(iiov. 1. Ljubljana. meseca Januvarlja ISSih Tečaj Tli. čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko, ji s«' sode/oni ii:l .Tesenioah (Gorenjsko). Izhaja maki mesec enkrat in se pošilja udom brezplačno; nettdom ta 1 gld. SO kr. na leto. lun ruti in priloge račun i j» sc pa najnižji ceni. — Letni na za ude znaša samo 1 gld. Sururnjv sr pri jiri-ilsiihl Ištril na .frnriiira/i. OI)seir: Pri na.-ti'pu letu. — I'oroeilo občnega /.bora, ki s.» jo vršil iin."- deeeiul-ra 1SŠS.1. Preziinovanje •"■••ln-l \ kleti. — Pre/imovanje zelenjadi. — Listna us. — Nasi dopisi. — Raznoterosti. — Naznanilo. Pri nastopu novega leta. «j _ Ji eto, kakurSncga že več časa ni )iil>•: leto obdarovano le z žalostnimi skušnjami, grenkimi nasledki in z neizpolnjenimi upanji, je minulo in zginilo v neskončno večnost p četrti uri zberejo došli udje. ot\ori g. predsednik občno zborov a njo tor ravnajo so po napovedanem dnevnem redu prične s prvo točko tako-le: Gospoda moja! Dragi prijatelji! Bodite vsi prav srčno pozdravljeni! Dolgo se mi zdi od tistega dne. U<• smo bili vzadnjič zbrani v tej sobani, akoravno jo le malo več. ko eno leto. Letošnji — današnji — občni zbor smo zategnili iu ga nastavili ua današnji dan, ko obhajajo naš prosvitli cesar štiriilosetletuioo svojega vladanja. Ravno danes jo 40 let. kar so naš presvetli cesar nastopili vladarslvo Avstrijo. Zategadelj sklicali smo to zborovanje na danes, da tudi mi po mogočnosti obhajamo ta veseli god. Vsi narodi zbrani pod perutnicami mogočnega avstrijskega dvoorla. vsa velika in mala mesta, vsako društvo, vsaka vasica, iu tako stanovalci v malih kočah, kakor v v.-likih palačah radujejo se toga občnega praznika, kajti vsakdor ljubi našega niilostljivega, radodarnega in skrbnega vladarja, kakor svojega očeta. Ni ga stami. ki ne Iii bil dolžan svojemu vladarju hvaležnosti za izkazane dobrote. Tmli kmetiški stan. čegar jedna stroka jo tudi čebelarstvo iu sadjereja. ima so pač prav gorko zahvaljevati svojemu cesarju za tolikanj izkazanih podpor in dobrot. Ni še bilo slišati, da bi ne bil kdo, ki ji- bil podpore potreben, uslišan. Vsakemu društvu, katero se k presvetlemu deželnemu očetu zateče, doide velikodušen dar. Zaradi tolike dobrotljivosti iu ljubezni, s katero nas presvetli cesar ljubijo, dolžni smo jih tudi mi ljubiti, vsaj jih tudi ljubimo prav tako. kakor ljubijo otroci svojega očeta! Vsi jim voščimo in želimo, naj vladajo mnogo mnogo let mogočno Avstrijo na korist vsem narodom cesarstva. Vabim Vas. dragi prijatelji, zadonimo ali zakličiuio v ta million presvetlemu cesarju Francu Jožefu Prvemu prav i/, srca trikratni: „živijo iu slava!" Živijo! Živijo! Živijo! S tem končana jo bila prva točka iu preide so k drugej. Predložita se računa za leti 1886. iu 1887. Računa so bosta ob priložnosti v li>tu priobčila. Pregledovalcenia se izvolita gg. Wucherer in .Mcršol, iu s tem je bila rešena že tretja točka dnevnega reda. Nadalje kaže dnevni red: poročilo o društvenem stanji. To gospod predsednik blizo takole poroča: Društvo bi lahko izhajalo, k" bi društveniki 1. redno plačevali letnimi iu se bolj trudili pridobiti društvu novih udov, kar bi bilo iu jo njih dolžnost. Kolikor več udov bi društvo štelo, toliko bolj obširno moglo bi delovati, tako je pa primorauo delovati v jako tosnej meri. Društvo glede števila udov ni propadlo, temveč se še ojačilo. Res. da vsako leto nekaj udov izostane, ki ali umrjejo ali pa naravnost oil društva odstopijo, zato pa mesto njih toliko ali pa