvi pogled. Kozorog (od 21.12. do 20.1.) Brez trdne volje in žrtev bodo ostali načrti, ki jih delate, neuresničljivi. Ljubljena oseba vam bo končno priznala, da vas tudi ona ljubi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Silovito se boste sprli z nekom, ki ga boste razkrinkali kot goljufa. Ne ilne v; zanemarjajte svoje moralne vzgoje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Svet se ne more vrteti samo okrog vas, skušajte tudi sami kaj prispevati k lastni uevljavitvi. Deležni boste lepega moralnega priznanja. pravila dva mladeniča v bližini mesta na bregu jezera St. Clair in na katerih se vidi neki »neidentificirani predmet*, avtentične ali ne. Daniel in Grant Jaroslavv, brata, stara 17 in 15 let, sta 9. januarja letos večkrat zapovrstjo fotografirala neki leteči predmet, velik kakor povprečen helikopter, in ki je, po izjavah mladeničev, letel kakih 10 minut nad jezerom, nato pa nepričakovano izginil, ne da bi pri odletu povzročil kakršenkoli ropot. Na sliki se točno vidi neki predmet v obliki diska. Dr. Hynek je na nekaj vprašanj po telefonu odgovoril, da trenutno še ne more dati dokončnega mnenja o avtentičnosti fotografije, vendar je dodal, da bi tudi ne mogel reči, da so fotografije potvorjene. Ameriški astronom je eden izmed izvedencev, katerim je poveljstvo ameriškega vojnega letalstva poverilo nalogo, proučevati in preverjati vsa najrazličnejša poročila, ki prihajajo iz vseh predelov dežele o najrazličnejših »neidentificiranih predmetih*, ki jih ljudje baje videvajo na ameriškem nebu. Asistent dr. Hyneka, William Powers je izjavil, da bo temeljita in dokončna analiza omenjenih fotografij šele čez dva ali tri dni nared. To analizo bo proučila tudi posebna komisija ameriškega vojnega letalstva, katere naloga je, proučevati »leteče krožnike*. Isto analizo bodo dali na vpogled tudi sgupini znanstvenikov s fakultete za fiziko na univerzi v Coloradu. zujejo kratke transverzale od zahodne obale Istre ter iz notranjosti. Istrsko cestno omrežje ima tako nekako obliko ribjega okostja, katerega hrbtenico predstavlja cesta Trst-Pulj. Ona se nato navezuje še na italijanske ceste in pa na ceste proti srednji Evropi, kar je tudi logično, kolikor je ta cesta nastala kot posledica tujih ekspanzionlstičnih vdorov v Istro od časov starih Rimljanov do nacistov. Druga vazna isteska cesta Je tista, ki povezuje Pulj z Reko, a ni tolikšnega pomena, shj še ste-deč vzhodni obali, komajda dotika ozemlja istrskega polotoka. Tretjo važno prometno žilo predstavlja cestni trak Trst-Reka. Takšno je danes stanje cestnega omrežja Istre in zaradi tega je tudi govora o njeni odtrganosti od Reke in ostalega hrvaškega ozemlja Izredno važno je pri tem tudi odločilno dejstvo, da ne gre tu za pomanjkanje ceste, ki bi sama po sebi mogla spremeniti situacijo, marveč smo, nasprotno, soočeni z določenim celotnim cestnim sistemom, kot je bil Izgrajen v teku zgodovine. Vprašanje bi pa rešila taka cesta, ki oi predstavljala dl ugo os istrskega cestnega sistema. Danes lahko to vlogo opravi samo prometna žila, 1U bi imela kvalitete, oziroma značilnosti avto ceste. Z asfaltiranjem in drobnimi Izboljšavami obstoječih cest, se stvari le nekoliko popravijo, nikakor pa se ne morejo spremeniti. Razen Izrecne potrebe po izgraditvi novega cestnega omrežja, kl bi korenito spremenilo njegovo orientacijo od Istre proti Reki, je potrebno obenem poudariti tudi njegovo prednost pred katero koli drugo gradnjo cest v Istri. In velike važnosti Je v takšni situaciji vrstni red gradnje, oziroma rekonstrukcije. Tako je npr. napačen namen, da bi se že v najkrajšem času rekonstruirali cesti Trst-Koper-Pulj ln Pulj-Reka kot nadaljevanje Jadranske magistrale preko Istre, o čemer že obstoji ustrezen sklep. To bi Mio treba nujno spremeniti v korist te nove zveze z Reko. Z rekonstrukcijo ceste Trst-Pulj, s katero bi se ta stara magistrala dvignila na raven avto ceste ali vsaj c e prvega reda, ne bo ničesar strjenega za rekonstrukcijo cestnega sistema v Istri, pač pa se bo samo z, uno povečala zmogljivost prav tiste poti, ki predstavlja hrbtenico ‘Prometnega — zgodovinskega In sodobngea — ločevanja Istre od matičnega ozemlja. Seveda bi bilo napačno misliti, da je ta cesta — škodljiva. Potrebno Je razumeti razloge tistih, ki postavljajo zahtevo ln odločajo o tem, da se ta rekonstrukcija nujno opravi: z njo bi se povečal priliv turistov, a važna je tudi za druge gospodarske panoge. Toda njena nezamenljiva vloga v od' nosu do osnovnih interesov Istre in ostale dežele M prišla do izraza šele takrat, ko bi ona prenehala biti to, kar Je danes, namreč dejavnik škodljivega ločevanja ln bi postala to, kar bi morala biti — dejavnik koristnega povezovanja. To pa bo postala samo z Izgraditvijo nove istrske magistrale, ki bi ji sedanja služila kot transverzala. In šele te- daj bi tudi nastopil trenutek za njeno rekonstrukcijo. Kako naj bi potekala trasa nove istrske magistrale? V obliki trokrake pahljače z enim samlin vozliščem ter z enotno povezavo z Reko. Zdi se, da je v iskanju ustrezne rešitve doslej bil pozabljen odločilni dejavnik, ki je treba nanj opozoriti, a to je Pazin, geografsko središče Istre, kl bi mu bilo treba povrniti njegovo naravno vlogo prometnika‘iftdišča £k>-lotoka. Na Pazin je treba, gledati kat na točko sredi poti od Pulja proti Reki, zakaj potrebno je ponovno slediti trasi stare poti, ki gre preko Svetvinčenta 1n žmlnja, teh vozlov celega omrežja krajevnih cest. Druga smer je severozahodna, Iz Bujščine skozi dolino Mirne in, verjetno, preko Korojbe proti Pazinu. Tretja se v tem primeru nakazuje sama po sebi: Poreč-Baderna-Pazin. Združene v Pazinu, bi se te tri smeri zlile v enotno magistralo, ki bi zatem skozi dolino Fojbe dosegla masiv Učke. Verjetno ga bo treba prebiti s predorom nekje med Lupoglavom in Vranjem, ln to, sodeč po načrtih Iz leta 1950, v dolžini okrog 6,5 kilometra, skozenj pa naj bi tekli tako nova magistrala kot tudi železniška proga. To delo seveda ne bo lahko in ga bo moč opraviti samo, če bo zadovoljevalo vsem tistim elementom avto ceste, ki bodo po tehničnih karakteristikah vsaj e-nakovredni bodoči trasi Trst-Pulj. di ter je postavila povsem nova načela, ki niso v skladu niti z dosedanjo miselnostjo niti z našim sedanjim okusom. Poleg tega, da so se krila še skrajšala, se je moda odločila tudi za izredno močne bar-vpadljive vzorce, ki spomi- njajo na afriško folkloro, in celo za kroje in okraske, ki nas spominjajo na francosko revolucijo. Manekenke so bile v svojih modelih videti kot nekakšni eksotični cvetovi, tako so bile oblečene in šminkane. Oblačila, ki so jih prikazale, so vsa imela zelo enostavne kroje, ki pa zahtevajo izredno ozka ramena, ozke boke, dolge noge in sploh visoko postavo. Pas se je po raznih linijah «impero» in «charleston» vrnil na svoje me- (Iz «Vjesnika») sto, s čimer so prišli boki in ži-votek zopet do veljave. še bolj enostavni in gladko krojeni so spomladanski in poletni plašči, v katerih so bile videti manekenke vse kot nedorasla dekleta. «Idealna ženska je za nas dekle od 20 do 25 let, ki je zelo vitka, ozkih ramen in dolgih nog* — so izjavili italijanski modni ustvarjalci. «In vse druge?*, so jih vprašali nekateri navzoči dopisniki. «Skrbeti morajo, da se s pomočjo primernih krojev in oblačil lem čimbolj približajo.* BiVrče, 'ki so imele na modnih revijah tako v Firencah kot tudi v Rimu naj večji uspeh so: oranžna, rumena, temno modra, rdeča in vijoličasta barva. S temi barvami so modni ustvarjalci pričarali vrsto barvnih kombinacij, ki bi nas še pred časom osupnile, a se jim sedaj počasi privajamo. Za zaključek nekaj resničnih modnih «poslastic». Ker ni več v modi, da bi se morale barve oblačil ujemati s čevlji in torbico, je neki znan italijanski čevljar pokazal na modni reviji čevlje, pri katerih je imel levi čevelj povsem drugo barvo od desnega. Razen tega je prikazal tudi škornje za pomlad, ki so bili iz rožnatega usnja, nato posebne čevlje in sandale za poletje v živopisanih vzorcih. Razen tega so no modnih revijah v Firencah in Rimu prikazali tudi nove modne okraske, napravljene iz lesa. Lesene so bile tako razne ogrlice, uhani, pa tudi naramnice pri večernih hlačah. Tokrat bomo opustile svoje pripombe o tem, ali je nova moda okusna ali ne, saj se naš okus Ugo Pierri v Občinski V Občinski galeriji je vsebinski svojevrstna razstava slik, ki j< prireja tridesetletni Ugo Pierri Je pa tudi zelo enotna. Osemin dvajset velikih slik enakih me se pred nami vrsti kakor stran pestre slikanice, ki jo dopolnju je še trinajst podobno zasnovami' podob. So pa to pravzaprav ll obarvane risbe, prve na listih ve\ zanih plošč, druge na papirju Vsem pa je skupen njihov vide ogromnih lesorezov, da se zd kot povečave prvih, ročno obar vanih primerkov izpred stoleti; Nanje spominjajo po oblikovni zc snovi, močnih črnih črtah obriso in po skromni, a pestri barvrt lestvici. Približuje nam jih prvir tiskom zlasti tajinstveni simbol: zem, ki ponekod prehaja že v čc rovniško kabalo s podajanjem pra čudnih predmetov, živali in birijj z mnogimi človeškimi rokami i? nogami. Edino, kar zrcali našo dobej je pisalni stroj v risbi tNovinan Vse ostalo pa, bradati ljudje if njihove noše, svetniki, vitezi, ško; je in baroni, ki so večinoma pr ,i rejeni portreti slikarjevih, prijati Ijev, stavbe in pohištvo s slikov | tostjo svojih okraskov pa spadt dejansko v preteklost. Do nje pa Pierri spretno grac: duhovni mast iz razumske racii nalne sedanjosti, da nas sprijatt Iji s simboliko naših pradedov. f| jo ponekod preveva žolčni por smeh sodobnega opazovalca. Zc radi tega imajo te podobe neke skupnega z igralnimi kartami te roka. Ugo Pierri je novo ime med sl karji in to je njegova prva osel na razstava, ki jo je omogoč uspeh lani v literarnem krožk «Zibaldone* prikazanih del. Zal nam tudi znana književnica Anit Pittoni v katalogu objasnjuje Pie, rijevo umetnost in njegov razvo Da je Pierrijevo ustvarjanje marsičem pogojeno prav v njej govi književni navezanosti, je c pazno v nekaterih podobah, ki m. jih je navdahnilo čitanje knji Franza Kafke «Metamorfoza Gn j gorja Samse* in Galvinovega *Nt obstoječega viteza*. In morda pra v teh močno nadstvarno občuti nih slikah se Pierri krepko uvt Ijavlja kot pravljični pripovedi valeč v luči preteklosti gledan sedanjosti. Sicer pa v Pierrij verjetno dozoreva zanimiv iški lec semem novega skritih nekj globoko ob koreninah starega. MILKO BAMBIČ Avtomobilski predor pod Vltavo tako hitro spreminja, da bi bilo nemogoče predvidevati, kakšen bo jutri. Zato prennščamo presojo či-ta'.»Ijicam samim. Pred kratkim je padla odločite! za zgraditev avtomobilskega piv dora pod Vltavo, reko, ki deli pr stolnico Čehoslovašk j na dva del Po predvidenih načrtih bi predoi imel biti dan prometu v začetk' leta 1972, dolg bo nekaj več kc kilometer. Skozenj bosta tekli dv enosmerni avtomobilski progi i! v njem bočj vgrajene številne naj;; prave za filtriranje zraka, kot tu di za izsesavanje škodljivih izpuš nih plinov avtomobilskih motorjev; Češki strokovnjaki so načrte ž izdelali, še prej pa so si ogleda podobne predore v številnih deži lah Evrope, še posebej predor p» Mont Blancom. 'S///SA Radio Trst A ČETRTEK, 19. JANUARJA 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Trije glasovi - Zvočni trak 10.05 Nove pesmi -11.30 Verdi in Puccini • 14.40 in 15.10 Glasbeni spored - 16.00 Spo- 12.00 Za smeh in dobro voljo - r?5> za mladino -16.30 Nove arne- 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Ansambel «Les Pytons» - 17.20 Italijanščina 17.35 Glasba za transistor-nik - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Ital. skladatelij - 19.00 Pisani balončki - 19,30 Najnovejši uspehi - 20.00 Šport 20.35 »Izvrševalec*, radijska drama 21 35 Jazzov kotiček 22.00 Harmonija zvokov - 22.40 Sopranistka Zlata Gašperšič-Ognjanovič - 23.00 Glasba za lahko noč. Trst 12.05 Poje E. Sangiusto - 12.25 Tretja stran - 13.15 Simf. koncert - 13.55 S. Benco: »La fiam-ma fredda* - 14.35 Ansambel F. Russa. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba ■ 10.15 Polke in valčki - 10.45 Beležke - 11.15 Pesmi - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Sporočila v glasbi 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Melodije v dunajskem stilu - 14.00 Glasba po željah • 15.00 Iz operetnega sveta - 15.45 Slov. narodne ■ 16.20 Radijski oder 17.05 Francoski pevci - 17.40 Ital. pevci - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Ritmi -22.15 Ansambel Carish. riške plošče 17.15 Neapeljske pesmi • 17.30 M. Moretti: »I due fanciulli* - 18.15 Veliki variete -19.30 Luna park 20.25 Zgodovina 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Parada orkestrskih fragmentov -15.20 Zabavni intermezzo - 15.30 Melodije - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Turistična oddaja - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu -18.15 Leoncavallo: Glumači (odlomki iz opere) - 18.45 Jezikovni pogovori - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice glasbene komedije 21.00 Evrop- ^lovenskif lirike1' 21'KMJlas0 koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 beni nokturno 22.10 Skladbe C. Francka - 23.05 Plesni orkester. Poročila 8.45 Orkester 9.40 Glasbeni album - 11.42 Pesmi desetletja - 13.00 Glasbeno-govorni spored - 14.00 Juke box • 14.45 Nove plošče - 15.15 Pogovorimo se o glasbi - 16.00 Rapsodija 16.38 Najnovejše plošče 17.05 Ital. pesmi - 17.35 Veliki orkestri 18.35 A. Spinelli: «Zgodovina Nemčije* - 20.00 Operni svet -21.00 Zabavna oddaja - 21.40 Plesna glasba. III. program 18.30 Lahka glasba 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Koncert - 20.30 Busonijeva opera «Turan-dot* - 22.30 Intervju o Firencah. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Šola - 17.00 Tvoja prihodnost - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino - 18.45 Nikoli ni prepozno - 19.15 Kmetijska oddaja 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 Primer Evans (anketa) - 22.25 Most v Azijo - 23.05 Dnevnik. //. kanal 21.00 Dnevnik rubrika: Mladi komiki Marx. 21.15 Tedenska 22.15 Ameriški Jug. televizija Slovenija Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Pevci lahke glasbe - 9.00 Zdravnikovo mnenje - 9.07 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola; Čar ritma - 9.25 Narodne pesmi iz Bosne - 9.40 Janez Bitenc; Snežek - 10.15 Arije iz Mozartovih oper - 11.00 Turistični napot ki - 11.15 Orkestri 12.00 Na današnji dan 12.10 Domači napevi - 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Iz domače glasbene literature - 11.00 Angleščina 1131) Glasbeni pouk - 13.50 Slalom za ženske v Schrunsu - 16.10 Polama področja Antarktike 16.35 Krmimo ptice pevke 16.40 Glasbeni pouk ■ 17.05 Poročila • 17.10 Mladinska oddaja - 17.55 Obzornik - 18.15 Mladinska tribuna 18.35 Resna glasba 19.00 Socialna poezija . 19.30 Pianistka S. Argenta • 19.40 TV prospekt - 1954 Pred EP v umetnostnem drsanju • 20.00 Dnevnik • 20.30 G. F. Teleman: Pimpinone — opera ■ 21.20 Poročila - 21.35 Polfinale svetovnega prvenstva v rokometu Vreme včeraj: najvišja temperatura 5.8, najntržja 1.2, ob 19. url 4.2; zračni tlak 1022.6 raste, vlaga 85 odst., veter severozahodnik 4 km na uro, nebo 5 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7.8 stopinje. Tržašk nevm Danes, ČETRTEK, 19. januarja Marij Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.52. Dolžina dneva 9.12. Luna vzide ob 11,33 in zatone ob 0.51 Jutri, PETEK, 20. januarja Fabijan PO PODPISU SPORAZUMA MED LEVO SREDINO IN SLOVENSKO SKUPNOSTJO Jutri prva seja občinskega sveta z izvolitvijo župana in odbornikov Pokrajinski izvršni odbor PSU in svet Slovenske skupnosti sta sinoči potrdila dosežen sporazum ■ Izjava tajnika KD Botterija Jutri zvečer bo prva seja občinskega sveta, ki je bil Izvoljen na volitvah 27. in 28. novembra lani. ' Na seji bo najprej potrditev izvo- • ijenih svetovalcev, nakar bodo volitve župana in odbornikov. Ce dnevni red ne bo izčrpan v teku seje, se bo moral občinski svet ! Simprej ponovno sestati. Sinoči se je sestal pokrajinski Izvršni odbor PSU, ki je potrdil : sporazum dosežen na torkovem se-: Stanku na sedežu KD o sestavi ob-j činskega in pokrajinskega odbora, si so ga pozno ponoči dosegli pred-1 stavniki KD, PSU in SS, podpisali pa so ga samo predstavniki KD n PSU. Na seji je izvršni odbor : PSU, potem ko so bila že včeraj ' objavljena imena bodočih občinskih in pokrajinskih odbornikov, 1 določil za namestnika občinskega . odbornika svetovalca Lovera. Prav tako se je sinoči sestal svet . Slovenske skupnosti, ki je z večino , slasov potrdil dosežen sporazum s ' občinskem in pokrajinskem od-- * joru med KD, PSU in SS. je po--1 crajinski tajnik sinoči podal izjavo, v kateri pravi med drugim, da S e treba izide dosedanjih razgovorov in sporazum zadovoljivo oceni-: <: ;i v korist mesta. Tajnik KD Bot-J! eri nato izraža upanje, da se bo 4 / prihodnosti to sodelovanje raz-i * itrilo tudi na PRI, čeprav je sedaj , f, jostavila nekaj negativnih oridrž-,f tov. Zato si bo KD, pravi Botteri, ! 1 prizadevala, da se vspostavi poli-i ;ični odnos z republikanci. Na po-' sj itični ravni pa Je treba omeniti j s’ iov dogodek, poudarja Botteri, ki s ra je treba pozitivno oceniti za de-' 3 nokratično življenje našega pod-f 3 -očja, in sicer, razširitev sodelova-' M i.ia na demokratične Slovence. !! Potem ko demokristjanski tajnik 1! zadovoljstvom ugotavlja, da bo-i lo bodoči odborniki posvetili vse i ;voje sile upravnemu delu na ob- • rini in pokrajini, ker bodo odbor-1 liki, ki so v državnih in drugih [ ji lavnih službah, po zakonu zaoro i jjilli, nai jih stavilo na razpoloženje j l! ta ves čas njihoveva upravnega po- • ožaia. Oh zakliučku dr. Botteri čanem honorarju) del izdatka na podlagi tarif za neposredno zdravstveno pomoč. To dokumentacijo pa je treba predložiti najkasneje pet dni po zdravniškem pregledu. Zavarovanci imajo tudi pravico do sprejema v bolnišnice z nujnim postopkom. Pri tem bo dovolj, da pokažejo izkaznico o vpisu v bolniško blagajno. Za ves ostali postopek bo poskrbela blagajna uradno. -------------- Danes letna skupščina članic UDI t' ->ravi, .da hodo dose*eni sporazumi i ianes" , predloženi v potrditev pokra, t Moškemu odhoru. ki ho tudi do-' iCOOŽOO izhrni imena ViodnfOi de- -nokristjanekih občinskih in pokra-J jinskih odbornikov. Ob stavki zavarovalnih ustanov Opozorilo bolniške blagajne trgovcev Danes ob 15.30 bo na sedežu Zveze italijanskih žena (UDI) v Ul. S. Lazzaro 16 letna skupščina aktivistk krožkov zveze. Na skupščini, na katero so vabljene vse aktivistke iz mesta in okoliških vasi, bo govora o programu dela in pobudah v letošnjem letu ter o obnovitvi članskih izkaznic in pridobitvi novih članic. Ob tej priložnosti bo tudi mala zakuska, kot je to običaj ob začetku leta. Z Tržaško županstvo sporoča, da se bodo v ponedeljek, 23. t. m. začela dela za popravila akvarija. Za. radi tega bo akvarij zaprt za nedoločen čas. Sestanek tržaške mladine PSU s koprsko mladino Delegacija mladinske organizacije PSU iz Trsta je imela včeraj razgovore v Kopru s predstavniki občinskega komiteja Zveze mladine Slovenije. Na sestanku so razpravljali o ob-likah medsebojnega sodelovanja za prihodnje, in to je bilo prvo takšno srečanje med dvema mladinskima organizacijama po socialistični združitvi v Italiji. Sporočilo ENEL potrošnikom v dolinski občini ENEL v Trstu opozarja, da bo jutri, v petek 20. t.m., zaradi nujnih del na omrežju visoke napetosti prekinjena dobava električnega toka od 12. do 14. ure na vsem področju dolinske občine. za prijavo obdavčljivih dohodkov Služba finančne intendance za odnose z javnostjo v Trstu sporoča, da je glavno ravnateljstvo za neposredne davke finančnega ministrstva razposlalo okrožnico glede prijave davkov za leto 1967. Tudi letos so dali tiskati prijavne pole z ločenimi razpredelnicami, ki olajšajo davkoplačevalcem prijave. V ta namen opisuje okrožnica glavne značilnosti pol za enotno prijavo dohodkov za leto 1967. Pola za fizične osebe vzorec št. 1 je sestavljena iz dveh listov, ki vsebujeta naslednje razpredelnice; A zemljišča, B poslopja. E drugi dohodki, in G dopolnilni davek na celotni dohodek. Razpredelnica C, tiskana v zeleni barvi, za industrijske in trgovske dejavnosti, razpredelnica D, tiskana v rdeči barvi, za poklicne in umetniške dejavnosti, ter razpredelnica F, tiskana v modri barvi, za prejemke osebja, ki Je v odvisnem delovnem odnosu, so vse tiskane ločeno i-n jih dobavljajo v velikem številu okrožnim davčnim uradom ter trafikam. Prijavnica mod. 2 za kolektivna podjetja, ki jih ne obdavčujejo na podlagi bilance, vsebuje naslednji razpredelnici: I, dohodki od posojil in kapltalov, II poslopja. Ta podjetja morajo izpolniti prijave o industrijskih, trgovinskih in drugih dohodkih ter o plačah njihovega osebja v razpredelnici C (zelene barve) ter razpredelnici F (modre barve). Davkoplačevalci morajo predložiti ti dve razpredelnici svoji prijavi dohodkov. Okrožni davčni uradi bodo brezplačno razdelili vsem davkoplačevalcem te prijavnice in razpredelnice na njihovo zahtevo. Ni pa njihova dolžnost poslati prijavnic in razpredelnic davkoplačevalcem na dom. V občinah, kjer ni davčnih uradov, pa lahko dobe davkoplačevalci prijavnice tudi na županstvih. imillllimiiilininiilllllllllllililillllliliililliillNlllliillllllllllIllllmiiilllllllliilillllllll................................................................................. ZAKLJUČENO SREČANJE DEŽELNIH IN AMERIŠKIH GOSPODARSTVENIKOV Pobude za gospodarsko sodelovanje med Furlanijo-Julijsko krajino in ZDA DELO DEŽELNIH KOMISIJ Poročilo odbornika Giusta o deželnih ukrepih za šolstvo Razprava o zakonskem predlogu svetovalcev KPI glede zgraditve odcepka avto ceste Villesse-Gorica Včeraj zjutraj se je pod predsedstvom svetovalca Renata Bertolija sestala tretja stalna komsiija deželnega sveta za šolstvo, delo, socialno skrbstvo, higieno in zdravstvo. Na dnevnem redu je bilo poročilo odbornika za prosveto in kulturne dejavnosti Giusta o šolskih vprašanjih v Furlaniji — Julijski krajini. Odbornik je orisal dosedanje u-krepe, ki jih je sprejela deželna u-prava v prid šolstvu, šolski pomoči in gradnji šol. Zatem je omenil predvidene državne ukrepe na tem torišču ter se je obvezal, da bo predložil komisiji pisano poročilo s številnimi statističnimi podatki o položaju šolstva v deželi. Zatem je sledila dolga razprava o tem vprašanju, med katero so spregovorili odborniki Giust, predsednik komisije Bertoii, svetovalci Bosari, Metus, Romano, Ramani, Pl-ttino, Uril In Volpe. Komisija se bo zopet sestala prihodnjo sredo. Včeraj se je sestala tudi peta stalna komisija za javna dela, urbanistiko, prevozništvo in turizem, ki je razpravljala o zakonskem predlogu komunistov Jarca, Bergomasa in Pellegrinija o finančnem predujmu, ki naj bi ga dala dežela za zgraditev odcepka avto ceste Villesse-Gorica od avto ceste Trst-Benet-ke. Komisiji je predsedoval svetovalec Ribezzl. Poročevalec o predlogu Rlgutto in odbornik javnih del Masutto sta dejala, da obstajajo začasne težave za takojšnjo proučitev ukrepov ter sta predlagala, naj se odloži. Po drugi strani pa sta poudarila, da hoče deželni odbor na vsak način pohiteti, da bi se čimprej začela dela za zgraditev tega odcepka, ki je velikega gospodarskega pomena za Gorico, Po daljši razpravi, v katero so posegli svetovalci Bergomas, Calabria, Chleu, Coghetto, Del Gobbo, Dulci, Pittonl, Trauner m predsednik Ribezzl, so se soglasno sporazumeli, da odložijo razpravo. ganizacljskem položaju ustanove glede možnosti zaposlitve novih delovnih sil v gostinstvu. Predpisi za dosego pomilostitve denarnih kazni Slovenski dijaki so razstavljali v Milanu Obširno poročilo predsednika deželnega odbora dr. Berzantija Sindikalist dr. Fabricci je poudaril nevarnost, ki preti z zaporo Sv. Marka Kot po vsej državi stavkajo I službene! socialnozavarovalnih usta. ! nov (INAM, INPS, INAIL, Itd.) tu ,i di v Trstu. Zato so bili vsi uradi 'i teh ustanov včeraj zaprti in ne bo-,i do delovali niti danes. ; : Tudi bolniška blagajna trgovcev : sporoča, da so njeni uradi v Ul. *! Filzi št. 17 zaprti. Vse zdravstvene f • usluge, ki jih bodo uživali ta dva J : dni zavarovanci in za katere bodo j plačali zdravnikom honorar, bodo \ imeli za nujne. Bolniška blagajna trgovcev bo torej izplačala proti | ' predložitvi dokumentacije (zdravni. t, škega spričevala in potrdila o pla- i i Sinoči se je zaključila dvodnevna okrogla miza trgovinske izmenjave med deželo Furlanijo — Julijsko krajino in ZDA, ki sta jo organizirala ameriški konzulat ter deželno združenje trgovinskih zbornic ob sodelovanju z tržaškim združenjem za kulturne stlke med Italijo In Ameriko in ki se ga je udeležilo več sto strokovnjakov iz dežele in iz ZDA. V dopoldanskih urah je pod-vodstvom furlanskega industrijca