1 2 Slovenska zveza na Švedskem Slovensko GLASILO Slovenska BLADET POLETJE/SOMMAR 2017 ISSN-2000-2173 Št./Nr 59 Letnik/Argang 16 Slovenska riksförbundet i Sverige Slovensko GLASILO / Slovenska BLADET Junij 2017, Št./Nr 59, Letnik/Argang 16 Izdajatelj/Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksförbundet i Sverige, PG:72 18 77-9 Finančna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; Članarina SZ Slovensko GLASILO (2002) izhaja 4x letno v 580 izvodih Naslovna fotografija/omslagsfoto: Piran, avtor Brane Mohorič Fotografija na zadnji strani/sista sidan: Fjällbacka, avtor David Taljat, Švica Za vsebino objavljenjih člankov so odgovorni avtorji. Pisma društev, ki niso člani Slovenske zveze, in oglase posameznikov objavljamo le, če je v glasilu dovolj prostora. VSEBINA - INNEHALL UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD_______________________________________3 PREDSEDNIK IMA BESEDO _________________________________________________4 SLOVENSKI DOM GÖTEBORG.......................................................................7 ORFEUM - LANDSKRONA............................................................................17 PLANIKA - MALMÖ.....................................................................................21 SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO OLOFSTRÖM..........................................23 SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM............................................................25 SKM NA ŠVEDSKEM.....................................................................................27 KULTURA - KULTUR_______________________________________________________31 NEKAJ ZA OTROKE -NAGOT FÖR VARA MINSTA_____________________________33 RECEPTI - RECEPT_________________________________________________________34 SMEH JE POL ZDRAVJA - __________________________________________________38 ETT GOTT SKRATT FÖRLÄNGER LIVET_____________________________________38 ŠPORT - SPORT___________________________________________________________39 OBVESTILA O PRIREDITVAH V SLOVENIJI____________________________________40 PISMA BRALCEV - LÄSARNAS BREV________________________________________41 Glavni in odgovorni urednici/ Danni Strazar, Suzana Macuh huvudredaktörer: Častna članica uredništva/hedersmedlem: Augustina Budja Bencek Oblikovalka & slov. lektura / Teknisk redaktör: Danni Strazar Naslovi & lektura šved. besedil / Adresshantering: Suzana Macuh Naslov uredništva / Redaktionsadress: Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145 731 23 Köping E-naslov/E-post: slovenskoglasilo@gmail.com Svoje prispevke pošljite na zgornji naslov do 10. septembra 2017! Skicka era bidrag till Slovenska BLADET senast den 10 september 2017, adressen ovan! UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD Ko sva razmišljali, kaj naj napiševa v uvodu, nama je na misel prišlo nešteto stvari. Vendar sva se na koncu odločili, da naj namesto najinih besed tokrat spregovori le lepa misel, ki nam je vsem lahko v pomoč, saj se v tem norem času, ko se vse tako hitro odvija in ko nas mediji zasipajo z vsemi mogočimi informacijami, zdi še toliko pomembneje, da se za hip ustavimo in pomislimo, kako lahko sami pomagamo ustvariti lepši svet. Seveda moramo začeti pri sebi. ... Kako biti srečen: v srcu ne nosi sovraštva, osvobodi se skrbi, živi preprosto, pri­čakuj malo, dajaj veliko, večkrat poj, vedno moli, pozabi nase, misli na druge in njihova čustva, napolni srce z ljubeznijo, ŠIRI SONCE. To so preizkušeni členi zlate verige zadovoljstva. (Norman Vincent Peale, 1898-1993) Obe urednici, Danni in Suzana, vama želiva zares čudovito poletje! Jeseni se pa znova beremo! När vi funderade pa vad vi skulle skriva som inledning i detta blad hade vi 1 000 och en idéer men tillslut bestämde vi oss för att denna gang publicera ett fint budskap istället. Detta budskap kan vi alla använda oss av, i dagens samhälle som är fyllt med massa stress och medier som överöser oss med all möjlig information. Därför är det ännu viktigare att vi stannar upp lite och tänker efter hur vi kan hjälpa till med att fa en bättre värld. Själv­klart maste vi börja med oss själva. ... Hur blir man lycklig: hjärtat ska inte bära pa massa hat, gör dig fri fran bekymmer, lev enkelt, förvänta dig lite, ge mycket, sjung ofta, be alltid, glöm dig själv, tänk pa andra och deras känslor, fyll hjärtat med kärlek, SPRID SOLSKEN. Detta är testade delar av lyckans kedja. (Norman Vincent Peale, 1898-1993) Vi bada som arbetar med bladet, Danni och Suzana, önskar er en underbar sommar och pa aterseende i höst! PREDSEDNIK IMA BESEDO Delo društev je večinoma v polnem teku, sodeč po informacijah, ki smo jih dobili od pred­stavnikov društev na občnem zboru 1. aprila, ki je potekal sredi Švedske v Jönköpingu. Delo občnega zbora je bilo opravljeno uspešno in kakovostno, z nekaj besedami pa se želim lepo zahvalit vsem prisotnim na OZSZ za zaupanje vame za nadaljnje vodenja or­ganizacije Slovenske zveze v novem mandatu kot predsednik SZ. Vsekakor si želim tudi v prihodnosti prizadevati za poštenje in spoštovanje enakopravnosti ter v dobro vsakega člana Zveze. Kot me že poznate in lahko sami vidite, obljubljam, da se bom še naprej boril za obstoj Zveze, za veselje članov, obstoj društev, skratka, da nam bo lepo ob vseh prilož­nosti na vsakem srečanju. Vseeno sem v tem obdobju vodenja malce zaskrbljen, saj nekako ni novih idej in niti ne novih zabavnih prireditev ali velikih praznovanj. Spoštovani člani in organizatorji po dru­štvih, vem da je to velika odgovornost in razumem, da obstajajo trenutki, ko se ne zmorete odločiti za določeno aktivnost ali za projekte, pa vendar si želim, da bi poskušali obdržati del kulture, naše navade in del druženja med vsemi nami, slovenskimi rojaki, potomci in priseljenci v deželi, v kateri imamo tako rekoč že svoj drugi dom. Glede dejavnosti Zveze naj informativno povem, da smo zamenjali lokacijo sestankov, ob­čni zbor je bil namreč izpeljan v Jönköpingu, in lahko se pohvalim, da je bila to pravilna odločitev, saj je oddaljenost do tega kraja nekako pošteno enaka za vsa društva, sama lokacija sestanka je na ugodnem mestu, dostopna tudi z železniške postaje, postrežba je takšna, kot mora biti, glede samih stroškov pa tudi ni nič kaj dražje. Pri nadaljnjem delu in vodenju Slovenske zveze si želim, da se občnega zbora udeležita najmanj po dva člana iz vsakega društva, seveda je udeležencev lahko tudi več. Zavedati se moramo namreč, da je občni zbor Slovenske zveze