še. več novih udov pristopi. Skušalo se pa bode v prihodnjem lotu na kak način, da bi se društvo še bolj razširilo med Slovenci in si tako več tal pridobilo. Ce se društvu to posreči in če bi se stari dolžniki, ki so svoj letni donesek za ono, dve, tri ali še več let dolžni, nns spominjali, in Iii svoj dolg. ki za vsacega posameznega ni tolik, a društvu lillo Iii s tem mnogo pomaganega, poravnali, bode se društveni list po mogočnosti razširil in Im donašal vež berila. Društvo Iii Imli še na drug način moglo zboljšati svoje stanje. Jaz mislim namreč na ono stvar, o kateri sem že večkrat slišal, in ta je: Več društvenih udov l>i stopilo skupaj v zvezo. Ti Id nakupovali in prodajali čebele. Kupovali bi jih prav v ceno od onih, ki niso pri društvu, za to bi bil na jesen prav ugoden čas. Prodajali bi potem skupno med iu vosek, iu društvo iinelo bi pri tem gotovo nekaj dobička. Tudi društveniki bi lahko tem svoje čebele prodali, a tem bila bi višja eena, zato ker so udje društva. Čebelarji naj bi po pravi ceni prodajali društvu med in vosek, društvo pa, ali prav za prav oni možje, kateri bi stvar prevzeli, skrbeli bi, da dovolj visoko ceno dosežejo in tako obvarujejo sebe iu te, od katerih so blago kupili, škode. Videli smo jeseni, da so se na Igu prodajale čebele po 2 gld. 70 kr. do :J gld. par; zakaj tako dober kup? Zato, ker tisli čebelarji niso bili udje našega društva, tedaj tudi niso vedeli, kako ceno čebele prav za prav imajo. Seveda Oorcujrc ravno o sv. .larueju ne bo rad dal čebel, ako mu ni sile, tudi za dobro plačilo ne. Drži jih rajše do spomladi, ko dobro ve. da se v tem času za dobro blago dobi lep denar. Nuj bi se tedaj možje, katerim bi bilo ljubo prevzeti to nalogo, pogovorili in se posvetovali med seboj iu med društvom in stvar bi se morebiti znala vsta-noviti. Brez dobička bi tu ne bilo. Res je, da se čebelarski, kakor sploh vsakej drugej kupčiji stavijo zapreke, toda v slogi je moč. Glede 5. in li. točke poroča se sledečo: Veliko pomagajo čebelarjem razstave. V razstavah se nam kaže, kako po drugih krajih in kraljestvih čebelarijo, ter si pri tem z malim trudom lep denar pridobe, ni jim pa za to treba Dm do 300 panjev čebel. Tam je čebelar zadovoljen. ako ima 10 tU» **•» družin čebel, vsaj mu da en panj. ako je letina količkaj dobra po 70 do 150 funtov medu, to je do 50 gld. Ti tudi dobro vedo, čemu iu zakaj od nas iz Kranjskega čebele kupujejo. Vredno bi bilo tedaj na vsak način, da napravi prihodnje leto na Kranjskem čebelarska razstava. Priporočam toraj. da bi se to danes tudi sklenilo in sicer pod tem pogojem, da bi dotični razstavni odbor, kateri bi se še voliti ali naprositi mogel, na visoko r. kr. ministerstvo za poljedelstvo predložil prošnjo za primerno podporo in potem bi poskrbel za kraj in prostor za razstavo. To pa Iii se moralo do velike noči prihodnjega leta izvršiti, da potem vse potrebno priredi. Volitev tega odbora ali prav za prav število udov ni še nič določeno, a ker je pri takih prilikah obilo dela, je boljše, če je več odbornikov, da se razni opravki med nje razdeli*, za la odbor bo predsedništvo skrbelo, kakor hitro se bode izvedelo. kako bo ministerstvo razstavo podpiralo. Zato bo kar predsedništvo prosilo podpore. Sedma točka. Častne diplome se pripoznajo gg. Jurkovič-u in Leskovc-u. Zadnja točka pa je izostala, ker ni bilo nič nasvetov in s tem je bilo tudi zborovanje končano. Prežimo vanje čebel v kleti. (J. \V. učitelj.) Na razne načine prozimujejo čebelarji dan