ing. R. Bertolija okrogla miza razpravljala o splošni temi trgovinske izmenjave med prizadetima partnerjema, in sicer je predsednik deželnega združenja trgovinskih zbornic dr. Di Manlago orisal delovanje tržaške, goriške in videmske zbornice v okviru teh prizadevanj. Daljša poročila o posameznih aspektih tega sodelovanja pa so za njim podali predsednik tržaškega centra za gospodarski razvoj dr. Padoa, predsednik tržaškega velesejma dr. Slocovlch, predsednik pordenonske-ga sejma dr. Savlo, deželni odbornik za Industrijo in trgovino dr. Marplllero, deželni odbornik za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo Dal Mas, ki je razvil zlasti vprašanje sodelovanja v trgovini z obrtniškimi Izdelki, kot zadnji pa je nastopil tržaški parlamentarec C. Belci, ki je obširneje spregovoril o problemih, ki zadevajo nadaljnji razvoj poslovanja, tranzita in em-porijainega poslanstva našega pristanišča. V razpravo, ki je sledila temu prvemu delu okrogle mize, sta med drugimi posegla tudi sindikalna predstavnika dr. Fabricci (UIL) in dr. Novell! (CISL), ki sta orisala nekaj gledišč sindikalnih organizacij do sedanje in napovedane prihodnje ureditve pristaniškega dela po uresničitvi pristaniške ustanove. Prvi sindikalist je pozneje, ob zaključku zasedanja v večernih urah, še enkrat spregovoril, in sicer z delno obsodbo nedavne združitve državnega ladjedelstva v Italcantieri in s poudarkom na nevarnost, ki preti tržaškemu gospodarstvu od degradacije Sv. Marka. Kljub večkratnemu opozorilu fiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiimuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiniiiiiiiiiiiii Umesten predlog Ljubljansko «Delo» je objavilo kulturnih stikov, posamičnih obi- I f ,i včeraj izpod peresa njegovega kul- I « turnega urednika Bogdana Pogačnika članek pod naslovom »Ljubljana in Trst (tudi v kulturi)«. Članek pona tisku jemo, ker je zanimiv in aktualen ter vsebuje predloge, misli in želje, kakršne smo mi v : našem listu že večkrat izrekli in c poudarili, saj bi bil že čas, da se i tudi v Trstu neha kulturna ozkost 1 in zaprtost. II Ze po običaju, a vendarle tudi 1 [ podprti z dobrimi upanji, smo sto-i t pili v novo leto na mnogih pod- ročjih z novim optimizmom. I * Se posebej to lahko rečemo za ' naše sosedstvo. V sproščenem pre-' livanju hodijo ljudje iz ene države f i v drugo, se obiskujejo in spozna-| vajo ter si vzajemno dopolnjujejo vsakovrstne dobrine. i Zlasti velja to za Ljubljana in : Trst. Toda, morda bi bilo le prav, I te bi mimo izmenjave materialnih dobrin poiskali na podlagi proste-, ga trga tudi nekaj vzajemne kultu-, re. Zadržkov ne more biti, saj so *. odnost, tako gospodarski kot poli-| tični, med obema deželama trenutno » kar najbolj ugodni. Gre predvsem J za izmenjavo kulture v ožjem po-' menu besede, za sodelovanje najvišjih umetnostnih in znanstvenih u-, stanov in najbolj reprezentativnih j umetnostno - znanstvenih dejavno-< sti. ' Res je, da tudi zdaj nismo brez skov in izmenjav v manjšem obsegu. Vendar je pri vsem tem glavni posrednik le naša slovenska manjšina v Trstu, njeni kulturni domovi z bolj ali manj zaključenim krogom publike oziroma gostovanja tistih italijanskih skupin in posameznikov, ki so z našo manjšino povezani. Nikakor nočemo podcenjevati dragocene vloge vseh teh izmenjav; še več: vse to nam je močno pri srcu, saj je ta narodnostna manjšina, čeprav po državljanstvu italijanska, po svojem jeziku naša in tako most med obema deželama in njeni prijatelji so naši prijatelji. Toda, kakor smo navezali kulturne ustanove na najvišji, splošni mestni in pokrajinski ravni med Celovcem in Ljubljano, z Vidmom ali Benetkami, z Dunajem ali Varšavo ali katerim koli drugim mestom, tako si posebej želimo, da bi tako raven kulturne izmenjave uresničili tudi s sosednjim Trstom. Gre za vzajemne obiske Opere in Drame in drugih gledališč, filharmoničnih orkestrov, univerz, za izmenjavo razstav in publikacij — za gostovanja reprezentančnih ansam blov kulture na eni in na drugi strani v reprezentančnih prostorih enega in drugega mesta. Prepričani smo, da je to prav tako naravno, kot je naravna vsakovrstna druga izmenjava med našima bližnjima mestoma. moderatorja, da je med svojim pose,gom zašel na stranpot, je dr. Fabricci le prebral svoje poročilo do konca, bil pa je edini govornik, ki ni požel običajnega aplavza. Toda povrnimo se k začetku drugega dela zasedanja, ko je na mesto moderatorja-,«* njej stopil ravnatelj dnevnika «11 Piccolo« dr. C. Alessi. Kot prvega govornika je moderator povabil na govorniški oder predsednika deželnega odbora dr. Berzantija, ki je v daljšem govoru prikazal najvažnejše točke, v okviru katerih je možen nadaljnji razvoj sodelovanja med deželnimi in ameriškimi poslovnimi krogi. V tem delu zasedanja so bila podana najbolj zanimiva poročila, kar jih je bilo slišati ob tej okrogli mizi, žal pa nam prostor ne dopušča, da bi o njih na tem mestu obširneje poročali. Dr. Berzanti In drugi govorniki so med svojimi nastopi nakazali tudi na vrsto konkretnih pobud, katerim bi bil po njihovem mnenju zagotovljen uspeh, v okviru tesnejšega gospodarskega sodelovanja naše dežele z ZDA. Dr. Berzanti je na primer predlagal, naj bi kmalu organizirali strokovno srečanje med italijanskimi in ameriškimi operaterji s kmetijskega področja, dalje da bi organizirali srečanje o pomorskih zvezah med Jadranskim morjem in ZDA, da bi kmalu odposlali v ZDA skupino gospodarskih Izvedencev, ki naj bi seznanili ameriške poslovne kroge z možnostmi, ki se jim odpirajo na našem področju. V tem okviru bi morali posvetiti glavni poudarek možnosti uspešnega nastopa ameriškega kapitala v žaveljskem industrijskem pristanišču. Za dr. Berzanti jem so prebrali krajša poročila ing. Danieli in dr. Solar! iz Vidma, ing. Zanussi iz Pordenona, predsednik tržaške družbe Stock dr. Morpurgo, upravnik fužinske jeklarne ing. Segre-Melzi, dr. Parisi iz Trsta, pooblaščeni svetnik Italcantieri dr. Cortesi ter pooblaščeni upravnik Tržaškega Lloy-da ing. Ctrrincione. Med ponovno razpravo, v katero so posegli številni strokovnjaki, je spregovoril tudi predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi, ki je med drugim postavil naslednje predloge, za rešitev katerih, naj bi se zavzeli tudi v okviru nadaljnjega sodelovanja med Furlanijo - Julijsko krajino in ZDA: okrepitev pomorskih zvez pretežnega državnega pomena na področju Jadranskega morja, okrepitev zveze Trst-New Yor-k, na kateri pluje zdaj ladja «C. Colombo«, ki pa -povezuje ti dve področji le enajstkrat na leto; odprtje nove redne zveze Trst-Velika jezera; odprtje nove zveze Trst-South Ranch; nadomestitev izvodov lahko ugodno plasirale na bližnja in daljna tržišča, tukajšnjim poslovnim krogom pa bi bila s tem tudi širše odprta pot za globlje prodiranje na ameriški trg. Srečka za 150.000.000 predložena v Rimu za izplačilo Iz Rima poročajo, da je bila včeraj predložena inšpektoratu za lot in loterije ministrstva za finance srečka «BE 29920», ki prinaša srečnemu dobitniku 150 milijonov lir. Srečni dobitnik bo torej kmalu prejel 150 milijonov lir, toda do sedaj se še spretno skriva. Pred nekaj dnevi se je sicer razširila govorica, da je srečni dobitnik neki pomorščak s Sicilije, toda vse kaže, da sreča ni bila njemu naklonjena. Ko so ga novinarji poiskali, jim je odgovoril: «Mar mislite, da sem tako neumen, da bi se spet vkrcal na ladjo kot pomorščak, če bi zadel 150 milijonov?« Ce se je srečni dobitnik tako spretno potajil do danes, se bo lahko še bolj, ko bo ponehala radovednost javnosti in novinarjev. zastarelih ladij na progi za severni Tihi ocean; odprava diskriminacije, ki jo do našega pristanišča kljub vsem protestom izvaja ladjarska ((konferenca« WINAC Za tem je predsednik Italijansko- ameriškega združenja dr. Cavalieri fZHi kratko povzel najvažnejše točke dela, ki ga je v dveh dneh plodnega zasedanja opravila okrogla miza, ter uradno zaključil njeno delo. V svojem zaključnem govoru je dir. Cavallerl poudaril, da predstavlja to prvo srečanje le začetno fazo tesnejšega sodelovanja med našo deželo in ZDA, in da bodo tej fazi v doglednem času sledile druge. Material, ki se je nabral na okrogli mizi, bodo v prihodnjih dneh proučili in opredelili, ter na njegovi podlagi pripravili dokument, ki ga bodo nato predložili italijanskim osrednjim gospodarskim oblastem ter ameriškim konzularnim krogom. Napovedal je sestavo mešanih odborov s študijskimi nalogami ter vzpo stavitev stalnih stikov z ameriškimi poslovnimi krogi. Ena izmed glavnih nalog, ki naj bi jih skušali v prihodnje rešiti v korist Trsta, dežele in Amerike, ki že močno siil na tržišča evropske šesterice in na druga tržišča v srednji In vzhodni Evropi, je ta, da bi v Trstu s časom odprli stalno zalogo ameriškega teh ničnega blaga. Iz teh zalog bi se najrazličnejše vrste izdelkov in pro- Odbornik Stopper na zasedanju v Milanu Danes se prične v Milanu na sedežu trgovinske zbornice študijsko zasedanje o »srednjeročni gospodarski politiki EGS in o politiki vsedržavnega načrtovanja«. Zaseda, nje bo trajalo tudi v petek in soboto. Sklical ga je študijski center za proučevanje EGS v sodelovanju z uradom SET za Italijo. Zasedanja se udeležujejo razni ministri. Našo deželo bo na njem zastopal odbornik za načrtovanje Stopper. Spremljala ga bosta dr. Cian, načelnik urada za načrtovanje, in dr. Gasparo, načelnik odseka za vprašanje evropskega tržišča. Predstavnik deželnega odbora bo podal na zasedanju poročilo o cestah in pro. metnih zvezah v evropski regionalni politiki. Dejavnost deželnih organov Predsednik deželnega sveta de Rlnaldini je včeraj sprejel na poslovilnem obisku šolskega skrbnika Tavello. Deželni odbornik za delo in socialno skrbstvo Dal Mas bo danes obiskal razne sedeže ENALC v deželi. Predstavnik odbora bo obiskal novo središče v Vidmu, gostinske tečaje v Lignanu in Gradežu ter gostinsko šolo na nabrežinski obali. Odbornik se hoče prepričati o or- Tržaška finančna intendanca sporoča v zvezi z zakonom št. 1139 z dne 23. decembra 1966, ki se nanaša na pomilostitev kazni, ki niso kazenske narave, da navaja člen 1 omenjenega zakona, objavljenega v Uradnem listu št. 328 z dne 30. decembra 1966 vrste denarnih in drugih kazni, za katere velja pomilostitev. V nadaljnjih členih od 2. do 5. je razloženo, kaj morajo davčni zavezanci, ki so bili kaznovani, storiti za to, da bodo deležni pomilostitve. Predvsem je treba v _ ta namen, nadaljuje poročilo finančne intendance, vplačati v roku 120 dni, od 14. januarja 1967 dalje — ko je stopil v veljavo ustrezni zakon — vse davčne pristojbine, zaradi katerih je bila izrečena kazen, poleg tega pa je treba poravnati tudi s tem povezane kazenske obresti. Na koncu navaja sporočilo intendance, da velja pomilostitev v smislu pravkar navedenega zakona le za prekrške, ki so bili storjeni pred 31. marcem 1966. Od 24. novembra do 15. decembra je bila v Milanu razstava risb v okviru mednarodne dijaške nagrade INA-Touring za slikarstvo. Izmed 7160 risb jih je posebna ocenjevalna komisija izbrala 1000, ki so bile na razstavi v Palazzo Reale v Milanu. Dodeljenih je bilo po 6 nagrad dijakom zavodov In licejev za umetnost, višjih srednjih šol in srednjih šol, 4 nagrade «Trezzo» za črno-belo tehniko, 4 nagrade za it. šole v Inozemstvu. Med nagrajenimi ni noben dijak slovenskih srednjih šol. Povabljenih je bilo skupno 59 dijakov. Med temi tudi Andrej Prašelj (sred. šola - Trst). Iz lepega kataloga, v katerem Je objavljen seznam vseh avtorjev in del na razstavi, pa je razvidno, da so tudi tokrat zastopali vse srednje šole na Tržaškem le dijaki slovenskih šol. Vključitev, oziroma izbira za razstavo, je ponoven uspeh naše mladine in šole. Objavljamo seznam teh naših dijakov ki smo ga povzeti iz omenjenega kataloga: Nataša Kalc (učiteljišče - Trst), Alenka Čepar (učiteljišče - Trst), Jelka Daneu (znanstveni licej - Trst), Danlmir Mikolj (znanstveni licej - Trst), Sergij Verč (učiteljišče - Trst), Alekseja škerk (učiteljišče), Robert Stefani (znanstveni licej), Tatjana Stoka (znanstveni licej), Valentin Balla-rini (srednja šola - Nabrežina), A-drijana Kuret (srednja šola - Trst) Danilo Hrovatin (srednja šola -Trst), Elijana Pelizon (srednja šola - Nabrežina), Andrej Prašelj (srednja šola - Trst), Igor Sterni (srednja šola - Trst), Andrej Tavčer (srednja šola - Nabrežina), Livij Tence (srednja šola - Nabrežina). čestitamo dijakom in njihovim profesorjem. Sporočilo