js/sr GLASILO OK SZDL KOČEVJE novice Poštnina plačana pri pošti 61330 Kočevje AW <\>na psu«. Toda DO »AVTO-Kočevje« me ni zapustila, še naprej mi je pomagala in me bodrila,-tako da sem skupaj z DO prebredel pravi pekel, ki sem ga takrat doživljal. 1984. leta sem zvedel, da na Dunaju presajajo kadaverske ledvice. To bi za mene pomenilo novo rojstvo, novo življenje, toda nastal je problem, kje dobiti denar za pot, kako se z njimi pogovarjati, ko pa ne znam njihovega jezika. Tu je na pomoč spet priskočila DO, dobil sem denar za pot, dobil sem avto in šoferja. Tako sem z veliko pomočjo DO rešil tudi ta problem. No, v teh letih pa so tudi v Ljubljani pričeli s transplantacijo kadaverskih ledvic in 24. oktobra 1986 sem imel življenjsko srečo. V neki prometni nesreči je umrlo 25-letno dekle in njena ledvica je bila primerna za presaditev v moje telo. Operacija je uspela in sedaj je že dve leti in pol, odkar živim s »tujo« ledvico. Izkoriščam ta trenutek in se' sodelavcem za vse najlepše zahvaljujem. Prehrana pri zvišanem krvnem pritisku Prehrana je eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na zvišanje krvnega pritiska. Zato je pomembno, da že dovolj zgodaj pričnemo uživati hrano, ki bo preprečila nastanek različnih obolenj. To je varovalna prehrana, ki nam narekuje: 1. Jej samo toliko, da ohraniš normalno telesno težo! 2. Zmanjšaj porabo kuhinjske soli! 3. Uživaj malo maščob in manj živalskih beljakovin! 4. Izogibaj se sladkih napitkov! 5. Jej veliko svežega sadja in zelenjave! 6. Izogibaj se alkohola! Hipertoniku priporočamo 5 obrokov dnevno.- S tako razporeditvijo hrane bo zmanjšal občutek lakote. Jesti mora vedno ob določenih urah. Jc naj v miru in naj se med jedjo ne ukvarja z drugimi stvarmi (branje časopisa, poslušanje radia, gledanje televizije). Ker uživa majhne obroke, naj uporablja manjše krožnike. Po jedi je potrebno zavreči vse ostanke hrane, jedi in pijač pa naj ne pušča na lahko dosegljivih mestih. V prehrani hipertonika mora biti obilo sveže zelenjave in sadja, nekaj pustega mesa, in mleka, ter v omejenih količinah testenine, riž in krompir. Prednost dajemo beljakovinam rast- linskega izvora — žitarice in stročnice. Zelo priporočljiva je soja, ki je bogata z beljakovinami visoke biološke vrednosti. Od pijač je najboljši nesladkan čaj in mineralne vode, ki vsebujejo malo natrija. Zelo učinkovit padec pritiska dosežemo, če zmanjšamo uporabo kuhinjske soli. Sol povečuje krčenje žil in zadržuje vodo v telesu ter s tem dviga pritisk. Normalna prehrana vsebuje 10 do 15 g soli. Z zmanjšanjem te količine za polovico dosežemo znižanje tlaka za 10 mm Hg. Na splošno velja, da sme bolnik z zvišanim krvnim pritiskom zaužiti največ 3 do 4 grame soli dnevno — to je pol kavne žličke. Zavedati se moramo, da določena živila že sama po sebi vsebujejo sol: mleko, konzervirano meso, prekajeno meso in prekajene ribe, kislo zelje in repa, topljeni siri, jajčni beljak, mast, margarina, smetana, drobovina, soljeni arašidi, slaniki, kaviar, pršut, salame. Da postane malo soljena hrana bolj okusna, si hipertonik lahko pomaga z rastlinskimi začimbami in dišavami: bazilika, čebula, česen, drobnjak, hren, janež, limona, lovor, koromač, kumina, pehtran, peteršilj, por, rožmarin in drugo. Na mizi hipertonika naj ne bo solnice. Raziskave zadnjih let kažejo, da so med vzroki zvišanega krvnega pritiska tudi pomanj- Količina natrija in kalija v nekaterih živilih: Živilo natrij mg/100 g živila kalij mg/100 g živila riž, žito 2—3 79—430 ovseni kosmiči 2 340 testenine 12 174 goveje, telečje meso 50 360 zajčje meso 40 390 zelenjava 24—110 200—400 suho Sadje (fige) 3-30 900—1200 krompir 0,8 410 stročnice 0,9 95—1300 sadje 0,6—1,0 200—600 grozdje, paradižnik 2 254 pomarančni sok 0,5 190 mleko 51' 140 jajca 140 130 kakav 60 1500 Z narodno pesmijo po svetu ...........limit.m...........iiiiiiiiiiiiiii....im........um.................. Posnetek prikazuje pevke noneta ROG iz Željn ob praznovanju 80-letnice Frančiške Vodičar iz Koblarjev, ki jc najstarejša članica te skupine. Članice te pevske skupine ta mesec praznujejo 21. obletnico svojega plodnega delovanja. Pevke te skupine so imele minulo leto 31 nastopov v raznih krajih. Tudi za letošnje leto imajo obsežen načrt nastopov, v kolikor ne bo težav z denarjem. Foto: Jože Primc kanje kalija, magnezija in kalcija v našem organizmu. Zato pazimo, da uživamo živila, ki vsebujejo malo natrija in veliko kalija. Tudi debelost močno vpliva na zvišanje krvnega pritiska. Hipertoniki se morajo nujno držati načela, da je treba z jedjo prenehati, ko jim najbolj prija, oziroma da Človek toliko bolj živi od tistega, česar ne poje. Z zmanjšanjem telesne teže za 5 kg se zniža pritisk za preko 10 mm Hg. Še nasvet za strastne pivce prave kave in čaja. Kofein v kavi in tein v pravem čaju sta poživili, ki spodbujata srč-nožilni sistem in s tem povečata utrip srca in zvišata pritisk. Zato naj tudi tu velja omejitev: 1 skodelica ne premočne kave (čaja) po kosilu. Verjetno bi bila bolj škodljiva nemir in napetost, ki bj se sprožila zaradi odrekanja požirku prave kave. Marica Žagar v Člani gasilskih društev ocenjujejo svoje delo Te dni potekajo letne konference gasilskih društev. Na njih podajajo člani obračun dela za minulo leto. V Mozlju so v oceni svojega dela ugotovili, da so uspešno reševali številna vprašanja svojega področja dela. Prizadevni so bili na področju preventivne dejavnosti. Pohvalno šo se izrazili o izvršnem svetu občine Kočevje, ki jim jc končno izročil na razpolago stavbo, v kateri imajo oro-dišče. Sklenili so, da bodo pričeli z obnovo te stavbe. Sestali so se gasilci iz Šalke vasi. Ti so se dogovorili o dokončni dograditvi gasilskega doma in letošnji proslavi. Letne konference šo imeli gasilci v Osilnici, Travi in Podpreski. Na Travi je bilo mnogo govora o bodočem vzdrževanju stavbe gasilskega doma. Te dni bodo še letne konference ostalih gasilskih društev. O teh bodo poročali v prihodnji številki. —vd Pred občnim zborom Turističnega društva Kočevja v četrtek, 23. marca 1989 ob 17. uri v restavraciji hotela Pugled Kočevje TD Kočevje pripravlja občni zbor društva, na katerem bi sprejeli program dela in izvolili novo vodstvo. Na tem občnem zboru naj bi se temeljito pogovorili predvsem o programu revitalizacije Kočevske in o mestu v tem programu, ki naj bi ga imelo tudi Turistično društvo Kočevje, posebno še v posameznih krajevnih skupnostih, ki društva nimajo in so vezane na pobude in pomoč iz Kočevja, program revitalizacije pa izpostavlja predvsem tudi kmečki turizem. Turist biro je dajal informacije turistom ob obiskih in sprotno odgovarjal na pisma, posredoval programe, kaj si turisti lahko ogledajo v naših krajih, zagotavljal vodnika in posredoval gostinske storitve. Vsi, ki so si zagotovili posredovanje turist-biroja TD, so bili zadovoljni. Razmahnila seje prodaja turističnih spominkov, žal pa je premalo izdelovalcev in ponudnikov, pa tudi izrecno domačega etnografskega spominka še nimamo. TD je spodbujalo krajane za sodelovanje na prireditvah v drugih krajih Slovenije, ker se je zavedalo, da je to dobra turistična propaganda za naše kraje. Tesno je sodelovalo z Delavsko godbo Kočevje in nonetom Rog Željne. Sodelovale so pri sprejemih izseljencev in drugih skupin, kar so gostje izredno cenili. Tako je šel dober glas o našem kraju po vsej Jugoslaviji in tudi po svetu. V tem pogledu je TD Kočevje sodelovalo tudi s podružnico Slovenske izseljenske matice v Kočevju in v Ljubljani. Sodelovalo je pri izdaji prospekta Dolenjske. Prospekt Kočevja in okolice je pošel in ga zelo pogreša, vendar novše ni izdan, ker ni finanserja. Turist biro ima na voljo več knjižic npr. Fridrihštajn, Grad Kostel, Spomeniki NOB na Kočevskem, Kočevje v NOB, Po poteh delegatov, Zbor odposlancev oz. graditev ljudske oblasti na Slovenskem in Žagarjevo knjigo Kostel. V sodelovanju z DZS knjigarno v Kočevju pa posreduje tudi druge knjige o krajih in posebnostih Slovenije. Nekdanje dobro sodelovanje z lovci, ribiči, jamarji in planinci je zamrlo, in ga bo potrebno ponovno oživiti. Prav zaradi tega naj bi se društvo s članstvom in vodstvom pomladilo, vključilo naj bi se več mladih ljudi, ki bi bili sposobni izpolniti tisti del programa revitalizacije Kočevske, ki se tudi nanaša na dejavnost turističnega društva. O vsem tem pa mora biti več rečeno na letnem občnem zboru društva, na katerega vas vljudno vabimo. Posebnih vabil ne bo. Stane Jajtič Boj proti sladkorni bolezni je vedno bolj aktualen iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinii Društvo za boj proti sladkorni bolezni v Kočevju je že opravilo svojo 11. letno programsko volilno skupščino ob številni udeležbi svojih članov. V preteklem letu je bilo delavno ter seje trudilo, da se bolnikom pomaga, še zlasti pa, da zaradi težav in pomanjkanja finančnih sredstev ne osiromašimo zdravstveno pomoč ali to preložimo na bolnike same. Društvo jc bilo informirano o možnostih uvedbe plačil za ambulantne preglede, plačevanja dragih zdravil in celo ukinitve področne ambulante dispanzerja iz Ljubljane v Kočevju. Na to je pravočasno reagiralo in moramo reči, da je zaradi razumevanja končna odločitev odložena do konca junija tega leta. Seznam novih bolnikov se tedensko dopolnjuje in je sedaj že okoli 1.200 bolnikov za občini Kočevje in Ribnica. Ribnica ima svoje društvo, dispanzer pa je skupni. Ribničani sedaj lahko oddajo kri in urin na pregled v Ribnici, popoldan pa pridejo v ambulanto k zdravniku specialistu. Boljša kot zdravljenje je preventiva, ki temelji na zdravem življenju, zmernosti pri hrani in rekreativni dejavnosti, pa tudi na delu, kar se še posebno spodbuja. m žmsmj maiw@8irs BLED — nov učni predmet v SŠTUD i Humi iiiiiiiiiuiii mn im n milni mi m iiiiiiniiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiii n um n m n n umiti iiiiiiMiNiiiiiiiii n mn ilium muni m im mm hlinili min iiiiiiii mi Albert Schweitzer: »Človek je premagal naravo prej, kot se je naučil obvladovati sebe.« En sam stavek je dovolj, da razloži naše bivanje na zemlji. Človek je zelo sebično bitje, ki je v stremljenju po izboljšanju svojega življenja ogrozil življ. rastlin in živali. Toda premagal je tudi sebe. Vsa njegova iznajdljivost se je sprevrgla v sovražnika, ki sedaj ogroža tudi njega. Počasi bi morali stopiti z »oblakov svojega napredka« in se ozreti okoli sebe. Popravimo, kar smo uničili in ohranimo, kar je še ostalo! Opazujmo življ. okoli sebe in se ga naučimo ljubiti in spoštovati. S tem bomo razvili sebe kot osebnost in čutno bitje in se približali svojemu bistvu ter s tem bolje razumeli sebe in svoj obstoj. R'avno zaradi vseh teh resnic smo verjetno dobili v naravoslovni program učni predmet BLED — biološko laboratorijsko in eksperimentalno delo. Slišati je tako uradno! Da ne bi bilo vse preveč suhoparno in bi se tisti, ki tole bere, ne premislil pred koncem, si podrobneje oglejmo kaj se pravzaprav dogaja v učilnici biologije. Najprej ti v oči pade zelena goščava rastlin. Od velikih, mogočnih kaktusov do malih, debelušnih, preko najrazličnejših nijans zelene do škrlatno rdeče... Izurjeno oko bi po dobrem opazovanju v tem »raju« zlahka opazilo kakšnega ubežnika — paličnjaka. Največji nagajivci so indijski paličnjaki. Mimogrede kakšen zleze nepovabljen na uboge rože in je ih je — dokler ga seveda ne odkrijemo. (Uboge rože!) Da vam malce podrobno opišem tegale našega nagajivca. Je zelene barve, na dolgih nogah. Večkrat se pretvarja, daje veja oz. vejica. Da pa ne bi užalili njegovega dostojanstva, se seveda tudi mi pretvarjamo da ne vemo. Poleg teh »zelencev« imamo še avstralske paličnjake. Ti so veliko večji in rjavi; imajo pa tudi svoj način pretvarjanja, saj se zibljejo na svojih velikih nogah, da so videti prav smešni. Tudi veliko bolj izbirčni so, saj jedo le robide, maline ali vrtnice. Domišljavci ti! Obe vrsti se razmnožujeta z jajčeci. Na prvi pogled seveda niso najbolj privlačni, zagotavljamo pa vam, da so izredno simpatični! Poleg paličnjakov imamo tudi tropski okvarij z ribicami — GUPI. To so prisrčne, molčeče ribice, ki plavajo sem ter tja. Najbolj ošabni so moški osebki, ki se, za razliko od samic, šopirijo z pisanimi repki. Seveda nimamo z njimi večjih problemov, saj nam (do sedaj) še nobena ni pobegnila med rože. Malo naprej od akvarija imajo svoje kraljestvo vodne bolhe. Zaradi načina, kako »skačejo« po vodi, so ti drobni rakci dobili tako ime. Reveže si včasih privoščijo za obed rjavi trdoživi, če jih ujamejo seveda, kar pa je zelo redko, saj se-radi pustijo razvajati. Namreč neprestano so pritrjeni na steno akvarija in čakajo, da jim nastaviš plen tik pred lovke. Pa še takrat se kakšen trmi in noče jesti. Seveda pa bi bilo zelo zamudno, če bi za več kot dvajset trdoživov nalovili živahne bolhe, zato jih hranimo z drobnimi, belimi črvički — enhitrejami. Te drobne male stvarce imamo v zemlji na temnem. So zelo hvaležna bitja, saj ne potrebujejo večje pozornosti. Hranimo jih s kruhom, namočenim v mleko..-. Nič kaj prijetne za oko pa niso ličinke mokarjev — hroščev. Razen tega, da lahko služijo kot učni pripomoček za opazovanje popolne preobrazbe žuželk, nimajo kakšnega večjega pomena, pa še (na žalost) simpatični niso. (Upam, da mi ne bo kdo zameril te pripombe!) Da pa učencem tudi pozimi ni dolgčas, gojimo tudi amebe, evglene in paramecije. Ti mali organizmi so najbolj pripravni za mikrpskopiranje (če pomislim seveda, da bi se spravili nad paličnjaka...) Tudi te živalice je treba hraniti, tako ali drugače. So pa veliko manj zahtevne kot ostale. Samo pomislite, da je potrebno za gojitev vinskih mušic (krilatih ali nekrilatih) kuhati polento! Poleg tega pride tudi največkrat do napak in vam začne polenta plesniti in — zopet od začetka. Lahko bi vam pravili še veliko lepih in zanimivih stvari. Vendar pa največ izveš, če se sam ukvarjaš s tem. S tem, ko hranimo vse te živalice — največkrat med odmori, pa tudi nimamo časa, da bi lomili kljuke, razbijali stekla in se obmetavali z kredami... Torej —, izberite si svoojega ljubljenčka, če ga še nimate! Ne bo vam žal.... Maruška Šulentič ii> Magda Drobnič, 4.a Za malčke in učence nižjih razredov osnovne šole so učenci 2.a DJD pod mentorstvom prof. Furlanove pripravili igrico, kije tako prikupna, daje po njej še vedno povpraševanje Zbudi se, Kočevec! .........Illlllllll.Illllllllllllllllllllllllllll.I.Hilli.Hilli.lili.Illllllll.HIIIIHllIllllllll.Hlllllllllllllllllllltl Na našo Rinžo, ki teče skozi mesto, upravičeno ne moremo biti ponosni. Kakor da je zaradi lenega in počasnega toka niti ne opazimo, ali pa nočemo opaziti, kaj se dogaja z njo. Ona pa le otožno sprejema udarce, ki jih zadajamo mi. Nekoč je bila ta reka čista in polna življenja. Trden dokaz nam dajejo podatki, da so se Kočevci v njej tudi kopah. Veliko veselje ob velikem ulovu so imeli tudi ribiči. Sprehajalci in obiskovalci mesta so lahko uživali ob lepem pogledu na reko, polno življenja. Potem pa se je začelo vse spreminjati. V reki je bilo čedalje več odpadkov, kdor seje kopal v njej, je tvegal, da stopi na kakšno zarjavelo kolo ali konservo. Dno reke seje začelo zaraščati z algkmi, ribe pa kakor da bi izhlapevale. Poleti se je dvigal neznosen smrad zaradi kanalizacije, kije speljana v reko. Tudi do danes se ni nič spremenilo na bolje, kvečjemu na slabše. Kanalizaciji in smetem so se pridružile še industrijske odplake. Ribe pa ... Ostalo jih je zelo malo, pa še te živijo od danes do jutri in jim je vsak dan podarjen. Z izbuljenimi očmi rotijo ljudi, ki se jim mudi po mestu, a se nihče ne zmeni zanje. »Zakaj tako? Bo kdaj drugače?