danes svoje čebele. Vsak trdi svojo in vsak pravi, da je po njegovem načinu najboljše. Res, različni so načini, a kateri je najboljši, to še ni dognano: skoraj gotovo bo še najboljši način tisti, pri katerem čebele črez zimo ostanejo v čebelnjaku in uezaprte, tla se \ južnih in toplih dnevih malo prelete. Tako prezračevanje je čebelam jako potrebno, ker se s tem oproste blata, ki bi sploh v njih telesu delalo veliko kvar iu lahko prouzročilo nevarno bolezen, in če bi tega ravno ne bilo. bi pa čebele, katere bi ne moglo preleteli se, panj in satovje onesnažile, da Iti bila zdatua škoda. Jaz sem sieer za tako prezimovanjo, a vendar ne delam tako, ker jaz ravnam drugače; jaz namreč prezimim moje čebelo na prostem in v kleti. l\'ako to? znal bi kedo vprašati. V odgovor temu vprašanju naj bo sledeča razprava, ki bode objavila, kako jaz svoje čebelo prezimujem. Vsakemu bodo znano, da čebele nimajo take narave, tla bi zamogle vsa-koršen mraz prenašati, tedaj niso narave belega (ledenega) medveda, temveč so živalice, ki Bolnca in toplote potrebujejo. Sloj oče bil je tudi čebelar in ta je svoje čebele črez zimo tudi tako pro-zimoval, ali prav za prav še drugače. On puščal je močno in težko panjove v čebelnjaku, tam jih je dobro odel in pokril, slabejše je pa ali v kup pirnice (to so ostanki ječmena pri napravljanji pive), zakopal, ali pa v klet znosil in jih tam imel, dokler niso ostali panjovi v čebelnjaku kak solnčni dan dobro leteli. V takih dneh, prenesel je tudi to na solnce in vso je bilo na nogah, vse mu je moralo pomagati, da se je delo popred izvršilo. Na večer spravil je oče zopet čebelo v klet. — To delo se je pa meni zdelo odveč, zato sem jaz to opustil in prezimoval sem svoje čebele le v čebelnjaku in bi jih bil gotovo še do sedaj, ko bi ue bilo hude zime od 1. 187!'. na 80. Takrat imel som črez zimo nad 80 panjev. Koliko dobička sem v prihodnjem lotu mislil narediti, to bode vsak sam vedel. Toda v tej hudi zimi prepričal sem se dvojnega iu sieer prvič, da račun brez gostilničarja rad spodleti in drugič, da čebele, če tudi so dobro odete in imajo dovolj živeža, v prehudem mrazu zmrznejo, kar nekateri oinetujejo: Tisto zimo imel sem, kakor sem spredaj povedal, nad 80 panjov v čebelnjaku. Ker je pa mraz prav po sibirsko začel pritiskati, bil sem v skrbi, kako se mojim čebelam godi. Nisem mogel strpeti in šel sem neki mrzli dan in pogledal v panjove. Vstrašil sem se. ko sem videl, da so čebele na polnih satovih in dobro odete, bile zmrznjene. Hitro som jih znosil v klet in na ta način rešil vsaj 28 panjev. Zato pa od tistih dob prezimujem svoje čebele v kleti in se ravnam sledečih pravil, katere sem si sam napravil in ki mi vedno dobro pomagajo prezimoval i. 1. Čebel ne prenesi v jeseni prekmalo v klet. le potem če trajni mraz nastopi. Dokler toplomer več dni zapored ne kaže 10—12 stopinj mraza, pustim jaz moje čebele v čebelnjaku, če tudi čevelj debelo snega pade. Ce lotos ne bo hujšega mraza, ostale bodo čebele kar v čebelnjaku. Če bo pa le mraz pritisnil, bodem čebelnjak izpraznil in klet napolnil. 2. Prenašanje čebel se mora prav varno izvrševati, ne s panjovi zadevati ob kak zid ali ob druge reči. Varno se morajo prekladati. v 8. (Je kletni prostori niso suhi. morajo se že nekaj dni popred prezračevati; napravijo se vzvišeni odri, kamor se čebele postavijo. Kleti, v katere ob južnem vremenu voda prihaja, in ki niso tako narejene, da hi se mogle prezračevati, niso zato sposobne. 