podjetja Acegat SLOVENSKE FILME GORENJSKA 0HCET in druge predvaja danes, 19. januarja p.d. Slavko Škamperle v Trstu ob 20.30 sobota, 21. januarja Slovenski kulturni klub — Ul. Donizet-ti 3 — ob 19. uri nedeljo, 22. januarja v prosvetnem društvu France Prešeren v Boljuncu ob 17. uri četrtek, 26. januarja p.d. Igo Gruden v Nabrežini ob 20.30 soboto, 28. januarja p.d. Lo-njer-Katinara v Lonjerju ob 20.30 Prosimo še preostala prosvetna društva, da sporočijo dan za predvajanje filma pri njih, ker bomo po 5. februarju vrteli filme na Goriškem. Slovenska prosvetno zveza Tatovi ne mirujejo Tatovi in avtomobilske miši so v našem mestu prava rakova rana. Tudi te dni so bili pridno na delu, da bi jim zavidali pravi stahano-visti. Najprej so ukradli avtomobil fiat 500 TS 59088, ki ga je lastnik 41-letni uradnik Carmelo Danese iz Ul. Zorutti 21 pustil v bližini svojega stanovanja. Tatvino je Danese prijavil na komisariatu pri Sv. Soboti in povedal, da je bil avto vreden 300 tisoč lir Predvčerajšnjim med 13. in 13.30 so nadalje ukradli vespo TS 29710, ki jo je 21-letni delavec Armando Altin z Opčin, Alpinska ulica 105, pustil v Ul. Tor San Piero pred stavbo štev. 2, kjer se je zadržal pol ure zaradi dela. Ko je prišel na cesto, ni našel več vespe. Ni mu preostajalo drugega, kot da se glasil na komisariatu v Barkov- je zglasil ljah, kjer je tatvino prijavil. Vespa je bila vredna približno 60.000 lir. Tatovi so odpeljali tudi vespo TS 33744 last Ofelie Krejza iz Ul. F. Severo 43, ki jo je njen 50-letni brat mehanik Venceslao Krejza iz Ul. Foscolo 9 pustil v Ul. Oriani, blizu «Banca Nazionale del Lavo-ro». Krejza je uporabljal sestrino vespo za delo. Tatvino je prijavil na komisariatu Stare mitnice in povedal, da je bila vespa vredna 100.000 Ur. Neznanci so predvčerajšnjim ponoči vdrli na gradbišče v Ul. Mo-lino a Vento 2 in 24. Preskočili so leseno ograjo in prišli v majhno skladišče, kjer so zagledali usnjeno torbo. Ker niso tatovi nič drugega našli so jo odnesli. V torbi je bilo več ključev raznih vrst, 12 varovalk različnih mer in še več drugih inštalaterskih predmetov, v skupni vrednosti 50.000 lir. Tatvine se je zavedel gradbenikov sin 27-let. ni asistent Gualtiero Rutter iz Ul. Commerciale 22. Zglasil se je na komisariatu Stare mitnice in tatvino prijavil iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH ZA HITRO IN GOTOVO DOSTAVLJANJE POSTE Olajšajmo delo pismonošem Poziv poštne uprave za postavitev nabiralnikov v vežah Po tisku in z letaki je poštno I pismonoš ter dosegla hitra in go-v Trstu začelo kam-1 tova dostavitev pošte, ravnateljstvo panjo, da bi se po vseh vežah postavili hišni poštni nabiralniku Dejstvo je namreč, da mnoge hiše nimajo še teh poštnih nabiralnikov, ki so nujno potrebni, sicer morajo pismonoše zgubljati čas in se utrujati po stopnicah, da dostavijo pošto po stanovanjih. Na letakih (glej fotografijo) je narisan hišni poštni nabiralnik z navedbo višine, širine in dolžine, ki je najbolj primeren za veže, kakor tudi poštni nabiralnik s pokrovom, ki je primeren za zunanja pročelja, oziroma vhodna vrata pri tistih hišah, ki nimajo vež, ali pa so ograjene. Poštno ravnateljstvo je naslovilo občanom naslednje odprto pismo: «Da bi se olajšalo in pospešilo delo . uprava pošte in telekomunikacij vljudno vabi uporabnike, ki jih še nimajo, ali pa imajo premajhne in nezadostne, naj postavijo primerne hišne poštne nabiralnike v veži hiše, v kateri stanujejo, ali na zunanjem pročelju, če je hiša brez veže. Hišni poštni nabiralnik je že postal potrebna pritiklina stanovanja kot vse druge pritikline. Pomanjkanje hišnih poštnih nabiralnikov povzroča pismonošem znatno zgubo časa in zaradi tega zakasnitev pri dostavitvi pošte.« Poštna uprava tudi priporoča, naj bodo hišni poštni nabiralniki postavljeni skupaj, na vidnem in svetlem prostoru, naslovi na nabiralnikih pa naj bodo čitljivi. Vodstvo Acegata opozarja občane na predpise glede vzdrževanja vodovodnih naprav, da ne bi prišlo do zmrznjenja in okvare cevi, ter iitevcev. Med drugim je treba pokriti s cunjami varovalke in glavni Števec, izprazniti glavno cev, zapreti varovalko števca ter izpraniti re-cervoar v straniščih. Stroški za po. pravilo počenih cevi in števcev bodo šil na račun najemnikov. Gledališča Verdi Do 22. januarja pri blagajni gleda, lišča Verdi sprejemajo abonmaje za drugi del operne sezone 1966-67. In. formacije pri blagajni, tel. 23988. Drugi del operne sezone se bo začel v soboto 28. t.m. z gala predstavo Verdijeve opere Otello. Dirigiral bo Arturo Basile, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Pier Miranda Ferraro (Otello), Luisa Maragliano (Desdemo-na), Giulio Pioravanti (Jago). Sezona se bo nadaljevala z Giordanovo opero «Fedora», nato v enem samem večeru s tremi enodejankami (Viozzl «La giacca danata«, de Banfiedd «A-lissa« in Bugamelli «Una domenka«). Tem trem novostim tržaških avtorjev bodo sledile Belllnijeva »Norma«, Bi-zetova «Lovci biserov« im Zandonai. jeva »Julija in Romeo«, Sezono bo zaključil nastop London’s festival Bal-leta s Čajkovskega «Labodjim Jeze. rom«. Nazionale 14.30, 21.45 «11 dottor Zlv* go« Metrocolor iz romana BoriI\ Pasternaka. Geraldlne Chaplin, N lec Gulnne-.s. Omar Sharif. Excelsior 16.00 ((Penelope la magnin-ca ladra« Metrocolor. Nataiie Woo»’ lan Bamnen. Fenke 16.00 «L’estate» Technicolon : Enrico Maria Salerno, Mita Med1' ci, Nadia Tliler. Prepovedano ml»' dini pod 18. letom. Eden 15.30 «Pelle di donna« Prepov* dano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Una rosa per tuv ti« Technicolor. Claudia Cardinal' Nuno Manfredi. Prepovedano mW dini pod 14. letom. Ritz (Ulica San Francesco 10) 16.00 ((OSS 117 a Tokyo si muor« Technicolor. Vohunski film. Alabarda 15.30 «La battaglia dl Alg* ri» Nagrajen v Benetkah. Prepf vedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 14.30 «La notte deslderlo« Ingrid Thulin, Claudi11' { Auger. Prepovedano mladini P°3 18. letom. Drugi teden. Zadnji dan. Cristallo 16.00 »Alvarez Kelly» Tecn-nicolor. VVilliam Holden. Garibaldi 16.00 .Agente 007 dalla Ro*" sia con amore« Technicolor. Sea11 Connery. Aurora 16.30 »Operazlone S. Genn>' ro»- . Capitol 16.30 «Come rubare un mil10, ne dl dollarl... e vivere felk1* , Technicolor. Audr«y Hepburn, impero 16.00 «FBI operazione gatto*; Moderno 16.30 «1 predoni del Sat>a' ra« Techmkolor. George Mkhel, Pa' mela Tudorf. Vittorio Veneto 15.30 «Speedy Gona8" les il supersonlco topollmo« Barva* risanke. . Ideale 16.00 (tClao Fussycat» Tech1"' color. Peter 0’Toole, Uršula A"' dress. ,| Astorla (Ul. Zorutti, fllobus št. 16.00 »Mezzogiorno di fifa« TecW>r| color jerry Levvis. Astra 16.30 »La legge del piti torte« Abbazia 16.00 »Gll amantl latlni« ^ Technicolor. Toth, Franchi, Ingra*' sia. Prepovedano mladini pod 1*' letom. Smrtne posledice padca na stopnišču Včeraj zjutraj ob 8.35 je na nevrokirurškem oddelku bolnišnice izdihnila 51-letna gospodinja An-dreina Bratos vd. Marion iz Ul. Petronio 2, ki se je ponesrečila predvčerajšnjim ponoči na prvem stopnišču stavbe, v kateri je stanovala. Včeraj smo poročali, da so ponesrečenko prepeljali v bolnišnico in jo sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo zaradi verjetnega prebitja lobanje in krvavenja iz levega ušesa. V bolnišnico jo je spremljal 59-letni sostanovalec Car-lo Pribaz, ki je izjavil, da je ranjeno žensko našel na stopnišču, ko se je okrog ene ponoči vrnil domov. Po izjavah Pribaza, se je Bratosova zelo verjetno spotaknila na stopnišču, padla in se hudo ponesrečila. Vse zdravniške nege so bile zaman in včeraj zjutraj je nesrečnica podlegla hudim zadoblje-nim poškodbam. Nesreča na ladji Pri delu na ladji «Fomona», zasidrani v Starem pristanišču, se je včeraj okrog poldne ponesrečil 37-letni delavec Celeste Della Santa iz Ul. Pitacco 22. V podpalubju ladje se je nerodno prestopil, izgubil ravnotežje in padel, pri čemer si je zlomil levo nogo. Ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti mesec dni. ------------- Usodna omotica za priletno žensko Nenadna vrtoglavica je bila predvčerajšnjim usodna za 89-letno gospodinjo Emmo Valle, ki je stanovala v zavetišču občinske podporne ustanove v Ul. Paseoli 31. Ko je hodila po hodniku, se ji je stemnilo pred očmi, da je izgubila ravnotežje in se zgrudila na tla. Pri padcu si je Vallejeva verjetno zlomila desno stegnenico. Včeraj so ponesrečenko z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in jo sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo. PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE« priredi danes, 19. t.m. ob 20.30 VEČER SLOVENSKIH BARVNIH FILMOV GORENJSKA OHCET in drugih Vliudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Prosimo točnost! Darovi in prispevki Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKI) Dne 18. januarja 1967 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 16 oseb. UMRLI SO. 73-letna Ines Cocitto vd. Calvlettl, 71-letni Luigi Rigano, 82.1 etn a Antonia Valclch vd. Sturolo, 51-letna Lucia Delcaro vd. Amoroso, 81-letna Čarobna Kalin vd. Kompara, 64-1 etn i Attlllo Scarello, 62-letna Carla Tumpioh vd. Eriani, 81-letna Fran. cesca Palaisa vd. Maradin, 74.1etni Crlstiano Scheimer, 66-ietna Alberta Pertot por. Tretjak, 76-letna Paolina Iskra, 70-Ietna Antonia Maver vd. Ciacchi, 68-letni Giovannl Caldarulo, 71-letni Antonio Masuino, 67jletna Ar-gia Secco vd. Guarnieri, 88-letni Vittorio Penke rt. V počastitev spomina pok. Sajj Sancina daruje družina Nardin l0°° lir za Dijaško matico. V isti namen darujeta Mila In G* nio 1000 lir za Dijaško matico. Ob tretji obletnici smrti nepozav nega Gigeta Colja darujeta žena ,,tl hčerka v počastitev njegovega sp®1 mina 2000 lir za Dijaško matico. Ob obletnici smrti drage mame Iva' ne Jančar daruje Štefanija 2000 za Dijaško matico. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) D’Ambrosi, Ul. Zanetti 19-c; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravaslnl, Trg Liberti 6; Testa d oro. Ul. Maz. zini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AUa Salute, Ul. Gtulia 1; Benussl, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. Oriani 2; Vernarl, Trg Valmaura 11. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235. LADJE V PRISTANIŠČU C. di Messina, San Marco, A. Lauro, Lavoro, Ut Eatis, Pomona, Mirto, Saipa II, Uliria, Lilion, E-speria, P. Toscanelli, Linda Giovan. na, Maralunga, Flaminia (It.); Zenica, Orebič, Ilovik, Solin, Orjula (Jug.); Ronald, Ferax, Old Warrior (Pa.); Henrique Lage (Braz.); Sty-lianos Restis (Gr.); B. River (Gh.); Gondar (Et.); Algit (Bol.); Var-shava (VSSR); Poitou (Fr.). • Nemški šivalni stroji PFAFf za družino, obrt in industrijo • Italijanski šivalni stroji VI-GORELLI • Originalni švicarski pletilni stroji SVVISS MAGIC • Stroji za krpanje nogavic VITOS • Naprave za prevlačevanjc ko :nskih gumbov 9 S! roji za likanje in likalnik' za obrt In industrijo 9 šivanke, potrebščine, specializirana popravljalnica Delponte Pietro & C. Trst, Ul. Timeus, 12 Tel. 90.2^ I_______________________J PENSIONE VITTORIA TRST UL. XXX OTTOBRE 12 TEL. 23-986 UŽIVALI BOSTE VSAKRŠEN KONFORTl z V oddelku za onemogle v umobolnici pri Sv. Ivanu se je v ponedeljek popoldne ponesrečila 84-letna gospodinja Caterina De Bar-bora por. Toffolo iz Ul. San Cili-no 14. Priletni ženski je spodrsnilo na hodniku oddelka, izgubila je ravnotežje in tako nerodno padla, da si je zlomila levi kolk. De Bar-borovo so včeraj z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in jo s pridržano prognozo sprejeli na ortopedski oddelek. URORNH Lri "2!I_Fn-OFIIS1 —'HSBOIMEIfe TRST v,ale X* Settembre 18 tel 96016 NABREŽINA (center) SESUAN (center) ZLATI IN SREBRNI OKRASNI PREDMETI !L SODNIH DVORAN Obsojen ameriški mornar ki je napadel in oropal žensko Prizivni sodniki so znižali kazen avstrijskemu šoferju, ki je bil obsojen zaradi povzročitve hude prometne nesreče vi yceraj prisotna pri razpra-stii r bazenskim sodiščem v Tr-scnli ^recjsednik Edel, tožilec Pa-1etnemnapiI!likar striPPoli) P™« 24 ~ »Littlp d c anu posadke križarke prprii? T.00^ ameriške mornarice Vork? Urmandu Goveju iz New ki ; a’ Hampton H. D. Long Island, in i v Pašem mestu zakrivil rop ni telesne poškodbe 33-let- ScheGaU5Grazii Turchetti iz ul- Pe- lto0g'?dek . se je pripetil 2. junija Drkfw-Prih°du križarke v tržaško mornJ?SCe' K°t Je običaj za vse GoVedrje na. tem svetu, se je tudi mPt;, " ,Yečernih