pomemben sestanek, na katerem lahko prisluhnemo vsem članom o dogajanjih v društvih, njihovih težavah in seveda tudi o uspešnosti društva in o drugem. Na zadnjem občnem zboru je bilo postavljeno vprašanje, kako vam je všeč sprememba lokacije in vsega, kar spada k občnemu zboru. Odgovor je bil zelo enoglasen in odločno ste potrdili, da je vse v redu in da ste zadovoljni, kar zame pomenili lahko nalogo in odlo­čitev za naprej, da bomo pri pripravi sestankov ostali na tem delu Švedske, natančneje v Jönköpingu. Načrt dela Zveze in smernice za tekoče leto: vsi prisotni na občnem zboru smo bili enotni, da si bomo prizadevali za pridobivanje novih članov v Slovensko zvezo, zatorej predsedniki društev delajte na tem, da pridobite nove člane v društva, pogovorite se tudi s člani, ki jih poznate, in jih privabite medse v društveno življenje in tudi v dogajanje v okviru SZ. Kot predsednik Slovenske zveze se trudim in si želim, da si pomagamo, da s skupnimi močmi ohranjamo slovensko besedo in kulturo ter se skupaj trudimo za obstoj Slovenske zveze. Moja želja v vlogi predsednika je vedno spodbudna, spoštovani vsi bralci, vsi člani Zveze, želim vam veliko veselja, uspeha pri društvenih dejavnostih in dobrega zdravja med člani ter prijetno počutje med vsemi prijatelji v vaših društvih. Srečanja! Približuje se dopust, želim pa vam lepo praznovanje državnega praznika, ko praznujemo že 26. obletnico naše domovine Slovenije, hkrati pa vam želim lepe poletne dni in prijeten dopust. Srečno pot vsem, ki se boste podali na po. Uživajte in si naberite dovolj novih moči. Presednik Slovenske zveze: Alojz Macuh Občni zbor Slovenske zveze za leto 2017 Občni zbor SZ smo imeli 1. aprila 2017 in na njem smo sklenili vse najpomembnejše stvari o delovanju SZ, prav tako je bil predložen načrt delovanja in smernice za naslednje de­lovno leto. Predstavniki in predsedniki društev imajo vse dopise v zborniku, ki si ga lahko tudi vi ogledate v društvenih prostorih ali pa na spletni strani Slovenske zveze na povezavi http://www.slovenskazvezanasvedskem.com. Načrt dela Zveze in smernice za tekoče leto so objavljeni v zborniku in želim ter upam, da se bodo dejavnosti uresničile ter da bomo izpeljali vse načrte, ki smo si jih zastavili na ob­čnem zboru. Še več pa je beseda tekla glede članstva SZ, resno moramo namreč poskrbeti za pridobitev večjega števila članov v Zvezo. Vsi prisotni na občnem zboru smo bili enotni, da si bomo prizadevali za pridobitev novih članov v Zvezo, zatorej predsedniki društev delajte na tem, da se bo to uresničilo. Pogovorite se s člani, ki jih poznate, in jih privabite medse v društveno življenje in tudi v življenje SZ. Prilagamo še nekaj fotografij z občnega zbora SZ. SLOVENSKI DOM GÖTEBORG Se opravičujem, da v prejšnji številki Slovenskega glasila ni bilo novic iz Göteborga. Sem napisala, morda oddala ovojnico z dopisom malo prepozno in kljub trem znamkam je po­šta do Marjane potrebovala osem dni, zato je takrat je bilo že prepozno, da bi bilo dodano v prejšnjo številko Glasila. Na nikogar ne nalagam krivde za zamudo, a vse kaže na to, da Postnord potrebuje toliko dni, da pride pošta do naslovljenega. Zdaj, ko to pišem, smo sredi maja, drevje zeleni, regrat z rumenimi cvetovi se razcveta, alergiki tarnajo, da jim cvetni prah dela preglavice, vendar počasi postaja zunaj toplejše in prijetneje. Nenehno imam občutek, da prvi meseci v letu minejo tako hitro, in ne utegnem prav vsega postoriti. Občni zbor društva je minil v prijetnem vzdušju in vsi člani upravnega odbora so ostali na svojem položaju. Vsi drugi pa so obljubili, da bodo pomagali, če in ko bo potrebno. Ker je slovenska maša v mesecu marcu odpadla zaradi odsotnosti župnika Zvoneta, smo kar na občnem zboru s kratkim kulturnim programom praznovali Dan mamic in staršev. Ob tej priložnosti smo jim dali vedeti, da so zelo pomembni in nam lepšajo življenje. Slovenski dom je vse prisotne počasti s tortami, in ob tej priložnosti smo tudi razdelili rdeče nageljne očetom in mamicam. Popoldne je hitro minilo in zvečer smo dobre volje odšli vsak na svoj konec. Izleti, ki jih že načrtujemo več let, se nekako niso uresničili, saj so vsi so tako zaposleni, mladi imajo delo z družinami, starejši so po več mesecev v Sloveniji in tako je težko načr­tovati. Veliko naših članov plačuje članarino, vendar najraje ostajajo kar doma. Februarja sta tudi Lasse in Karolina predstavila diapozitive z lanskega potepanja okrog Idrije. Kar nekaj jih je, ki so vsa leta zraven in vztrajajo, saj se vidi, da so takšna vandranja zaželena in srečanja veliko vredna. Lasse tako lepo in natančno pripoveduje, da smo skoraj vsi imeli občutek, kot da smo bili zraven. Bi bili skorajda zavistni, saj so petje, dobra volja, nasmejani obrazi in seveda hrana in pijača res dokaz dobrega izleta. Nikoli ne manjkata niti harmonika in vesela pesem. Kar tako naprej, popotniki, in veliko lepega vremena želim. Hvala Karolini in Lasseju za lepo doživetje in dobrodošla tudi drugo leto. Pravijo, da nisi Slovenec, če nisi bil na Triglavu in Lasse se je pohvalil, da je bil že štirikrat, Karolina je bila za 70. rojstni dan. Se pravi, da nikdar ni prepozno, če je le priložnost in dobra volja. Potovanje v Vadsteno smo izvedli z avtobusom, ki je odpeljal izpred cerkve kot vedno. Sre­čali smo se Slovenci iz vse Švedske in veliko je bilo objemov. Res je lepa tradicija za takšna srečanja, čeprav ima g. župnik veliko dela in priprav, zadovoljen pa je, če vse poteka, kot si je zamislil. Tudi za hrano je poskrbljeno in pridne gospodinje so jo pripravile že doma, sestre skuhajo klobase, glasbeniki z dobro glasbo predramijo vse tiste, ki radi zaplešejo in zapojejo. Zahvala vsem pridnim rokam za vse delo tudi ponoči za pospravljanje, ker takrat navadno samo Göteboržani delajo že veliko let nazaj. Hvala vsem in se priporočamo že vnaprej za naslednje leto. Nekaj naših upokojencev je že odpotovalo na domove v Sloveniji in bodo ostali kar nekaj mesecev. Slovenke Marije še vnaprej pomagamo pri srečanju upokojencev v Astridsalen vsak drug torek v mesecu. Junija zaključujemo za ta termin, kar bomo obeležile z obiskom na otoku Vrangö, kjer bomo imele tudi kosilo. Upam na lepo vreme in mirno morje, ko se bomo z ladjo peljale iz Saltholmna. Skupina za stike s člani je obiskala Štefana Zalika, ki je tudi praznoval okroglo obletnico. Naši jubilanti: Januar: Anton Zobec, 75 let Februar: Eva Tomšič, 80 let, Štefan Zalik, 80 let Junij: Silva Horvat, 70 let Julij: Roman Litrop, 45 let Avgust: Ana Pavlovič, 70 let, Angela