4. Pa ludi v suhih kletih mora biti priprava /.a prezračevanje, kajti izraz umrlega barona pl. Merlcsch: „Čebele po zimi presneto malo zraka potrebujejo!" ui resničen. Kolikor sem jaz prepričan, vem, da čebele le ob dovoljuem in zdravem zraku dobro delajo in da to tudi za zimo velja. Zaradi tega jaz \ mojih panjovih ue zamašim praznega prostora, temveč še okna iz panjov poberem, če morem to delo brez vriša izvršiti. 5. Dalje skrbim zato, da v kletili, kjer imam čebele, vsak teden najmanj dvakrat za nekaj ur okna odprem, da tako slabi zrak odstranim iu z dobrim napolnim. li. Skrbeti se mora tudi za to, da se v kleti kako ropotanje ne godi, bodisi, da imajo ljudje tam kaj opraviti, bodisi da miši ali pa podgane nemira ne delajo; tema naj bo vedno v kleti, iu čebele ostanejo zdrave. Kedar pa se okna odpro, naj se čebele s kako rečjo ogrnejo, ali pa se letavuiki - snegom ali lesom za tisti čas zamaSe. ?. Kadar pa nastopi dan, da bi čebele letele, ue -me se zamuditi in čebele v čebelnjak prenesti, da se prelete. Glavna korist, ki jo tako prezimovanje da. je ta. da je i panjovih le malo mrtvih čebel, da čebele malo svoje zaloge použijejo, navadno že zgodaj zalego nastavijo in da tako panjovi vedno dobro obljudeni in medeni pomladi dočakajo. Tako je treba postopati pri prezimovanji čebel v kleli. Xi dobro, če kdo precej v jeseni, k" se slana prikaže, svoje čebele v klet znosi iu jih vso žitno, ali pa do svečnice tamkaj pusti. Čebele vso zimo uživajo, tedaj se tudi dovolj blata v njih nabere, iu če jim ne damo prilike očediti -e. postanejo bolne, ali pa se blata kar v panju iznehe. To pa rado prouzroči. da \ panju griža nastane, ali pa da panj zaradi slabega in neprijetnega duha v-- leto zanikern ostane in ne roji. Čebelar potem i"ži. da mu čebele nočejo rojiti, a vzrok temu je on sam. ker ni dal svojim čebelam \ zimskem času prilike, da bi se očedile in tako zdrave ostale. Dragi čebelarji! tako sem Vam skušal pokazati, kako ja/. svoje čebele prezi-mujem. Povem Vatli, da imam vedno dobre in zdrave čebele iu da mi po zimi nobeden nc pogine. Prenašanje je res sitno, toda zapomnimo si pregovor, pa dobro si ga zabičimo v glavo: ..Mre/, potu. ui medli!" ■ Prezimovanje zelenjddi. V jesenskih mescih je dovažanje zolcujadi na semnje in sploh tržne dneve tako obilno, da se včasih za prav zelo nizke, da sramotne cene. ne moro nič prodati: dovozuiki so s tem prisiljeni svoje blago ali \ mestu hraniti ali pa domov podati. To je pa težko iu žalostno! Glejte, človek Iii mislil, ila pri tolikej obilici sočivja, ne more nikilo \ sig eno loto ua kako pomanjkanje t«\«ra blaga misliti. Toda varal bi se močno! .Vaj pride nekaj mesecev pozneje ua trg. videl bi v sinje začudenje. da zelenjadi žo primanjkuje, iu da so to. kar jo jo na trgu, prav dobro plačuje. Od kod pride to? To pomanjkanje prihaja od tod, kor so različni sliraujovalui načini sveže (frišno) zelenjiiili ljudem še premalo znani, a ravno to je za vrtnarje in gospodinje zelo važno, in ravno s temi dosežejo, ila so škodo obvarovani. Ako vodö, kako se to ali uno sočivjo shrani črez zimo. ali vsaj do sredi zimo. obvarovali bodo svojo obilico zelenjave, ter s tem svoje dohodke povikšali. — Skoda res. da je prozimovanje sočivja na več krajih še tako malo \ rabi; \ jeseni puste ljudje veliko sadežev. da se pokvarijo in segnjijejo. med tem l»o na spomlad no morejo svojih kupcev zadovoljiti in jim postreči, ker jim nimajo uičesa ali le malo blaga prodati. Tudi vrtnarstvo sploh so prav malo ali skoro nič ne