urah podal po divščin ulicah iščoč galantne dogo-Pesrh?6-' Sprehajal se je po Ulici jevo »J13, kjer je srečal Turchetti-ka- i Mornar in ženska sta bila ne-nila ?Sa ?. paj in nato sta se zme-iiudP„?a ijubezenski sestanek. Nič ijala « s!uteč, je Turchettijeva pe-v dnmV0Je®a «gosta» v stanovanje ria c®6,11? nadstropju v Ul. Pesche-mladi’ kjer..se. Je izkazalo, da je narai,DanJPr*®ki mornar pretepaške TurcLufPPazi! Je namreč, da je nartuCol-6oa *mete ob postelji de- Turchettijevo, jo s pestjo sunil v obraz, pobral denar in zbežal na cesto. Ženska je začela kričati in je priklicala stanovalce, ki so prihiteli v njeno pomoč. Toda Američan je že izginil. Zagledala sta ga dva karabinjerja na Trgu Cavana, ko je prišel iz Ul. del Šale z okrvavljenimi rokami. Prijela sta ga in ga hotela odpeljati na bližnjo postajo, ko sta med potjo zapazila gručo ljudi pred vežo stavbe v Ul. Pesche-ria. Na zaslišanju je Gove vse priznal. Zato so ga aretirali in odpeljali v zapor pod obtožbo ropa in povzročitve telesnih poškodb. Medtem so Turchettijevo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja v 10 dneh. Po skoraj štirih letih od dneva dogodka, je kazensko sodišče vzelo v pretres celotno zadevo. Goveja včeraj ni bilo na sodišču, bila pa sta njegova zakonita predstavnika. Sodišče je poslušalo priče in odvetnike, nakar je pretepaškega mor-n rja obsodilo na 1 leto in 4 mesece zapora ter na plačilo 100 tisoč lir globe, od tega mu je oprostilo 1 leto zapora in celotno globo. * * * Prizivno sodišče (preds. Franz, tožilec Marši, zapisnikar Parigi) Turchoi*,--pazi‘ ie namreč, da je harnio?.1' imela ob postelji de-mi jn°iS 30 dolarji in 10.000 lira-ležen ?om,islil se je, da bi bil de-kai v,-Zen.skin'h «uslug», ne da bi pn zapravil. Napadel je , ...._____ ______ ai|a,"""iiiiai,ll,||||il|||||||||||||,||||il.,iiniiiiinmiimniiiiiiiiiiimiiliiilliiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiii IjORŠTU JE PROSVETNO DELO PONOVNO OŽIVELO Uspela kulturna prireditev tta dan vaškega patrona rotaji Stn° ?e v sredo na kratko poznan V 2.aaYm listu o vaškem pra-d4 j. vh.Porštu, moramo poudariti, 'jan lahko sv. Anton zadovo-se oni eme je bilo za ta letni čas no nrnf- lzredno lepo, čeprav hlad-Šli y C1 vočeru. Že dopoldne so pri-so Sp,;a® ijudje iz sosednih vasi, ki Sl,ruri «‘a obiskali svoje znance in 2vetc?ka- Največ pa jih je bilo S'Jstii,1iAP°..vsetl gostilnah, kjer so base i!?drjl pripravili domače klo Pristn,,1 pršut- *n kjer ni manjkalo teem, domače kapljice, ki je v p aznikZa^es. odlična. Za letošnji na ni bilo osmice, ker je edi-dan nrt!^a’ k' Je bila odprta te dni, ■ 2aWjuJkZPh0d?la lSe Vin°' n Je hji J L<-a borstanskega praznika sestrahZVL?er v dvorani pri šolskih Bruštvo Uer Je domače prosvetno ni Drj ^Slovenec* priredilo kultur-dspela e .ev- ki je nadvse dobro Ei koiiz?aj so domačini do zadnje-pili s ?ka napolnili dvorano in so 2a ono 0®ramom zelo zadovoljni, terek Pa’ ki niso mogli priti v Svetni HiCer’. bodo borštanski pro-'ie(Jeiinaelavci ponovili prireditev v dvorani P°P°ldne ob 16. uri v isti , Razvoz1? .2 istim sporedom, bem na?dlJlv° je, da so se po toli-stanski Sif spet oglasili pridni bor-Pevskim prosvetarji, posebno pa s daj ]p ‘ zb°rom, v katerem je se-Ne b0 d” število novih mladih sil. da je .rekli preveč, če napišemo, Vse, u lk°va prireditev iznenadila NajD‘ s? se je udeležili, stvu n,]A Se je predstavila občin-I r a, ki • domačinka Majda Čer-napoveHr> P°2dravila navzoče ter ' razložiiB ?a , , l°čke sporeda in ob- lep večer za praznik domačega patrona. M. M. Delovanje občinskega oddelka za zdravstvo in higieno v decembru Odbornlšcvo za zdravstvo in higieno je Izdalo poročilo, v katerem pravi, da so uslužbenci oddelka za zdravstvo in higieno v decembru nadaljevali s kontrolo živil v predelovalnih obratih, skladiščih in trgovinah. Posebno pozornost so polagali kontroli prehrane in pijač, ki se hitro kvarijo. Tehnično osebje tega oddelka nadaljuje tudi s pregledom neprimernih stanovanj in izdaja zadevna potrdila. Tako so v decembru opravili skupno"' 145 pregledov. V preteklem mesecu so opravili 4377 pregledov, v , trgovinah, j.avnlh lokalih in skladiščih ter vzeli 116 vzorcev prehrambenih artiklov in pijač, ki so jih poslali v analizo pokrajinskemu laboratoriju za higieno in profilakso. Naložili so 29 glob zaradi kršitve krajevnega pravilnika o higieni, 3 prijave pa so poslali sodnim oblastem zaradi kršitve zakonskih predpisov. Razen tega je kemični oddelek pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso poslal sodnim oblastem 19 prijav zaradi nepravilnosti, ki so jih ugotovili pri prejšnjih analizah. je včeraj razpravljalo o dvojnem nenamernem umoru, ki ga je sredi novembra 1964 zakrivil 36-letni šofer Anton Ringhofer iz St. Martina v Avstriji. Tedaj je Ringhofer zvečer vozil proti Trbižu tovornjak s prikolico, last tvrdke Marthy iz Linza, natovorjen z zaboji jabolk. Ko je privozil do Pušje vasi (Venzone) na most čez malo rečico, se je moral pomakniti proti sredini cestišča, ker je bila tam cesta zožena zaradi lesene ograje, ki je varovala starodavno zidovje kraja. Prav tedaj je Ringhofer zagledal žaromete avtomobila, ki je prihajal nasproti. Bil je rešilni voz, ki ga je z vso naglico vozil 64-letni šofer Rodolfo Schonberg iz Trbiža in v katerem je peljal 28-letno Luigino Černuto por. Benetton iz Trbiža. Cernutovo je bolela glava in je zato poklicala rešilni avto, v katerem sta jo v bolnišnico v Videm spremljala njen 49-letni mož Gino in 47-letna prijateljica Maria Lenarduzzijeva iz Predela. Zgodilo se je nepričakovano. Schonberg je malo prej prehitel fiat 600, zato je vozil pomaknjen proti sredini cestišča. Imel je prižgano plavo luč na strehi in je vozil približno 110 km na uro. V zadnjem trenutku je Ringhofer zagledal drveči rešilni voz in je takoj zavil na desno, tesno ob rob ceste. Kljub temu se je pripetila nesreča. Rešilni avto je treščil v prikolico tovornjaka, ki se je zato nagnila, da je tovor jabolk zgrmel na rešilni avto. Prikolica se je nato zravnala in Ringhofer je ustavil tovornjak nekaj metrov dalje, ker je začutil močan sunek. Poleg vsega tega je še Magagnin, ki je privozil takoj za rešilnim avtom, treščil v Schonbergerjev avtomobil. Pri nesreči so se vsi štirje potniki v rešilnem avtu hudo poškodovali in ranil se je tudi Magagnin v svojem avtu. Med prevozom v bolnišnico v Humin je zaradi hudih poškodb izdihnil šofer Schonberg, ostale tri so pridržali na zdravljenju s pridržano prognozo, vendar je tudi Cernutova dva dni po nesreči podlegla zadobljenim poškodbam. Na podlagi preiskave so karabinjerji Ringhoferja prijavili sodišču pod obtožbo dvojnega nenamernega umora, povzročitve telesnih poškodb in nespoštovanja cestnih predpisov, ker je na omenjenem kraju vozil prenaglo. Ringhofer se je zato moral zagovarjati pred kazenskim sodiščem v Tolmeču. Izgovarjal se je, da je vozil previdno in se skliceval na dejstvo, da je šofer rešilnega avta vozil prenaglo, čeprav je ve del, da Cernutova ' lil v življenjski nevarnosti. Kljub vsemu je sodišče Ringhoferja spoznalo za krivega in ga obsodilo na 9. mesecev in 10 dni zapora ter plačilo 260.000 lir globe Poleg tega je bil Ringhofer obsojen na povračilo škode prizadetim. Proti omenjeni razsodbi je šofer vložil priziv in včeraj je prizivno sodišče v Trstu delno upoštevalo njegove razloge ter mu znižalo zaporno kazen na 6 mesecev zaradi dvojnega nenamernega umora, o-prostilo pa ga je ostalih obsodb zaradi amnestije. Sodišče je nadalje tudi določilo manjše vsote za povračilo škode prizadetim. lvJ2Uft . L* ^ cua lil UU-, 1 n'U občm , ePm° nastopov prisotne- i skaPno ir vu' Moški zbor je zapel j I ! ‘h, i,a. narodnih pesmi (štajer-; teldjugj. 0skih in primorskih) ter ^dravicn. pr}>Sram s Prešernovo zrtani ki jo je uglasbil naš v, acai) Ubald Vrabec. p°dala j a skupina je zelo dobro 1 b,pis«la ivr. epa Prizora- ki Jih Je rv-'nskern Manja Mijotova v sveto-itl ]u„??-redju, in sicer «Marjan-| pr|čkajoraV7ce* 'n «Mandrjarke se Kt Pila Prvem prizoru sta na-vadja Kr?„Vo ?ahar kot Matiče in ■r druKPtv,Sma.P v vlogi Marjance. ^ 0r|čl{a p , PNzoru pa so nastopite h? Petarr,<, ir?s v v'l°gi Vanče, Jas v vi„„kot Urška iri Nadja Kos-i Ua ,8i mlade deklice. o i® treho pr’reditev dobro uspela, ifte, p_ * zahvaliti vsem izvajal-va it, _pa odbornikom dru- SG v TPe Leli Nakrstovi, člani-'fkem ki je dobro in v ®kupnjh ???••> (sai so imeli komaj E rali V0vC , — *6,VU, IVI JC V UVC1I lad Pevsk pr?vil teko številen in l „:Vsi zbor za nastop. Ce' Pripravila mlade i- n?V°dji Svit zastega gre tudi pe-rne'"-"i etu Grgiču, ki je v dveh .Prisotni v - izvaja"*- so Pili zelo zadovolj- na’1 z burnim ploskanjem, llfH zapus/Ju k0ncu prireditve ter Pril1’ da sn .dvorano in bili hva-0SVetnepi, °j -P?1 dani domačega Ka društva pripravili tako Hittc na w- *■m- °b ^ battapa ki Danubio Hill lil lllllllll lil II lil lil lili lllll II IIIITliliIllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllilllll V RIMU so OPTIMISTI Upanje v povečanje avstrijskega tranzitnega prometa skozi Trst Tudi v trenutku, ko bo pomol VIII predvsem primanjkuje rednih po-dokončan in izročen svojemu name- morskih zvez s čezmorjem, tako da nu, ne bo Trst zadostno opremljen mora avstrijsko blago pogosto dlje za to, da bi lahko vzdržal konku-1 časa obtičati na železniških vago-renco tujih pristanišč. To mnenje -■-*—u -v.i_.-_- se je te dni razširilo v rimskih krogih blizu ministrstva za zunanjo trgovino. Izdali so namreč noto, ki ugotavlja, da se bo tranzitna trgovina skozi Trst v prihodnje lahko razvila zlasti v smeri proti Avstriji in iz te obdonavske republike proti čezmorskim deželam. Kljub drastični okrnitvi proračuna za področje prometa, je Avstrija namreč v letu 1965 povečala uvoz nekaterih vrst italijanskega blaga, tako zlasti sadja in povrtnine. Trgovinskemu uradu avstrijskih državnih železnic je v tej zvezi uspelo občutno znižati tarife za prevoz tega blaga po železnici, tako da niso več prevozni stroški tako močno težili r.a končno ceno blaga v prodaji na debelo in na drobno. Glede poslovanja tržaškega pristanišča pa se Avstrijci stalno pritožujejo, da je to včasih povezano z velikimi težavami in nevšečnostmi. V našem pristanišču KO SE GOVORI 0 PODPORI KMEllJSTVU Vinkulacije še iz časov Avstrije ovirajo napredek kmetijstva v Brdih Nujno bi jih bilo treba odpraviti in jih takoj vsaj omiliti Vinogradništvo spada med najvažnejše stebre goriškega kmetijstva. To je ugotovilo tudi v najno-vejših statističnih podatkih, ki jih je pripravilo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo In kjer navaja, da znaša povprečni letni pridelek grozdja po 215 tisoč stotov, kar daje okrog 145 tisoč hil vina, povečini žlahtnih vrst. Največ in najbolj žlahtno vino se pridela v Brdih, kjer je poleg tega razvito tudi sadjarstvo. Spričo tega se mnogo govori in piše o nujnosti, da se ukrene vse potrebno za nadaljnji razvoj vinogradništva in sadjarstva v Brdih, ki imajo izredno ugodne klimatske pogoje in položaj za take kulture. To so ugotovili strokovnjaki že na prenekaterih konferencah. Toda med tem ko se z ene strani pospešuje razvoj kmetijstva in skušajo k njegovemu razvoju pripomoči z raznimi novimi zakonskimi ukrepi, pa še vedno veljajo za nekatera področja prastari zakoni, ki take ukrepe ovirajo ali jih celo onemogočajo. Za primer naj navedeno samo p-nega. Vinogradniki iz števerjana bi hoteli izkoristiti sedanje ugodno vreme za pripravo vinogradov, zlasti za obnovo starih trt, katere bi nadomestili z novimi in žlahtnejšimi sortami. V ta namen je potrebno zemljo pripraviti z rigolanjem nazaj; davek ICAP kat. C/l za 1965 in 1967. Prvi obrok zgoraj navedenih davkov zapade v plačilo v prihodnjem mesecu februarju. Kdor ne plača davkov v določenem roku, bo moral plačati tudi globo; proti zgoraj navedenemu davčnemu razpisu se prizadeti lahko pritožijo v predpisanem roku na prefekta. Odobreni sklepi krajevnih ustanov Pokrajinski odbor deželnega od-bomištva za krajevne ustanove je na svojih zadnjih sejah odobril med drugim tudi naslednje sklepe; GORICA — Oddaja gradnje ceste za 'povezavo industrijskega področja s Tržaško cesto; sprejem garancijske police in sprememba pogodbene cene. Nakup čevljev in obleke ter perila za potrebe doma onemoglih. SOVODNJE — Odobritev občinskega proračuna za leto 1967. ŠTEVERJAN — Izplačilo stroškov za vzdrževanje občinskih cest. Odobritev proračuna za leto 1967. DOBERDOB — Podaljšanje