« se sprašujem. Kaj lahko jaz naredim za našo reko? Posameznik res ne more storiti dosti, vendar se tudi Kočevci počasi prebujamo in odpiramo zaspane oči za prošnje Rinže. »Kaj moramo storiti?« Najprej bi morali urediti kanalizacijo. Organizirati bi morali čistilne akcije. Vendar to ne bi bilo dovolj. Važen je odnos posameznika do reke. Vsak bi sc moral zavedati, da Rinža ni smetnjak. Spodbudna je akcija za varstvo Rinže. »Zbudi se zaspani Kočevec in ne glej samo nase! Odpri oči in glej v prihodnost! Ali res želimo umazano brozgo, ki bi tekla skozi mesto? Ali želimo mrtvo reko?« Helena Vidic, 8.d. OŠ Zbora odposlancev Kočevje Avstralski paličnjak. I.ahko si ga ogledate v učilnici za biologijo — SŠTUD Kočevje Obisk v domu ostarelih občanov iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Sobota je. Nepomembna kot vsaka. Dopoldne čiščenje, kuhanje ... Vse v eni sapi. Popoldne pa... Saj res! Pozabila sem na obljubo. Vest se mi je oglasila. Že pred mesecem dni sem obiskala ženico, meni zelo drago še iz otroških let. Tja sem šla darovat kri, pa sem se oglasila še pri njej. Povprašala sem za njeno sobo, a sem jo našla v skupnem dnevnem prostoru prvega nadstropja. Tu sem bila že prej, ko sem s sodelavkama obiskala bolnico, ki je včasih delala v naši delovni organizaciji. Vsakič, ko sem zapuščala ta prostor, mi je ostra bol trgala notranjost. V tem prostoru so ždeli ljudje! Mlada življenja na vozičkih, prizadeta od bolezni. Starčki na stblih so sedeli s praznim pogledom in kdo ve kaj so razmišljali. Nekateri so s težkimi koraki podrsavali gor in dol... Vsa ta življenja prepuščena milosti tuje oskrbe, prepuščeni zidovom te stavbe, željni prijaznih besed, milo-vanja... Vsa ta življenja tako prazna in tiha so se mi zasmilila v dno srca. Le trpke poteze in žalostne oči so pričale o njihovem trpljenju in žalosti. Ubogi ljudje! Nekoč mladi, zdravi, vedri. Danes le še ruševine življenja. Tako nebogljeni so, tako osamljeni! Razmišljaja sem, ali dobijo ti ljudje dovolj prijaznosti, nežnosti, bodrilnosti od osebja, ki jim je na razpolago. Ali pa so ta življenja le še številke? Zakaj njihovo bivanje tam je monotono, tempirano na hišni red. Vmes pa dolge samotne ure. Tokrat je bila z menoj moja prijateljica in moja hči, ker je želela z menoj. Ženico smo našli na hodniku. Stopala je sama počasi, utrujeno. Kako se je posušila! Po-' stala je še drobnejša kot je bila. Kako seje ubožica skrušila! Ko nas-je zagledala in nas prepoznala, so še ji orosile oči, pa tudi nam. Odšle smo v dnevni prostor in sedle za mizo. Nanjo sem položila jabolčni zavitek, ker si ga je mamka tako želela. In šele po mesecu dni sem ji ustregla! Postalo meje sramin rdečica mi je butnila v obraz. »Štrudelj sem vam prinesla. Boste jedli sedaj ali kasneje?« sem jo vprašala. »Bom po večerji pojedla« in me hvaležno pogledala. »In hvala! Kako je doma? Ste zdravi?« nas je vprašala. Razvil seje klepet. »Kako je tukaj? Ste zadovoljni s hrano?« je vprašala prijateljica. »Nič ni dobro. Hrana je slaba. In sploh... Veš, včasih pomislinj, da bi se kar obesila.«In spet so se ji orosile oči. rasHHlffli ix®T8@Bi£. Ustvarjalci in njihova dela HiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii JULIJANA ARKO novo leto kot najlepšo, ki so jo prejeli. Julijana je bila zelo presenečena, saj ni niti najmanj pričakovala, da bo kdaj slišati o njej na radiu. Sodelovala je tudi v Studiu D iz Novega mesta s svojimi odgovori v verzih v rubriki Modra kronika. Dvakrat je bila nagrajena, prvič, ko je odgovorila na vprašanje, kje bolj smrdi kot v jdSm Til f - Novem mestu, ter drugič, ko je dala odgovor na to, kako bi se Pred štirimi leti, ko je bila Juli- počutila, če bi bila pri njej hišna jana na neki obletnici, je imela preiskava njena teta govor v verzih. V zadnjih verzih drugega od- Prisluhnila je in si rekla, da govora je v šali napisala pova bo tudi sama poskusila s piša- bilo, dajo ljudje lahko obiščejo njem v rimi. Čez nekaj časa ji je teta pisala pismq, tudi v verzih in takrat se pri njej na domu, kjer jim bo lepo postregla. Napovedovalec Modre kro- je Julijana dokončno odločila, nike ji je na to odgovoril, daje da bo pisala pesmi, teti pa je povabilo pripravljen sprejeti in odgovorila s pismom, ki je bilo ker je bil takrat za nagrado tako kot njeno v verzih. brezplačen oglas v Studiu D, je Od takrat dalje sta si pisali le Julijana prek tega oglasa res-še v rimah in njena pot v pisanju nično izpeljala svoje povabilo in se je začela. kmalu je dobla obisk iz novo- Nekega dne je na Valu 202 meške radijske postaje, poslušala Zdravljico. Razjezila Vendar pa ni sodelovala le tu. se je na izvajalce ter pisala na S svojimi odgovori se je prik-uredništvo drugega programa 1 ljučila tudi zagrebški radijski radia Ljubljana. S petindvajse- oddaji, ki obravnava aktualna timi kiticami je pohvalila napo- vprašanja. Tudi tuje bila pohva-vedovalce in se s to pesmijo tudi Ijena. zavzela za Prešerna. Sicer pa, kot pravi Julijana, 2. januaja 1988 pa je na radiu piše zato, ker ji je to nakakšna zaslišala svojo stvaritev. Pre- nova pot do pesmi, potem ko je brali so pet prvih in pet zadnjih zbolela in ne more več peti. kitic ter pohvalili čestitko za n . v Romana Novak Zrcalo na steni Kdo mi je zamenjaI zrcalo, ki nekdaj lepše je kazalo, čigav je neki la obraz, kaj res je moj, kaj sem to jaz? Mar je to optična prevara, morda pa kriva je okvara, obraz ni mlad, je to mogoče, tega srce dojeti noče! Kaj se dogaja mi nocoj, so usta moja, nos je moj, oči so plave, saj se ve, srebrni skoro vsi lasje! Le kaj mi stori! je ta čas, mi zaokrožil vitki stas, očem odvzel je vso ostrino in vso mladostno mi milino! Postarale so se rokč, utrujeno je že srci, na lice solza se utrne, mladost nikdar se ne povrne. A kje mi pesem je ostala, mar je v grlu obtičala, nikdar se z njo še nisem sprla, čemu je !e odšla — umrla? Mogočni Bog ni prav imel, da mi je pesmico odvzel, zame ostala bo kraljica, edinstvena tovarišica! Kaj je zares že vse odšlo, kakor meglica za vodo, zrcalo pa kar tam visi, opravlja delo ter molči! Zakaj nocoj mi ta norost, iz rok uhaja vsem mladost, a človek vsak prav vse bi dal, da bi do smrti mlad ostal! A najbolj krut je za vse nas, ta hitri, neusmiljen čas in vse kar pride — tudi mine, ostajajo le — bolečine! »Ne smete tako obupati, ne smete pomisliti na to, da bi si sami sodili! Saj imate sinove in vnuke. Kaj ni to lep trenutek, ko vas obiščejo in zaradi katerega je vredno živeti?« je rekla prijateljica. Skrivaj sem se ozrla po ,hčerki. Opazila sem, da opazuje te ljudi in na čelu so seji zarisale globoke gube. Videla sem, dajo je vse to na moč potrlo. Želela je z menoj, in tudi sama nisem imela nič proti, če spozna tudi temno stran življenja. Ženica je odsotno prikimala in dejala: »Da, samo tako malo je takšnih trenutkov.« S težavo je govorila in morala sem se pošteno truditi, da sem jo razumela. Pa Vendar sem jo dobro razumela. Razumela sem-njeno stisko, njeno bedno življenje in njene besede »Sem se pride le še umret.« Mar je res tako? Mar se res tem ljudem ne more nuditi več, kot le spoznanje, da se sem pride le umret? Mar je tako malo topline, čustev in bodrilnih besed za temi zidovi? Vsi ti siromaki so iztrgani iz svojega domačega okolja, od svojih navad in oropani lastnega življenja. Ali se tem ljudem nudi dovolj humanosti, da ne bi bilo preveč boleče? Ko smo odhajale domov, so mi vsa ta vprašanja rojila po glavi. Kako lepo je življenje zunaj teh zidov! Pa naj je še tako težko, zakomplicirano, vendar je lepo življenje zunaj teh zidov! Živka Komac Občinska konferenca Kočevje Krajevne konference SZDL občine Kočevje V skladu s 17. členom pravil občinske organizacije SZDL Kočevje in 6. členom Pravilnika o podeljevanju Priznanj OF slovenskega naroda, objavlja Občinska konferenca SZDL Kočevje Razpis za podelitev srebrnih in bronastih Priznanj OF slovenskega naroda, ki jih podeljuje občinska oziroma krajevna konferenca SZDL Občinska konferenca SZDL bo v letu 1989 podelila do 5 srebrnih Priznanj OF slovenskega naroda, krajevne konference SZDL pa do 40 bronastih Priznanj OF. Ta bodo podeljena ' takole: KK SZDL Kočevje-mesto I. KK SZDL Kočevje-mesto II. KK SZDL Kočevje-mesto III. KK SZDL Rudnik-Šalka vas KK SZDL »I. Omerza« Livold KK SZDL »Kostel« KK SZDL Poljanska dolina-Predgrad KK SZDL Struge KK SZDL Osilnica KK SZDL Draga KK SZDL Kočevska Reka KK SZDL Stara cerkev do 3 do 3 do 3 do 4 do 4 do 4 do 3 do 3 do 3 do 3 do 3 do 4 Priznanje OF je družbeno priznanje, ki se podeljuje na podlagi naslednjih meril: Srebrno oz. bronasto Priznanje OF se podeljuje posameznikom in organizacijam na območju občine Kočevje oz. krajevnih skupnosti za dosežke trajnejše vrednosti v družbenopolitični dejavnosti, pri razvijanju samoupravnih odnosov in uveljavljanju revolucionarnih tradicij OF. Občinska žirija oz. komisije bodo upoštevale predvsem delovne ljudi in občane ter njihove organizacije, ki so se posebno izkazali in so še dejavni pri uresničevanju SZDL v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, organizacijah združenega dela, še posebej pa pri socialistični vzgoji mladine. Pri tem bodo upoštevani tudi mlajši družbenopolitični delavci. Izbrani naj bi bili predvsem tisti, ki za svoje dolgoletno politično delo še niso dobili pomembnih priznanj, odlikovanj in nagrad. Pri dodeljevanju priznanj OF bo upoštevana frontna vloga SZDL in vse njene sestavine. Priznanja bodo podeljena v aprilu ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte dz. bronasta priznanja izjemoma tudi ob drugih spominskih dnevih in svečanostih v krajevnih skupnostih. Kandidate za podelitev srebrnih in bronastih priznanj OF lahko predlagajo: družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, družbene organizacije in društva ter izvršilni organi družbenopolitičnih organizacij na nivoju občine. Predlog mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu z merili o podeljevanju Priznanj OF. Predlog se poda na obrazcu, ki ga vsak predlagatelj dobi na sedežu OK SZDL. K podanemu predlogu za srebrno priznanje, razen v primeru, ko predlog oblikujejo občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij, mora podati mnenje krajevna konferenca SZDL v krajevni skupnosti, kjer predlagani kandidat živi. To pomeni, da je potrebno predloge za srebrna Priznanja OF napisati v dveh izvodih in en izvod poslati na Občinsko konferenco SZDL Kočevje, en izvod pa na krajevno konferenco SZDL v krajevni skupnosti, kjer predlagani kandidat živi. V primeru, da predlog ne bo sprejet oz. da predlagam kandidat priznanja ne bo dobil, bodo predlagatelji obveščeni o vzrokih, ki so preprečevali podelitev priznanja. Žirija za podelitev Priznanj OF pri OK SZDL in komisije za podelitev priznanj v krajevnih skupnostih bodo upoštevale vse predloge, ki bodo prispeli do postavljenega roka. Predlogi morajo biti posredovani najpozneje do 15.4. 1989, in sicer na naslov: — za srebrna priznanja OF na Občinsko konferenco SZDL Kočevje, Ljubljanska cesta 7, in na krajevno konferenco SZDL v krajevni skupnosti, kjer predlagani kandidat živi, — za bronasta priznanja OF na krajevno konferenco SZDL v krajevni skupnosti, kjer predlagani kandidat živi. OK SZDL Obvestilo Delavska godba Kočevje organizira v svojih prostorih plesni tečaj za odrasle s pričetkom v petek, 24. marca 1989 ob 20.30 uri. Vljudno vabljeni! Priznanja telesnokultumim delavcem in športnikom .............minium.. SPOIEU1 IM SMS Brigita Klun in Dušan Križman najboljša športnika v letu 1988 Telesnokulturna skupnost Kočevje je v petek, 3. marca, podelila najuspešnejšim telesnokultumim delavcem in športnikom v letu 1988 republiška priznanja — Bloudkove značke. Bronasto značko so prejeli: Ive Stanič, Stane Adamič in Marjan Kužnik; srebrno: Jože Legan in Božo Arko; zlato značko pa je prejel Tone Adamič. Bronasto plaketo je prejelo 13 športnih delavcev in športnikov, srebrno 2, zlato pa odbojkarski klub LIK Kočevje. Podeljene so bile tudi značke ZTKO Kočevje, in sicer: bronaste je prejelo 12 športnikov, srebrne 13 in zlate 17. Na osnovi tekmovalnih uspehov in uspešnim trenerskim delom, sta bila za športnika leta proglašena Brigita Klun in Dušan Križman. Srečanje športnikov je bilo prijateljsko in prisrčno. Razvejanosti telesne kulture v Kočevju in še posebej nekaterih spoštljivih uspehov posameznih športnikov je nedvomno rezultat zagnanega dela športnih mentorjev, ki jih v Kočevju ni malo. V. D. in I. S. Najboljši športnik Kočevja Dušan Križman Foto: Milan Glavonjič Neposredno glasovanje za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll llllllllllllllllllllll KOČEVSKI MOZAIK v sredo 22. marca 1989 med 13. in 15. ure telefon: 851-061 Šahovske novice iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii — Za priljubljeni šahovski dvoboj med politiki in direktorji, ki bo v petek, 31. marca, ob 18. uri v hotelu Pugled, vlada tudi letos precejšnje zanimanje. Kapetansko vlogo politikov je prevzel predsednik občinskega izvršnega sveta Anton Turk, direktorjev pa direktor Melamina Dušan Popovič. Na prvem dvoboju so zmagali direktorji z rezultatom 11,5:8,5. Se bo tokrat politikom uspelo oddolžiti za prvi poraz? — Na pionirskem ekipnem prvenstvu Dolenjske so mladi kočevski šahisti dosegli nenadejan uspeh: pionirji so v obeh konkurencah dosegli prvo mesto, mlajše pionirke pa so bile druge. Starejši in mlajši pionirji se sedaj pripravljajo za republiško prvenstvo, ki bo predvidoma v aprilu ali maju. — Delavci Mercator TOZD Trgopromet Kočevje so v nedeljo, 5. marca, organizirali šahovsko prvenstvo svoje delovne organizacije. Na tekmovanje so povabili tudi mlade šahiste iz osnovne šole. Skupaj je tekmovalo 14 šahistov. Po pričakovanju je zmagal Mitja Dul-min, pred Borisom Stimcem, Ivanom Gladom, Dragom Žagarjem itd. Najbolje uvrščeni pionir Jani Glad je zasedel peto mesto. Zelo dobro je igral tudi mladi Darko Brunec. — Člani šahovskega društva iz Kočevja, ki so se v letošnji tekmovalni sezoni uvrstili v prvo republiško ligo, so pred kratkim začeli tekmovati na članskem prvenstvu Kočevja. Tekmuje 10 šahistov, igralni dnevi pa so ob petkih zvečer. Na predlog strokovne službe Komunalnega podjetja KOMUNALA Kočevje je koordinacijski odbor skupščine SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje sprejel sklep o PRODAJI GRANITNIH KOCK za območje občine Kočevje v individualnem in družbenem sektorju V skladiščnem prostoru naše delovne organizacije je na razpolago 25.000 kosov granitnih kock po 450 din za kos. K ceni za prodajo v privatnem sektorju je prištet še prometni davek v višini 21,5 %. Če ste zainteresirani za nakup granitnih kock, nas pokličite po telefonu 851-993 (Ladislav Eberle) ali se osebno zglasite v naši delovni organizaciji. Kočevje, 4. 2. 1989 Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje Tesarska ulica 10 Republiška kandidacijska konferenca razpisuje neposredno' izjavljanje za določitev kandidata SZDL Slovenije za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. Glasovanje bo na območjp SR SLovenije 2. aprila 1989 med 7. in 19. uro. Pravico glasovanja imajo vsi občani, ki so dopolnili 18 let starosti in so vpisani v splošni volilni imenik na območju volišča oziroma imajo v času izdelave volilnega imenika stalno prebivališče na območju volišča. Kdor pomotoma ne bo vpisan v volilni imenik, se lahko izkaže z osebno izkaznico. Glasovanje po pošti in preko pooblaščencev ne bo. Glasovalna mesta bodo v krajevnih skupnostih, na mestih kot pri volitvah v letu 1986, določila pa jih bo Občinska volilna komisija. Predvidene so spremembe na območju KS Kostel, o čemer bodo krajani te KS pravočasno obveščeni. Glasuje se tajno z glasovnicami. Na glasovnici bosta dva možna kandidata SZDL Slovenije za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. Z^glasovanjem pa se bo izrekala podpora le enemu izmed predlaganih kandidatov. Vsi volilni upravičenci bodo pred glasovanjem prejeli obvestilo o kraju glasovanja. < Vabimo vas, da se glasovanja udeležite, ter se tako osebno izrečete o predlaganih kandidatih. Sekretar OK SZDL Kočevje Urban Dobovšek. gorenje serwos p. o. 