ozira ua prozimovanjsko načine in načini. kako imenitni in skušeni vrtnarji s tem ravnajo, tudi niso skoro nič znani. Prozimovanje so vrši za različno sočivje na prav različno načine, in so ne more za vso vrste ali sorto v istem prostoru izvrševati. Sploh pa velja pravilo, da le popolnoma dorastena in ob suhem vremenu populjrna zelenjtid jo dobra za .ohranjevanje, le taka naj se za to rabi, tor da mora bili ravnanje pri Irgauji iu prenašanji prav posebno varno. Za slabe vrste (slabo blago) iu za tako zelenjiid, ki ui dovolj dorastena. zanemarjena iu pohabljena v rasti, no splača se shranjevanje. — Kačji koren, morska retkvica iu česen so najbolj shranijo, če ostanejo ua njih mestu v gredi, tamkaj so. ako jih hočemo pri zmrzlih tleh izkopati, za 1 čevelj debelo z listjem pokrijejo, da prst ua istem prostoru ue zamrzne. — Listje je sploh velike važnosti za shranjevanje zelenjadi. peteršilja, motovilca iu špinjače: včasih se še celo andivija iu solata pod tako odejo dobro obdržite in se zamoreta vsak čas rabiti. Pernasto. rožno iu kodrasto zelje (vohrovt) pretrpi! precejšenj mraz iu zmrzlino, vendar je boljše, da so ne puste na kraju, kjer so rasla, temveč so spravijo \ varno zavetje, kjer se z deskami zakrijejo iu tako snega in mraza obvarujejo. Zelje je bolj občutljivo; čo to hočemo na prostem imeti tudi v mrzlem zimskem času, tako so svetuje, da >e vsi rastlina s korenino izruje in ua prosti suhi tratici s koreninami navzgor obrnjena lopo jedna k drugej postavi in kakor kegelj se slamo pokrije iu s prstjo zasuje. Tudi kodrasto zeljo in kolerabe se ua ta način shranijo, t. j. z glavo vedno navzdol postavljene, zato da so mokrota brez škodo odteka. Pri kolerabah je šo skoro boljše, če slamnata odeja izostane iu se kakor druga koreninčasta zelenjad shranijo v kopi prsti iu tu prav dobro prezimijo, ne postanejo nikoli kosmate iu ostanejo precej daljo, nogo v kleti iu enakih shrambah spravljene. Cvetno zelje, zelena, korenje, retkev, pesa, kolerabe, andivija iu drugo sočivje se shranjuje v globokih pozemeljskih jamah ali v zaprtih prostorih. Po-zemeljske jame so pokrijejo z deskami iu se slamo, listjem, prstjo i. t. d. tako zadelajo, da zmrzliiia ne more v nje doseči. Zelenjava se potom lakom dobro v prst ali pesek zadela, lo cvetno zelje in andivija se morata ob lepem iu toplem vremenu dobro prezračiti, da se plcsnoba in gnjiloba zabranite; drugo se v jami popolnoma s prstjo pokrije in prostor ostane zaprt. Tudi v dobrej, toda sulinj kleli se lahko razna zelenjiid v pesek ali prst. zakopana dobro iu trpežno shrani, a paziti jo treba, da ni v istej shrambi takih reči, ki imajo slab duh, kakor petrolej. sir i. t. d. Najboljše je, če se za prezimovanje zelenjadi odloči posebna shramba iu čo ji- si- ni, pa naredi, vsaj si* bodo stroški kmalo pobotali z dohodki, ki se biiiln s takim prostorom priilnhili. kajti pridelki se boljše ohranijo iu v takoj shrambi se spravljeno soeivje vedno lahko nadzoruj«, ker se vedno lahko do njega pride iu ni potreba vselej odkopavati in zopet zagrebati. Neobhodno je tedaj potrebno, da ima vsak vrtnar, ki se se sočivjcm peča. hišico ali shrainbieo v to narejeno, da črez zimo zelenjavo v njej shrani. Kmalu se um bode izplačala, posebno če pomisli, da tudi v gorkcm poletnem času potrebuje hladne shrambe, da v njej shrani take reči, ki se več dni drže, ako so na hladnem. Taka hišica bode za to bolj ugodna nego navadna klet. Listne uši. Veliko pritožb se sliši od vrtnarjev, ki tožijo, kako