namestitve začasne občinske uradnica za prvo tromesečje 1967. Periodičen povišek plače občinski uradnici, o ...u,,« , Odobritev trošartnske lestvice za L^ irakt0£’ k^rilh^° 1967. Najem posojila 1.048.653 dr nekaj tudi v števerjanskl občini, zlasti na Jazbinah. Nekateri kmetovalci so že naročili traktor za to dele in ga tudi začeli, ko so ga morali ustaviti, ker niso bili v redu s predpisi. Gozdna uprava v Gorici ima namreč v svojem arhivu star zakon, ki velja še iz časov pokojne Avstrije za nekatera področja ob meji in ki vinkullra zemljo pod posebnimi pogoji. Parcele, ki spadajo pod to vinkulacijo, morajo tudi za obnovo in pomladitev vinogradov njihovi lastniki prijaviti gozdni upravi v Gorici, da pošlje tja posebno komisijo, ki vso zadevo prouči in izda potrebno dovoljenje. To je seveda povezano z zamudo časa in precejš-nurm stroški, saj morajo poleg raznih kolkov in pristojbin prizadeti vinogradniki plačati tudi stroške komisije. Poleg tega pa niti ne vedo, katere parcele spadajo pod vinkulacijo. " “** čas bi že bil, če bi take stare in ne trebne zakone, ki napredek kmetijstva samo ovirajo, že končno oc’ ivill. Takoj pa bi lahko omilili njihovo izvajanje in omogočili naprednim vinogradnikom, ki skušajo izboljšati svoje vinograde prav v času. ko drugi zapuščajo zemljo in kmetijstvo, da bi uspeli v tej svoji nameri. To bi bilo vsaj toliko potrebno, kot ukrepi za pospeševanje kmetijstva, ker b. s tem odpravili velike ovire za njegov razvoj. za odpis dodatnih zemljiških davkov. DOLENJE — Odobritev dokončne ureditve pokopališča v škrljevem; postavitev opornega zidu pri občinski cesti za Škrlj evo. insunnk I?rajo: ‘Bitka Na DONAVI) aO-^NA PETRI, LAZZA- M°Nt^ALLI, frank de nih in plačevati občutno stojnino. Glede bodočega razvoja železniškega prometa v našem pristanišču pa so Avstrijci mnenja, da se bo v bodoče pri nas razvil zlasti p■'7 met s petrolejskimi derivati in z rudninami. Občinski davki so na vpogled v Gorici V protokolnem uradu goriškega županstva so od danes 19. januarja za pet dni na vpogled razpisi naslednjih občinskih davkov: Družinski davek za 1966 in nazaj; davek na stanovanja za 1967; davek na pse za 1966-67; davek na obrtni-ce za 1967; 1966; davek na napise za 1967; davek na stroje za ekspresno kavo za 1966-67; prispevek za kanalizacijo za 1966-67; taksa za zasedbo javnega prostora 1967; zaostali davki ICAP za 1964 in nazaj; Obnovite osebne izkaznice Ker so osebne izkaznice veljavne samo pet let, opozarja goriško županstvo vse tiste občane, ki so jim zapadle, naj jih takoj obnovijo. Zapadle izkaznice ne morejo v nobenem primeru služiti kot dokument Isto velja tudi za druge občine na Goriškem. Na izletu v Vipavo sta se ponesrečila Včeraj popoldne ob 14.30 so z rešilnim vozom Jugoslovanskega Rdečega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico preko bloka pri Rdeči hiši zakonca iz Trsta, 48-let-nega Armanda Pecchiaricha z Bazoviške ceste 56 in njegovo ženo 50-letno Aurelio Nadali. Pri zdravniškem pregledu so ženi ugotovili rano na čelu in zlom desnega pod-lakta ter so jo pridržali za 15 dni na zdravljenju. Možu Armandu pa so nudili samo prvo pomoč zaradi manjše rane na čelu in desnem komolcu ter bo okreval v 4 dneh. Zakonca sta povedala, da sta se dopoldne opravila na izlet v Vipavo, kamor sta se odpeljala z avtom fiat 1100 preko nekega mejnega prehoda na Tržaškem. Okrog 11.30 pa je mož pri Vipavi zaradi mokre ceste izgubil kontrolo nad vozilom ter zavozil s ceste, pri čemer sta se oba potnika ranila. Jugoslovanska cestna milica je ugotovila tudi škodo na vozilu. OBMEJNA BLAGOVNA IZMENJAVA V NOVEMBRU Vrednost zamenjanega blaga skorajda izenačena Izvozili smo za 368, uvozili pa za 375 milijonov Po podatkih mesečnika trgovinske zbornice so v okviru sporazuma o obmejni zamenjavi izstavili v novembru eno uvozno dovoljenje za milijon lir, 94 izvoznih dovoljenj za 368 milijonov. «A doganan pa so uvozili za nadaljnjih 374 milijonov. Z uvoznim dovoljenjem so pripeljali v Italijo za milijon lir mleka in mlečnih izdelkov. «A dogana« pa so uvozili konje za delo in za zakol (11 milijonov lir), goveje meso (57 mil.), prašičje meso (10 mil.), divjačino (19. mil.), les za kurjavo (44 mil.), neobdelan trd les (9 mil.), žagan trd les (48 mil.), leseno maso za izdelavo umetnih vlaken (29 mil.), cementne izdelke (19 mil.), sire (3.9 mil.). Z uvoznim dovoljenjem pa so operaterji izvozili južno sadje (54 milijonov), drogerijsko blago (7.7 mil.), predivo in tekstilno blago (32 mil.), gume (16 mil.), električni material (15.8 mil.), avtomobilske nadomestne dele (24 mil.), stroj« (29 mil.), pisarniške stroje (18 mil.), papir (18.7 mil.), tovornjake in druge stroje (85 mil.), krogljične ležaje (39 mil.), okovje za zapirala (3.3. milijona). Saldo ob koncu novembra 1966 je znašal 3.530.178.393 lir. Pristojni urad trgovinske zbornice pa je izdal potrdilo o izvoru blaga za izvoz grelnih naprav v Avstrijo (4.6 milijona lir), električne stroje v Kongo (940.000 lir), avtomatične tekstilne stroje v Grčijo (5.7 milijona), hladilnike v Portugalsko (928.000 lir), svileno predivo v Švico (3 milijone) itd.. .............................................. INTERPELACIJE DEŽELNIH SVETOVALCEV JARCA IN BERGOMflSfl Odprtje prehoda v Gabrijelovi uliti bi razbremenilo prehod Rdeča hiša Z deželnim prispevkom popraviti most čez Sočo v Stražicah Sočo v Stražičah. Ta most je Soča I ciji predlagata, naj hi dežela za- med zvišaniem vodne vladine lror * lamčiia. nrisoevek c-i vil ni m •leneem Deželna svetovalca Jarc in Bergo-mas sta v zadnjih dneh poslala deželnemu odboru več interpelacij. Prav včeraj pa sta poslala interpe-lacijo predsedniku deželnega sveta de Rinaldiniju, v kateri ga pozivata, da bi posredoval odpraviti zapreke, ki onemogočajo odprtje novega mejnega prehoda v Ul. sv. Gabrijela v Gorici, ki bi usposobil neposredno zvezo med Gorico in Novo Gorico ter pospešil stike med prebivalci sosednjih območij v korist nadaljnjega pomirjenja in med. sebojnega spoznavanja. Odprtje novega prehoda, ki ga podpirajo vse politične sile in občinski svet, bi za več kilometrov skrajšalo razdaljo med sosednjima mestoma ter bi omogočilo hitrejše medsebojne stike tistih oseb, ki nimajo prevoznih sredstev. Z odprtjem novega prehoda bi razbremenili mednarodni prehod Rdeča hiša, ki je pogostoma docela paraliziran, tolikšen Je že postal promet skozenj?'število pre. hodov se je od leta 1965 do leta 1966 povečalo za 4,3 milijona. V prvi ga sprašujeta, če ne bi odbor čimprej odobril zahteve občine Gorica, ki Je zaprosila deželni prispevek za popravilo mostička čez med zvišanjem vodne gladine kar dvakrat podrla v zadnjih nekaj letih. S tem so bili oškodovani predvsem delavci in delavke, ki so zaposleni v podgorski tekstilni tovarni ald v SAFOG. Občinska uprava v Gorici Je zaprosila deželni prispevek na osnovi zakona št. 23. V drugi interpelaciji pa svetovalca obravnavata sklep deželnega odbora, da podeli 118 milijonov lir raznim ustanovam, ki skrbijo za navadne ln Izredne tečaje za strokovno Izpopolnjevanje delavcev v deželi Furlanija — Julijska krajina. Svetovalca bi želela Izvedeti, če Je komisija, ki je razdelila denar za 58 tečajev, proučila načrt odbornika za razdelitev sredstev; koliko takšnih tečajev Je v pokrajinah Trst, Gorica ln Videm ter v okrožju Por-denon, kakšno strokovno smer imajo tečaji in kdo Jih vodi. Svetovalca v naslednji interpela- ....1,11111.111.U"".iiiiiiitiiiii ............mm,,..... JUSARSKE PRAVICE V KANALSKI DOLINI Sporazum z Avstrijo zaradi dobave drv za upravičence iz Ukev Zadeva je urejena s posebnim zakonskim odlokom, ki je bil objavljen v Uradnem listu Pred kratkim je bil objavljen v uradnem listu zakon štev. 1160 od 23. novembra 1966, ki urejuje zadevo jusarskih pravic prebivalcev Iz Ukev v Kanalski dolini. Ker je Kanalska dolina do zaključka prve svetovne vojne tvorila sestavni del Koroške, so imeli tudi njeni prebivalci skupne upravne in gospodarske zadeve s prebivalci va- davek ICAP kat. B za 1966-67 in I si, ki so na drugi strani sedanje dr- Vabimo vas na brezplačno izdelkov Ljubljanskih mlekarn in Prehrane iz Ljubljane Pokusili boste: pokušnjo klSlo «■ K1S» PROSEK ptedVaja . --------------------------- «anes, 19. t.m. ob 19.30 sentimentalno-dramatični film: * STR A NO INCONTRO» ^ajo- v. (ČUDNO SREČANJE) NATALIE WOOD, STEVE MAC QUEEN in drugi _ Mladini pod 18. letom vstop prepovedan in sicer: več vrst mlečnih krem sladoledov smetano ledeno kavo -kavo special vsak dan od 9. do 19. ure, 24- 1-1967: P-MARKET - Nova Gorica, Leninova ulica 25- 1-1967: P-MARKET - Sežana, Bazoviška ulica 26- 1-1967: P-MARKET ■ Koper, Cesta JLA REHRANA export • import, Ljubljana žavne meje z Avstrijo. Med takimi skupnimi upravnimi zadevami so tudi jusarske pravice, ki so ostale v veljavi še danes. Tako imajo prebivalci iz Ukev pravico do določene količine lesa iz skupnih gozdov, ki so v Avstriji. Med obema državama pa ni bilo kakšnega sporazuma, ki bi dokončno uredil to zadevo, šele v zadnjem času so s posebnim dogovorom to zadevo uredili in Avstrija je priznala prebivalcem te kanalskp vasi iz naslova jusarskih pravic po 316 kub. metrov lesa; od tega 215 kub. metrov drv ln 65 kub. metrov industrijskega lesa. Ker pa je del gozdov, iz katerih bodo črpali les za kurjavo, težko dostopen za prevoz v Ufcve, so to postavko spremenili tako, da bodo namesto enega dela drv raje zvišali dobavno količino industrijskega lesa. Tako naj b: ukvanski upravičenci prejemali letno po 100 kub. metrov industrijskega lesa in po 76 metrov drv. Tega lesa pa ne bodo dobavljali posameznim upravičencem za njihove deleže, ampak ga bodo dodelili gozdni upravi v Trbižu, ki bo potem poskrbela za razdelitev posameznim jusarjem tistih količin, ki jim pritičejo. Kar pa se tiče uporabe skupnih pašnikov, so se sporazumeli, da ostane v veljavi dosedanja praktična uporaba s strani živinorejcev z ene ali druge strani meje. Tako Je po dolgih letih zavlačevanja ln pogajanj končno urejena tudi ta zapletena zadeva in bodo prebivalci iz Ukev vsaj vedeli, koliko lahko pričakujejo dohodkov iz ju-sarskdh gozdov in pašnikov ter nanje računali. Razna obvestila Pustni ples SPD bo letos 4. februarja v Prosvetni dvorani na Korzu Verdi 13, v Gorici. Člani Slovenskega planinskega društva se nanj pridno pripravljajo. Dvorano bodo okrasih v planinskem slogu za dobro razpoloženje pa bodo poskrbeli Veseli planšarji iz Ljubljane s svojimi veselimi in poskočnimi vižami. Vabila za člane in nečlane na sedežu SPZ v Ul. Asco-li 1/1 in pri A. Košuti v Ul. Ma-meh 8. Financar iz Doberdoba se je zaletet v Tržiču V Ul. Randaccio v Tržiču se je včeraj zaletel v avtomobil motociklist 32-letni Domenico Bruzzacche-se, financar, ki službuje v občini Doberdob. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za deset dni zaradi zloma brade. Financar se je peljal od kolodvora ter trčil v nasproti prihajajoči fiat 500 GO 6937, ki ga je vozil 45-letni Igino Tomaduz iz štarancana, ki se ni poškodoval; obe vozili sta utrpeli škodo. Tri nesreče na delu v Gorici in Sovodnjah Ko je prejšnji večer 27-leini kmet Saverij Humar, iz Gorice, Ul. Gra-bizio 12, pripeljal na domače dvorišče traktor, s katerim je delal na polju, je tako nerodno stopil z vozPa' da se je pri tem ranil na nogi. Sprva je mislil, da se je samo udaril in da bo bolečina čez noč prešla. Ker pa ga je leva noga zjutraj še bolj bolela, se Je odločil za pregled v goriški civilni bolnišnici. Tam so mu zdravniki ob 9. uri včeraj zjutraj ugotovili spahnje. nje leve noge v gležnju ter verjeten zlom kosti. Pridržali so ga za 8 dni na zdravljenju. Ob 10.30 so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 5 dneh 21-letni Frančiški Pecorari iz Krmina, Ul. Cancelleria Vecchia št. 1, Zdravniki so ji ugotovili odrgnjenje kazalca na desni roki z verjetnim zlomom kosti. Dekle, ki je vajenka v tovarni LACEGO v Sovodnjah, je povedala, da se je ponesrečila pri delu v tej tovarni, ko je vtaknila po neprevidnosti prst med valjarje stroja, pri katerem je imela delo. Malo prej so nudili prvo pomoč tudi 27-letnemu Mauriziu Stecchini Iz S. Giovanni al Natisone. Stecchi-na, ki služi kot pismonoša v Gorici, je prejšnji večer okrog 22. ure nesel brzojavko nekemu naslovljen, cu v Ul. Montesanto. Ker pa je bila ob tisti url cesta zamrznjena, je skupaj z mopedom, na katerem se Je peljal, padel ter se pri tem udar ril na desni rami in si Jo verjetno tudi spahtul. Okreval bo v 7 dneh jamčila prispevek civilnim slepcem, tako da bi prejeli dodatno podporo k državni, ki ni zadostna za dostojno življenje. Naslednja interpelacija se nanaša na socialno pomoč. Svetovalca Bergomas in Jarc spočetka ugotavljata, da v pokrajinah Trst in Gorica nudi INAM bolniško pomoč svojim zavarovancem v skladu z zakonom od leta 1925. Zavoljo teh določil Imamo v naših krajih boljše urejeno zdravstveno službo kot v ostalih delih države. Pri nas skrbi za jetične bolnike, ki niso zavarovani pri INPS ustanova INAM, medtem ko v ostalih krajih države INAM nima te moči. Tudi upokojenci, ki so bili v času zaposlenosti zavarovana pri INAM, imajo pravico do vse bolniške pomoči, tudi v primeru jetike/ Po zakonu imajo upokojenci INAM sedaj Iste pravice kot so jih imeli v času zaposlenosti, tudi kar zadeva TBC. V nasprotju z zakoni veljavnimi za naši pokrajini, hoče zavarovalnica INAM uveljaviti določila, ki veljajo za ostale predele države. Podpisnika pozivata deželni odbor, naj posreduje pri osrednjem ravnateljstvu INAM ter ministrstvu za delo in socialno skrbstvo, da bi se spoštovala določila, ki smo jih v Gorici in Trstu dosegli še pod bivšo avstro-ogrsko monarhijo. .............................. O ort ca VERDI. 