Kregulj, 75 let September: Nina Yngesjö, 70 let, Milica Žvižaj, 80 let Prideš na svet, da ga ogreješ, da ga nasmeješ, da ga spoznaš, da ga rad imaš. Zato hodi po njem s soncem v dlaneh, z nasmehom v očeh, z mislijo pravo in ljubeznivo naravo. Dragi jubilanti! Pošiljamo topla, ljubezniva in srčna voščila za lepe obletnice z željo na še veliko lepih, srečnih in zdravih let. Ob dnevu državnosti se bomo spomnili domovine, ki jo tarejo težave in različni problemi, saj si nihče ne upa narediti reda. Pravna država Slovenija, kot navaja Miro Cerar, je samo za nekatere državljane. Končujem svoje novice in vam želim, da preživite lepe počitnice in dopustniške dni ter si naberete novih moči za jesen. Pazite nase in uživajte. Za Slovenski dom: Marija Kolar Spodaj: obiskali smo grob Rože Tomažič (obletnica njene smrti). V prijetni družbi .... SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORČIČ KÖPING Spoštovani člani društva Simon Gregorčič! Obletnica društva / föreningens 45-arsjubileum Društvo Simon Gregorčič tukaj v Köpingu deluje že 45 let. Lepe čestitke vsem članom, čas teče in nič ne reče, celih pet let je od tega, ko smo lepo praznovali okroglo obletnico v Kö­pingu. Takrat smo bili zbrani v velikem številu v dvorani Volvogarden, praznovanje je bilo v družbi ostalih društev in gostov iz Slovenije, ter folklorne skupine Jurij Vodovnik iz Sko­marja in vsekakor ansambla Glas, ki nas so povezovali že dan prej in tudi še dan pozneje. V nekaj besedah povedano: bilo je zelo lepo, veselo in uspešno ter tako potrjeno, da je dru­štvo že 40 let dejavno pri delovanju in ohranjanju slovenske besede, kulture in običajev. Slovenska föreningen i Köping är en förening som varit aktiv i 45 ar. Hjärtliga gratulationer till alla medlemmar, tiden gar och gar och säger inget, det är redan 5 ar sedan vi firade ett jämnt jubileum och da var vi ett stort antal som firade tillsammans i Volvogarden. Till detta firande bjöds även andra föreningar in, likasa gäster fran Slovenien sa som folkdan­sgruppen Jurij Vodovnik fran Skomarje och gruppen Glas som stod för musiken. Dessa gäster var hos oss under tre dagar. Vart firande var en mycket trevlig upplevelse vi sent kommer att glömma! (Fotografija je iz leta 2011, ko smo imeli goste iz Slovenije) 45-letnice delovanja društva pa ne bomo slavili tako na veliko in obsežno. Na zadnjem občnem zboru smo sklenili, da naredimo praznovanje v ožjem krogu, torej samo za člane društva Simon Gregorčič. Seveda pa imamo v načrtu potrditi to lepo obletnico delovanja in na sestanku UO smo sklenili, da praznovanje vključimo v praznovanje poletnega časa (Midsommar) in skupaj z državnim praznikom 26. obletnice samostojne Slovenije. 45-arsfirandet kommer inte att bli lika stort som firandet för 5 ar sedan var. Pa senaste arsmötet bestämde vi att vi ska anordna ett firande för endast vara medlemmar denna gang. Pa styrelsemötet bestämde vi att vi firar vart jubileum i samband med vart traditio­nella Midsommar-firande och även i samband med Sloveniens nationaldag. Spoštovani člani društva »Simon Gregorčič Köping« ob tej priložnosti želim vse izreči naj­lepše čestitke ob 45. obletnici, dobrodošli torej 23. junija 2017 na tradicionalno srečanje in praznovanje treh pomembnih dogodkov. Pridite, da se skupaj poveselimo in proslavimo vse te omenjene praznike. Dragi člani, vabim vas, da še naprej s ponosom vodimo to lepo utrjeno tradicijo, katere poti so že vpeljane in smo jo vajeni. Kära medlemmar i slovenska föreningen i Köping, hjärtliga gratulationer i samband med vart stora jubileum, välkomna att fira detta den 23 juni 2017 i samband med Midsommar. Kära medlemmar, jag välkomnar er även att fortsätta vara aktiva med vara traditioner som är av stor betydelse för var förening. Dragi člani v Köpingu! Vsem, ki ste praznovali in ki praznujete rojstne dni,v tem poletnem času, in vsem ki imate obletnice, želimo ob prazniku vse najboljše. Dragi slavljenci Naj rojstni dan prinese mnogo smeha, Zdravja, upanja in zadovoljstva, Leta pridejo in gredo, nič ne obstoji v življenju, zato svoj čas izpolni v zdravju sreči in veselju. Vse najboljše! V imenu društva »Simon Gregorčič Köping« Pred dopustniškimi dnevi ... Lepo ohranjena zelena narava je v Sloveniji dostopna na skoraj vsakem koraku. Tudi iz mest ste v nekaj minutah na pohodniški poti. Zato ni nenavadno, da je pohodništvo tako priljubljena aktivnost. Izbira poti je izjemna. Od lahkotnejših kratkih sprehodov po dolinah in gričevju do zelo zahtevnih zavarovanih poti v visokogorju, kjer lahko uživate ob pogle­dih na alpske vrhove. Vsak najde nekaj zase, a hkrati skoraj nikoli ne sreča množic, ampak uživa v miru. Na koncu vsem skupaj želimo lepe poletne počitniške dni, naj vam dopust mine v najlep­šem veselju in v dobrem razpoloženju in da se boste nažili veliko lepega. Srečno pot vsem, ki se boste tako ali drugače podali na pot. Vsem, ki ostanete doma, pa ravno tako želim lepe tople poletne dni. (Prispevek in fotografije je pripravil Alojz Macuh) VABIMO VAS NA PRAZNOVANJE POLETNEGA ČASA, DAN DRŽAVNOSTI IN 45–LETNICE DRUŠTVA ”SIMON GREGORČIČ KÖPING” PRAZNOVANJE BO NA HUSTI DNE 23-06-2017 Z ZAČETKOM OB 15.00 Za vse bo poskrbljeno, zato dobrodošli med nas, da čujemo vaš glas. Če imate posebne želje glede hrane in pijače, nam sporočite, po navadi pa bomo pekli na žaru, zraven pa dodali vse, kar spada zraven. Računamo na vas, zato svojo udeležbo prijavite po telefonu 073-600 30 92 do 18-06-2017. Dobrodošli! * * * HJÄRTLIGT VÄLKOMNA TILL VART MIDSOMMARFIRANDE, FÖRENINGENS 45-ARS JUBILEUM OCH SLOVENSKA NATIONALDAGEN Välkomna till föreningens Midsommarfirande som kommer att äga rum den 23 juni 2017, kl. 15.00. Som vanligt kommer vi att ordna med mat och dryck, vänligen ring telefonnum­ret ovan och meddela senast den 18 juni om ni har nagra speciella önskemal och om ni kommer. Hjärtligt välkomna Lepo binkoštno praznovanje v Köpingu 2017 Tudi letos smo se slovenski romarji in švedski prijatelji iz vseh koncev Švedske zbrali za lep binkoštni praznik v majhnem mestecu Vadstena. Praznik, ki je bil še posebej posvečen vsem romarjem, še bolj pa rojakom iz društva Simon Gregorčič Köping. Ponosno smo se zopet udeležili svetega krsta naše nove članice IRIS ŽIVE in vsem bo ostal lep spomin na ta svečani dogodek, ki je bil 3. junija 2017 v Vadsteni. Iskrene čestitke Suzani in Boštjanu ter bratcu Theodorju, ki so poskrbeli za lepo doživetje na binkoštni praznik. Nepozabno deževno vreme, ki nam ni bilo ravno naklonjeno, je samo dokaz da smo vedno pripravljeni na takšna enkratna doživetja, in da ni pomembno, ali pada dež ali sije sonce, občutki so vseeno lepi in nepozabni. Dogajanje v Vadsteni je bilo res veselo, sproščeno in bo zapisano v trajen spomin, še posebej pa si bomo zapomnili novokrščenko Iris in vse prvoobhajance iz društva Planika. Ponosni smo, da smo romarji in si obenem želimo, da se še vrsto let vnaprej ohrani srečanje za binkoštne praznične dni. Kot predsednik društva in Zveze si vedno želim, da ostanemo zvesti romarji, trudimo se po svojih močeh in držimo se tradicionalnega srečanja, kraj Vadstena nas iz leta v leto znova vabi, da ga obiščemo ter se ustavimo tudi ob naši slovenski lipi, ki je vsako leto večja in tudi močnejša. S toplimi besedami bi se zelo rad zahvalil najprej članom društva »Simon Gregorčič« iz Kö­pinga in prav tako tudi vsem rojakom za lepo udeležbo na letošnjem Binkoštnem srečanja, hvala dušnim pastirjem, pevcem in skratka vsem, ki ste se potrudili za zelo lep Binkoštni praznik, za lepo vzdušje v cerkvi in tudi pozneje v dvorani. Najlepša hvala za lep spomin na koncu tudi Suzani, Boštjanu ter vnukoma Iris in Theodorju za nepozabne trenutke, ki smo jih preživeli skupaj za binkoštne praznične dni v letošnjem letu 2017. Även i ar samlades slovenska och sven­ska vänner fran hela Sverige pa var arliga pingstträff i Vadstena. Även i ar var denna träff speciell, inte minst för var förening. Vi fick nämligen vara delaktiga när var yngsta medlem, Iris Živa döptes. Stort grattis till Suzana och Boštjan och till sto­rebror Theodor som sag till att förgylla denna träff. Likasa stort grattis till alla barn fran föreningen Planika som var vid första kommunionen. Som ordförande i föreningen och i riks­förbundet hoppas jag att vi haller denna tradition levande i manga ar till. Stort tack till alla som deltagit pa alla sätt och vis i Vadstena i ar, vi ses där nästa ar igen! Alojz Macuh ORFEUM - LANDSKRONA SPD ORFEUM in projekt SLOVENSKA HIŠKA Landskrona, poletje 2017 Junij se izteka, kmalu bo prva polovica leta spet za nami. Pridni urednici Suzana in Danni potrpežljivo čakata na naše prispevke za GLASILO. Dragi rojaki, koliko nas je še ostalo, kajti vse bolj množično se namreč posamezniki poslavljajo od nas in puščajo globoke sledi s poti, po katerih smo hodili. Pogrešamo jih. Pogrešamo tudi tiste, ki zaradi bolezni ne morejo več biti z nami. V Landskroni imam v mislih predvsem gospo Štefanijo Lešnik Berg, ki jo je onesposobi­la Alzheimerjeva bolezen in je pristala v domu za dementne. Mislim tudi nase, ki me je onesposobila možganska kap in mi odvzela večino fizičnih sposobnosti. S Štefko sva prišli na Švedsko isti dan z istim vlakom in nazadnje z isto ladjo do Landskrone. To je bilo 10. oktobra davnega leta 1964. Pozneje sta se najini poti nekoliko razšli, čeprav obe ves čas ži­viva v Landskroni. Jaz sem se kmalu razšla z njenim svakom Martinom Prevolnik, Štefka pa se je kmalu poročila s simpatičnim Švedom, Ronijem Bergom. Srečevali sva se predvsem v okviru društva, sprva TRIGLAV in nato LIPA. Zadnjih 10 let pa ne tu ne tam, kvečjemu le še enkrat mesečno v cerkvi, pri slovenski maši. Na sliki je Štefka ob zaprtju Koordinacijskega odbora in ob izstopu slovenskih društev iz jugoslovanske zveze ter ob ustanovitvi SZ leta 1991, skupaj z drugimi udeleženci. Takrat so se kresala kopja, eni smo bili za izstop, drugi ne. Menim, da tudi ta dogodek spada k zgodovini Slovencev na Švedskem! Kot že rečeno, ljudje začasno ali za vedno odhajajo iz slovenskih okolij, kar pomeni, da šte­vilo Slovencev prve generacije na Švedskem postopno upada. Prihajajo pa mladi Slovenci, nove moči, ki v Sloveniji ne najdejo službe ali pa jih žene kaj drugega. Tudi nekoč je bilo tako, ko smo mi prihajali sem. Pa še druge poti obnavljanja števila Slovencev v tej deželi se dogajajo, rojevajo se mladi rodovi! Pri nas se je pomnožila družina, naše mame, Angele Budja (stare 101 leto) in očeta, Avgu­sta Budje, umrlega 8. marca 1987 na 40 potomcev, živečih na Švedskem. Na slikah spodaj, je najstarejša Slovenka na Švedskem, Angela Budja, ter nekaj njenih najmlajših potomcev v Landskroni. Pri nas še vedno prevladujejo družinske prireditve v obliki praznovanj osebnih, cerkvenih in državnih praznikov. Le Stockholmska veja društva, pod okriljem projekta SLOVENSKA HIŠKA pod vodstvom kulturne referentke našega društva Orfeum, Danni, in njene kole­gice Klare, ki je tudi članica našega društva, izvaja kulturne projekte, pretežno, glasbo in druge kulturne dejavnosti za stare in mlade. Dne 8.julija bo Danni pod imenom Slovenski zven skupaj s kvartetom Krt nastopila na vseslovenskem srečanju DOBRODOŠLI DOMA v Rakičanu. Sicer pa so letos 1.junija v Stockholmu izvedli čudovit koncert v sodelovanju s kvartetom Krt, ki je nato polepšal tudi binkoštno srečanje v Vadsteni, obenem pa v petek, 2. junija, slovensko pesem predstavil tudi v knjižnici Farsta v Stockholmu! Prisrčno se zahvaljujem v imenu društva Orfeum, ker gojite slovensko pesem, jezik in kulturo na severu Evrope! Ponosni smo na vas! (Slika je s koncerta projekta Slovenska hiška v Stockholmu, avtor Brane M.) Romanja v Vadsteni smo se udeležili v zelo majhnem številu (več o tem je moja sestra Gabrijela Karlin napisala pod pismi bralcev), a tisti, ki so bili tam, so se vrnili s toplimi vtisi. Dodajam nekaj fotografije, ki so mi jih posredovali Marjan Čuček in Brane Mohorič, preos­tale slike (ki niso iz Vadstene), pa so od Olge Budja in iz domačega arhiva. Praznovali smo 30-letnico moje vnukinje Therese. Vsem bralcem želim lepe dopustniške dne! Za Orfeum: Augustina Budja Bencek PLANIKA - MALMÖ Januar, februar in polovica marca so meseci, ko čakamo da se bo poslovila zima. Ta je vča­sih trdovratna in se ne vda kar tako, zato jo preganjamo s pustom, malo pomaga tudi dan žena. Obe proslavi sta bili letos združeni na en datum, tako je odločil Upravni odbor. Za to priložnost so pri hrvaškem društvu najeli tudi večjo dvorano, kar je bil zadetek v polno. Prišlo nas je toliko, da smo prostor dobro napolnili – bilo je zares prijetno. Na eni od foto­grafij vidite, da smo imeli tudi prave pustne krofe in flancate. Slika spodaj: Tukaj vidite del tistih, ki so prišli na slavje. Slika spodaj: To je skupina, ki je poskrbela, da nam ni nič manjkalo. Nastopil je tudi Pevski zbor Planika Malmö. Zgoraj: Brez glasbe res ne gre. Ta večer nas je zabavala skupina JAT. Tomo Vitanc, Anne - Marie Perko in Josef Sternad. Pred poletjem sta bila na vrsti še pot v Vadsteno, za katero je društvo uredilo prevoz dne 3. junija 2017 v zgodnjih jutranjih urah (in o čemer so bili člani obveščeni). Že tri dni kasne­je, v torek, 6. junija, pa smo imeli tudi veliki Planikini tradicionalni piknik na starem mestu: Bulltofta, Malmö (o tem bomo poročali v naslednji številki). Prihaja čas dopustov in poletno zatišje, ko se običajno zaprejo društveni prostori, kar pa se letos ne bo zgodilo. Planika bo tudi v tem času odprta vsak petek od 17. ure dalje. Dobrodošli! SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO OLOFSTRÖM 11. marca smo praznovali dan žena in imeli tudi občni zbor. Upravni odbor je dobil podalj­šano mandatno obdobje za nadaljnji dve leti. Na novo izvoljena je le Jana Bizovičar za taj­nico. Sprejeli smo delovne načrte in se zahvalili vsem članom za njihovo delo, še posebej skupinam, ki pripravljajo hrano in prireditve. Toplo smo se zahvalili našemu predsedniku Janezu in harmonikarju Viktorju. Zatem smo z rožami počastili naše žene in se razveselili ob poskočnih zvokih Viktorjeve harmonike. Ob tem smo tudi zaplesali in zapeli dolgo v noč. BALINARSKO SREČANJE 20. maja smo imeli balinarsko srečanje v Olofströmu. Prišlo je okrog 21 članov. Vreme smo imeli prekrasno, bilo je pravo poletje, zato je prišlo tudi nekaj gledalcev. Po treh urah igra­nja smo se odpravili v društvene prostore, kjer je nas pričakala dobra večerja. Pogovorili smo se, kdo bo šel za Binkošti v Vadsteno s kombijem. Tako nam je dan hitro minil v dobri družbi. POVABILO NA SREČANJE STAREJŠIH SLOVENCEV SLOVENSKA zveza in KD Slovenija iz Olofströma vas vabita v soboto, 26. augusta 2017 ob 14.00 uri na srečanje starejših Slovencev in piknik v Barnakälla vandrarhem, ki je med Bromöllo in Olofströmom. Na srečanju bo poskrbljeno za hrano in pijačo. Dobrodošli na piknik in srečanje na prelepem kraju na meji Skaneja in Blekinga. Dobrodošli! SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM Kulinarični potep po Sloveniji Slovensko društvo v Stockholmu je imelo 11. marca občni zbor. Viki Lindblad in Andreja Klavžar sta izstopili iz upravnega odbora, nova izvoljena člana društva sta Petja Stipanovič in Rok Ogrin. Poleg njiju so v upravnem odboru še Anica in Renata Štefanič, Tone Kisovec in Brane Kalčevič. Vloga predsednika je bila po odstopu predsednice Viki Lindblad dode­ljena Roku Ogrinu. Najbolj pereča tema občnega zbora je bila, kako privabiti nove, mlade člane. Po uradnem delu občnega zbora društva smo prisotne popeljali po slovenskih pokrajinah z okusi domačih salam, mesa s čebulo, prekmurske gibanice, pršuta, kranjskih klobas, oc­virkov, belokranjske pogače in file, ocvirkove potice in peciva. Tako bogato obložena miza zlahka premami vsakogar! Zahvala gre vsem zagnanim članom in članicam in upamo, da boste v navdih tudi preostalim članom pri naslednjem letnem srečanju! Da pa nismo samo sedeli in jedli, je poskrbel Aleš Jurca, ki je raztegnil meh in privabil na plesišče tako mlade kot stare. Harmoniki so pritegnili tudi glasovi pevskega zbora Triglav, ki se sestaja dvakrat mesečno in ohranja slovensko pesem živo tudi 1500 kilometrov od matične domovine. Levo: Aleš igra na harmoniko. Pustni torek je bil v Sloveniji 28. februarja, z nekajdnevno zamudo pa so prišle maškare tudi do Stockholma, ko sta naši najmlajši čla­nici ob pomoči malo starejših članov izdelali svoje maske. (Slika spodaj) Ob koncu sestanka so ob dnevu žena vse prisotne članice dobile v poklon tudi cvetje. Društvo še naprej organizira sproščena mesečna druženja Pivč'k Slovencev v Stockholmu v gostiščih po mestu, na kegljišču ali v mestnih parkih. Kdor pa bi se rad preznojil, je toplo vabljen na partijo badmintona, pobrskaj­te na spletnih straneh društva za datum naslednjega turnirja! Sredi maja nas je doletela žalostna vest o smrti dolgoletnega in vplivnega člana društva, Lojzeta Hribarja. Naše društvo izreka sožalje družini in svojcem. V novembru, na Martinovo, pripravljamo prireditev ob 45-letnici društva. Zabeležite si 11. november v koledar in pridite v Spango. Več podrobnosti bomo objavili v naslednji številki glasila in na spletni strani društva. V imenu upravnega odbora društva /Rok Ogrin SKM NA ŠVEDSKEM Papež je škofa Andersa Arboreliusa OCD imenoval za kardinala Švedska je dobila svojega prvega kardinala. Po tem, ko je papež s svojega okna v Apostol­ski palači zmolil Regina Coeli skupaj z verniki, ki so se v nedeljo ob dvanajsti uri zbrali na Trgu svetega Petra, je papež Frančišek razglasil, da bo 28. junija imel konzistorij, med kate­rim bo imenoval pet novih kardinalov. Eden od njih je škof Stockholmske katoliške škofije, Anders Arborelius OCD. Dan zatem, torej 29. junija, bo papež na praznik svetega Petra in Pavla daroval sveto mašo s petimi novimi kardinali, kardinalskim kolegijem in nadškofi metropoliti. Na spletni strani Stockholmske katoliške škofije so zapisali: Čestitamo škofu Andersu in mu zagotavljamo svoje molitve! Škof Anders o imenovanju za kardinala pravi naslednje: ”Seveda je razveseljivo, da je prav ta naš konec sveta dobil tolikšno pozornost od papeža, čeprav pri sebi čutim določeno mero strahu! Veseli smo tudi dejstva, da bosta Švedska in Skandinavija bolj prisotni na svetovnem katoliškem zemljevidu, obenem pa bo katoliška Cerkev opaznejša tudi na Švedskem. Po praznovanju spomina na začetek reformacije in papeževem obisku lani tukaj na Švedskem se veselimo tudi tega, da je papež opazil naše prizadevanje in delo za enotnost med nami, kristjani.« Novica je presenetila katoliški del Švedske in tudi samega škofa, ki je bil takrat, ko so ga obvestili o imenovanju, v pokrajini Skane, kjer birmoval. Papež Frančišek je imel med jubilejnim letom Božjega usmiljenja priložnost še posebej dobro spoznati škofa Andersa Arboreliusa, ko je poleg svojega apostolskega potovanja v Lund, kjer je sodeloval ob praznovanju Spomina na reformacijo, nekoliko pred tem v istem letu za svetnico razglasil Elisabeth Hesselblad. Poleg tega je papeževa izbira kardinala iz Skandinavije v skladu s tem, da izbira kardinale z duhovnih in zemljepisnih »obrobij« – moto, ki zaznamuje ves pontifikat papeža Frančiška. Škof Anders Arborelius OCD je star 67 let in bo del kardinalskega kolegija ter eden tistih kardinalov, ki lahko izbirajo papeža, ko poteka konklave, ali pa bo lahko sam izvoljen za papeža. Ostal bo škof v Stockholmski katoliški škofiji, kar je že od 29. decembra 1998. Škof Anders Arborelius je namreč tistega leta postal prvi rimsko-katoliški škof švedskega pore­kla od začetka reformacije na Švedskem. Njegovo škofovsko geslo je In Laudem Gloriae, kar pomeni »Bogu v čast in slavo«. Škof Anders Arborelius o tem, da je postal kardinal: »Naj mi zdaj pomaga Gospod«. Škof Anders Arborelius je komentiral izbiro papeža Frančiška, da ga je izbral za kardinala: »Sledil bom svojemu škofovskemu geslu »Bogu v čast in slavo« in upam, da bo še lažje širiti sporočilo, da obstaja Bog, ki bi rad vsem pokazal svojo ljubezen. Upam, da ga bom širil tudi zdaj, ko bom kardinal.« Vir: Radio Vatikan, švedska oddaja in Katoliška škofija Stockholm Novica o imenovanju škofa Andersa Arboreliusa je presenetila tudi slovenske rojake, ki z velikim veseljem pozdravljajo to papeževo odločitev, izbiro. Ponosni smo na »našega« ško­fa Andersa, ki z veliko ponižnostjo in skrbno ljubeznijo dobrega pastirja spremlja zaupane mu ovčice stockholmske škofije, saj je ob imenovanju za škofa dejal, da so narodne misije bogastvo krajevne Cerkve. Bog živi novoimenovanega kardinala Andersa Arboreliusa ter ga v moči Sv. Duha vodi, da bo v teh težkih časih razkristjanjenja, preseljevanja narodov, kot knez Kristusove Cerkve modro vodil krajevno Cerkev. Naj ga pri tem odgovornem poslanstvu podpira prošnja Sv. Brigite Švedske ter Sv. Elisabeth Hesselblad, kakor tudi Sv. Erika, zavetnika škofije in seve­da Sv. Andreja, apostola, katerega ime nosi tukajšnji novoimenovani kardinal Anders. Ad multos annos! Pripravil: Zvone Podvinski Za binkošti pri sveti Brigiti Švedski Rojaki s Švedske so se ob binkoštnem prazniku tradicionalno zbrali na romanju v Vadsteni, tokrat so praznovali 55-letnico delovanja tamkajšnje slovenske župnije, med sveto mašo so imeli tudi krst in prvo sveto obhajilo. Vadstena ob jezeru Vättern je rojake na soboto pred letošnjim binkoštnim praznikom poz­dravila v oblačni podobi, zato je gostoljubje sester svete Brigite še bolj prav prišlo. Več kot 130 romarjev - poleg Slovencev s Švedske so bili to tudi rojaki iz Švice, Nemčije in Slovenije - so obnovili tudi posvetitev slovenskega naroda Mariji. Romanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval delegat slovenskih duhovnikov v Evropi msgr. Janez Pucelj. Z njim sta somaševala slovenski župnik na Švedskem Zvone Podvinski in slovenski župnik v Švici David Taljat. »Bogoslužje je bilo lepo, slovesno,« nam je povedal Podvinski. Obogatili so ga člani kvarteta Krt iz Slovenije. Msgr. Janez Pucelj je rojake spod­bujal, naj se veselijo duhovnega naboja, ki ga je bilo čutiti in to pomeni, da jim je Bog blizu. Naglasil je še pomen vere: »Če bodo imeli vero, bodo našli tudi skupnost.« Maša je bila posebna zaradi krsta in prvega obhajila, h kateremu je pristopilo šest mladih iz Malmöja na jugu Švedske. Po maši so odšli v Kloster kyrka, samostansko cerkev, kjer so relikvije sv. Brigite Švedske in sv. Katarine, in tam zapeli litanije Matere božje, kvartet pa je dodal nekaj cerkvenih domovinskih pesmi, saj je bil postanek pri slovenski lipi zaradi slabšega vremena bolj kratek. Sledilo je druženje pri sestrah in nato v dvorani Petrus Magni še druženje s kulturnim programom. Nastopil je ans. Lun'ca iz Slovenije, kvartet Krt, harmonikar Sebastian Meglič ter Viktor in Leon Semprimožnik, člana ansambla Vikis. Misijski pastoralni svet je skupaj s pomočniki poskrbel, da grla niso bila žejna in usta ne lačna. Kolekto ter darove od tombole pa so namenili slovenskim misijonarjem. Vir: Radio Ognjišče, Matjaž Merljak Hvala Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Slovenski zvezi na Švedskem za denarno podporo ter MPS in vsem, ki ste pomagali, da je bilo praznovanje tako slovesno, lepo in prisrčno! Vaš hvaležni Zvone Podvinski Fotografije praznovanja iz Vadstene 2017 je prispeval Lars-Olof Nilsson. KULTURA - KULTUR KRALJICA NORDIJSKIH DEŽEL (Du Drottning över nordiskt land) Glasba: Leblanc (1750-1827) Besedilo: Avguština Budja Vokali: Sestre Budja Kraljica nordijskih dežel, Pozdravljena, Marija! Ta narod rad bi spet prejel tvoj blagoslov, Marija! Ko vdano sever Kristusa za Kralja je okronal, je Mater Sina božjega pregnal iz tega trona. krasile so v svetiščih vseh, podobe, o Marija! V cerkvah, domovih, po vaseh; spet se boš k nam vrnila! Obljube davne skrivna moč; prisluhni nam, Marija: v molitvi našli smo pomoč; kraljuješ spet, Marija! Radostno pesem zadoni, ti v častni spev Marija! Kot hudournik prekipi, srce vzkipi, Marija! S šumenjem morja in gozdov, čuj hvalnico, Marija! Kraljica, daj nam blagoslov, vsi tvoji smo, Marija! En fin dikt om ADHD Missförstadd, hanad och skör, du gar genom livet och stör. Koncentrationssvarigheter och damp, ger en inre ständig kamp. Intrycken flödar i aldrig sinande ström. Trots otaliga försök far du aldrig beröm. Din attityd kan verka kaxig och tuff. Men är din osäkerhets bedrägliga bluff. Inuti ett vilset barn med ömhetstörst. Söker bekräftelse när oredan är som störst. Se min kreativitet och glöd, istället för att banna mig i min nöd! När ska andra nagonsin första De säger: – Du kan bättre än sa om du bara lägger manken till och försöker sitta still. Att just detta är ditt problem, ger födelsen av detta poem. Fran gryende morgon till slumrande kväll, Du gör ditt yttersta för att vara snäll. Din levnadsram behöver vara stram, din oro lugnas av en värmande kram. Missförstadd, hanad och skör, Du gar genom livet och stör... Men kom ihag att du är du. Föfattare okänd, bidrag av ABB NEKAJ ZA OTROKE -NAGOT FÖR VARA MINSTA POJTE, POJTE, DROBNE PTICE. PREŽENITE VSE MEGLICE. DA BO SIJALO SONČECE NA MOJE DROBNO SRČECE. * * * MUREN, MUREN, PRIDI IZ LUKNJICE, BOVA JEDLA BELE ŠTRUKELJCE. PRIDI, DAL TI BOM ZLAT KOMAT. GREVA NA POLJE PŠENICO SEJAT. * * * S tema dvema ljudskima pesmicama želiva čudovito poletje tudi vsem najmlajšim! Created by Brgfx - Freepik.com RECEPTI - RECEPT Postrv na žaru Sestavine za 2 osebi: 2 postrvi (očiščeni, s kožo) 4-6 vejic timijana 3-4 vejice rožmarina 1 limona 6 strokov česna (olupljen) olivno olje (za premaz) morska sol črni poper Priprava: Za postrv na žaru postrvi operemo, najprej notranjo in nato še zunanjo stran, nato posu­šimo. Z ostrim nožem na straneh, v razmaku pribl. 2 cm, v meso zarežemo črte (riba bo hitreje pečena). Prepolovimo limono in narežemo na tanke rezine. Notranjost rib napolnimo z zelišči, rezinami limon in česnom. Ribi na obeh straneh pre­mažemo z oljem in začinimo s soljo ter poprom. Nato ribi vstavimo v posebno mrežo za pečenje rib na žaru ter položimo na vroč žar. Vsako stran pečemo približno 5 minut. K postrvi na žaru se odlično prilega paradižnikova solata z baziliko in hrustljava francoska štručka. Foto - vir: http://images.24ur.com/media/images/640x338/Jul2011/60707209.jpg?ba85 Carski praženec Sestavine: 200 g moke 4 jajca 2 dl mleka Sladkor maslo sol Priprava: Za carski praženec beljake in ščepec soli stepite v zelo trd sneg. Moko, mleko, rumenjake, ščepec soli ter žličko ali dve sladkorja zmešajte, da dobite gladko testo. V testo nežno vmešajte še sneg. V ponvi segrejte košček masla in prilijte testo, tako da bo ponev pokrita dober centimeter debelo). Spodnjo stran zapecite, previdno obrnite in popecite še na drugi strani. Praženec z leseno kuhalnico raztrgajte na koščke in jih še kratko popecite. Ponovite, da porabite vse sestavine. Carski praženec po želji potresite s sladkorjem v prahu. Nasvet: Carski praženec lahko postrežete pa ga tudi z marmelado, jabolčno čežano, javorjevim sirupom in orehi, vaniljevo kremo, sladoledom, raztopljeno čokolado ... Foto - vir http://2.bp.blogspot.com/-Z4nHSsOxbHw/UF8qiNmrGSI/AAAAAAAA­EwE/Y5_89t4WBZk/s1600/BeFunky_IMG_3023.jpg Klassisk gräddtarta Ingredienser för 10 bitar: Botten: 4 ägg 2 dl socker 1 1/2 dl vetemjöl 1/2 dl potatismjöl 1 1/2 tsk bakpulver Vaniljkräm: 1 vaniljstang 1 1/2 dl mjölk 1 1/2 dl vispgrädde 3 msk socker 2 äggulor 1 msk majsstärkelse Jordgubbsfyllning: 1 dl vispgrädde 1 dl jordgubbssylt Garnering: 3 dl vispgrädde 1 l jordgubbar Gör sa här: Sätt ugnen pa 175°C. Botten: Spänn fast ett bakplatspapper eller smörj och bröa en form med löstagbar kant, ca 24 cm i diameter (för 10 bitar). Vispa ägg och socker pösigt. Blanda vetemjöl, potatismjöl och bakpulver och sikta ner i äggsmeten och rör om. Häll smeten i formen. Grädda kakan i nedre delen av ugnen cirka 40 minuter, känn med en sticka att den är torr. Lat kakan kallna och dela den i tre delar. Vaniljkräm: Dela vaniljstangen pa längden, skrapa ut fröna. Lägg frön och vaniljstang i en tjockbottnad kastrull med övriga ingredienser. Sjud under vispning pa svag värme tills krämen har tjocknat. Lat svalna helt och lyft ur vaniljstangen. Jordgubbsfyllning: Vispa grädden och blanda med jordgubbsylten. Garnering: Vispa grädden och fyll en spritspase med stjärntyll. Skölj och ansa jordgubbar­na och dela dem i halvor. Lägga ihop tartan: Lägg en tartbotten pa ett serveringsfat. Bred pa hälften av jordgubbs­fyllningen och hälften av vaniljkrämen. Lägg pa nästa botten och bred pa resten av jordgubbsfyllningen och vaniljkrämen. Lägg pa den tredje bottnen med snittytan uppat. Spritsa pa grädden och dekorera med jordgubbar. Innehaller gluten, mjölkprotein och ägg. Gör laktosfri: byt mjölk och grädde mot laktosfria produkter. Bild: https://cdn.rdb.arla.com/Files/arla-se/2146847452/e7c68bfc-59c4-4d6b-a0d2-9ba6dd15b28f.jpg?w=1282&h=800&mode=crop&ak=c9454149&hm=ddf22026 SMEH JE POL ZDRAVJA - ETT GOTT SKRATT FÖRLÄNGER LIVET V Mariboru, na mestnem avtobusu (šestka), v največji gneči (ob 15. uri). Naenkrat vstopi visok moški, atletske postave, »nabildan«, z nogavi­co na glavi in s pištolo v eni roki in se začne dret na ves glas: »To je rop, da se ne bi slučajno gdo premakno!!!!!!!!!!« Potem pa se zasliši iz zadnjega dela avtobusa, šokiran moški glas: »Tristo hudičev, si me prestrašo, jaz pa sn mislo, da je ovi, ko kontrolira karte.« Znanka po dolgem času vidi Majdo in kar ne more verjeti svojim očem: - Kako dobro si videti! Za koliko kilogramov si shujšala? - Znebila sem se približno 80 odvečnih kilogramov. - Ja, kako ti je pa to uspelo? - Ločila sem se! Karel vpraša prijatelja: - Kaj pomeni, če vidiš blondinko, ki se valja po asfaltu? - Da se ga je napila. - Ne, da se ljubi z ležečim policajem... Blondinka Slavka na glas fantazira pred prijateljico. - Moj idealen moški bo moral sijati in žareti. Peti, pripovedovati šale in me tudi drugače zabavati. Ves čas bo z mano doma. Samo s takim se bom poročila. Mi lahko kaj svetuješ glede tega? - Poročiti se boš morala s televizorjem. Novinar vpraša pisatelja pravljic: - Še pišete pravljice? - Seveda. Mi lahko poveste najkrajšo pravljico, ki ste jo napisali? - Lahko. Fant je zaprosil dekle. Ona ga je zavrnila. Živel je srečno do konca svojih dni. Žena je obiskala moža v zaporu: - Dragi, otroci odraščajo in so že začeli spraševati. - Po meni? - Ne, po tem, kam si skril denar, ki si ga ukradel. Pijančka se pogovarjata v gostilni, pa reče eden: - Ali veš, kaj je to pravi pogum? - Kaj? - Če pijan prideš domov in te žena pričaka z metlo v roki. In namesto da bi se ji opravičeval, ji postaviš še grdo vprašanje. - Kaj pa jo vprašaš? - Ali pospravljaš ali se kam odpravljaš? ŠPORT - SPORT Brez enopartijske vizije v moštvenih športih ne gre Nosilci igre niso znali in zmogli prevzeti bremena, kapetan Muršak je preveč individualen, se ukvarja s svojo statistiko,« po izpadu hokejistov iz elitne skupine med drugim ugotavlja reporter Boštjan Janežič. Slovenski hokejisti so v drugi tretjini po štirih prejetih golih pokleknili pred Belorusijo. Slo­venija na svetovnih prvenstvih Belorusije še ni premagala, dvakrat jo je ustavila v olimpij­skih kvalifikacijah. Slovenija bo na igrah v Pjongčangu spet igrala kot edini B-ligaš. A-skupi­no bo končala v ponedeljek s tekmo proti Franciji. Na prvenstvu v Parizu ni bilo ne moštvene ne individualne forme. Najboljši je bil Robert Sabolič. Vratar Gašper Krošelj ni bil najbolje ogret. Nosilci igre niso znali in zmogli prevzeti bremena, med drugim Kovačević, Gregorc, Tičar, Urbas, David Rodman in preveč individu­alni kapetan Muršak. Za konec svetovnega prvenstva in slovo od elitne divizije se Slovenci merijo s Francozi. Tekma je prestižnega pomena, saj tudi gostitelji nimajo več možnosti za četrtfinale. Na koncu se lahko potolažimo s tem, kar imamo. Ponosni smo lahko nad našimi korenjaki, kajti že to, da so uspešno prebili do finalne igre v hokejskem športu na svetovnem prven­stvu, nam dokaže veliko volje in sposobnosti tudi v tej športni panogi, zato jim želimo, da pogumno nadaljevali. Članek pripravil: Alojz Macuh Besedilo (in fotografija) sta povzeta po spletnem spletnem viru http://www.rtvslo.si/sport/novice/brez-enopartijske-vizije-v-mostvenih-sportih-ne-gre/422254 OBVESTILA O PRIREDITVAH V SLOVENIJI Vabilo na XVII Vseslovensko srečanje PRIREDITEV DOBRODOŠLI DOMA 2017 Murska Sobota, Rakičan 7. – 9. julij 2017 Več informacij najdete na: http://www.dobrodoslidoma.si (objavljamo samo del vabila) PISMA BRALCEV - LÄSARNAS BREV V Vadsteni je bilo spet veliko ljudi, med drugim so me številni spraševali po mojih sestrah, po Olgi in Gustiki, tako da se očitno pogrešali sestre Budja. Veliko ljudi in številni znanci so tudi manjkali. Med romarji pa so bili Tone in Danica Košir ter Pavla Strgar, tako da smo ime­li družbo, tudi