jim listna nš po cveticah in mladih drevescih nagaja iu škodo dela. Skušajo jo na razne načine pregnati, a vselej sojini ne posreči. Zato se priporoča sledeči način: Vzemi tobak ali to-bakovo perje, lo kuhaj nekaj časa v vodi, da dobiš redek teinnorujav sok. S tem se vse mladiki;, kjer se uši drže, pokrope. Ce je sok dovolj močan, vse pokropljene uši v malo minutah poginejo. Sok se pa lahko skuha kakorkoli močan, vendar listju iu mladikam nikdar ne škoduje. To je lahko pa zanesljivo sredstvo. Naši dopisi. /.: Koslnnjiricr. Prav ima gospod dopisnik iz Postojnske okolice, da slaba čebelarska letina je kriva, da ..Čebelarju in sadjerejcir manjka dopisov. Letina 1SS7. še ni bila glede množine medu najslabša pri nas. dasi se tudi dobra imenovati ni mogla, a cena medu je bila nižja ko kolomazu. Vsled tega smo čebelarji lansko čebelarsko letino zapisali med slabe. Se mnogo slabši pa je bila za čebelarje letošnja letina, t. j. 1. 1SSS. Zima. dolga iu mrzla, pobrala je mnogo panjev. Kar je živih ostalo, bilo je malo vredno. Spomlad ravno ni bila čebelam neugodna in rojev smo imeli še preveč. Po rojenji so se pa čebelo kar zgubile, vsakdan je bilo manj čebel v panjih. Ko seje ajdova paša pričela, so bili panji skoraj brez muli. To škodo so delali vetrovi iu nagli nalivi. Ajda ni dala skoraj nič paše. Par dni so čebelo malo dišale, pa nastopila je burja in paše je bil konec. Jest sem zopet zlagal po dva tudi tri panje skupaj, da sein naredil enega plcincujaka. ki je za zimo s čebelami in medom za potrebo preskrbljen. Pleinenjakov sem pustil 25. Lansko zimo mi je bila prišla rovka (špičinah) v dva panja ter mi ju je skoraj uničila. Ko sem zapazil, kakega gosta imam v panji, sem ga dobro zaprl, da nepovabljivi gost ni mogel ven in do vade priti, in res sem malega požeruha našel kmali mrtvega pri zadnji končnici. Tako mi rovke plačujejo, menda zato, ker sem jih enkrat, ko sem jih poznal le od dobro strani, ravno v tem listu zagovarjal. ■ ♦< s »♦ • Ko bi jest pustil čez zimo panje odprte, tako ne Iii imel spomladi druzega v ujili, ko rovkine ostanke. Na vse načine sem že poskušal, kako bi se te čebelarske nadlogi- znebil, pa se mi noče posrečiti. \ inišnico noče ili. ali pa iz nje uide, otrovanili reči se ne dotakne. Prav hvaležen mu bom, ako mi kilo pove. kak gotovi pripomoček za pokončevauje te nadležne iu silno škodljive živalicc glede čebeloreje. Rovka ne seseka satja, ko navadna miš. tudi ne pregloja panja, ker ui glodavka, \ pauj pride pri letavniei, potem se pa spravi najraje k zadnjemu koncu, tam praska in moti čebele, da gredo iz gnjezda. k sprednjemu koncu, kjer navadno otrpnejo, rovka jih pa potem prav lahko pobira brez vse nevarnosti. Tako sem jo že parkrat v panju zasačil. Našel sem tukaj še enega čebelnega sovražnika, klerega drugod ko taeega nisem poznal, to je navadni govejski ubadali brencelj. Ta grdoba pride, se vsede na panjevo brado iu menije, kakor da bi bil mrtev, ko pa pride čebela do njega, jo zagrabi s sprednjima nogama, ter jo odnese. Včasi se pa zapodi tudi kar med čebele, ko kragulj med piščeta. Spomladi I. I8S7. sem pred čebelnjakom pobil v malo dneh nad 200 teli roparjev. Ivo kmečke čebelarje prigovarjam, da bi k naši družbi pristopili, me navadno vprašajo, kake koristi da družba svojim članom ponuja. Ivo jim vse po pravici povem, dobim navadno odgovor, da to je že lepo, da družba svoje člane po družbenim listu podučuje, a to ne zadostuje, čebelarsko društvo naj svojim članom pomaga, da bodo svoje blago dobro, ali vsaj bolje, kakor navadno spečali, potoni bodo čebelarji radi v družbo pristopili. Kaj ko bi čebelarsko in sadjerejsko društvo to zadevo premislilo in potem kaj ukrenilo, da bi svojim članom na omenjeni način pomagalo. *) Gorenjci ste v čebelarski kupčiji jako izvedeni, pomagajte še nam Dolenjcem, da nam bo muha dala kaj kruha. Zeleč vsini čebelarjem iu sadjerejceni zdravo in veselo novo leto, obljubim spomladi zopet kaj oporočati. če ne poprej.**) /,. Abrain. Klopia'. Ker mi je cenjeni list Vašega društva zelo priljubljen, ne morem skoraj opustiti, da bi vsaj ob začetku leta ne poročal nekaj o letini zastran čebeloreje na Koroškem, tako vsaj v našej okolici. Kakor so že poročali Vaši p. 11. dopisniki, da so imeli ugodno spomlad in obilo rojev, in da so pozneje nastopili za čebele slabi časi. je razvidno, da se je nam enako godilo, kakor Vam. Tudi mi koroški čebelarji smo v letošnji spomladi imeli vesele dneve pri naših čebelnjakih. Čebele so dobro brale na sadnem drevji. borovnici in ua travnikih, vsled tega dobili smo res obilo rojev. V prvej polovici mesca junija so tudi precej dobro brale 11a gojzdu, a to pašo so jim pokončale prepogoste nevihte in povodnji. Ko se je pa približal mesec julij, nastopili so za čebele pasji dnevi. Deževalo je dan za dnevom iu ko so tu lipe narbolje cvetele, čebelam ni bilo mogoče brati 11a njim toliko priljubljenem cvetji. V tako žalostnih okolščinah izgubil bi človek res lahko ves pogum do čebeloreje, ko Iii 11111 te nedolžne živalice tako močno ue bile navezane na srce. Zdaj nam ni ostajalo druzega, kot potolažiti se s tem. da bodo na ajdovem cvetu dobro brale, .laz sem zelo težko čakal tega časa, zato sem ono njivo prav zgodaj obsojal z ajdo. Tudi nektori *) lioik-uio skušali pomagati, kar hode v naši moči. Ural. **) Uljudno prosimo. Ur cd. drugi čebelarji so to storili, da Iii s tem čebele razveselili. Ta ajda je že o sv. Loreneu polno cvetela, pa tmli potem obilo zrnja obrodila. Mesec avgust nam je pa v drugej polovici prinesel obilo lepili dni. da so čebele se precej dobro brale, seveda da tako obile žetve medli ni bilo pričakovati za la kratek čas branja, ker sn pred ti> pašo liile. skoro popolnoma sulic. I'a moramo se. še zadovoliti, da le še slalieje ni bilo, kajti imeli sum pri nas že dosti slabejili letin zastran čebeloreje. Panjovi srednje teže tebtali sn od .'20 do 30, težji pa od 30 do 40 funtov. Mojo čchelorojo sem na čez polovico osnoval v nove Dzierdzonove panjove na satnike, ker so liili letos bolj pozni mladiči jako slabi, so mi li panjovi prav dobro služili, ko sem sestavljal plemeujake. ker v naših starih panjovih no bi si jih upal djati v prezimovanje, imeli so premalo hrane in jih tudi rado preveč zebe. Kar je medu. povžijejo ga že v sredi zime iu revico morajo gladu poginiti. Ali nimam po tem takem dvojno izgubo? Vse lahke panjove sem združil, tedaj prestavil satovje z čebelami vred iz enega k drugemu, in kjer sem še dvomil zaradi pičlega živeža, odvzel sem kakemu težkemu panju polu sat medu iu ga vmestil k združeueu iu si tako napravil enako močne plemeujake. Kar sem pa panjev podrl, sem čebelo \se pri življenji pustil iu jih razdelil ua plemeujake in jim vrh tega še medu dodal, da jim zaradi obile družine živeža ne zmanjka, če bo dolga zima. Spomladi bodo pridne delavke jako prav prišlo, o čemur sem že več let prepričan. Tudi sadno drevje jo dobro obrodilo, samo onih kupcev smo pogrešali, ki so lani ud nas pokupili toliko sadja. Xe ostaja nam tedaj druzega, kot porabiti ga za dom. Jury Uoitur. Iz Htthiiirr /ni Ljutomeru. Naj se, dragi bralci slovenskega čebelarja iu sadjerejca. tudi jaz uvrstim mod Vaše dopisovalce, čeravno se precej daleč ločini ml Vas. ]'a mislim, da bo Vas. dragi bralci, toliko bolj zanimalo zvedeti, kako mi na murskem polji čebelarinio. Pred vsem pa mi ne zamerite, da bom segel precej daleč nazaj v preteklost. Leta I NNO. smo imeli čebelarji tako dobro čebelno letino, da smemo omenjeno leto prištevati k najboljšim letinam. Pa kakor po lepem vremenu prihruje huda burja iu grom. tako je tudi za nas čebelarje prišlo nesrečno leto 1NS7. Vzpomladi je bilo za čebele še precej ugodno vreme. Prikimal je tudi avgust, kterega se najbolj veselimo zavoljo ajdove paše. Pa kakor jo pozemeljska sreča goljufiv», tako nas je goljufal tudi naš avgust. Prihrulaje namreč due 18. avgusta strahovita toča. kakoršne ljudje dolgo ne pomnijo, ter nam je vničila vso ajdo. da je bilo videti le golo strniščo. Vsled pomanjkanja ajdove paše, so naše čebele letale k prešain, kjer so si nabirale sadnega mošta. Pa eno nesrečo spremlja velikokrat druga še hujša, tako se je zgodilo tudi uaui. Sadni mošt. kterega sn si nanosilo. se jim je skisal iu čebele, ki so zavživale la med, dobile so grižo, ktero je pospeševala dolga iu huda zima. ki nam jo pomorila vso čebele v celi okolici. Ker smo prišli čebelarji vsled griže iu hude zime ob vse čebele, začeli smo premišljevali. kako iu kje dobili zopet čebel? Nektori so šli na sosedno Prekmursko (Ogrsko), jaz pa sem se odpravil v začetku aprila proti ."» ur oddaljeni Radgoni, pa nisem nič kupil, ker ljudje si le navadno toliko pustijo, kolikor hočejo sami za pleme imeti, ('oz nekoliko dni se podam pa v drugo stran. \ 4 uro oddaljeni Uriuuž. Potoma povprašujem po čebelarjih, hodim oil enega do drugega kakor „deseti brat," da Vam povem resnico, nisem imel več ko pičle l/i ure iu bil l)i v Ornmži. ko bi potoma ne bil naletel na čebelarja v Hardcku, kteri mi je obljubil en panj za en potak. .Mimo grede naj še omenim, da bi še človek lažje kaj dobil, ko bi ljudje ne imeli te babje ali boljše rečeno vražje vere, da čebel ne sme prodajati za denar, ampak za pšenico ali za proso, kajti če jih za denar prodaja, potem nima več nobene sreče pri čebelah. Od tega kupljenega panju dobil sem prviča dne 16. maja. drugiča pa "2(i. maja. Prvič rojil mi je potom dne 15. julija. Z jesensko pašo na ajdi smo bili prav zadovoljni, ko bi imeli le. več čebel. Dominik liiirlm, kmrlski fant. Raznoterosti. I Major pl. Hruška, izumitelj stroja „izmetalnice" (Honig-Se.hleider-Masehine) je pretočeno leto dne 11. maja r Benetkah umrl. On je sicer umrl, a ime njegovo ostane za vse čase v čebelarstvu iu to po vsem svetu zaznamovano. Njegova iznajdba, katero je iznašel leta 1S65., ostala bode vedno v imenu. Naj v miru počiva! Koliko časa so mod obdrži. Pri izkopavanji temelja za neko zgradbo v Berolinu so prišli na precej obširno množino osinojonega peska, kar se je iz preiskovanj dokazalo, da to iz velikega požara v letu 13S4. izvira, v tem lotu jo skoro vse takrat obstoječe mesto pogorelo. V pesku dobili so skledo s klejasto tvarino. Ko so to tvarino bolj natanko preiskovali, spoznali so, da je med. Ta je bil v pesku nad 500 let in se je še obdržal. Odgovorni urednik Anton K loin. — Izdajatelj Jano/. Modic, druitvoni predsednik. Lutuiua .Cebtlar.keg» iu hulji-rnjskcga ilruhlva u Kranjsko." — Nut i.sirilu Kloiii iu Kovač v Ljubljani.