17.15: «Nata libera«. Dokumentarni film iz Afrike. Kine-maskope v barvah CORSO. 15.30, 18.30,21.30: «11 buono, 11 brutto, il cattivo#, C. East-wood in E. Wallach; italijanski barvni kinemaskopski film, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17-22.30: «Latruf-fa che piaceva a Scotland Yard», Warren Beoty In Susannah Jork, angleški film v ldnemaskopu in barvah. VI1TORIA. 17.15—21.30: «Missili in giardinoi), Paul Newman in Joan Collins, ameriški barvni film v kinemaskopu. CENTRALE, 17.15—21.30: «Viaggio allucinante», S. Boyd in R. Welch. Ameriški kinemaskope v barvah. triir AZZURRO. 17.30—22: «GH amorosb, Gunnel Lindbloom in Eva Dalil-bock. EXCELSIOR. 16—22: «Furia a Ma- rakesch«, S. Forsyth PRINCIPE. 17.30—22: «11 cacciatore di Indiani«, K. Douglas, v kinemaskopu in barvah. Ronke EXCELSIOR. Zaprto. RIO. 19—21.30: «1 cacciatori del la-go d’argento», Walt Disneyev film. B Keith in V. Miles. Kinemaskopski film v barvah. DEŽURNA lekarna V gorici Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija št. 244, tel. 35-38. DE2URN4 LEKARNA V KONKAH Danes ves dan ln ponoči je v Ronkah odprta lekarna dr. Sergio Olivetti, Via Roma, tel 72-393 ZAH VALA Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da smo včeraj pokopali Milko Bele Vsem, ki so Jo spremljali na zadnji poti in kakor koli počastili njen spomin, ter še posebno Adi Savelli - Cralli, g. Viktorju Prašni-ku in č. duhovščini, najlepša hvala. Žalujoči sorodniki Gorica, 19. Januarja 1967 V NEDELJO 29. T. M. Smučarske tekme SPDT v Črnem vrhu SMUČARSKI ODSEK SPDT priredi dne 29. I. 1967 v črnem vr- hu nad Idrijo smučarsko tekmovanje v smuku (progt. cca 1000 m) za moške, v slalomu (proga cca 250 m) za moške, v veleslalomu (proga cca 500 m) za ženske. Tekme so preglednega značaja za člane smučarskega odseka SPDT, i ležijo se jih pa lahko tudi drugi smučarji ko. priprave na «1. zimske športne igre*, ki bodo 12. II. 1967. Prijave se sprejemajo 25., 26. in 27. I. od 18. do 19. ure v Slovenskem klubu, Ul. Geppa 9. Prve zimske športne igre SLOVENSKO PLANINSKO DRU-LTVO TRST priredi 12. februarja v C.nem vrhu nad Idrijo «PRVE ZIMSKE ŠPORTNE IGRE« Slovencev v zamejstvu. Na tekmovalnem sporedu bo smuk, slalom, smučarski tek, sankanje in mali bob. Tek. movalci bodo razdeljeni v kategorije: člani, začetniki (oboji moški in ženske), ki bodo tekmovali v smuku in slalomu, in naraščajniki (moški in dekleta), rojeni pa letu 1956, ki bodo tekmovali samo v smuku. Tekmovalci v sankanju in malem bobu bodo razdeljeni po starosti: roif-ni po 1. 1959, po 1951 in pred 1954. Vse druge podrobnosti bodo še objavljene. ODBOJKA PRVENSTVA V PREJŠNJEM TEDNU Prestižna zmaga v Mestrah šesterke v dresih Bora Zadnja mesta za slovenske ekipe na juniorskem prvenstvu V moški A ligi ni prišlo v zadnjem kolu do nobenega presenetljivega rezultata in je lestvica ostala bistveno nespremenjena, le če izvzamemo ponovni spodrsljaj tržaških gasilcev, ki so spet za mesto nižje in jim sedaj preti resna nevarnost da izpadejo. V direktni tekmi je namreč Baby Brummel premagal Italsider in tako dohitel Ravalico, ki je gladko izgubil proti Olimpiji iz Vercellija. Na srečo ima tržaška šesterka v soboto najlažjo nalogo, ker bo imela v gosteh zadnjo v lestvici in tudi najslabšo ekipo prve lige. SiimmiiiimimiiiiumiiiitiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiimiHiiiiiiiii EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU LJUBLJANA 31.1. • 5.11.67 17. t. m. JE ZAPADEL PRIJAVNI ROK 120 elitnih tekmovalcev iz 17 evropskih držav LJUBLJANA, 18. — Letošnjega evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju in plesih na ledu se bodo udeležili predstavniki in predstavnice 17 držav. To se pravi, da so se prijavile vse države članice madnarodne drsalne zveze ISU z izjemo Finske in Belgije. Zadnji prijavi 3ta prav v zadnjem trenutku islali Norveška in švedska. Norve- pos ško bosta predstavljala le par Anik-ken Stoea - Erik Gruenert, švedska pa je prijavila Britto Elfving za žensko in Tonyja Berntlerja za moško konkurenco. Prav gotovo najboljšo ekipo je prijavila Sovjetska zveza, ki je najavila nastop dveh najboljših parov v zadnjih letih in sicer Belousove in Protopopova in žukova - Gorelik. Sovjetsko zvezo 'bodo v Ljubljani zastopali: ženske — Elena ščeglova in Gallna Gršibovskaja. Moški — Valerij Meškov, Vladimir Kurenhln in Sergej četveruhin. Tekmovalni pari — Ludmila Be-lousova - Oleg Protapopov, Tatja- gij Proskurin. Ple*ni pari — Irina Griškova -Viktor Riškin in Ljudmila Pahomo-va - Aleksander Gorškov. Romunska zveza je sporočila organizacijskemu komiteju, da bo sodelovala na EP z eno samo tekmovalko — Eleno Mols. Dansko pa bosta zastopala Jette Vad med ženskami in Arne Hoff-mann med moškimi. Tudi Angleži se bodo skušali vmešati v borbo za kolajne. Najvidnejša predstavnika angleških barv sta Diana Towler in Bernhard Ford, ki sta zmagala v-plesnih parih na lanskem evropskem prvenstvu v Bratislavi in svetovnem v Davosu. Italija bo, .poslala, manj številno na žukova - Aleksander Gorelik, I ekipo, v kateri so Rita Trapanese f ’■ Tamara Moskvlna - Aleksej Mišin (ženska konkurenca), Giordano Ab- XiUUO.UA IViAJOILVUltt - -nncrivocj AVAlom i 'ov-nona av/imuivovu/, in rezerva Tatjana Tarasova - Geor-1 bondati (moški) in Susanna Carpa- I ! ’ »umili m umni i mm imiiiun n milimi im mi iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiimiimmiiiiiiiiiminmrniii PRIJATELJSKA ODBOJKA Izola Breg 3 1 Sinoči so mlade Brežanke imele na stadionu «Prvi majo v gosteh kvotirano odbojkarsko šesterko i-zolskega Partizana. Brežanke, pa čeprav so po tehniki zaostajale za gostjami, so se izredno izkazale z borbenostjo in vztrajnostjo in so prav zaradi teh vrlin odvzele tekmicam set. Prijateljska tekma Par. tizan Izola - Breg se je končala s 3:1 (15:9, 12:15, 15:9, 15:9). Izolčanke so nastopile v postavi Gregorič, Trbižan, Božič, Pregelj, Purger In Timičič, za barve Brega pa so nastopile Divna Slavec, Čuk, Bandi, Glavina, Sedmak, Foraus, Racman in Kriščak. mo VADB A RIM, 18, — Bivši evropski prvak Miro Cerar bo na čelu jugoslovanske telovadne reprezentance, ki ro 25. februarja nastopila na Vomeru I silnega v Neaplju proti Italiji. I igro. DOMAČ! NOGOMET Izidi nedeljskih tekem in disciplinski ukrepi 1:1 2:2 1:2 1:2 1:6 Pokrajinski odbor FIGC je na zadnji seji potrdil rezultate tekem, ki ?o bili doseženi na igriščih in sicer: Skupina L Coop - Viani Tecnoferramenta . Vesna Aurisina - Roianese Primorec - Primorje Gretta . Lib. Barcolana Skupina M Muggesana B - Virtus Esperia - Rosandra Z. Flaminio - Union Don Bosco - S. Sergio odlož. Campanelle - S. Anna 0:2 Disciplinski ukrepi Opozorilo nabrežinskim navijačem zaradi nekorektnega vedenja. Zaradi zamude 2.000 lir globe Unionu. Dvodnevna prepoved igranja Liviju Sosiču (Primorec) zaradi na-poskusa med ustavljeno ni - Sergio Pirelli (plesni par). Zastopstvo Zahodne Nemčije pa je večje in sicer: ženske — Monika Feldmann, Petra Buhrmann in Eileen Zielmer (rezerva) Moški — Peter Krlck, Jiirgen E-berwein in Ralph Borghar (rezerva). Tekmovalni pari — Margot Gliick-shuber - Wolfgang Danne, Gudrun Hauss - Walter Hafer, Marianne Streifler - Herbert Wiesinger in Brunhllde Bassler - Eberhard Ra-usch (rezerva). Plesni pari — Gabriele Matysik Rudi Matysik, Angelika Buck - E-rich Buck In Martha Schamberger -Hans - Jiirgen Schamberger. Na prvenstvu, ki bo od 31. januarja do 5. februarja letos v Ljubljani, bodo prisotne naslednje države: ČSSR, SZ, Poljska, Romunija, Danska, Nemška demokratična republika, Zvezna republika Nemčija, Francija, Anglija, Švica, Italija, Nizozemska, Madžarska, Avstrija, Norveška, švedska ln seveda Jugoslavija. Vsega skupaj se bo pred sodniki zvrstilo 120 tekmovalcev in tekmovalk. Tudi novinarske lože bodo polno zasedene. Prijavilo se je namreč 161 novinarjev Iz 17 držav. Iz Jugoslavije se je prijavilo 46 poročevalcev, 9 radijskih reporterjev, 13 televizijskih komentatorjev. 3 filmski snemalci, 15 fotoreporterjev In 1 tehnik, Iz tujine pa 47 časopisnih poročevalcev, 7 radijskih reporterjev, 10 televizijskih komentarjev, 5 filmskih snemalcev in 5 fotoreporterjev. Od 36.000 vstopnic za večerne sporede so jih razprodali že 20.000. Vstopnice za zadnji eksibicijski nastop so skoraj razprodane, manjše pa je povpraševanje za druge dni prvenstvenega sporeda. 1:5 0:13 4:1 V višjih legah lestvice pa je vse kot po navadi. Velikani nadaljujejo svojo pot in druge ekipe jim po. stajajo lahek plen. Virtus je še vedno na vrhu, medtem ko preseneča izredno dobra uvrstitev milanskega CSI, ki letos prvič nastopa v A ligi in zaseda trenutno peto mesto v lestvici takoj za najmočnejšimi italijanskimi ekipami. Izidi drugega povratnega kola: •Olimpia — Ravalico 3-0 (15-13, 15-8, 15-10) •CSI Milano — Thermoschell 3-0 (15-11, 15-6, 15-13) •Ruini — Ciam 3-0 (15-11, 15-9, 15-1) Virtus — Italia Nav. 3-0 (15-11, 15- 8, 15-8) Salvarani — ‘Minem 3-0 (15-5, 16- 14, 15-13) •B Brummel — Italsider 3-1 (15-10, 15-10, 14-16, 15-6) LESTVICA Virtus Bologna 13 13 0 39 3 26 Ruini Firenze 13 11 2 35 9 22 Salvaraol Parma 13 11 2 34 11 22 Olimpia Veroelli 13 9 4 29 25 18 CSI Milano 13 8 5 25 21 16 La Torre R. E. 13 7 6 20 25 14 ItaUa Nav. Ge. 13 6 7 21 2!) 12 Ciam Modena 13 5 8 20 30 10 Italsider Ge. 13 3 10 17 32 6 Ravalico 13 3 10 14 34 6 Baby Brummel 13 3 10 17 32 6 Minelli Modena 13 0 13 9 39 0 KOŠARKA MILAN, 18. — Simmenthal je premagal v povratni tekmi II. kola turnirja za pokal prvakov Raclng Malines 121:104 .in se uvrstil v tretje kolo. NANTES, 18. — Vareškii Ignis je tudi v drugi tekmi turnirja za pokal pokalnih prvakov premagal ABC Nantes 69:68 (41:32) in se s tem uvrstil v nadaljnji del tekmovanja. Prihodnje kolo (22. t..m.): Virtus-Thermoschell, Itaislder - Ruini, Ra-valico - Minelli, CSI Milano - B. Brummel, Salvarani - Italia Navi-gazione, Ciam - Olimpia. • * * Tudi v ženski A ligi je kolo potekalo po predvidevanjih. Močnejše ekipe so gladko odpravile svoje nasprotnike. Edino Edizioni Pani-ni je imel težave s FARI iz Palerma, ki se mu je silovito upiral in tako dokazal, da lahko še vedno upa na obstanek med to deseterico. Bor je gostoval v Modeni bolj s svojo ambulanto, kot s odbojkarsko ekipo. Dekleta so namreč šla na Igrišče v večini primerov z gripo. Zato nas dosežen rezultat in prikazana igra popolnoma zadovoljujeta. Če jim bo sreča naklonjena potem mislimo, da ne bo več strahu pred izpadom. To pa ne velja za drugo ekipo naše avtonomne dežele. Goriški AGI si nabira poraz za porazom in če ga ne bo spet kak ukrep federacije rešil, je na robu gotovega nazadovanja. Izidi prvega povratnega kola: UISP Sestese - *PalIav. Bergamo 3:2 (12:15, 15:10, 14:16, 15:4, 15:10); Ediz. Panini - ‘Fari Palermo 3:2 (15:6, 15:11, 13:15, 11:15, 15:9); *Max Mara - AGI Gorica 3:0 (15:3, 15:10, 15:11); •Fini Modena - BOR Trst 3:0 (15:4, 15:5, 15:12); ♦Cabassi - BOR Trst 3:1 (15:0, 14:16, 15:8, 15:3); Fini Modena . ‘Virtus Ravenna 3:1 (15:7, 15:9, 10:15, 15:6) LESTVICA Ediz. Panini Max Mara Cabassi Fini Modena UISP Sestese Virtus Ravenna Pallav. Bergamo BOR Fari Palermo AGI Gorica 0 10 27 5 27 7 24 11 29 13 16 22 11 24 13 19 12 21 13 23 3 30 * AGI Gorica s točko manj zaradi forfaita. Prihodnje kolo (22. 