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12 Servisna ekspozitura 61330 Kočevje Ljubljanska 5 Telefon: (061)852-212 * KueičA llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll -\-u Nudimo možnost obročnega odplačevanja servisnih storitev ©HUSKS® V uSSSEj FILMSKI SPORED V ČASU OD 1. aprila do 15. aprila 89 KRVAVA SLED, angleški horror MODERNA DEKLETA, ameriški glasbeni Režija: Jerry Kramer, gl. vloge: Daphne Zuniga, Virginia Madsen, Cynthia Gibb, Clayton Rohner Tipičen film za mlade, kakršni se v zadnjih letih vse pogosteje pojav- ljajo v svetovni kinematografiji. Prikazuje živlenjske nazore mladih Američank in slika način zabave in nočno življenje v ameriških velmes-tih SREDI MOJIH DNI, ameriško jugoslovanski film, ZGODBA IZ MEBUGORJA, režija: Jakov Sedlar, gl. vloge: Milena Zupančič, Boris Cavazza, Je- lena Miholjevič, Radko Polič, Pero Kvrgič SMRTONOSNO OROŽJE, ameriški akcijski, MEL GIBSON v glavni vlogi RADA SE TE SPOMINJAM, angleška drama, režija: David Leland OBVESTILO: PROGRAMSKO ZASNOVO KINA smo v letošnjem leto zastavili tedensko z naslednjim repertoarjem: pondeljek in torek: PREMIERA filmov po žanrih: grozljivka, akcija, kriminalka, erotika sreda: REZERVIRANO ZA REPRIZE, kjer bomo upoštevali želje gledalcev, to bo retrospektiva nekdanjih filmskih uspešnic, portreti množično priljubljenih filmskih idolov. četrtek: PREDSTAVLJAMO VAM KINOTEKO, kjer bomo predvajali stare filme, izbor iz jugoslovanskih kinotečnih programov. POSEBNO OBVESTILO: napisi so večkrat srbohrvaški, ker so ohra- njene le originalne kopije ustrezne distribucije. PLAKATOV IN REKLAMNIH MATERIALOV NI, zato opozarjamo gledalec na pismena obvestila v naših reklamnih vitrinah. petek: REZERVIRANO ZA FILMSKO GLEDALIŠČE kjer bomo predstavljali nagrajene, aktualne filme, nacionalne kinematografije, kvalitetne filme, režiserje, igralce, scenariste, producente, filme s Pesta, Pule in slovenske in jugoslovanske filme. Sobota in nedelja: PREMIERA novih filmskih uspešnic in novih filmov po žanrih: avanturističen film, komedija, glasbeni film in vestern. POSEBNI PROGRAMI: za otroke in mladino potekajo občasno filmi primerni zanje, ob sobotah ob 16. uri, kot tudi stalni program organiziran prek otroško/mladinskega filmskega abonmaja. Nočni kino: ob 22. uri poteka občasno tudi nočni kino, predvidoma enkrat do dvakrat mesečno. i= zavarovalna skupnost triglav DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST, NOVO MESTO Skupinsko zavarovanje avtomobilskega kaska Avtomobilsko kasko zavarovanje je specifična oblika zavarovanja, kjer se posamezen zavarovanec po svoji presoji odloči,'ali bo tako zavarovanje sklenil ali ne. Temeljna razlika med zavarovanjem avtomobilske odgovornosti (AO) in avtomobilskim kaskom (AK) je v tem, da bomo AO zavarovanje sklenili obvezno po zakonu in bomo z njim pokrivali škode, ki smo jih s svojim vozilom povzročili ostalim udeležencem v prometu, AK zavarovanje pa bomo sklenili takrat, ko bomo ugotovili, da se dejansko vozimo v avtomobilu, katerega trenutna vredriost prav gotovo presega zmogljivosti našega, ne le letnega, ampak tudi večletnega družinskega proračuna. Ko se boste odločali za sklenitev zavarovanja, vam bo prav gotovo najprej cena tega zavarovanja predstavljala enomesečni zalogaj, ki ga bi bilo težko prebaviti. Prav zato se je Zavarovalna skupnost TRIGLAV odločila ponuditi lastnikom avtomobilov novo obliko zavarovanja — takozvano sku- .. .m pinsko avto-kasko zavarovanje. Poglejmo ugodnosti, ki jih nudi ta nova oblika zavarovanja! — Zavarovanci, ki sklenejo AK-zavarovanje, imajo 10% popusta na letno premijo. — Zavarovalno premijo plačajo v desetih mesečnih obrokih (prvi obrok ob sklenitvi police v gotovini ali s čekom, ostalih devet pa jim TOZD odtegne od osebnih dohodkov) BREZ OBRESTI. — Priznani popusti (bonus) pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti se sorazmerno prenesejo tudi na kasko zavarovanje. Pogoj za sklenitev take oblike zavarovanja je, da se v posamezni TOZD odloči najmanj šest kandidatov, ki do sedaj še niso imeli oziroma nimajo sklenjenega AK zavarovanja in tudi sklenejo individualne police. Način odtegovanja premije od OD posameznega zavarovanca je enak kot pri potrošniških posojilih, razen preverjanja kreditne sposobnosti (odstopnja izjava, administrativna prepoved). Za lažjo odločitev vam predstavljamo konkreten izračun za nekaj tipov vozil, kise najpogosteje pojavljajo pri nas. Pri vseh je izračun prirejen ob upoštevanju vrednosti vozila na dan 1/3-1989, zavarovanec pa naj bi se ob podanem primeru odločil za 2% odbitno franšizo. V izračunu premije je upoštevan popust 10% na račun skupinskega zavarovanja. Priznana bonifikacija na AO zavarovanje pa se od tako izračunane premije posebej prizna kot popust pri AK zavarovanju (10, 20 ati 30%). . Menimo, da je ob zdajšnjih stopnjah inflacije ponudba dokaj prepričljiva in pričakujemo, da boste tudi vašim sodelavcem in svojcem priporočali to obliko zavarovanja. In ne pozabite! Na obročno plačevanje ne računamo obresti! Vaš zloščeni kovinski ljubljenček bo predstavljal vam in okolici še več, če si boste s sklenitvio zavarovanja omogočili ob morebitni nesreči nadomestiti povzročeno škodo s tem, da boste vozilo popravili, ali pa v primeru popolne škode nadomestili z novim. Vrsta vozila Nabav. vred. Franšiza Letna prem. Obrok R-4 GTL Jugo-skala 55 Golf JXD/2 1,6 28.903.870 578.000 35.490.000 710.000 90.140.000 1.803.000 828.960 82.900 1.017.850 101.780 2.585.210 258.520 Zavarovancem predlagamo, da poleg omenjenega sklenejo še dodatno zavarovanje stekla, škode, ki jo povzroči divjad ali domače živali. Premija za tovrstno dodatno zavarovanje je majhna, eventuelne škode iz tega zavarovanja pa se obračunavajo brez franšize, poleg tega pa zavarovanec ne izgubi pravice do uveljavljanja bonusa pri obnovi zavarovanja. Srečno vožnjo vam želi ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV Dolenjska območna skupnost Novo mesto Spomenik na pokopališču v Plešcah llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllHIIIIIIII.IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIII Vse zasnove splošnega ljudskega odpora in ljudske vstaje proti okupatorju so temeljile na pravilnem predvidevanju, da se bodo v to gibanje vključili vsi sloji jugoslovanskega prebivalstva ter vsi narodi in nacionalnosti. Vso to enotnost je združevala Osvobodilna fronta za Slovenijo, v drugih delih okupirane Jugoslavije pa Ljudska,fronta. Ta enotnost se je v najčistejši in najbolj množični obliki odražala zlasti v krajih, kjer so ljudstva različnih narodnostnih skupin živela v sosedstvu. V takem sosedstvu živijo prebivalci v pokrajinah ob Čabranki in Kolpi, katerih življenje je slikovito in s trajno hvaležnostjo opisal naš pisatelj domorodec teh krajev Tone Ožbolt v svoji knjigi Dežela Petra Klepca. To je dežela, kjer se ljudstvo z neovrgljivimi dejstvi lahko ponaša z ljudsko solidarnostjo, kjer se niso nikoli ozirali na nacionalno pripadnost in na naravne ali administrativno določene meje. To je dežela na obeh bregovih Čabranke in Kolpe, kjer niso ljudje nikoli spraševali, kakšne nacionalnosti je kdo, ter kateri državi ali republiki pripada, kjer ni bilo nikoli mesta za nacionalni ali socialni šovinizem. To je dežela, o kateri lahko upravičeno zapišemo: dva bregova, eno srce. Te solidarnosti nikoli niso mogli omajati niti domači niti tuji gospodarji, ne v miru in ne vojni in tudi ne v sedanjem času in prilikah. Temu uvodu naj sledi opis spomenika na pokopališču v Plešcah na hrvaški strani Kolpe. Spomenik je pravzaprav skupno grobišče padlih hrvaških in slovenskih partizanov in talcev, ki so skupno umrli na bojišču, za skupno stvar, za enake ideale. Spomenik tvori marmorna plošča velika 80X60 cm s posvetilom: GROBOVI, KRAJ BRIDKEGA SPOMINA NAJ SE OB VAS SOLZA ZAISKRI NAJ SVETA NAM OSTANE JUNAKOV VELIČINA KI SO ZA NAS V SMRT ODŠLI Na levi in desni strani spominske plošče je razporejenih še deset manjših marmornih plošč z napisi imen destih talcev, ki sojih Italijani ustrelili v nedeljo, 2. avgusta 1942 na Pleščevem polju: VESEL Jože, VESEL Franc, MALAR Vladimir, MARNAR Jakob, TUŠEK Filip, TUŠEK Franc, TUŠEK Albert, BORKO Zvonko, MIKLIČ Alojz, OŽBOLT Franc. Vse napisane plošče pa omejuje okvir iz belega marmorja za merami 4X2m. Spomenik so zasnovali, financirali in zgradili borci iz Trave, Drage, Pleše in Čabra. Odkritje bil oktobra 1973. Odkril ga je Anton Ožbolt, ki je imel tudi slavnostni govor. Spomenik nemo priča o skupni usodi dveh ljudstev, ki so jih družili skupni smotri, skupni ideali in so končno združeni v skupni smrti. Nace Karničnik Nagradna križanka št. 2 KOČivsm NOVICE vagh.au. KA/JRHEA ŠT Z GLASBENA OBLIMA ZMLETO It TO LASTNO- ROČNO KRALJ/CA športov NASELJE V SLO V-GORICAH fOSEOJJJA SOGLASM. SLAVNO MESTO ITALIJE Koven. NUffO- R/STkA potrdilo TURŠKIH VEL! KAS. /TALIJ. AGENCIJA JANKO KERSNIK /. /Ni-SAMOGL. PREB iV-JOŽKO AN. O K ZAVE prvi prev. 6I6LUE ZA Goetejevo EDVARD RA ROEU AIRP AEG-SNEG MHSTaI cent-urjo. LJUDSKA K E PO6 L. TEK- /EP. WILLARD. KAROEU OSEBNI ZAIMEK IVJE PREBiV- srbske JJEN/CE MOŠKI PROGLAS VULNAN 'U%N/U 1908 - mz POLOTOK o DO0ROV. PRIMORJU KRAJNA OTOKU CRESU SLOVESNA OBLEKA DREVO’ RED POLJŠČI- NA OREL V Germ. Miro L. vzpe- njača, ŽIČNICA KANTON V ŠVICI STROKOV-ZA VINA SLOVEN-ČARO DRJ /ZRUŠEN ČLOVEK PIRNAT NIKOLAJ I LITJE VRURAN KANAAUj/ PORRlT PREROD NEMŠKA TOVARNA A VTCMOR. R/MSKI MIN RUDNIK V ISTRI KRATICA AMAT- BOKS.ZV. GLASILO Ok SZDL listina, uradni spis VENO tauter REKA V Bosni PRIPAO. armade, toloat 1915 - m3 KRILO POSLOPJA W, ; v ' w.m umetnost RIMSKA BOGJEZE LOJZKA ČEČ REKA V A ER IR! PRODA, tračnica DELOVNA ENOTA NA5EU£ NA NO TKANI močna TKANINA RUD! MIHELI C ŠPORAR LEON Bolezen hr MESTO SLOVEN. Goricah Prejeli smo 34 rešitev nagradne križanke št. 1. Izžrebali smo tri pravilne rešitve: 1. nagrada: ROBI ŽAGAR, Šeškova 4, 61330 Kočevje 2. nagrada: DRAGICA INTIHAR, Tesarska 3b, 61330 Kočevje 3. nagrada: ANDREJA KOŠIR, Turjaško naselje 14, 61330 Kočevje Rešitve nagradne križanke št. 2 pošljite do 7. 4. 1989 v zaprti kuverti s pripisom — nagradna križanka — na naslov: Uredništvo Kočevskih novic, Ljubljanska 7, 61330 Kočevje. Za pravilno rešeno nagradno križanko št. 2 bomo izžrebanim podelili tri denarne nagrade: 1. nagrada: 13.000 din 2. nagrada: 10.000 din 3. nagrada: 8.000 din Rezultate žrebanja bomo objavili v naslednji številki. Izžrebanim reševalcem bomo nagrade poslali po pošti. Glasilo »KOČEVSKE NOVICE« izdaja Občinska konferenca SZDL Kočevje. Ureja uredniški odbor: Mojca Leskovšek-Svete, glavni in odgovorni urednik, Cveto Arko, Mirica Dimitrijevič, Viktor Dragoš, Ive Stanič, Peter Šobar. Naslov uredništva: Ljubljanska 7,61330 Kočevje. Gradiva za delegatsko prilogo ne lektoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo izhaja v nakladi 7.300 izvodov. Vsa gospodinjstva v občini ga prejemajo brezplačno. Letno izide 10 številk. Lektoriranje, grafična priprava in tisk: Tiskarna Kočevski tisk, Kočevje. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje, št. 421-1/72. Izid naslednje številke: 15. aprila 1989 Poštnina plačana pri pošti 61330 Kočevje 4Č e1' !«4«M novice GLASILO OK SZDL KOČEVJE Sreda, 15. marca 1989 Iz gradiva 19. skupne seje zborov občinske skupščine, ki bo v četrtek 30/3-1989 ob 8. uri v prostorih LB v Kočevju. 1. Predlog programa dela zborov občinske skupščine za leto 1989 (ESA — 221) 2 2. Predlog spremembe vrstnega reda investicij iz programa izgradnje in adaptacij objektov osnovnega šolstva (ESA — 214) 3 3. Poročilo o delu enote Temeljnega sodišča v Kočevju za leto 1988 (ESA — 220) 5 4. Obvestilo o uporabi zakonov in delu Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani za leto 1988 (ESA — 219) 6 I 5. Poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Kočevje za leto 1988 (ESA — 222) 7 6. Poročilo o delu občinskega javnega pravobranilstva v Ljubljani za občine: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Vrhnika za leto 1988, s tekočo problematiko in številčnim prikazom obravnavanih zadev (ESA — 218) 8 7. Poročilo o delu občinskega sodnika za prekrške Kočevje za leto 1988 (ESA — 217) 9 8. Predlog odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje (ESA — 216) 9 9. Premoženjsko pravne zadeve (ESA — 215) 10 10. Kadrovske zadeve (ESA — 213) 10 11. Odgovori na delegatska vprašanja (ESA — 223) 11 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje 1. Poročilo o večjih opravljenih delih na vzdrževanju, obnovah in revitalizaciji stanovanjskega fonda v družbeni lastnini v občini Kočevje za leto 1988 11 2. Poročilo o večjih opravljenih delih na vzdrževanju in obnovah poslovnih prostorov ter na stanovanjsko poslovnih stavbah v družbeni lastnini v občini Kočevje za leto 1988, ki se financirajo iz naslova najemnin 15 3. Plan vzdrževanja družbenega stanovanjskega fonda v občini Kočevje za leto 1989, ki se financira iz sredstev vzajemnosti in amortizacije združenih v SSS občine Kočevje 16 / Predlog programa dela zborov občinske skupščine za leto 1989 (ESA — 221) UVOD 1. Iz analize realizacije programa dela skupščine za leto 1988 je razvidno, da smo od 46 predvidenih točk realizirali 40 točk ter da smo izven programa obravnavali še dodatnih 11 točk. Nerealizirane točke niso bile uvrščene v dnevne rede, ker so le-te zajete v sklop podprogramov Revitalizacije občine Kočevje (analiza izvajanja programa razvoja drobnega gospodarstva, analiza izvajanja programa razvoja turizma, analiza uresničevanja dogovora o kadrovski politiki ...) ter bodo obravnavane v letu 1989. Iz programa ni realiziraria tudi točka osnutek in predlog resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje. Zboru združenega dela tudi ni bilo predloženo v obravnavo poročilo o delu občinske gospodarske zbornice. 2. V letu 1988 tudi nismo razrešili problema zagotovitve baze za naši delegaciji v Skupščini SR Slovenije. Potrebo po stiku z delegati občinske skupščine smo ugotavljali že ob obravnavi poročila navedenih delegacij, vendar do sedaj nismo našli ustreznega načina. Izredno kratki roki in prepozno pošiljanje gradiv so dejanska ovira za pravočasno obravnavanje posameznih gradiv na zborih občinske skupščine. Iz dosedanjega rokovnika sklica republiške in občinske skupščine se datumi sklica republiške in občinske skupščine pokrivajo. Predsedstvo je ob obravnavi te problematike sklenilo, da je edini možen način za zagotovitev obravnave gradiva v tem, da spremenimo rokovnik sklicevanja sej zborov občinske skupščine. Dosedaj smo seje sklicali v rokih po izidu Kočevskih novic zaradi delegatske priloge. Uredništvu Kočevskih novic zato predlagamo, da bi novice izhajale prvega v mesecu, seje zborov pa bi sklicevali od 10. do 15. v mesecu. S tem bi zagotovili pravočasno obravnavo posameznih gradiv rep. skup. tudi v občinski skupščini. 3. Izhodišče za pripravo programa dela zborov občinske skupščine za leto 1989 morajo biti zaključki zborov ob sprejemu programa dela za preteklo leto in sklepi zborov o racionalizaciji dela občinske skupščine. Predlog programa smo tudi v tem letu poizkusili pripraviti na podlagi predlogov iz temeljnih delegatskih sredin vendar smo do oblikovanja predloga dobili predloge le iz dveh delegacij in sicer iz delegacije DO Melamin in delegacije OK SZDL, Predloge smo vključili v program. Zborom občinske skupščne predlagamo, da s programom dela opredelimo le osnovne teme, osnovna področja, ki bodo temelj politike občinske skupščine v razvoju občine za leto 1989 in tudi do konca srednjeročnega obdobja. Na širšem družbenopolitičnem področju bodo zbori občinske skupščine obravnavali predvsem pobude in zahteve, povezane z ustavnimi spremembami in z uresničevanjem gospodarske reforme. V naši občini pa obdo zbori prioritetno obravnavali programe za realizacijo revitalizacije občine Kočevje. 4. Predlog besedila amandmajev k ustavi SR Slovenije Predlog besedila (osnutek) bo predlagala Komisija skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja. Po programu Skupščine SR Slovenije bo javna razprava potekala v 1. in II. trimesečju 1989. V obravnavi bodo sodelovali tudi zbori občinske skupščine, zato predlagamo, da se organizira širša obravnava tako osnutka kot tudi predloga ustreznih amandmajev. V razpravi ob sprejemu soglasja k amandmajem zvezne ustave so posamezni delegati na skupni seji izrazili mnenje, da niso bili dovolj vključeni v obravnavo navedenih amandmajev, zato bomo v razpravo o amandmajih k ustavi SRS pritegnili vse delegatske baze. 5. Volitve člana Predsedstva SFRJ iz SRS Zbori občinske skupščine bodo obravnavali pobudo za spremembo zakona o volitvah oziroma pobude za druge oblike volitev člana Predsedstva SFRJ iz SRS. (program bo prilagojen sklepom Skupščine SRS z dne 12. 2. 1989). 6. Revitalizacija občine Kočevje Delegati občinske skupščine so bili tekoče seznanjeni s pobudo in potekom priprav za izdelavo programa Revitalizacije občine Kočevje. Program je bil koncem leta 1988 izdelan. Program zajema v prvem delu povzetek trenutnega stanja in predloge za sanacijo vzrokov, ki razvoj naše občine zavirajo. V mesecu januarju je bil na posvetovalni in odločitveni skupini pripravljen program prioritetnih nalog, ki ga je potrdil tudi IS. Za posamezna področja bodo v rokovno opredeljenem času izdelani podprogrami, katere bodo obravnavali zbori občinske skupščine. V letu 1989 bomo skupščini tako predlagali v obravnavo (del v obravnavo in sprejem, del za informiranje delegatov): — program prestrukturiranja gospodarstva v delih, ki bo bistveno posegal v srednjeročni in dolgoročni plan razvoja naše občine. — program razvoja turizma in gostinstva (vključno z dogovorom s SR Hrvatsko o izkoriščanju reke Kolpe). Program bo v okviru IS pripravil nosilec razvoja turizma. Veliko nejasnosti pa ostaja pri določitvi režima za izkoriščanje reke Kolpe in prostora ob Kolpi. IS vodi razgovore s predstavniki SR Hrvatske, ki imajo v svojih razvojnih planih predvidene drugačne posege v reko Kolpo in prostor kot pa SR Slovenija. Skupščina občine bo morala režim izkoriščanja reke in prostora določiti z odlokom. — informacija o možnosti oživitve podeželja — razvojne možnosti rabe in naselitve prostora (nadaljnje oblikovanje družinskih kmetij, kmetij s programom kmečkega turizma, izgradnja komunalne in družbene infrastrukture — možnost dodelitve ustreznega zemljišča za obdelavo — vrtičkarstvo ...). — program razvoja drobnega gospodarstva (skupaj s programom davčne politike — 7b). — ostale informacije (o programu organiziranja družbenih aktivnosti — prireditev, program informativne dejavnosti, itd). — poročilo o uresničevanju srednjeročnega lovsko-gospodarskega plana (točka uvrščena v program na pobudo IO POK SZDL in na pobudo IS). j 7. Obravnava normativnih aktov: Izvršni svet kot predlagatelj normativnih aktov — odlokov, bo ob predlaganju normativnih aktov ravnal v skladu s programom racionalizacije zborov, ki so ga zbori sprejeli v letu 1988. Iz programa dela IS SO Kočevje je razvidno, da bo IS predlagal zborom v sprejem le tiste normativne akte, katerih sprejem v občinski skupščini zahtevajo zakonski predpisi, predvsem pa aktov, za sprejem katerih je potrebna predhodna javna razprava. Aktov v programu ne navajamo konkretno, ampak le področja, na katerih bodo predlagani: a) področje urejanja prostora S tega področja bodo skupščini predloženi akti, ki se nanašajo na zazidalne, ureditvene in lokacijske načrte in prostorsko ureditvene pogoje. Nadalje akte, ki se nanašajo na lastninska stanja zemljišč in podobno. Predvsem pa je osnovni namen normativnega urejanja prostora v tem, da zagotovimo racionalno rabo prostora. b) Akti s področja davčne politike Predsedstvo ugotavlja, daje problematika davčne politike v naši občini izrednega pomena tudi za nadaljnji razvoj naše Občine. Izreden pomen davčne politike je ugotovljen tudi v študiji o revitalizaciji občine Kočevje. Nadalje predsedstvo ugotavlja, da je IS imenoval komisijo, ki pripravlja program razvoja drobnega gospodarstva, v katerem bodo tudi predlogi davčne politike v naši občini. Izvršni svet predvideva, da bi s programom zagotovili ugodnejše pogoje za razvoj drobnega gospodarstva v občini. ' c) Področje racionalizacije upravnih organov in SIS Družbenoekonomska situacija v naši družbi zahteva tudi sprejem ukrepov za racionalizacijo občinskih upravnih organov in SIS. V mesecu februarju 1989 je republiški sekretariat za pravosodje izdelal pregled stanja na področju občinskih upravnih organov in SIS. Izvršni svet je na 39. seji dne 20. februarja 1989 imenoval komisijo za pripravo programa o racionalizaciji upravnih organov in SIS. Skupščini bodo na osnovi pripravljenega programa predloženi v III. trimesečju naslednji akti: — sklep o racionalizaciji upravnih organov in SIS — odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih d) Obravnava poročil pravosodnih in varnostnih organov V programu racionalizacije dela zborov skupščine smo ugotovili, da mora skupščina obravnavati poročila o delu pravosodnih in varnostnih organov, saj s tem skupščina izvaja svojo ustavno nadzorstveno funkcijo. Tako bodo v I. in II. trimesečju vsi zbori obravnavali: — poročilo o delu enote Temeljnega sodišča v Kočevju — poročilo o delu enote Temeljnega javnega tožilstva v Kočevju v letu 1988 — poročilo o delu sodnika za prekrške občine Kočevje v letu 1988 — poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja za občini Kočevje in Ribnica v letu 1988 — poročilo o delu javnega pravobranilstva ljubljanskih občin v letu 1988 — poročilo o delu sodišča združenega dela v letu 1988 — poročilo o delu Postaje milice Kočevje v letu 1988 Predsedstvo zahteva, da poročila predvsem prikažejo problematiko s področja, ki ga pokrivajo pravosodni in varnostni organi. K poročilom morajo biti predložena mnenja nadrejenih organov. e) Področje splošne ljudske obrambe S področja splošne ljudske obrambe smo v dosedanjem obdobju delovanje skupščine vsako leto obravnavali poročilo o obrambnih pripravah v preteklem letu in program obrambnih priprav občine v tekočem letu. Predsedstvo smatra, daje za obravnavo teh dveh aktov pristojen Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot strokovno delovno telo skupščine. Nadalje je za področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, po Zakonu o ljudski obrambi in po statutu občine Kočevje, zadolžen Izvršni svet občine. Predlagamo, da oba organa podata le občasne informacije o stanju na področju splošne ljudske obrambe. Tako bi tudi na tem področju razbremenili dnevne rede zborov. Zborom naj se predlaga v sprejem le akte, ki so pomembni za organizacijo delovanja posameznih področij splošne ljudske obrambe. V letu 1989 bo IS predlagal zborom občinske skupščine v obravnavo in sprejem: — odlok o organizaciji in delovanju CZ v občini Kočevje (IV. trimesečja, vsi zbori skupščine). Sedaj veljavni odlok o organizaciji CZ je bil sprejet v letu 1981 na podlagi Zakbna o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Omenjeni zakon je bil spremenjen in dopolnjen v letu 1985. Kar gre za spremembe s področja pravic in dolžnosti občanov, organizacij in skupnosti ter za delne spremembe v organizaciji delovanja CZ, je potrebno odlok uskladiti z zakonom. 8. Iz programa dela Skupščine SRS: — Smernice za pripravo družbenega plana SRS za obdobje 1991—1995 Osnutek smernic bo IS SRS pripravil v IV. trimesečju. Iz programa dela Skupščine SRS je razvidno, da se bodo poleg delovnih teles RK SZDL, OZ-SRS in SIS v obravnavo vključevale tudi skupščine DPS (občin). — Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju prostora Predlog za izdajo zakona bo IS SRS pripravil v II. trimesečju. Problematika urejanja prostora dobiva ustrezen pomen šele v zadnjem obdobju. Predlagatelj smatra, da določila 49., 50. in 51. člena sedaj veljavnega zakona onemogočajo realizacijo projektov pomembnih za celotno republiko. Zaradi neusklajenosti občinskih planov z republiškimi prihaja do zaostritev pri določanju lokacij. Namera predlagatelja je, da si zagotovi v primeru neusklajenosti občinskih planov z republiškimi neposredno odločanje republiških organov (določitev lokacij elektrarn, odlagališč odpadkov in podobno). — Zakon o samostojnem osebnem delu na področju družbenih dejavnosti (II. trimesečje) Obravnava zakona je predvidena v sklopu obravnav amandmajev ustave SRS. Skupščina SRS je zadolžila IS SRS, da pripravi koncept normativne ureditve problematike opravljanja samostojnega dela na področju družbenih dejavnosti. Sedanja normativna ureditev je za- jeta v različnih zakonih, zato bo potrebno pripraviti spremembe tudi zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, zakona o kulturno-umetniških dejavnostih in posredovanja kulturnih vrednot, zakona o naravni in kulturni dediščini, zakona o knjižničarstvu, zakona o založništvu, zakona o samostojnih kulturnih delavcih, zakona o raziskovalnih skupnostih, zakona o socialnem varstvu in zakona o glasbenih šolah. Z novim zakonom bi celotno problematiko opredelili na enem mestu. — Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem obveščanju (II. trimesečje) ( Skupščina SR Slovenije je ob obravnavi poročila o uresničevanju zakona o javnem obveščanju menila, daje potrebno zakon dopolnjevati v dveh fazah. V prvi fazi naj Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predloži spremembe in dopolnitve zakona, ki bodo opredelile odgovornost ustanoviteljev javnih glasil za zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za njihovo nemoteno delovanje, zagotovile enakopravno odločanje ustanovitelja in organa upravljanja v sredstvih javnega obveščanja pri imenovanju glavnih in odgovornih urednikov, uredile podeljevanje Tomšičevih nagrad kot osrednjega družbenega priznanja za novinarsko delo ter natančneje opredelile rabo slovenskega jezika v javnih glasilih. Poleg tega je potrebno drugače urediti določbe zakona v poglavju o preprečevanju zlorabe svobodnega obveščanja ter določiti obveznost javnega odgovarjanja na javno postavljena vprašanja, pri čemer naj predlagatelj izhaja iz opredelitev v Poročilu ter upošteva tudi razpravo v delovnih telesih zborov in Skupščine SR Slovenije. Izhajajoč iz sklepov zborov je potrebna tudi na tem področju ureditev samostojnega osebnega dela. (prepis iz programa) — Zakon o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakona SRS (II. trimesečje) Spremembe navedenega zakona so potrebne zaradi izražene zahteve po določenih spremembah na področju varstva pravic in svoboščin človeka in občana ter zaradi usmeritve o dckriminaciji nekaterih kaznivih ravnanj. Delovno besedilo zakonskih sprememb je že pripravljeno in bo še v letu 1989 obravnavano v komisiji za proučitev kazenske zakonodaje Skupščine SR Slovenije ter drugih ustreznih telesih v republiki, (prepis iz programa) 9. Iz programa dela delovnih teles Skupščine SRS: (Poročilo o odmiranju gozdov) Poročilo bo pripravljeno na podlagi ugotovitev, predlogov in sklepov, ki jih je sprejela Skupščina SR Slovenije v letu 1986 ob obravnavi poročila o propadanju gozdov zaradi onesnaževanja zraka v SR Sloveniji in ukrepov za sanacijo. V poročilu bodo prikazani: vloga in pomen gozdov, zdravstveno stanje gozdov, uresničevanje sprejetih nalog za izboljšanje stanja gozdov, načrtovane in izpolnjene obveznosti gozdarstva na področju dejavnosti posebnega družbenega pomena, ekonomska moč gozdarstva in njegova reprodukcijska sposobnost, kakor tudi osnovne ekonomske ugotovitve za gospodarjenje z gozdovi v spremenjenih razmerah, (prepis iz programa) Občanom in delovnim ljudem naše občine je problematika odmiranja gozdov delno že poznana, vendar do sedaj nismo imeli veliko posluha za sanacijo virov onesnaževanja. Predsedstvo predlaga, da problematiko temeljito, obravnavamo in kot skupščina zahtevamo takojšnje ukrepe. (IV trimesečje) Druge akte in drugo problematiko naj še uvrsti na seje zborov na pobudo delegacij. PREDSEDSTVO OBČINSKE SKUPŠČINE Predlog spremembe vrstnega reda investicij iz programa izgradnje in adaptacij objektov osnovnega šolstva (ESA — 214) ZBIRANJp FINANČNIH SREDSTEV Finančna sredstva zbiramo v občini na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za adaptacijo in izgradnjo osnovnih šol v občini Kočevje. Sredstva zbiramo iz dohodka, izračunana V višini 1,8 % bruto osebnih dohodkov, od aprila 1988. leta. Na dan 31. decembra 1988 je stanje zbranih sredstev naslednje: 1. zbrana sredstva 918.234.440 2. revalorizacijske obresti 555.153.237 3. realne obresti 61.756.289 SKUPAJ 1.534.943.966 Organizacije združenega dela sredstva redno nakazujejo, razen: Tckstilana, veterinarska postaja, Dinos, Petrol, PTT, obrtno združenje, samo v aprilu 1988 je sredstva nakazal Peko, od septembra 1988 ne nakazuje sredstev ZKGP DSSS, ob devetmesečnem obračunu pa je potegnil nazaj sredstva ITAS, kijih tudi vnaprej ni nakazoval. Zaradi nižje rasti osebnih dohodkov od povprečja v republiki in zaradi višje inflacije od rasti osebnih dohodkov ter zaradi nerednega plačevanja je dinamika zbiranja sredstev počasnejša od planirane. Cc ne bomo odpravili navedenih vzrokov, lahko pričakujemo, da bo potrebno zmanjšati opredeljeni program investicij v osnovnošolski prostor. PRIPRAVA GRADENJ Do konca junija 1988 smo pripravili načrte za adaptacijo šole na Reški cesti, kije bila po sprejetem programu na prvem mestu. Stavba je pod spomeniškim varstvom, stoji na nehomogenem, včasih močvirnatem in kasneje nasutem terenu, kar vse vpliva na ceno adaptacije. Na osnovi izdelanega načrta bi z dvigom stavbe za eno nadstropje zagotovili: — kvaliteta šolskih prostorov bi bila na normalnem nivoju, > — pridobili bi večjo telovadnico z garderobami, jedilnico, garderobe, prostore za knjižnico in zobno ambulanto, tri nove učilnice, — urejena fasada v secesijskem stilu in okolica bi pozitivno vplivali na izgled mesta, — prostori bi bili prilagojeni na pouk razredne stopnje, zaradi zahtev obstoječega objekta in trenutnih normativov pa ni možno zagotoviti prostore za pouk predmetne stopnje, — šolskega zemljišča je za- funkcijo šole premalo, otežkočena je primerna prometna ureditev in varnost, premalo je rekreacijskih površin. Po cenah v maju mesecu 1988 je bila cena 2.980547.710 din. Ker je predvidena cena močno presegala planirana sredstva za to adaptacijo smo pristopili k racionalizaciji in ceno znižali na 1.667.896.144 din. Tudi ta cena je presegala planirana sredstva za ca. 30%. V času sprejemanja odločitve za gradnjo, ki naj bi se po planu začela v juniju 1988 ter končala v septembru, tudi niso bili znani kreditni pogoji. Finance namreč niso bile zbrane in nujno bi bilo zagotoviti kredite za premoščanje, odplačevati pa jih iz. rednih mesečnih prilivov. O stanju smo informirali izvršni svet SO Kočevje in se odločili, da zaradi drage adaptacije, nelikvidnih finančnih sredstev ih nepoznavanja kreditnih pogojev ter zaradi preseganja investicije nad planiranimi sredstvi v juniju 1988 odstopimo od adaptacije. Ob tem smo predlagali, da razpravljamo o vrstnem redu adaptacij, opredeljenih v samoupravnem sporazumu in investicijo na Reški cesti preložimo na konec planskega obdobja. Predlagamo, da takrat tudi sklepamo, ali adaptiramo to šolo, ali pa sredstva za adaptacijo vložimo v pripravo gradnje nove šole. Jeseni smo pričeli z izdelavo načrtov za adaptacijo in gradnjo šole v Stari cerkvi, ki je po sprejetem programu na drugem mestu. Pripravljamo načrte za popolno osnovno šolo s poukom od 1. do 8. razreda v 16 oddelkih normalne obremenitve in 18 oddelkih maksimalne. Gradnja bo razdeljena v 3—4 faze: I. faza — novogradnja II. faza — adaptacija III. faza — novogradnja IV. faza — telovadnica SKUPAJ 3.392.366.200 din 1.244.308.800 din 1.859.415.200 din 6.496.090.100 din 1.719 m2 780 m-’ 641 m 740 nv 3.880 m-’ Pri maksimalni obremenitvi pomeni to 6,7 m ' na učenca, kar je v mejah republiških normativov. Poprečna cena m novogradnje je 1.709.500 din. Ta cena velja do 26. februarja t.l., potem pa se valorizira v skladu z rastjo cen v gradbeništvu in montažnih elementov MARLES. PRIMERJAVA ADAPTACIJ REŠKA CESTA STARA CERKEV L NOVOGRADNJA 1. faza 726,00 m . 3.101,04 nv 1.719,36 nv 2. faza — adap. 3. faza ' 4. faza 641,52 m' 740,16 m’ 2. ADAPTACIJA 1.461,00 m' 780,00 m 3. SKUPAJ 2.187,00 m 3.880,00 m 4. VREDNOST — feb. 1989 4,626,743.903,46 din 6,496,090.200,00 din 5. CENA m' 2,115.566,49 din 2,094.810,19 din fiksnost cen nc ne Iz primerjave je razvidno, daje investicija v šolo v Stari cerkvi racionalnejša. Z njo pridobimo več šolskega prostora, cena kvadratnega metra je cenejša in ob spremenjenih šolskih okoliših ter organizaciji pouka zmanjšuje pritisk na centralno šolo v Kočevju. ŠTEVILO UČENCEV IN ODDELKOV V ŠOL. L. 1989/90 šola 1. raz. 2. raz. 3. raz. 4. raz. 5. raz. 6. raz. 7. raz. 8. raz. o/uč. o/uč. o/uč. o/uč. o/uč. o/uč. o/uč. o/uč. KOČEVJE 6 188 7 205 7 220 7 201 9 284 8 245 7 213 8 224 ŽELJNE 7 1 23 10 9 LIVOLD 1 19 1 20 1 13 1 27 KOČEVSKA REKA 1 12 1 17 11 1 5 STARA CERKEV 1 28 2 37 1 24 1 26 Skupaj 9 254 .12 302 9 278 10 268 9 284 8 245 7 213 8 224 področje vozači v Kočevju STARA CERKEV 1 39 35 19 31 STARI LOG 2 1 3 2 1 3 2 1 ŽELJNE 1 11 13 13 12 KOPRIVNIK 4 9 9 4 4 5 3 2 KOČEVSKA REKA 5 11 7 5 VARIANTA šolski okoliš Stara cerkev. Stari log, Koprivnik Željne 2 57 2 57 2 45 2 34 2 60 2 67 2 44 2 51 Kočevje 6 175 7 195 7 208 7 193 8 229 6 189 6 176 6 178 Livold 1 19 1 20 1 13 1 27 Kočevska Reka 1 12 1 17 11 1 5 SKUPAJ 10 263 11 289 10 277 11 259 10 289 8 256 8 220 8 229 V tabeli je prikazana možna varianta organizacije pouka v naslednjem šolskem letu. pod naslednjimi predpostavkami: — da je šola v Stari cerkvi dograjena, — da spremenimo šolski okoliš šole v Stari cerkvi. Takšna organizacija bi zagotavljala: — organizacijo pouka v POŠ Stara cerkev v dopoldanskem času, — v dopoldanski pouk bi bili tako vključeni vsi vozači razredne stopnje, šali za na centralno šolo, — začasno bi ukinili pouk v šoli Željne in tako zagotovili tem učencem kvalitetnejši pouk brez kombinacije. POGOJI IN ROKI ZA GRADNJO V STARI CERKVI — podpis pogodbe za izdelavo načrtov: 8. februar 1989 (pogodba je podpisana) — rok za izdelavo idejne skice: 17. februar 1989 — rok za javno razpravo: 23. februar 1989 — rok za izdelavo načrta za PGD za I. fazo: 8. april 1989 — rok za pridobitev gradbenega dovoljenja: 20. april 1989 — rok za pričetek gradnje I. faze: 20. april 1989 — rok za pridobitev uporabnega dovoljenja za I. fazo: 1. september 1989 — rok za izdelavo načrtov za PGD za ostale faze in ureditev okolice: 30. junij 1989 — rok za izdelavo finančne konstrukcije: 25. februar 1989 — finančni pogoji: * Marles kreditira 40% investicije po obrestni meri R+(r/2) za čas enega leta od pričetka investicije * dogovarjamo se z Marlesom, če lahko in pod kakšnimi pogoji kreditira izgradnjo še za krajše obdobje do 31. dec'. 1989 * pogoji Marlesa bodo znani do 25. februarja 1989. število oddelkov predmetne stopnje na centralni šoli bi zmanj-6 oddelkov, kar bi pomenilo močno zmanjšan pritisk učencev ZAKLJUČEK 1. Gradbeni odbor predlaga spremembo vrstnega reda investicij in sicer tako, da na prvo mesto postavimo adaptacijo in gradnjo šole v Stari cerkvi. 2. Da v aprilu t.l. pričnemo z gradnjo I. faze šole v Stari cerkvi. II. fazo naj bi opravili v zimi 1989/90. III. fazo pa spomladi 1990 z dokončanjem investicije s 1. septembrom 1990. Če delo opravimo v opredeljenih rokih se izognemo uvajanju tretje izmene v Kočevju. 3. V primeru, da ne zagotovimo rednega pritoka planiranih sredstev, je potrebno pristopiti k spremembi programa. Možno je tudi dodatno zbiranje sredstev iz krajevnega samoprispevka v tistih KS, kjer se bodo gradile šole. GRADBENI ODBOR STALIŠČE IS SO KOČEVJE IS SO Kočevje je predlog gradbenega odbora obravnaval na 39. seji dne 20/2-1989 in ga v celoti podpira. IS smatra, da so cilji, ki bi bili s spremembo vrstnega reda doseženi: — organizacijo pouka v POŠ Stara cerkev v dopoldanskem času, — v dopoldanski pouk bi bili tako vključeni vsi vozači razredne stopnje, — število oddelkov predmetne stopnje na centralni šoli bi zmanjšali za 6 oddelkov, kar bi pomenilo močno zmanjšan pritisk učencev na centralno šolo, — začasno bi ukinili pouk v šoli Željne in tako zagotovili tem učencem kvalitetnejši pouk brez kombinacije dovolj argumentirani, da zbori občinske skupščine sprejmejo predlog gradbenega odbora. IZVRŠNI SVET Poročilo o delu enote Temeljnega sodišča v Kočevju za leto 1988 (ESA — 220) Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota v Kočevju je v letu 1988 delovala v sestavi 3 sodnikov, 11 administrativno-tehničnih delavcev in strokovnega sodelavca, ki je od 1. 3. 1988 do izteka istega leta pomagal predvsem na ljubljanski enoti istega Temeljnega sodišča. Slednji pa je od 1. L 1989 izvoljen za sodnika na naši enoti. Statistični prerez kaže, da je naša enota v tem poročevalnem obdobju rešila za 290 vseh zadev več kot v letu 1987, kar je bilo tudi realno pričakovati, saj je enota v tem razdobju delala v ustrezni kadrovski zasedbi sodnikov, pri čemer pa tudi delež strokovnega sodelavca ni zanemarljiv. Tako z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo vseh glavnih zadev, kamor štejemo kazenske, pravdne, nepravdne, zapuščinske in izvršilne zadeve, rešili le-teh za 233 zadev skupaj več kot leto prej. Tako je glede na leto 1987 na kazenskem oddelku rešenih več za 103, na pravdnem za 80, na nepravdnem za 25 in za enako število na izvršilnem oddelku. Le na zapuščinskem oddelku beležimo za 23 zadev manj rešenih zadev, razlog za to pa tiči v manjšem pripadu teh zadev, delno pa v večjem poudarku na reševanju starejših teh zadev, pa tudi v samem obsegu dela zapuščinskega sodnika, kije obenem istočasno reševal še kazenske zadeve, predvsem težje in starejše. Velja pa poudariti, daje bilo v zemljiški knjigi rešenih za 441 Dn-zadev več in to kljub kadrovski spremembi, ko zemljiškoknjižno referentko zaradi porodniškega dopusta nadomešča na novo sprejeta delavka za določen čas, ki seje zelo hitro uspešno ob pomoči vodje zemljiške knjige vključila v delo. Kadrovsko spremembo pa smo imeli tudi še pri 2 delavkah (I se je upokojila, 1 pa je v porodniškem staležu), kar pa smo uspešno nadomestili. Beležimo, da smo kljub povečanemu pripadu za 66 zadev, upoštevaje le glavne zadeve, rešili za 233 zadev več kot leto prej, kar je pa nedvomno rezultat ustrezne kadrovske zasedbe sodnikov, njihovega prizadevanja in tudi pomoči strokovnega sodelavca. V ilustracijo naj navedem, da so sodniki povprečno v celem letu 1988 presegli normo v razponu od 46 % do 95 %. Pomemben premik je bil v letu 1988 storjen tudi pri reševanju starih spisov. Sodniki so s svojo polno mero odgovornosti nadaljevali že iz prejšnjih let zastavljen prioritetni program reševanja teh zadev. Tako ocenjujemo, da so ostale nerešene le še tiste zadeve, ki vsebujejo objektivne ovire za rešljivost. Tako pri zapuščinskih zadevah ocenjujemo kot razlog nerešljivosti v kratkem času v dejstvu, da zadeve čakajo rešitev pravd, kamor so dediči napoteni, pravde pa so često zapletene in dolgotrajne (med drugimi tudi zaradi pasivnosti samih pravdnih strank), nadalje v dejstvu, da so dediči v tujini na bodisi neznanih ali pomanjkljivih naslovih (zato je potrebno izvajati oklicne postopke v Uradnem listu, karpostopek zelo zavleče). Problemi pa se pojavljajo tudi pri zaščitenih kmetijah. Mladih ljudi na teh kmetijah ni. Dokler je živ vsaj eden od zakoncev, praviloma ni problemov pri dedovanju kmetij, saj je lahko on prevzemnik. Ko pa umrjeta oba zakonca, ki sta bila lastnika, pride do problema, saj navadno ni otrok, ki bi še živeli na kmetiji oz. bi se bili pripravljeni vrniti na kmetijo. V takšnih primerih pa je postopek iskanja prevzemnika kmetije zapleten in dolgotrajen. Praktično pa bi ti isti otroci v isti zadevi vsi radi vsak svoj delež. Glavni kriterij za določanje kmetije po pristojnem občinskem upravnem organu je.kata^trski dohodek, ki ga kmetija daje. Le-ta mora biti tolikšen, da se šteje, da kmetija zagotavlja lastniku s samo kmetijsko dejavnostjo primerno ekonomsko varnost. Katastrski dohodek se v glavnem izračunava po podatkih katastra o kulturi in izmerah zemljišč. Ti podatki o kulturi zemljišč so često zelo daleč od stanja v naravi, ki je bist/eno slabše od stanja po katastru. Razlog za to pa je ravno v tem, da je populacija kmečkega prebivalstva zlasti v kočevski občini stara in ljudje te zemlje ne obdelujejo, zato je zančmarjena. Menimo, da naj bi občinski upravni organ pri tem upošteval tudi to in druge okoliščine kot naprimer površino dejansko obdelanih njiv, mehaniziranost kmetije, možnost za dejansko obdelavo kmetije s stroji in podobno. Seveda pa je jasno, da je upravni organ pri tem vpet v določila Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), vendar bi bilo potrebno v tem okviru več fleksibilnosti. V pravdnih zadevah pa se težave v počasnejši rešljivosti kažejo v tem, da imajo stranke veliko pravnih sredstev na voljo, kar podaljšuje časovno rešitev zadeve, zadeve čakajo na rešitev predhodnih vprašanj in podobno. Nepravdne zadeve pa nosijo svojo problematiko v razdružit-venih zadevah glede delitve nepremičnin, ki jih včasih ni mogoče deliti, ker jih prodati ni mogoče, nobena od stank pa nima denarja,da bi drugo izplačala. Te zadeve pa čakajo tudi zaradi pravd, kjer je sporen obseg premoženja ali delež na njem (med bivšimi zakonci). Tudi v bodoče bodo imele te starejše zadeve intenzivno prioritetno reševanje, to je hkrati tudi ena od najodgovornejših nalog sodnikov, ki te zadeve rešujejo, zlasti pa vodje enote. Sodniki in vodja enote se tako s polno mero svoje odgovornosti tega problema zavedajo in bodo tudi v bodoče usmerili vse svoje napore, da bodo stare zadeve čim prej rešene, zlasti se tega zavedajo tem bolj, ker imamo sedaj optimalno sodniško zasedbo, saj smo s L 1. 1989 dobili še četrtega sodnika, ki bo v dogovoru s predsednikom Temeljnega sodišča in vodjem enote v Ljubljani in enote v Kočevju delno delal še za enoto v Ljubljani. Med kaznivimi dejanji tudi letos izbijajo v ospredje kazniva de- Janja zoper družbeno in zasebno premoženje, med njimi pa seveda tatvine. Kazniva dejanja gospodarskega kriminala so zastopana v približno enakem številu kot v preteklem razdobju. Številna pa so še vedno kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa, kar gre pripisati še vedno nizki kulturi voznikov kot udeležencev v prometu. Svetlo točko v teh črnih številkah kaznivih dejanja pa izkazuje podatek, da nismo v tem obdobju beležili najhujših kaznivih dejanj, tj. umorov, v čemer smo prednjačili v letu 1986. Kaj je vzrok temu, je težko v enem stavku povedati, morda ima pri tem določeno vlogo tudi delo socialnih služb v občinah Kočevje in Ribnica, za kateri ugotavljamo dobro sodelovanje. Ob tem pa je treba omeniti vzora vredno sodelovanje obeh postaj milice Kočevja in Ribnice, ki so nam tako z doslednim izvrševanjem vseh odredb o prisilnem privodu, vročanjem pošiljk strankam tedaj, ko vročitve nismo mogli drugače realizirati in s potrebnimi poizvedbami bistveno olajšali in omogočili naše nemoteno delo, za kar smo jim hvaležni in tudi v bodoče pričakujemo takšno sodelovanje. Iz poročila preiskovalnega sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani, ki je enkrat tedensko opravljal na naši enoti preiskave in preiskovalna dejanja (obravnaval je 58 preiskav in 25 preiskovalnih dejanj) je razvidno, da so v porastu kazniva dejanja zoper zasebno in družbeno premoženje, opaža pa porast gospodarskega kriminala in to predvsem kaznivih dejanj poneverbe. Beleži dobro sodelovanje z Enoto tožilstva v Kočevju in obema postajama milice Kočevje in Ribnice. Sodelovanje z delovnimi organizacijami, kjer le-te nastopajo kot oškodovanci, seje primerjaje z letom 1987 izboljšalo. Oddelek za mladoletniško sodstvo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, ki pokriva tudi občini Kočevje in Ribnica pa poroča, da je izmed izvenmestnih občin največ mladoletnikov bilo v letu 1988 obravnavanih na področju občine Kočevje, in to kar 50 (tj. 7,4 % od vseh obravnavanih na področju Temeljnega sodišča). Kljub manjšemu pripadu, je število obravnavanih mladoletnikov glede na leto 1985 poraslo za 100%. Večina gre za premoženjske delikte. V tem kraju sta velika problematika izraba prostega časa in težka zaposljivost, pa tudi Romi store kar precej kaznivih dejanj. Socialna služba, ki sicer poročila hitro pošilja, je še vedno premalo aktivna pri izvajanju nadzorstev. Nasprotno pa v občini Ribnica opažajo ponoven upad obravnavanja mladoletnkov, ki jih je še 3 % (20 mladoletnikov). V prejšnjih letih je bila zelo problematična skupina mladoletnikov, ki pa seje z ukrepanjem pristojnih služb razbila in so opazne pozitivne spremembe pri vseh tedaj obravnavanih. Socialna službuje zelo dobra in glede poročil vedno ažurna. Sklepna ugotovitev poročila Oddelka za mladoletniško sodstvo Temeljnega sodišča v Ljubljani, ki velja za vse občine, kijih pokriva pa je med drugimi tudi ta, da so socialne službe povsod vse bolj nemočne pri iskanju zaposlitev mladostnikov, pa tudi šole vse večkrat hitro izključujejo problema- tične učence. Organizacija racionalne izrabe prostega časa je tudi povsod slaba. Glede delovanja poravnalnih svetov kot-oblik samoupravnega sodstva beležimo enake ugotovitve kot v preteklih letih. Treba pa je izpostaviti napačno prakso nekaterih ali pa morda večine poravnalnih svetov, ko namesto, da bi na narok za morebitno poravnavo vabili le obdolženca in zasebnega tožilca (v kazenskih zadevah) oz. tožnika in toženca (v civilnih zadevah), vabijo tudi vse priče in kar sami opravijo »glavno obravnavo«. Ne le, da za to niso pristojni, saj je le sodišče tisto, ki je po Zakonu o kazenskem postopku dolžno in upravičeno opraviti glavno obravnavo ali pripravljalni narok za glavno obravnavo, pač pa tudi po nepotrebnem utrujajo in vznemirjajo priče in jim po nepotrebnem povzročajo stroške. Njihova vloga in naloga je zgolj v tem, da obe stranki, ki sta v sporu povabijo in med njima skušajo doseči poravnavo in če je ta dosežena, vsebino poravnave, ki pa ne sme biti v nobenem primeru pogojna in nedoločena, kar se v praksi dogaja, natančno zabeležijo tako, da bo na podlagi takšne poravnave tudi možna uspešna izvršba, če bo do nje moralo priti zavoljo neizpolnitve obveznosti zavezujoče stranke v poravnavi. Naj članom poravnalnih svetov ta pripomba ne zmanjšuje prizadevanja pri njihovem delu, pač pa služi.kot dobronameren nasvet, ker bo le na takšen način tudi olajšano sodno delo. Predvidevamo pa v letu 1989 sklicati posvet s predsedniki in člani poravnalnih svetov, kjer bomo v prijateljskem in odkritem razgovoru našli skupno rešitev za bolj učinkovito delo. Ob koncu tega poročila pa menim za potrebno, da se dotaknem še problematike materialnih sredstev našega sodišča. Že v poročilu za leto 1987 smo izpostavili perečo problematiko izredno dotrajane opreme naših prostorov (večina omar se niti popraviti več ne da), nujno potrebna pa bi bila tudi nabava dveh električnih pisalnih strojev, ki bi jih namestili v razpravni dvorani in bi strojepiske s tem razbremenili vsakdanjega prenašanja dokaj težkih pisalnih strojev iz. pisarn v razpravni dvorani, to pa bi prispevalo tudi delček k bolj racionalni izrabi delovnega časa in s tem njegovi efektivnosti. Zato ponovno apeliramo na pristojne organe v obeh občinah Kočevje in Ribnica, da tudi pri razrešitvi tega perečega problema temu prisluhnejo in nam s tem omogočijo boljše pogoje dela, kajti le-ti so predpogoj za še uspešnejše delo. V letu, ki je pred nami, tako pričakujemo, da bo naše delo še boljše, seveda ob pogoju, da večjih kadrovskih izpadov v kolektivu nc bo, vse morebitne tekoče probleme pa bomo skušali uspešno premagati, kot smo to storili v preteklih razdobjih. Zato z veliko mero optimizma zremo v obdobje, ki je pred nami, saj smo kadrovsko optimalno zasedeni in bomo tudi upravičili pričakovanja vseh tistih, ki smo jim odgovorni za svoje delo. Vodja enote: Blaž VOLE Obvestilo o uporabi zakonov in delu Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani za leto 1988 (ESA — 219) I. Odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov Osnovna dejavnost Javnega tožilstva je pregon storilcev kaznivih dejanja in gospodarskih prestopkov. Upoštevaje statistične podatke na koncu leta, je Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani v lanskem letu opravilo to svojo nalogo bolje in predvsem bolj tekoče kot prejšnja leta. Zaostanki na koncu leta so bili manjši kot prej. Takšen rezultat pripisujemo rahlemu upadu kriminalitete, predvsem zaradi spremembe zakonodaje, in večjim prizadevanjem delavcev v tem organu. Kriminaliteta je bila v letu 1988 približno na ravni iz leta 1987. Te ugotovitve se nanašajo na odkrita kazniva dejanja in gospodarske prestopke. Ocenjujemo pa, da sc obseg kriminalne dejavnosti ne veča. Odkrivanjq kaznivih dejanj gotovo ni manjše, kot pa v preteklih letih. Tako ocenjujemo stanje kot zadovoljivo, saj tudi v strukturi kaznivih dejanj ni bistvenih premikov. Med najštevilnejšimi so ovadbe zaradi kaznivih dejanj v prometu. Na tem področju ugotavljamo, da se povečuje število prometnih nezgod, glede na težo posledic pa ic manj nezgod s hudimi in najhujšimi posledicami kot v preteklem letu. Analiza vzrokov prometnih nesreč ni dala drugačnih rezultatov kot prejšnja leta. Na varnostne razmere v prometu poleg premajhne varnostne kulture udeležencev vpliva tudi slabo stanje vozil, vzdrževanje cest, prometna signalizacija itd. Kaznivih dejanj zoper zasebno in družbeno premoženje je bilo več kot v prejšnjem letu. Tako po številu kot tudi po načinu storitve pa izstopajo nekatera huda nasilna dejanja. V strukturi prijavljenih gospodarskih prestopnikov pa opažamo precejšnje premike kot v letih prej. Še vedno so najpogostejši gospodarski prestopki po Zakonu o knjigovodstvu, precej več pa je gospo- darskih prestopkov po Zakonu o deviznem poslovanju in po Zakonu o sistemu družbene kontrole cen. Zmanjšalo pa se je število gospodarskih prestopkov po Zakonu o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, dočim so prestopki po Zakonu o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev na nivoju prejšnjih let. Večino storilcev gospodarskih prestopkov so odkrile inšpekcijske, službe in služba družbenega knjigovodstva. Kot vsa leta poprej opažamo, da organizacije združenega dela, njihovi samoupravni organi in organi notranje kontrole nc podajajo prijav. Zato je zelo vprašljivo, ali struktura prijavljenih gospodarskih prestopkov odraža dejansko stanje v družbi. S pritožbami smo se trudili vplivati na zaostritev kaznovalne politike in smo vložili skupno 505 pritožb v polnoletniških zadevah. Ce upoštevamo le obsodilne in oprostilne sodbe, smo tako napadli manj kot vsako sedmo sodbo. Uspeh pritožb je nadpolovičen. To kaže našo ustrezno aktivnost na tem področju. Poleg svoje osnovne dejavnosti pa je tožilstvo poskušalo preventivno vplivati na vzpostavitev večjega družbenega reda. Družbene pravne osebe smo opozarjali na razne nepravilnosti, ki smo jih opazili pri obravnavanju posameznih zadev. Glede na naravo tožilskega dela pa takšno obvestilo pošljemo šele potem, ko je dejanje odkrito in je posledica že nastala. Ob večletnem spremljanju kriminalitet ugotavljamo, da se enake nepravilnosti v isti družbeni pravni osebi običajno , ne ponavljajo, pogostejši pa so primeri, da ista oseba na enak način ' nezakonito ravna v večih organizacijah. Tako imajo lahko večji preventivni učinek uspešno voden in končan kazenski postopek ob dobrem sodelovanju s sredstvi javnega obveščanja. V strukturi političnih kaznivih dejanj se stanje ni bistveno spremenilo ne po številu ne po teži kršitev. Največkrat gre za verbalne delikte in tako stanja na tem področju ne ocenjujemo kot zaskrbljujočega. Ob pregledovanju tiskanih stvari v preteklem letu nismo zaznali hujših kaznivih dejanj. Z zasežbo smo ukrepali le v dveh primerih in je sodišče nato eno potrdilo, eno pa ne. II. Odkrivanje in pregon polnoletnih storilcev kaznivih dejanj na Enoti v Kočevju Po številu prijavljenih storilcev kaznivih dejanja opažamo rahel padec. Po statističnih podatkih je raven kriminalitete padla na leto 1985. Po strukturi pa so še vedno najštevilnejša kazniva dejanja splošnega kriminala in v njihovem okviru kazniva dejanja zoper zasebno premoženje, nato pa sledijo kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa, kazniva dejanja zoper življenje in telo, kazniva dejanja zoper splošno varnost in ostala kazniva dejanja. Na področju gospodarskega kriminala je stanje podobno kot prejšnja leta. Kot storilci teh dejanj se najpogosteje pojavljajo delavci, ki pri oškodovanih organizacijah niso zaposleni, sledijo pa jim delavci, ki so pri oškodovanih organizacijah zaposleni. Povečalo seje tudi število storilcev, ki v oškodovanih organizacijah opravljajo poslovodna dela. Že nekaj let pa ne beležimo nobenega primera kaznivega dejanja s področja politične kriminalitete. Tabela 1: Ovadeni storilci na TJT Ljubljana 1985 1986 1987 1988 Ovadene polnoletne osebe 7635 7073 6798 6168 Ovadene mladoletne osebe 858 959 825 729 Ovadene pravne osebe 1299 933 747 925 Ovadeni neznani storil*! 7801 6866 6287 6764 Tabela 2: Ovadene polnoletne osebe po enotah 1985 1986 1987 1988 Ljubljana 5544 5085 4725 4337 Domžale 668 645 627 792 Kočevje 326 3§6 446 337 Trbovlje 710 628 648 521 Vrhnika 387 329 354 337 Tabela 3: Pregon polnoletnih storilcev na Enoti v Kočevju v letu 1988 KOČEVJE RIBNICA SKUPAJ Prijavljeni storilci 202 135 337 Obtoženi 178 114 292 Zavržene ovadbe 28 23 5"l Zahtevane preiskave 57 25 82 Tabela 4: Struktura kriminalitete na Enoti v Kočevju v letu 1988 Kazniva dejanja zoper KOČEVJE RIBNICA SKUPAJ Življenje in telo 17 18 35 Zasebno premoženje 59 29 88 Promet 25 24 49 Gospodarski kriminal 60 40 100 Ostalo 43 22 65 Namestnik javnega tožilca: Javni tožilec: >odja enote BORIS STADLER, l.r. BOJAN ŠOBAR, l.r. Poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja za občini Kočevje in Ribnico za leto 1988 (ESA — 222) Poročilo Družbenega pravobranilca samoupravljanja (DPS) za leto 1988 obsega aktivnosti DPS v okviru opravljanja trajnih nalog, predvsem pa izvrševanja v »Programske usmeritve Družbenih pra-I vobranilcev samoupravljanja za leto 1988« in operativnega programa dela z vsebino prioritetnih nalog v vsaki družbenopolitični skupnosti. Tako v poročilu obravnavamo pojave po posameznih področjih aktivnosti in sicer: 1. Statistični pregled dejavnosti po statističnem obrazcu Zavoda za statistiko SRS z vsebinskim prikazom pomembnejših pojavov in problemov za obravnavano časovno obodobje nam kaže, da je skupno število obravnavanih zadev v letu 1988 manjše kot v letu 1987, čeprav se obseg dejansko opravljenega dela ni tako bistveno zmanjšal, kar je razvidno zlasti iz števila ukrepov; verjetneje neposrednih pobud delavcev manj tudi zato, ker upada zaupanje delavcev v organe družbene skupnosti, češ, daje možno preko njih ali skupaj z njimi uspešno varovati njihove samoupravne pravice in družbeno lastnino. To malodušje je prav gotovo posledica težkega gospodarskega položaja, predvsem v delovnih organizacijah v Kočevju, zato tudi delavci vidijo vedno manj možnosti za reševanje svojih problemov po samoupravni poti — prekinitve dela. Podrobnejši pregled vsebine obravnavanih zadev, kijih združujemo v pet skupin glede na sistematiko, nam kažejo, daje bila vsebina obravnavanih zadev v največjem številu v odnosih pri delitvi čistega dohodka, oz. delitvi sredstev za osebne dohodke, nadalje odnosi v zvezi z razporejanjem delavcev, nepravilnosti pri sklenitvi delovnega razmerja, nadalje sledijo odnosi na področju stanovanjske politike in drugo. Povsem razumljivo je, da izstopajo kršitve na področju razporejanja dohodka, čistega dohodka ter sredstev za OD, saj se v politiki razporejanja dohodka, čistega dohodka in delitve sredstev za OD kopičijo vse večja protislovja, kar je tudi posledica administrativnega določanja pridobivanja dohodka, ob tem pa ni več nobenih jasnih kriterijev za razpoznavanje dobrih in slabih gospodarjev družbenih sredstev. Tudi v letu 1988 seje nenehno krepila težnja, da se sredstva za OD delijo predvsem glede na rastočo inflacijo in življenjske stroške, vse manj pa v odnosu do akumulacije, kar je prav gotovo težnja po uravnilovki. Čeprav je v lanskem letu veljalo kar nekaj sistemov spremljanja in določanja možnosti za višino sredstev za osebne dohodke, pa je dejanski vpliv delavcev na ustvarjanje in razporejanja dohodka, pa tudi delitev sredstev za OD minimalen, kar nas vse bolj oddaljuje od načela, da naj le delo in njegovi rezultati določajo materialni in družbeni položaj delavca in organizacij združenega dela. V takih okoliščinah pa je delovanje DPS prav gotovo otežkočeno. Poleg preventivnega delovanja ob kršitvah posameznih samoupravnih pravic in kršitvah samoupravnega urejanja pravic do dela in iz dela, so še vedno najpogostejši primeri pritožb delavcev na sklenitev in prenehanje delovnega razmerja, razporejanje, disciplinski postopki, poskusno delo in drugo. Ugotavljamo tudi, da se vse večje število delavcev obrača na službo pravne pomoči v okviru Obč., oz. Rep. sindikalnega sveta, kar tudi kaže, da so bile te službe še kako dobrodošle. Ugotavljamo, da so disciplinski postopki sicer zakonito izvedeni v organizacijah združenega dela, da pa so prav gotovo pogosto posledica slabih medsebojnih odnosov, konfliktov med posameznimi delavci in poslovodnimi organi (največkrat na nižje vrednotena dela). Ukrepa se le proti delavcu, resnični vzroki konfliktnih razmer pa se v takšnih primerih ne ugotavljajo, niti ne odpravljajo. Kljub temu, da DPS že nekaj časa v svojih poročilih izpostavlja problematiko delovnih invalidov v OZD v ospredje, moramo priznati, da večjih kršitev le nismo zabeležili, vendar je pa ta pojav še vedno zelo prisoten in največkrat se pojavljajo problemi v zvezi z obračunom nadomestil OD, predolgim čakanjem na razporeditev, oz. ugotovitev ustreznega dela. Ugotavljamo nadalje vse več primerov delavcev z odločbo t.i. spremenjene delovne zmožnosti, kar pa pomeni, da nadomestila osebnih dohodkov za le-te določajo OZD v skladu z zakonom in statutom SPIZ. Na področju stanovanjskih razmerij je DPS v preteklem letu ugotavljal različne nepravilnosti in nezakorfitosti. Te se predvsem izražajo v neustrezno izpeljanih postopkih dodeljevanja stanovanj in stanovanjskih posojil, opuščanju sprejemanja planov, neopredelje-vanju osnov in meril za dodeljevanje kadrovskih stanovanj, skrajševanju rokov pri oblikovanju prednostnih list in dodeljevanju posojil pred dokončnostjo, oz. pravnomočnostjo in drugo. Ob tem pa je poudariti, da je DPS s svojim preventivnim delovanjem in pravočasnim ukrepanjem v mnogih primerih preprečil nezakonito razpolaganje s stanovanji in stanovanjskimi sredstvi, oz. nastanek sporov, kljub temu, da OZD taka ravnanja največkrat opravičujejo z visoko stopnjo inflacije. 2. Spremembe v samoupravnem organiziranju OZD Spremljanje družbenih odnosov in pojavov na področju samoupravnega reorganiziranja se je v preteklem letu nekoliko umirilo, zato ne moremo govoriti o množičnem ukinjanju TOZD, kar je prav gotovo posledica sprejemanja nove zakonodaje (Zakon o podjetjih). Prav gotovo pa so tudi spremembe in dopolnitve Zakona o združenem delu bile tiste obvezne strokovne podlage oz. sestavine postopkov vseh sprememb v samoupravni organiziranosti, kar je prispevalo k bolj odgovornemu pristopu tem spremembam. V skladu s svojimi programskimi usmeritvami ter v skladu s stališči o preventivnem delovanju je DPS v preteklem letu naslovil na vse OZD pobudo za sprejem programa aktivnosti za uskladitev samoupravnih splošnih aktov z Novelo ZZD. To je bilo nujno, saj novosti je bilo veliko, nekaj določil spremenjenih, dopolnjenih, nekaj določb zakona neposredno uporabljivih. Zato smo terjali od OZD, da sprejmejo Program aktivnosti v zvezi z usklajevanjem SaS, kjer naj predvsem zajamejo naslednje aktivnosti: analizo skladnosti, oz. ustreznosti določb vseh SaS OZD z ZZD, pripravo sprememb in dopolnitev SaS, postopek sprememb z nosilci in roki. Te aktivnosti se bodo zaključile v letošnjem letu do poteka roka, tj. 2. 9. 1989. Posebej je opozoriti na racionalen pristop, saj zakoni s področja reforme gospodarskega sistema prinašajo velik preobrat v naše delo in življenje, zato ne bo moč samoupravne akte prepisovati, ampak bo preobrazba dosedanjih OZD v podjetja še kako terjala veliko angažiranosti in pravno kreativnost strokovnih delavcev. 3. Konfliktne situacije (stavke, prekinitve dela) Čeprav se v preteklem obdobju v OZD gospodarstva in negospodarstva niso pojavljale večje prekinitve dela, nezadovoljstva, oz. konfliktne situacije, je ta pojav dobil večje razsežnosti v občini Kočevje že ob koncu leta in v začetku letošnjega leta. Pri reševanju takih konfliktnih situacij DPS ni neposredno sodeloval in je bil o njih obveščen naknadno. Vzroki za izražanje nezadovoljstva so bili predvsem naslednji: problematika OD, neurejeni medsebojni odnosi, stanovanjska problematika, izvajanje sanacijskih programov, problem zagotavljanja dela in drugo. DPS meni, daje v dostih primerih vzrok nezadovoljstvu tudi v potnanjkljivem obveščanju delavcev, nerazvitosti samoupravnih odnosov, nezaupanje delavcev, ki je posledica nepopolnih, zakasnelih ali neobjektivnih informacij o dejanskih razmerah, v katerih se nahaja posamezna OZD. Res da vzroki za te pojave niso samo znotraj OZD, pač pa splošna ekonomska in družbena kriza, ki vztrajno znižuje življensko raven ter ustvarja splošno nezadovoljstvo pri ljudeh, še otežuje konsolidacijo razmer v posamezni OZD. Zato bo DPS v letu 1989 opravil analizo povodov in vzrokov za konfliktne situacije, prav tako pa tudi zahteval, da takšno oceno pripravijo v OZD in da odpravijo vzroke za konfliktno situacijo. Težka gospodarska situacija v OZD gospodarstva v občini Kočevje pa terja, da so sanacijski oz. predsanacijski programi dobro pripravljeni, zato bo DPS tudi v letošnjem letu nadaljeval z aktivnostmi tako, da bodo strokovne podlage v zvezi z opredeljevanjem motenj v poslovanju čim bolj temeljite. To DPS poudarja predvsem zato, ker že nekaj časa spremlja OZD, skupaj / drugimi subjekti, ki že dalj časa poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti, kjer so najnižji OD, kjer zaradi ncuresničevanja številnih ukrepov in programov ne vidijo realnih možnosti za izboljšanje gospodarjenja in socialne varnosti delavcev, ob vsem tem pa ni bil nikjer uveden postopek ugotav- ljanja odgovornosti za takšno stanje, saj se največkrat razlog za takšno stanje pripisuje zunanjim vzrokom. 