Milena Černec in Marjan Čuček sta bila iz Landskrone. Najlepše se zahvalju­jemo društvu Planika, ki nas je prijazno povabilo in sprejelo med svoje potnike. Hvala lepa. Treziki Sudar, ki je bila z menoj, je bilo v Vadsteni izredno všeč, prav tako meni. Všeč nama je bilo prav vse, od glasbe, petja, svete maše in drugega. Bili sva zares veseli. Trezika je primerjala shode Hrvatov s slovenskimi in so ji slovenski bolj všeč. Navdušeni sva tudi nad našim gospodom Zvonetom Podvinskim, ki vse tako čudovito organizira. Bog mu povrni! Koširjev Tone je v procesiji nosil bandero, ki je izredno lepo, križ je nosil Aleš Jurca. V pro­cesiji je spremljal petje na harmoniki g. Dominik Krt, tako da je bilo vse skupaj še bolj slo­vesno in še bolje odpeto. Čeprav nas je med procesijo pral dež, smo se lepo počutili. Letos smo najprej imeli pete litanije v veliki cerkvi sv. Brigite, kjer je na orgle igral g. Krt, preostali del kvarteta Krt pa je skupaj s tremi duhovniki pel litanije, ljudstvo pa je pelo odpeve k li­tanijam. Po litanijah nam je kvartet Krt orosil oči z dodatnimi slovenskimi skladbami. Nato smo se odpravili k slovenski lipi in zapeli Lipa zelenela je. Še enkrat, hvala vsem, ki so pripomogli k tako dobri organizaciji letošnjega binkoštnega srečanja v Vadsteni. Bilo nam je prijetno in lepo in upamo, da bo v prihodnje še več podob­nih srečanj. Lepo pozdravljam, Gabrijela Karlin, Landskrona PISMO BRALKE MARIJE KOLAR V ponedeljek, 6. marca, sem bila na pravem mestu ob pravem času. Obisk na zobozdrav­niški šoli nasproti bolnišnice Sahlgrenska se je končal v dvigalu, kjer sem nezavestna oble­žala na tleh. Zbudila sem se, ko je dekle iz recepcije stalo med vrati in spraševalo, kako se počutim. Hotela je poklicati reševalni avtomobil in sem rekla, da ni potrebe. Hotela sem vstati, a ni šlo, znova sem omedlela in bruhala. Takrat je poklicala rešilni avtomobil in v njem so mi naredili EKG in izmerili pritisk. Odgovor je bil, da je vse v redu. Odpeljali so me na urgentni oddelek in tam sem ponovno dvakrat padla v nezavesti, nato pa so me odpeljali na intenzivno nego na kardiološkem oddelku. Nisem smela iz postelje in sem bila priklopljena na več aparatur. Prebudila sem se in zagledala nekaj bolniškega osebja v mod­rih oblekah, ki so stali ob moji postelji. Ko sem globoko zadihala, me je zabolelo v prsih, in povedali so mi, da se mi je srce ustavilo in so me rešili z oživljanjem (HLR ali Hjärt- och lungräddning po švedsko). Zanje sem bila samo pacient, zame pa bil to nov dan življenja. Naslednji dan so mi operacijsko vstavili srčni spodbujevalnik (pacemaker) z dvema elektro­dama. Spodbujevalnik pošilja elektronske impulze do srca preko elektrod in pomaga srcu, da ohranja svoj ritem. Imam ga na levi strani pod ključnico. Elektrodi gresta preko žile v srce in običajno ena elektroda v desni prekat (v šve. kammare) in ena elektroda v desni srčni preddvor (förmak po švedsko). Srčni spodbujevalnik je švedski izum. Prva operacija je bila v Karolinski bolnici 1958 leta. Srčni spodbujevalnik drži od 7 do 10 let. Vsako leto operirajo v bolnišnici Sahlgrenska 700 bolnikov, ki dobijo pacemaker. Danes ima srčni spodbujevalnik okrog 107 000 ljudi. Glavno delo srčnega spodbujevalnika je, da stimulira srce, ko je utrip prepočasen, in da čuti srčno utripanje. Običajno se ne čuti, kadar pacemaker dela. So različni tipi srčnega spodbujevalnika in zdravnik odloči, kateri je za bolnika najbolj primeren (z eno, dvema in tremi elektrodami*). Po operaciji od enega tedna do treh ni priporočljivo dvigovati leve roke čez ramena in prav tako ne prenašati velike teže. Če se rana vname, je boleča, ali če imate vročino ali pordelo rano, je treba poklicati na oddelek za srčni spodbujevalnik. Meni se je rama vnela in dobila sem penicilin. Dan po operaciji pride sestra in programira, kakor je potrebno, da srčni spodbujevalnik dela. Kontrolni pregled je enkrat na leto. Srčni spodbujevalnik je občutljiv na magnetna polja (magnetne vzmetnice in zapestnice imajo močne magnete, ki lahko škodujejo in zato je bolje, če se temu izognemo). Srč­ni spodbujevalnik lahko na letališču sproži alarm, ker ga detektorji zaznajo, zato je bolje vnaprej povedati letališkemu osebju in pokazati kartico o pacemakerju. Tako je torej, dobila sem pomoč in gotovo še nisem vse uredila na tem svetu, zato sem srečna, da lahko še živim. To je pripomoglo, da sem si zastavila vprašanje, koliko je vredno moje življenje. Zdravja si ne moreš kupiti niti če si milijonar, vem pa samo to, da dajem sedaj v prvi vrsti prednost sebi, zatem pa vsemu drugemu. Hočem uživati, pomagati, biti dobra in prijazna in tudi povedati, kadar mi kaj ni po volji. *Dopis je rahlo skrajšan zaradi prostorske stiske v tokratnem glasilu, op. uredništva Slovensko GLASILO - Slovenska BLADET Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza / Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145, 731 23 Köping www.slovenskazvezanasvedskem.com Predsednik / Ordförande: Alojz Macuh; slovenska.riksforbundet@gmail.com NASLOVI - ADRESSER KLUB KULTURE SLOVENIJA Preds: Karli Zunko c/o Karli Zunko, Norra Torggatan 17, 640 30 Hälleforsnäs slovensko.drustvo@gmail.com IVAN CANKAR Preds. Ivan Zbasnik, 035- 21 12 94 Meteorvägen 17, 302 35 Halmstad il.zbasnik@bahnhof.se SD SIMON GREGORČIC Preds. Alojz Macuh, Scheelegatan 7, 731 32 Köping aa.macuh@gmail.com http://antonbreznik.wixsite.com/simon KD SLOVENIJA Preds. Janez Rampre, 073-344 95 27 Vall­movägen 10, 293 34 Olofström janez.rampre@oktv.se SLOVENSKI DOM Preds. Jože Zupančič, 031-98 19 37 Parkgatan 14, 411 38 Göteborg marianne.ratajc@byggnads.se SLOVENSKO VELEPOSLANIŠTVO Amaliegade 6, 2. Floor 1256 Köpenhamn, Danmark Tel: 0045 33 73 01 20, 0045 33 73 01 22 vkh@gov.si SKD FRANCE PREŠEREN Preds. Lado Lomšek, 031-46 26 87 c/o Lomšek Stora björn 33, 415 16 Göteborg ladolomsek2@gmail.com SD PLANIKA Preds. Rudolf Belec, 040-21 80 48 Mobilni telefon: 0709-535401 V:a Hindbyvägen 18, 214 58 Malmö kontakt@planika.se // www.planika.se SD STOCKHOLM Preds. Vika Lindblad, 08-89 74 96 C/O Kisovec Rosendalsslinga 3, 186 33 Vallentuna vikilindblad@gmail.com http://slovenskodrustvostockholm. weebly.com/ PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM Preds. Avguština. Budja C/O Bencek-Budja Hantverkarg. 50, 261 52 Landskrona budja@bredband.net SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA Parkgatan 14, 411 38 Göteborg Zvone Podvinski, 0708278757 zvone@kristuskonungen.se zvone@telia.com Tisk/tryck: Grafika Gracer d.o.o., Celje, Slovenija/Slovenien