1. 1967): FARI Palermo - FINI Modena, Edizioni Panini - Max Mara, UISP Sestese - Cabassi, BOR - Virtus Ravenna, AGI - Virtus Ravenna, AGI - Bergamo. zabeležil gladko zmago. Plavi so gostovali v Mestrah in premagali tamkajšnje gasilce, ki jim sploh niso mogli do živega. Drugi poraz predstavnikov Trsta Libertas pa je zabeležil na domačih tleh poraz. To pa proti najmočnejši ekipi Ca-sadio iz Ravenne. Presenečenje tega kola pa je prišlo iz Reggio Emilie, kjer je domači Gramsci odpravil bolj kvotirano Menegolo. Prvo mesto je torej oddano. Ostaja le problem nazadovanja v C ligo, kamor bosta zdrknili dve ekipi. V nevarnosti so sedaj še Cemab, Gramsci in Codognato. Izidi prvega povratnega kola: •Bovoli - Pagnin 3:2 •Robur - Cemab 3:1 •Gramsci - Menegola 3:2 Casadio - ‘Libertas 3:0 Bor - Codognato 3:0 LESTVICA Casadio Menegola Bovoli Bor Libertas Pagnin Robur Cemab Gramsci Codognato 9 8 7 8 10 9 9 8 9 7 27 1 21 13 17 12 16 12 20 22 20 20 16 18 10 20 13 25 4 21 1967) Prihodnje kolo (22. 1. Cemab - Libertas, Casadio - Gramsci, Pagnin - Codognato, BOR - Robur, Menegola - Bovoli. * * * Prejšnji teden se je začelo po-krajinsko juniorsko prvenstvo. Na tem turnirju sodeluje šest ekip, od katerih je polovica slovenskih. Kvaliteta teh pa je zelo nizka. Zato bomo letos po petih letih izgubili naslov prvaka v tej kategoriji. Po našem mnenju bo zmaga pripadla ENAOLI ,ki je nedvomno najboljša postava, pa čeprav tudi CRDA lahko še reče kako besedo. Dosedanji izidi: Enaoli . Breg 2:0 (15:1, 15:1) CRDA . Sokol 2:0 (15:1, 15:6) Libertas - Bor 2:0 (15:2, 15:12) Libertas - Breg (15:9, 15:17, 12:15) Enaoli - Sokol 2:0 p. f. Bor . Breg 2:0 (15:8, 15:1) LESTVICA ENAOLI 2 2 Libertas 2 2 CRDA 1 1 Bor 2 1 Breg 3 0 Sokol 2 0 Sokol ima točko manj zaradi forfaita. Prihodnje kolo (20. 1. 1967): CRDA - BOR (igrišče ENAOLI), Libertas - ENAOLI (igrišče ENAO LI), BREG - SOKOL (igrišče Bora). f. v. S sobotnega občnega zbora ŠK Kras V soboto zvečer je bil v dv° rani gostilne Guštin v Zgoni« IV. redni občni zbor športnej* krožka Kras. vX£22EEiv .....j .......... ......" < Predsednik športnega kluba Stanko Budin je pozdravil VJ navzoče ter podal kratko poročili Sledili sta poročili tajnika in W* gajnika. Po poročilih je bila kusija ter pozdravi predstavnik0 raznih športnih in prosvetnih dr“ štev. V imenu zgoniške občinski uprave je pozdravil podžupan & Jan Godnič, v imenu športnem društva Breg Kocjančič, v ime1* prosvetnega društva «1. Canka* iz Trsta pa Magajna, medte* ko je predsednik športnega društva Sokol iz Nabrežine pos'* pozdravno pismo. Po pozdravih in diskusiji U bile volitve novega odbora. V n0, odbor so bili izvoljeni: za sednika dr- Stanko Budin, za p°° predsednika Srečko Budin, za tw nika Leon Bitežnik, za blagajn"'! Vladi Rebula, za gospodarja Zvo* ko Simoneta. V nadzorni odo* pa so bili izvoljeni Josip Gu®** Emil Marušič in Janko Budin- f Na slikah: zgoraj — člani niškega kluba in gostje, spod* — novi odbor Krasa. Brežani S M Ui .i..,. ST.™ W.r. V moški B ligi je Bor v nedeljo SCHRUNS, 18. — Svetovna prvakinja Marielle Goitschel je danes zmagala v smuku mednarodnega tekmovanja smučark v Schrunsu. Na drugo mesto se je uvrstila Avstrijka Erika Sehinegger, na tretje pa Francozinja Annie Famose. Zanimivo je, da je rekord 2400 m dolge proge, ki je z 2'24”45 pripadal Christl Haasovi, izboljšalo precej tekmovalk, Izid smuka je naslednji: 1. Marielle Goitschel (Fr.) 2’12”23 2. Erika Sehinegger (Av.) 2’12”34 3. Annie Famose (Fr.) 2’12”60 4. Nancy Greene (Kan.) 2’14”01 5. Traudl Hecher (Av.) 2’14”21 6. Olga Pall (Av.) 2'15”88 7. Florence Steurer (Fr.) 2’15”92 8. Susan Chaffee (ZDA) 2’15”95 9. Isabelle Mir (Fr.) 2’16”57 10. Giustina Demetz (It.) 2’16”59 11. Zimmermann (Av.) 2’16”91 12. Shellworgh (ZDA) 1’17”43 13. Morning (ZDA) 2T7”76 14. Wuilloud (Sv.) 2’17”99 15. Rauter (Av.) 2’18”59 itd. _ BURNLEY, 18. — Angleška enajsterica Burnleya, je danes premagala v prvi tekmi osmine finala turnirja za pokal sejemskih mest Napoli 3:0 (2:0). Mladinska revija za ljubitelje smučanja Pred dnevi je izšla prva številka mesečnika «Sci agonistico», ki j o v Comu izdaja in ureja Valerio Ca-sati. Nova športna revija je namenjena predvsem mladini in je v tesnem sodelovanju s smučarskimi klubi; namen publikacije je nuditi najširša poročila o vseh conskih in pokrajinskih tekmah ter sodobne reportaže 6 raznih vprašanjih, ki zanimajo ljubitelje zimskega športa in bodoče prvake. STRIC GIROLAMO ZNA POMAGATI ne ovadite Pietra in dovolite (Nadaljevanje s 3. strani) pač uvideli, sor Bartolomeo.» «Hm!» je naredil trgovec. «A koliko bi mi mogli vrniti od ukradenega denarja, Z i’ Girolamo?» Ne da bi odgovoril na vprašanje, je Z i’ Girolamo s klobukom v roki obšel vse sorodnike. Zdaj so se razvezali robci, pojavile so se obrabljene denarnice in počasi se je polnil Girolamov klobuk s pomečkanimi velikimi in malimi bankovci. Sor Bartolomeo je takoj pričel šteti. Ko je končal, je ugotovil, da je bilo v klobuku skoraj točno tristo tisoč lir. «Sor Bartolomeo,* je rekel Zi’ Girolamo, «bog vam je izkazal veliko milost, da ste po hudi bolezni spet ozdraveli. Mislite na to in odpustite ubogemu mladeniču, ki svoje lahkomiselno dejanje glo- »vvi-ir »Vf tllH o J/IUVC [JU VI. ‘■'T - mite naš denar, sor Bartolom -----................,immff!"!:i!:!:::::!>!i!ii,m!iii,ipjjjjj?j”ijjssj;s;j!;;j;s;;i;nia-";nmi»H!S5imm5iiiCTiSnii!!!;ln"!nn5i,"!”iinn;!!n;;!iii?tiiiiHH;iSaiSili5S»Sain!iHii;iH!a!»i"»!iiiii=5“iS»!»"»i""ii5.........................................................................................................................................................................................n:::::::::::::--!* ZORKO JELINČIČ Razvoj slovenskega ribištva ob tržaški obali ITALIJANSKA TRGOVSKA MORNARICA DOVOLJENJE ZA NEDOLOČEN za izvrševanje omejenega lova C A S tržaških slovenskih mmm a i»o mtmmmn mn MNNtttt muAhka mmu t I Lukotovi so stara ribiška družina. Znano je, da je ribaril že Pertotov stari oče približno pred 130 leti. Ker sam ni imel prostora, jo je tesal na brjaču pri Meškovih približno leta 1813 Ker do Brojnice ni bilo vozne poti, so čupo peljali v Sesljan v morje, štirideset let je ribaril z njo stari Lukotov oče in brodaril po morju do Gradeža in Trsta, in še dalje... Med zadnjo, osvobodilno vojno, menda leta 1943., si jo je bil izposodil nabrežinski karabinjer. Po uporabi pa je ni potegnil na suho in vihar jo je kmalu zatem razbil ob skalah. Razbiti kosi so ležali še nekaj let po nabrežju, medtem ko sta še križarili še nekaj let zadnji dve čupi po slovenskem morju.» Caharija mi je bil ob tej priliki izročil tudi izvirno obrt-nico, dovoljenje za ribarjenje s to čupo, registrirano pod štev. TS-2019 z imenom «Zora» na tržaškem luškem poveljstvu dne 21. julija 1923, torej že pod fašizmom. Priobčujemo ta zanimiv dokument v celoti, da nam da še realnejšo predstavo o enem od zadnjih tovrstnih ribiških čolnov, ki so izvirni zrasli iz slovenske ribiške tradicije na tej obali. Vzorec štev. 84 Cl. 899 in 913 pomorskega pravilnika z dne 20. nov 1879 Kr. odi. 31. jan. 1892, št. 76 Cl. 31. črka a zakona 23. julija 1896, štev. 318 Pomorski oddelek žig z it. dr.. Kr. luško poveljstvo v .... Trstu .... grbom v Trstu ............ Cupa, imenovana «Z o r a»....................... pod poveljstvom m:a....................kot je opisan, last Avgusta Za- harije sin Ivana, bivajočega v Nabrežini...................., nosilnost .... 0.48 ton, vpisana v register plovil kr. škega poveljstva v Trstu, pod štev. 2019, ima dovoljenje, izvršuje lov v občinskih vodah lovnega okraja Nabrežine. na <;leščanje», lov na vabo (pač iz italijanskega ali iz škega narečja: «l’esca» — vaba, ki je postala po palatali^ narečij «lešča») z «grajnži» (pač 12 i «granchio», morski pajek t. j. neke vrste morski rakec ( 2 cm dolg). «Grajnže» so pobirali ob oseki med morsko tr> na Zdobi Križani sami — tudi Boca jih je kdaj pobira1' prav tako se je tja vozil njegov ded in praded s svojo $ Sežane! pred nedeljsko prijateljsko tekmo v Bol,juncu «ii«iiiitiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiii>iii>iii*iiiiai«iitiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiitiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiaiiiiiiitiiiiiiaiiiiiiiiiiii»iiiifiiTiiiifiiiiiiiiiii,ll>r in je neodločno strmel v kup “ kovcev, ki je poleg Zi' Girokf. vega klobuka ležal na njegovi deji. Potem pa je globoko i’z“! nil, s čimer se je dokončno P01; vil od svojih tristolisoč lir i« 2 kel: «V božjem imenu!» ♦ * * «No, Zi’ Girolamo, ste svoje i sle dobro opravili?» je poizvedf, sprevodnik, ko je popoldne kmet stopil v avtobus, da se f pelje domov. ((Kajpada, kajpada,» je ne1 no odgovoril Zi' Girolamo, 4 tem ko so se mu oči zvijačnotjl tem iskrile. «Ni bilo kar tako, # današnje opravilo. Ampak Girolamo nazadnje le zmeraj r vo pogodi.* i Največ pa so jih pobirali gradeški ribiči, ki so jih preV 4 lu- da s svojimi čolni naprodaj v kriški portič, do 30 vrečk n Vsak ribič jih je kupil stolkli v «mrtalih», .x *_• Izdano v Trstu, Kolek za dve liri z žigom. kr. Luš. povelj, v Trstu dne 21. julija 1923. I. luški kapitan Astorre Žara Prevod ostalega besedila «Dovoljenja»; Poedinci, ki sestavljajo posadko. — Kraj in dan vkrcanja izkrcanja 4. 4. 33/XI; ime in priimek Caharija Avgust; roj. leto 1892; Vpisni oddelek ali okrožje Trst; številka matice registra 777; opombe: pod poveljstvom poveljnik čolna. po 6 vrečk hkrati. Rakce so še kamnitih možnarjih. Stolčeno kaš°. potresli po mrežah na sardele in sardone. Tega je bilo j sih toliko, da je morje dišalo po njih. Seveda je bilo tf! izkušenemu ribiču dobro paziti na smer krajevnih mo*5 tokov, odvisnih od vremena in vetrov. Čoln so morali post2* tako, da je tok nesel vonj proti ribam. Ce je bila «m®2j t. j. da je vleklo od juga proti Zdobi, so morali biti ^ A \ ±1 (I) Ribiči skrajnega predela lahko lovijo s samo dovolilnico tudi v vodah sosednega predela, ki pripada drugemu okraju. (Cl. 4. kr. odi. 31. jan. 1892.) Poveljniki čolnov, pripadajoči enemu ribiškemu okraju in se preselijo v kako občino pomorskega predela, ki je vključen v drug okraj in ne soseden, da bi začasno lovili v omejeni meri, izroče plovne papirje v uradu krajevnega pristanišča in dobe lovno dovolilnico, ki jo morajo vrniti ob odhodu čolna v lastni okraj. (Cl. 5. kr. odi., že navedenega). Kakšna je bila usoda druge izmed zadnjih dveh nabre-žinskih čup, mi Caharija ni vedel nič povedati, niti stari Gospodič-Pertot. Verjetno je prešla kot že omenjena Caha-rijeva, ali še verjetneje, so jo lastniki razcepili in les porabili za kurjavo. Za spopolnitev naše ribiške tradicije je vredno opozoriti na strani proti Trstu. Ako je pihala «provenca», za lepo vr, doli od Devina, so morali biti seveda na tej strani. A l so morali s čelni vedno zelo blizu trope rib. Tak lov j® , jal še tja do prve svetovne vojne, t.j do takrat, ko j «lampare» dokončno nadomestile ob nočnem lovu acetil«^ svetilke te vrste vabo. Lov z raznimi vrstami mrež je že marsikje opisan, sebno Lenček je bil to vestno opravil za del mrež. Zato , tu omenim le še en star način lova na morske rake, «S nelco», t. j s trstiko, ki jo je ribič na koncu precepil in vščipnil ribico. S kanelco jo je počasi potisnil pred v, kamen v morju. Ko je rak ugriznil ribico jo je ribič č odmikati, dokler ni zvlekel raka na prosto, da ga Je 12V zgrabil z roko in izvlekel. Se praded Svaba-Boce je lovil sj neico v Trstu prav v neposredni bližini «Mihca in J®%! so zasuli tu morje/f v Trstu prav v neposredni občinske hiše. Znano je namreč, da razmeroma zelo pozno v preteklem stoletju z dokončne, gradnjo obale in pomola Sv. Karla. Se dandanes lovi v ribič iz Križa rake s kanelco. (Nadaljevanje sledšd 4, TRST _ UL MONTECCHl b II TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur -/.X™ m lir nolletna 4 400 lir celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka » tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 wb jniT ’ Llubltana Stari tra 3/1. telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: G^na oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upraml 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglas, 40 Ur beseda - Oglasi ’ ’ ‘ gorlške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «SocietA PubbUcitk Italiana® — Odgovorni urednik- STANISLAV RENKO — Izdaja la tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst