Izdajice! Kadar čitamo 7 »Slo^encu*- ali pa 7 nSlo7enskem Učitelju" geslo starih tradicij: ,Mi delamo za Ijudstvo, mi smo z ljudst^om in ]judst70 je z narni", tedaj se nehote 7edno spominjamo besed, ki smo jih čuli 7 deželni zbornici iz ust dr. Janeza E^angelista Kreka. Slovejo približno tako: ,,Učiteljstvo je 7 boju za izboljšacje s^ojega gmotnega stanja poseglo tudi po sredstvu prosvete in dela med ljudst^om. Menilo je, da si na ta način pridobi ljudst70 zase in nas tako prisili do izboljšanja in pri7oljenja 7 izboljšanje. Toda dosedaj smo še mi zastopniki ljudst^a, in učiteljstvo je poseglo po napačnem sredst^u, če je menilo na ta način r^ati zoper nas. To ni pot do nas!" V tem trenutku je dr. J. E. Krek pokazal učiteljstvu, da je na pra^i poti. V drugi 7rsti je s t<?m dal našim stano^skim to^arišem v Slomškovi Z^ezi krepko zaušnico, ker s tem je pokaza!, da toliko časa, dokler bode Slomško7* Z^eza pri^esek in odvisnik klerikalne stranke in nje voditeljev, ne bo smela delati za osamosvojite? učiteljskega stanu ia ne za osamo87ojite7 ljudst^a, ker s tem izgubi 7elja70 duho^ski stan in bi prišel do preraoči učiteljski stan. Priznal je, da je pot do ljudst^a tudi pot do učiteljskih plač in da kakor hitro prične učiteljstvo sistematično na povsem stano^ski podlagi delo^ati na pros^etnem polju, pade moč sedanjih absolutisto^. Priznal je učiteljskemu stanu moč, ki jo lahko pridobi z delorn. Hkratu je pa dr. Janez E7. Krek s tr> izja^o proti pros^etnemu delo^anju izdal tudi fri^olno igro naših klerikalee? 7 tem oziru in pokazal, da bodo delali člani Slomško^e Z^eza 7 klerikalnih društ^ih. toliko časa, dokler se ni bati, da bi prišel učiteljski stan do premoči ia 7elja7e. Iu zato so se tembolj poprijeli klerikalni voditelji terorizma in svojih 7ečin 7 zastopih, da na ta način pomnože Slomško7O Zvezo, a na drugi strani oslabe osamos7ojite7 učiteljskega stanu in preprečijo uevarnost, ki jim preti po njem. Ker 7 doglednem času ui upati nikakpga izboljšanja, ker podpira klerikalne 7ečine celo učiteljstvo Slomško^e Z?eze in nje člana 7 dež. zboru, zato si je marsikateri to^ariš sam izboljšal položaj s tem, da se je 7rgel 7 naročje gnusni protekciji in je resigniral na S70J0 poštenost. Toda tudi te samopašnosti bo kmalu konec, ker so sedaj morali poseči že po precej zadnjem sredstvu. Poslali so iz 7seb boljših mest sedaj 7se starejše to^ariše lepo n eprosto^oljno 7 pokoj, da s temi uadučiteljskimi službami zopet potolažijo par lafinib Slomškarje7. Službe so že oddane, in razpis bo le pesek 7 0 6 i a v s t r i j skim šolskim zakouom. Mesta se bodo oddala onim tovarišem, ki smo jib imeno^ali že 7 S7ojem listu, s krajem, kateri mu je prisojen. Izpremenilo se bo le 7 toliko, da — če ne pojde s Štrukljem za Vič po sreči, dobi on ali pa Kuhar (kakor se med seboj dogo^ore) D. M. 7 Polju, ker bo to^ariš Slapšak najbrže resigniral na to mesto. Toliko 7 7ednost raznim kompetentom, da ne bodo po nelOtrebnem sitili s kolki dafčnih urado7, saj gega itak nimamo od zakono^. Kake kritIcb se bodo storile potem pri pomaknjenju 7 višje plačilne razrede, 0 tem bomo še poročali. Kot konec 7seh teh dogodko7 sp. uai u e polašča resigfDacija, ker ravno zato smo sedaj dosledno poudarjali, da se morejo naše 7rste izeistiti in da sami pahnimo ven iz svojih organizacij vsakogar, ki bi se izkušal z nasim delom le okorišcšti^ ki bi grešil na škodo svojega tovariša v kolegialnosti, ali zagresil kako drugo tako nepostenost. Duba, ki je sedaj oapočila za slo^ensko napreduo učiteljstvo, je doba boja za osa m 0 S7o j i te7 učiteljskega stanu, zato smo tolikokrat uaglašali: BVen z omahIjivci!" Zakaj d?a stano^a sta, ki sta središei tega boja, to je duho^ski staa in učiteljski stan. Preruoč, ugled iu 7eljavo učiteljskega stanu so dosedaj dosledno poniže^ali in teptali, a odlofinost uam jo d^igne tako 7isoko. da je ne bo mogoče 7eč podreti. Upra7ičeua je bojazen in organizovani boj, ki so ga započeli sesalci ljudstva in demagogi zoper učiteljski stan na Goriškem. Iu kakor so oni 7 znampnju organizo7auega boja pričeli, tako borao mi 7 znamenju organizo^ane moči odgo^arjali. Vso pozornost bomo sedaj pos^ečali sistematičnemu delu in načrtora, ki bodo zasno^ani 7 doglednem času. 0 teb načrtih bomo deloma razpra^ljali odsedaj naprej 7 našem glasilu in jih deloraa dajali učitelj-skim okrajnim društvom in posameznim učiteJjskira krožkom 7 razpra^o. Pa pojdimo dalje, tu je le eno, kar loči nas in naše staao^ske to^ariše! V ,Slov. Učitelju" čitamo (str. 189, št. 7—8): „Ali smo zato neznačajni, če smo odkriti katoličani, ki se 7 zasebnem življeuju, 7 šoli in 7 ja^nosti ravnamo po edino- pra^ih in edinoresničnib naukih našega božjega Učenika in Vzornika: Kristusa?" K pogla^ju 0 značajnosti in 0 oskrunje^alcih najdragocenejših S7etinj 7am bodo vedeli po^edati lepe reči: Smrdel (glede tisko^in), Jeglič (glede anarhisto?), Štrukelj (glede krščanske Ijubezni ia boja na nož). Jeli to ra^nanje po edinopra^ih in edinoresničnih naukih Krista? In podlo denunciantst^o, obreko^anje itd., je li to praktk*DO krščanst^o ? Stari tradicionalni jezuitizem, ki ste se ga na^zeli od drugih, je golo frazerst^o in gola hinavščina. Pojdite 7prašat malo naokrog, kakšno mnenje imajo poslanci S. L. S. 0 vas! In nekdanja 7aša očitanja, da poučujemo mi na brez^erski podlagi — koliko so odgo^arjala resnici? Dokazali smo 7am, da je naš pouk glede § 1. (t. j. 7erske nra^nosti) ra^notak kot 7aš, saj 80 učni načrti — podrobai, knjige, učne slike itd. — iste. Hinavščina, ki ste jo menili 7 tem oziru uganjati, se 7am ni obnesla! Iz zase.buega življenja 7ašib posamezniko7 pa lahko prinesemo še dokaj interesantnib podrobnosti, ki 0 n.jih ne 7emo, kako jih bodete spravljali 7 sklad s čistim 7erst7om in etičuimi nafceli! Ali hoMe! Da bi pa z 7arai razpra^ljali 0 bistvih 7erst7a, religiji, konfesiji, katolicizmu itd. — splošno 0 7erskein 7prašaDj'u — rajši 7sem y dobro zamolčimo, zakaj tega še nečemo. Pa pojdirao dalje! Mimogrede nekaj 0 pogla^ju: Ljudst^o je z Dami! — V pm 7rsti bi moral imeti tu besedo hrabri Sirukelj iz Dobrepolj. — Bilo je dne 17. t. m. na se^erni strani Ljubljane 7 7asi X. Razgo^or s kmetom, ki je pripadnik S. L. S., je nauesel tudi na osebo učitelja. Kmet pra^i: nTa naš učitplj je prej tku udrihu po oašh poslanch. Zdpj je pa 7s drgačn. Eno službo b mo7 rad al kaj žp. Tku se prlizuje! Šema je, buji se jh, že ne more bit kej prida učitlj." — To je bilo naj7ečje zadoščenje na zlorabo fraze BLjudstvo je z nami!" od strani naših ^krščauskih1- Slomškarje7. 0, tudi ljudst70 spozna značaje in pozna pija^ke! Pa 0 tem bo še prilika go^oriti. Sedaj pa k poglaTJu kulturne zrelosti! Znano je, da je komite za reformo ljudske šole na Dunaju razposlal vprašalne pole. lste pole se je razposlalo tudi vserau slo^enskemu učiteljst7U, da se sesta^i statistika in opis slo7pnsknga ljudskega šolst^a. St7ar kulturne zrelosti je, da se ume^a pra70 reše^anje takih 7prašanj. Toda dobil se je clovek, ki je 7 BSIovencu" hitro pričel vpiti »ne1-, ker se ni prosilo Slomško7e Z^eze. če 86 ni zdelo to maleukostno dlakocepst^o 7sakemu kulturno za^ednemu učitelju poniževaluo za slovenskega učitelja, 0 tpm ne bomo razpravljali. In 7seeno smo dali pojasnila 0 tem 7prašanju, ker smo meuili, da je samo eden tako plit*-7 ia bo trezna 7ečiaa 7endar spoznala, da je bilo 7se postopaDJe praviluo. Tona varali smo se budo! Da roanjka vsej Slomško^i Z?ezi kulturne arelosti, to je pokazal zadnji nSlo7. Učitelj", ki 0 tem 7prašanju — molči. No, če meni, da je s tem 87ojim molkom pokazal S7ojo duho^itost, morda še diplomatst7O ali kaj drugega, se sila moti, ker naj bo prepričan, da se je ra^no s tem 87ojim molkom sila — blamiral. Na sramoto člano? Slomško7e Z^eze, ki niso boteli izpolniti 7prašaloih pol, bo statistika iu opis ra^notako popolen, kakor če bi dobili omenjene podatke. Otroško naziranje pa kažejo člani Slomško^e Z^eze tudi s S7ojo neumno propagando, da nibče ne sme sodelovati pri naših razpra^ah in nihče ne sme čitati naših časopiso7. Tako odkri^ati s^ojo kulturno nezrelost pred s^etom — je žalosten poja7 za učitelja. Ce ste tako šibki 7 S7ojem 87eto7nem naziranju, da se ohranjate le z enostranim prouča^anjem S7eta, potem vas nimamo niti več za stanovske izdajice in 7am 7 poinem obsegu oproščarno dejanje, ki ste ga s tem storili, ker 7emo — komu ga imamo pripisovati.