4. Sprejemanje začasnih ukrepov družbenega varstva DPS v preteklem letu ni predlagal sprejema začasnih ukrepov družbenega varstva, kakor tudi ni dal mnenja k predlogu lzvršnega sveta skupščine občine, ker le-teh nismo sprejemali v nobeni OZD. Ne oziraje se na to, pa DPS to posebej izpostavlja, zato ker ugotavljamo, da je poslovno leto 1988 veliko delovnih organizacij zaključilo z izgubo ali pa poslujejo z motnjami oz. z velikimi likvidnostnimi težavami. DPS posebej v zvezi s tem poudarja, da bo vztrajal pri predlogih za začasne ukrepe družbenega varstva le v tistih sredinah, kjer je možno sankcionirati tista ravnanja, ki pomenijo bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali oškodovanje družbenih interesov in to glede na pomen kršitve in obseg posledic. Vsekakor pa nasprotoval omejevanju uresničevanja samoupravnih pravic delavcev, če kršitev in odgovornost organov upravljanja ni bila podana. Nesprejemljivo je tudi, da bi se začasni ukrepi uvajali predvsem zaradi ureditve kadrovske problematike, ostali razlogi pa naj bi bili v podrejenem položaju. Namreč pri izvajanju začasnih ukrepov družbenega varstva je še vedno preveč prisotno prepričanje, da imajo začasni organi proste roke pri izvajanju svojih zadolžitev. Posamezni primeri kršitev SaS in zakonov s strani začasnih organov imajo v takšnih primerih še hujše posledice, saj se pri delavcih pojavlja občutek nemoči in nezaupanja, čeprav pa je ravno v takšnih organizacijah, ki so v težkem gospodarskem položaju, še bolj ,kot sicer potrebno tvorno sodelovanje vseh delavcev pri urejanju nastalih razmer. 5. Uresničevanje družbenega načrtovanja in samoupravnega planiranja Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v preteklem letu nadaljeval z aktivnostmi v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi in programskimi usmeritvami v zvezi s sprejemanjem planskih dokumentov za tekoče srednjeročno obdobje. Odsotnost jasnih razvojnih usmeritev poleg drugih razlogov vpliva na pogoje gospodarjenja, ki se prevečkrat na hitro spreminjajo, kar so upravičene kritične ugotovitve delavcev v OZD za sedanje nestabilne družbene in gospodarske razmere. Ta stagnacija v razvoju OZD pri delavcih zmanjšuje motiviranost za delo in občutek socialne varnosti. Povsem jasneje tudi, da bolj kot samo formalno sprejetje plana, je pomembna njegova vsebina, ki naj prispeva k hitrejšemu prilagajanju OZD tehnološkim tržnim spremembam na podlagi uvajanja inovacijskih dosežkov, zmanjševanja stroškov proizvodnje, manjše režije in podobno. Zato je razumljivo, da v ospredje prihaja prilagajanje že sprejetih načrtov spremenjenim razmeram. DPS je v skrajšanem poročilu težko razdelal pojavne oblike kršitve samoupravnih pravic in družbene lastnine, zato pa je bil njegov namen opozoriti na podlagi izkušenj in spoznanj na tiste pojave, ki jih moramo skupaj s subjekti, ki nam je varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine primarna naloga sproti preprečevati in odpravljati, predvsem s preventivnim delovanjem. Ob obravnavi poročila na zborih skupščin obeh družbenopolitičnih skupnosti pa bo DPS podal bolj poglobljeno obrazložitev posameznih zadev, ki so specifične za posamezno družbenopolitično skupnost. Družbeni pravobranilec Februar 1989 samoupravljanja JANA URAN, dipl. iur. / Poročilo o delu občinskega javnega pravobranilstva v Ljubljani za občine: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Vrhnika za leto 1988, s tekočo problematiko in številčnim prikazom obravnavanih zadev (ESA — 218) Iz priloženega statističnega podatka je razvidno naše zastopanje oziroma obravnavanje zadev za vašo občino, krajevne skupnosti in sklade na vašem območju v premoženjsko pravnih zadevah. V letu 1988 smo obravnavali skupno 6394 zadev, od tega odpade na občino Kočevje 735 in sicer 31 iz vpisnika P, 14 iz vpisnika 1,201 iz vpisnika R, 147 iz vpisnika N, 277 iz vpisnika M, 6 iz vpisnika O, 5 iz vpisnika RAZ ter 54 zadev iz področja sodnega izvedeništva. V, pojasnilo temu statističnemu prikazu: P vpisnik zajema vse pravne zadeve, to je izterjava premoženjskih zahtevkov in zastopanje pred sodišči. VI vpisniku so vodene premič-ninske in nepremičninske izvršbe, na podlagi sodnih in upravnih odločb. V N vpisniku pa so zajeta nesporna zastopanja, med katerimi so zlasti mejni spori, zapuščinski postopki itd.... V O vpisniku pa so vodeni zlasti na podlagi posebnih predpisov postopki za določitev odškodnine za odvzeta zemljišča. V R vpisniku je voden pregled upravnih in sodnih odločb, ki obravnavajo razpolaganje z družbeno lastnino. RAZ vpisnik pa zajema razlastitve in druge postopke za odvzem zemljišč. Presojanje pogodb o prometu z družbenimi nepremičninami, kijih vršimo na podlagi posebnih predpisov, pa se vodijo v M vpisniku. V ta vpisnik bi sodila tudi pismena pravna mnenja, ki pa jih nadomeščamo z neposrednim kontaktom z vami, to je delavci uprave m krajevnih skupnosti, ki želijo naš svet. Zato število takih pravnih mnenj oz. to sodelovanje iz statističnega podatka ni razvidno. To pojasnilo prikazuje tudi temeljne pristojnosti javnega pravobranilca. Probleme, ki so se pojavili na vašem območju, smo reševali v konkretnih postopkih in so bili tudi v večini uspešno razrešeni, ostalo je odprto le manjše število spisov, ki se še obravnavajo. Z vsemi, ki smo jih zastopali, smo dobro sodelovali. Zaprošene podatke, ki smo jih potrebovali za sodne postopke so nam delavci uprave in krajevnih skupnosti zadovoljivo dostavljali, v samih postopkih pa tudi aktivno sodelovali. V vaši občini so se v letošnjem letu, med sicer ponavljajočo se problematiko, pojavili tudi posamezni izstopajoči primeri in sicer: Postopki za določitev odškodnine kmetom, v katerih pa se je ugotovilo, da ni na razpolago drugih zemljišč za odškodnino, do katerih so po zakonu upravičeni. Tukaj se lahko spomnimo naših opozoril na neskladnost predpisov, po katerih je razpolagalna pravica na vseh kmetijskih zemljiščih dana Kmetijski zemljiški skup-, nosti, ki nima interesa nakupovati in držati v rezervi takih zemljišč za Sklad stavbnih zemljišč, Sklad stavbnih zemljišč pa ne more imeti razpolagalne pravice na kmetijskih zemljiščih. Tak primer je tudi spor glede plačevanja vodarine v vasi Mirtoviči — Bosljiva loka. Odločeno je bilo, da krajani vodarino morajo plačevati, spor glede lastništva vodovoda v Mirtovičih pa je še v teku. Ta primer je v sodni praksi mejnik pri odločanju o tem, kateri vodovodi so takoimenovani javni, skupna lastnina ali privatni. Opozorili pa bi na splošni pojav vse večjega števila zahtev, da naj javno pravobranilstvo začne postopke za ugotavljanje in odpravljanje zatrjevanih nezakonitosti, ki so imele za posledico iškodovanje družbene lastnine ali interesov skupin občanov. Ker je javno pravobranilstvo po sedanjih določilih zakona le zakoniti zastopnik družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, po posameznih zakonih pa ima le konkretno določene naloge in pravice, zato so njegove pravice in možnosti procesualno konkretizirane in omejene. Kritike zaradi neaktivnosti zato v tej smeri niso utemeljene. Javno pravobranilstvo ni organ nadzora, zato tudi ne more na splošno presojati in odločati o zakonitosti sklepov družbenopolitičnih organov, ker je delovanje javnega pravobranilstva, kot smo že navedli, omejeno na naloge in opravila, ki so mu določena z zakonom. Na tem mestu bi bilo mogoče umestno opozoriti na spreminjajočo se prakso o uporabi določil o pravični odškodnini, prometni vrednosti, obrestih in drugih elementih cene za prisilno odvzete ali prodane oz. kupljene nepremičnine. Te kategorije se spreminjajo oz. prilagajajo gospodarskim razmeram, zato pa se tudi praksa časovno spreminja, kar seveda vpliva na višino odškodnine oz. kupnine, ki so prilagojene sprejetim kriterijem, bolje povedano razlagam istih določil v konkretnem času. . . ... Javni pravobranilec Ljubljana, 10. februarja 1989 Benjamin TURK Poročilo o delu občinskega sodnika za prekrške Kočevje za leto 1988 (ESA V preteklem letu je dolžnost sodnika za prekrške opravljala Vlasta JANEŽIČ do dne 9. 5. 1988, ko je zaradi nosečnosti nastopila bolniški stalež in kasneje porodniški dopust. V času njene odsotnosti jo nadomešča namestnica Nuša Orel, sicer vodja Občinskega sodnika za prekrške v Ribnici od dne 1. 8. 1988. V letu 1988 je bilo pri organu za postopek o prekršku vloženih 1443 predlogov, kar pomeni za 9% povečan pripad v primerjavi z letom 1987. Glede na to, da je ob koncu leta 1987 ostalo še 387 nerešenih zadev, je bilo v reševanju skupno 1820 zadev. Enako kot v letu 1987 so tudi v tem letu podali največ predlogov postaje milice in sicer 1378, inšpekcijski organi 27 predlogov, javni tožilec in drugi organi občinskih skupščin po 9 predlogov, organizacije, ki izvajajo javna pooblastila 7 predlogov, drugi predlagalni upravičenci 2 in en predlog občan. . - V letu 1988 je bila v 1649 primerih izdana odločba o prekršku, od tega v rednem postopku 871, kar predstavlja 52,8 %, v skrajšanem postopku 778 zadev, kar predstavlja 47,2%. V 30 primerih je, bil postopek ustavljen, v 21 primerih zadeva rešena na drug način, ena zahteva pa je bila zavržena. V lanskem letu je zastaralo 68 zadev, na koncu leta pa je ostalo še 63 nerešenih zadev, kar predstavlja od celotnega pripada 3,4%. Organ za postopek o prekršku je izrekel 6 polnoletnim storilcem ukor, 1225 je izrekel denarne kazni, 6 storilcem pa zapor. — 217) Še vedno predstavljajo najmočnejšo skupino prekrški s področja varnosti cestnega prometa, saj je bilo obravnavanih 1156, 134 voznikom pa je bil poleg kazni izrečen tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za določeno kategorijo. Obravnavanih je bilo tudi 184 prometnih nezgod. Drugo obsežnejšo skupino predstavljajo prekrški zoper javni red in mir. Obravnavali smo 405 takšnih primerov, od katerih je bilo največ takih storilcev, ki so se nespodobno vedli na javnem kraju. Povečalo pa se je število tistih storilcev, ki so ogrožali varnost oseb v zasebnem prostoru, to so storilci, ki živijo v slabih socialnih in materialnih, razmerah, zato menimo, da bi morala občinska skupnost za socialno skrbstvo tej kategoriji ljudi posvetiti večjo pozornost. Obravnavali smo tudi 151 mladoletnih storilcev prekrškov, katerim je bil v vseh primerih izrečen vzgojni ukrep ukor. Ugotavljamo pa, da izrečeni vzgoji ukrepi ne vplivajo na prevzgojo mladoletnikov, saj jim v večini primerov stojijo ob strani starši, ki njihova dejanja ne štejejo kot družbeno nevarna dejanja in tudi taka dejanja ne obsojajo. Pri našem delu predstavlja poseben problem neustrezna pisarniška oprema, ki je že dotrajana, ki pa je na povečan obseg dela tudi nepopolna, saj onemogoča normalno pisarniško poslovanje, zato si želimo, da bi nam občinski upravni organi zagotovili ustrezna sredstva za nakup primernejše opreme. Sodnik za prekrške: nam. Nuša OREL Predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje (ESA — 216) Na podlagi 10. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni,,lastnini (Uradni list SRS, št. 38/86), drugega odstavka 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), L, 7., 8. in 9. člena pravilnika o enotni metodologiji ža izračun revalorizirane vrsdnosti stanovanjske hiše oz. stanovanja (Uradni list SRS, št. 8/87), 187. člena statuta občine Kočevje, 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 30/87), je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ----------------- sprejela ODLOK o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje 1. člen Gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine 111. stopnje opremljenosti, zmanjšana na povprečne stroške komunalnega ure- janja zemljišč in za vrednost zemljišča, je znašala na dan 31. 12. 1988 din 2.076.000.-. 2. člen Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od povprečne gradbene cene iz 1. člena tega odloka in sicer: a) za območje urbanistične zasnove mesta Kočevje 1 % b) za ureditvena območja Livold, Željne, Klinja vas, Mahovnik, Breg, Slovenska vas, Stara cerkev, Mlaka, Konca vas, Gorenje, Koblarji 0,8 % c) za druga območja občine 0,6% Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine za 111. stopnjo opremljenosti znašajo: d) za komunalne naprave individualne rabe za m2 koristne stanovanjske površine 178.120,- din e) za skupinske komunalne naprave za m2 koristne stanovanjske površine 154.040,- din. 3. člen Korist za razlaščeno zemljišče, izračunana na način iz Lin 2. člena tega odloka, se valorizira med letom v skladu z indeksom cen na drobno v SR Sloveniji, ki ga na koncu vsakega meseca objavlja Zavod SR Slovenije za statistiko. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja (Uradni list SRS, št. 20/88). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Števila: 35-2/79-3/1 ' PREDSEDNIK Datum: Skupščine občine Kočevje Alojz ERŽEN Obrazložitev: Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) v 40. členu določa: »Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od povprečne gradbene cene, ki seje oblikovala v preteklem letu za m2 stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju mesta, naselja mestnega značaja oziroma drugega območja, s tem da ta odstotek NE MORE BITI VEČJI od 1,2% in NE MANJŠI od 0,6%. Odstotek iz prejšnjega odstavka določi vsako leto najpozneje do 31. marca za posamezna območja občinska skupščina z odlokom, upoštevajoč pri tem strukturo cene stanovanjske površine v družbeni gradnji. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje je sporočila, da je cena m2 stanovanjske površine v letu 1988 (brez cene zemljišča in stroškov komunalnega urejanja — gre za bloke D, E, F v ul. heroja Marinclja) znašala 2.076.250,- din. Predlagamo, da razvrstitev iz 2. člena odloka ostane enaka, torej za mesto Kočevje 1 %, za drugo območje 0,8% in za tretje območje 0,6%. Tako bi po odloku znašala odškodnina za m2 zemljišča: — Kočevje 1 % 20.760,- — ureditvena območja 0,8 % 16.610,- — druga območja 0,6% 12.460,- Povprečni stroški komunalnega urejanja za III. stopnjo pa: a) za komunalne naprave individualne rabe (vodovod, kanalizacija, elektrika, telefon) 178.120.-din b) za skupinske komunalne naprave (cesta, asfalt ali makadam, kanalizacija in javna razsvetljava) 154.040.- din Iz odloka za leto 1988 je razvidno, daje bila cena m2 stanovanjske površine v decembru 1977 498.301,- din. Cena se je v letu 1988 valorizirala v skladu z določili 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini in 3. členom odloka in je januarja 1989 znašala: — za mesto Kočevje 1 % 15.050.- — ureditveno območje 0,8 % 12.040,- — druga naselja 0,6% 9.030,- Cena za zemljišče bo do sprejetja odloka v mesecu marcu še dvakrat valorizirana v skladu z indeksom cen na drobno, ki ga za vsak mesec določi Zavod za statistiko SRS in bo verjetno dosegla znesek, ki se predlaga v odloku. Komite za družbeni razvoj Kočevje, februar 1989 in urejanje prostora Odsek za urbanizem Premoženjsko pravne zadeve (ESA — 215) 1. Kmetijska zemljiška skupnost občine Kočevje je predlagala, da se ukine del poti v k. o. Banja loka in sicer pare. št. 4125/23 v izmeri 1 a 88 m2 pripisana pri seznamu I. za k. o. Banja loka. Geodetska uprava je zgotovila, da hi znakov te poti v naravi in da dejansko zemljišče predstralja pašnik. Zemljišče KZS občine Kočevje potrebuje zaradi ureditve zakupnih razmerij na področju naselja Banja loka, zato predlagamo zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, da sprejmeta naslednji: SKLEP: Zemljišče parcela št. 4125/23 v izmeri 1 a 88 m2 vi. št. seznam I. k. o. Banja loka, ki je DRUŽBENA LASTNINA V SPLOŠNI RABI a) se prenese iz sklada javne imovine v skladu družbene latnine in določi za imetnika pravice razpolaganja občino Kočevje; b) po izvedenem prenosu se zemljišče prenese v kmetijski zemljiški sklad, s katerim upravlja Kmetijska zemljiška skupnost občine Kočevje. 2. Sklad stavbnih zemljišč občine Kočevje predlaga, da se ukine del poti v naselje Koprivnik in sicer par. št. 2158/2 pot v izmeri 46 m2, ki je DRUŽBENA LASTNINA V SPLOŠNI RABI Pot v naravi ni vidna, je pa sestavni del gradbene parcele, zato predlagamo zboroma skupščine, da sprejmeta naslednji SKLEP: Zemljišče parcela št. 2158/2 pot v izmeri 46 m2, ki je DRUŽBENA LASTNINA V SPLOŠNI RABI, vi. št. seznam I. k. o. Koprivnik, se prenese iz sklada javne imovine v sklad družbene lastnine in določi za imetnika pravice razpolaganja občino Kočevje. Kočevje, februar 1989 Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora Odsek za urbanizem in ur. pr. Kadrovske zadeve (ESA — 213) Predlagatelj: Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve 1. Izvolitev sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani Za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvolijo: NINA BETETTO HELENA GORŠE-MUŠIČ MARJANCA FAGANEL Obrazložitev Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je na osnovi strokovne ocene Temeljnega sodišča v Ljubljani, mnenja koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL ljubljanske regije ter koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu MK SZDL Ljubljane sklenila predlagati zborom Skupščine mesta Ljubljana, da za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani izvolijo Nino Betetto, Heleno Gorše-Mušič in Marjanco Faganel. 2. Izvolitev namestikov javnegg tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani Za namesntika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se imenujeta: MILAN BENKO in JOŽICA BOLJTE-BRUS Javni tožilec SR Slovenije je predlagal, da se na podlagi prejetih mnenj Medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije, koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja pri OK SZDL in ugotovitev, da sta oba predlagana kanditata s svojim dosedanjim delom pokazala, da izpolnjujeta pogoje za ponovno imenovanje in predlagane funkcije v javnem tožilstvu. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Odgovori na delegatska vprašanja (ESA — 223) 1. Vprašanje: Alije možna postavitev telefonske govorilnice na Kidričevi ulici? (delegacija KS Kočevje-mesto) Odgovor: Postavitev telefonske govorilnice v Kidričevi ulici ni v planu za leto 1989. Z ozirom na sprostitev nekaj telefonskih številk v ATC Kočevje je možna postavitev STG v letu 1989. Orientacijska cena novčičnega aparata je ca. 7,000.000 din (na dan 27. januarja 1989), kar bi morala investirati KS. V kolikor se odločite za montažo, nam sporočite, da pripravimo sporazum. PPT Ljubljana Direktor teh. sektorja Ivan USENIK 2. Vprašanje: Kdaj bo urejen problem meteornih voda v vasi Lazeč?' (delegacija KS Draga) Odgovor: Problem odvoda meteornih voda v vasi Lazeč je že dalj časa prisoten, vendar s strani KS Draga nejasno opredeljen, saj je prvotno bil predstavljen na lokaciji priključne vaške poti, v novejšem času pa kot problem na regionalni cesti. Od vsega začetka smo bili v SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje pripravljeni financirati rešitev in to velja še sedaj. Dela naj bi se izvedla na osnovi določil cestne inšpekcije. Tajnik SIS KCD: Vinko ZAJEC 3. Vprašanje: Kdo je dolžan zasuti obcestni jarek ob cesti Šalka vas—Željne? (delegacija KS Rudnik—Šalka vas) Odgovor: Obcestni jarek ob cesti Šalka vas—Željne obstaja že dalj časa. S tem, da seje v zadnjem času očistil, ni ogrožena varnost občanov, saj ob njem poteka asfaltna cesta z obojestranskimi bankinami. Varnost prometa je seveda odvisna od udeležencev v prometu, ki naj bi seveda vozili po asfaltnem vozišču, pešci pa hodili po bankinah tako, kot je bilo do sedaj. Verjetno je problem v plačilu odstranitve izkopnega materiala, ki je nastal ob čiščenju jarka in je deponiran na zemljišču Jalovec. SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje je pripravljen urediti, da bo ta material odstranjen, saj je vzdrževanje jarka tudi važno za samo cesto. TAJNIK SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje Vinko ZAJEC 4. Vprašanje: Kdaj bo opravljen prenos vodovoda Koprivnik na DO HYDRO-VOD. Zahtevo utemeljujemo z nevarnostjo onesnaževanja oz. okužbe vode? (delegacija KS Rudnik—Šalka vas) Odgovor: Postopek saniranja vodovoda Koprivnik in postopek prenosa v upravljanje DO Hydrovod bo opravljen v letu 1989. Izvršni svet SO Kočevje 5. Vprašanje: KS Rudnik—Šalka vas ugotavlja, da v neurejenih stanovanjskih zgradbah v Šalki vasi 105 in 107 prebivajo neprijavljeni občani in da se kljub opozorilom v tej zvezi ni storilo ničesar. Odgovor: L Ob kontroli, ki je bila opravljena na podlagi 4. in 8. člena Zakona o nastanitvi občanov in o registru prebivalstva, je bilo ugotovljeno; — Kontrola dokumentacije (osebne izkaznice) je bila opravljeja pri 17 družinah v zgradbah v Šalka vas št. 105, 107, 90 in 103). V 14 primerih so občani pravilno prijavljeni in imajo v osebni izkaznici pravilno vpisan naslov stalnega bivališča. Trije občani niso bili prijavljeni na teh naslovih. Zoper njih je uveden postopek ureditve bivališča in prijava sodniku za prekrške. V dveh primerih imajo občani sicer prijavljeno stalno bivališče v Šalki vasi, vendar nimajo opravljene spremembe bivališča tudi v osebni izkaznici. V enem primeru občan ni imel osebne izkaznice. Iz evidence je razvidno, da občan osebne izkaznice ni zamenjal. Ostali stanovalci so na teh naslovih prijavljeni že daljši čas. Novih stanovalcev upravni organ ne prijavlja brez pisnega soglasja DO ITAS. DO ITAS v zadnjem obdobju teh soglasij ne izdaja več. Oddelek za notranje zadeve 2. Na zahtevo IS je bil dne 24. januarja 1989 opravljen razgovor s predstavniki organov in DO, ki so pristojni za razreševanje sanacije zgradb št. 105 in 107. V razgovoru je bilo ugotovljeno, daje potrebno izdelati program sistematične sanacije starejših stanovanjskih objektov, ki naj predvidi, katere stavbe je mogoče adaptirati, katere porušiti in na kakšen način bomo reševali stanovanjske probleme stanovalcev v teh zgradbah. Plan razreševanja naj se vnese v srednjeročne in dolgoročne plane, tako da bi imeli zakonsko osnovo za hitrejše reševanje te problematike. Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora Poročilo o večjih opravljenih delih na vzdrževanju, obnovah in revitalizaciji ________stanovanjskega fonda v družbeni lastnini v občini Kočevje za leto 1988 STAVBA IN VRSTA POPRAVIL STROŠEK Trg zbora odposlancev 2 — obnova elektro instalacije do stanovanjskih podrazdelilccv za stanovanjski del stavbe — obnova pločevine na že prekriti strehi — obnova kopalnice pri LEGVART 11.093.440 2.786.500 4.152.470 Trg zbora odposlancev 16 — popravilo sobe SEDIČ Trg zbora odposlancev 18 — obnova kopalnice v I. nadstropju Trg zbora odposlancev 39 — obnova elektro instalacije do podrazdelilccv 1.272.637 4.201.290 1.897.630 Trg zbora odposlancev 8 — obnova strešne kritine Trg zbora odposlancev 10 — obnova stropa v sobi stanovanja BUZUK — zamenjava vhodnih vrat in popravilo stanovanja ANTUNOVIČ Trg zbora odposlancev 14 — popravilo strehe drvarnic 8.625.630 812.058 1.941.300 1.194.300 Trg zbora odposlancev 42 — kompletna obnova vodovodne in odtočne instalacije Trg zbora odposlancev 49 a — zamenjava vhodnih vrat pri BEDŽET1 Trg zbora odposlancev 51 — zamenjava oken na stanovanjskem delu stavbe, obnova fasade in strehe 3.987.510 834.758 36.072.034 Trg zbora odposlancev 55 — zamenjava dvojnih vrat pri PAPEŽ 1.596.980 Trg zbora odposlancev 60 — obnova dimnika 1.539.960 Trg zbora odposlancev 68 — obnova stopnišča — večje popravilo odtokov pri ŠIŠKA — popravilo poda in odtoka pri KOVAČIČ — popravilo stanovanja LEVIČ 2.507.938 757.627 980.518 2.329.850 Trg zbora odposlancev 72 — obnova strešne kritine in popravilo hišne kanalizacije 4.948.310 Trg zbora odposlancev 73 — zamenjava oken pri HVALA 1.455.166 Trg zbora odposlancev 74 — obnova strešne kritine — popravilo drvarnic 4.729.346 1.282.070 Trg zbora odposlancev 76 — popravilo stanovanja STANIČ 359.440 Ljubljanska c. 1 — ureditev sanitarij pri PERŠ in ČAVLOVIČ — obnova lesenih stropov pri BVRAZER 5.198.657 4.224.222 Ljubljanska c. 5 — popravilo skupnega WC-ja — DAMŠE — delna obnova kanalizacije v pekariji — zamenjava oken pri DIDOVIČ — izdelava kanalizacijskega priključka 640.635 976.613 665.707 1.090.300 Ljubljanska c. 6 — popravilo strešne kritine in odtokov na drvarnicah 1.748.750 Ljubljanska c. 11 — obnova elektro instalacije 1.699.420 Ljubljanska c. 14 — popravilo stropa pri MAJETIČ 435.861 Ljubljanska c. 29 — popravilo vodovodne in odtočne instalacije 2.361.320 Ljubljanska c. 36 — popravilo vodovodne in odtočne instalacije . pri RESNIK 789.420 Ljubljanska c. 42 — obnova dveh WC-jev 4.133.390 Ljubljanska c. 77 — zamenjava oken pri NAGU — obnova pločevinaste strešne kritine in vgraditev strešnega okna 6.995.240 4.197.600 Ljubljanska c. 71 — popravilo skupnih WC-jev — zamenjava oken pri NAGU 1.704.438 2.742.936 Ljubljanska c. 79 — popravilo stanovanja STEVANIČ 4.269.170 Reška c. 2 — popravilo zunanje hišne kanalizacije 1.763.528 Reška c. 7 — obnova podov v kuhinji in spbi ter stropa v kuhinji pri PREGELJ 3.922.040 REŠKA c. 7 a — zamenjava glavnih kletnih vrat, popravilo nadstreška, greznice, stopnic in vodovodne instalacije 2.560.819 1 Reška c. 10 — adaptacija stanovanja BAJO — obnova kopalnice ter zamenjava poda in enih vrat pri RUS — popravilo WC pri KRŽE 11.887.825 4.683.582 1.554.110 Roška c. 12 — ureditev tuš kopalnice ŠTIMEC 7.581.020 Roška c. 33 — obnova žlebov (Roška c. 33, 35, 37, 39) — adaptacija stanovanja ČUK 1.617.895 8.971.176 Roška c. 35 — obnova poda v kuhinji BČLJTE 2.478.970 Roška c. 37 — obnova poda v kuhinji in popravilo stanovanja ZUPANC — adaptacija stanovanja ČELEŠ — popravilo drvarnic 4.122.724 15.676.938 1.171.270 Roška c. 39 — popravilo dveh dimnikov 1.588.260 Roška c. 49 — obnova enega dimnika in enega WC-ja 1.810.989 1.320.820 Roška c. 64 a — zamenjava vhodnih vrat pri PAPEŽ Roška c. 66 — asfaltiranje dvorišča 567.882 Roška c. 74 — ureditev dveh tuš kopalnic 4.642.895 Rozmanova ul. 1—3—5 — obnova vodovodnega priključka — asfaltiranje dvorišča 1.006.692 6.101.913 Tomšičeva 19—21 — obnova kapalnice pri STOJAKOVIČ 1.687.847 Podgorska ul. 4 — obnova strešne kritine (dela še niso dokončana) 6.484.003 Podgorska ul. 6 — obnova strešne kritine — popravilo kopalnice pri SELIMOVIČ 16.817.363 1.131.940 Podgorska ul. 8 — obnova strešne kritine (dela še niso dokončana) 11.533.140 Podgorska ul. 10 — obnova strešne kritine (dela še niso dokončana) — obnova skupinske TV antene — obnova kopalnice ŠAFAR 10.322.194 2.205.670 1.725.840 Podgorska ul. 23 — zamenjava oken (vgraditev) 5.173.404 Podgorska ul. 60 — popravilo dimnika 366. 091 Cesta na stadion 1 — zamenjava enega poda in dveh oken pri stranki VUK 1.170.201 Bračičeva ul. 21 — obnova odtokov od stranke OZANIČ 575.855 Rožna ul. 6 — obnova elektro instalacije v skupnih prostorih — popravilo stanovanja (prej TOMIČ) — popravilo vodovodne instalacije TOMIČ II. — popravilo s(rche — pločevina 307.675 1.561.110 400.454 1.360.400 Rožna ul. 35 — zamenjava vrat in poda v kuhinja VUKOVIČ 4.511.360 Kajuhovo naselje 2 — popravilo skupinske TV antene l.JSI.Sdl ■ \ — popravilo odtoka pri MARINČ 414.108 Turjaško naselje 11 — popravilo.stanovanja ŠOHAR 490.000 Kajuhovo naselje 3 Kidričeva 1—3 — popravilo horizontalne hišne kanalizacije z. izdelavo jaška 441.033 — obnova ravne strešne kritine — nepohodni del — popravilo skupinske TV antene 20.793.788 , 1.441.682 Kajuhovo naselje 34 — topli pod za kuhinjo LOVKO 233.680 — popravilo vodovodne instalacije NOVAK 1.003.860 Kidričeva 2 — odmašitev zunanje hišne kanalizacije z izdelavo Kajuhovo naselje 49 — popravilo dimnikov, obrob in strešne kritine 1.463.000 dodatnega jaška — popravilo odtočne instalacije pri ZAJC 1.836.024 1.038.280 Ulica heroja Marinclja 2—4 Kidričeva 4 — izdelava jaška na zunanji hišni kanalizaciji zaradi čiščenja in čiščenje kanalizacije 2.234.160 — popravilo ravne strešne kritine Kidričeva 14 1.503.390 Ulica heroja Marinclja 6—8 montaža elektro števca za črpalko 330.476 — popravilo keramičnih tlakov v hodniku 565.103 — zasteklitev strešnih oken — mansarda 529.720 Tesarska ul. 8 Trdnjava 7 — zamenjava oken pri SVENŠEK 706.420 — izdelava vetrolova za podpritlično stanovanjc — obnoya strešne kritine .17.852.580 VIDMAR 5.709.740 — zamenjava vrat pri PRAŠTALO Tesarska ul. 3d 1.327.760 Trdnjava 10 — obnova podov v stanovanju KUSOLD 1.852.779 — popravilo keramičnih oblog v kopalnicah pri: MATEJKO, NOVAK in ČUČEK 2.502.650 Trdnjava 15 Crnomeljska c. 8 — adaptacija stanovanj — sofinanciranje 15.987.150 — zamenjava žlebov in obnova strešnih napuščev Trdnjava 17 6.424.067 Črnomeljska c 19—21 — obnova dimnika 1.540.170 — obnova poda v sobi pri MIKEC Trata XIII—8 1.299.944 Črnomeljska c. 27—29 — popravilo odtokov v veži — zamenjava vhodnih vrat pri JELENC 362.628 2.665.580 — obnova sanitarij pri STUPAR — večje popravilo strešne kritine in prezidava 1.687.446 i Trata XIV—14 dimnikov _ 2.532.850 — material za popravilo kopalnice GJEREK 261.555 Šeškova ul. 2 — popravilo zunanje hišne kanalizacije 2.816.102 Rudnik 1 — popravilo dimnikov in strehe 1.060.050 Šeškova ul. 16 — popravilo zunanje hišne kanalizacije 1.813.480 — obnova poda v sobi KASTELIC 1 Rudnik 2 1.306.760 Šeškova ul. 30 — obnova odtočne instalacije in poda v kuhinji pri RETAR 1.507.416 — obnova instalacij v kopalnici GREGORČIČ 2.674.958 — obnova strešne kritine 9.873.441 Cankarjeva ul. 5 Rudnik 2 a1 — popravilo stanovanja VUKAN (dela niso s — večje popravilo strešne kritine 1.538.440 dokončana) Cankarjeva ul. 6 —popravilo kopalnic pri BIBIČ in OUR1Č 3.602.760 1.661.801 Rudnik 4 — ureditev zunanje hišne kanalizacije TURKOVIČ 1.183.697 Cankarjeva ul. 15 Rudnik 6 — prezidava dveh dimnikov 2.597.080 — popravilo glavne vertikalne hišne odtočne instalacije 1.122.548 Rudnik 7 Knl. zamenjava kuhinjskih vrat pri BAŠIČ 3.580.060 Kočarji 1 — popravilo oken in vrat 2.796.250 Kočarji 3 — popravilo salonitne strešne kritine 4.004.490 Rajndol 2, 3 in 5 — zamenjava oken in trajnih glavnih vhodnih vrat 14.995.036 — obnova vodovodne in odtočne instalacije 8.9^2.382 — priključitev stavb na novo vodovodno omrežje z izdelavo jaškov za vodomere 6.855.290 Knežja lipa 1 — popravilo oken z dodelavo okenskih kril 2.694.740 Vas 1 — pozidava (dvig) dimnika in popravilo hišne kanalizacije (stavba grajena v drugi polovici leta 1985) 2.542.730 Mahovnik 24 — popravilo oz. obnova odtočne instalacije za podstrešna stanovanja 1.291.950 Breg 81 — popravilo zunanje hišne kanalizacije 2.107.030 Stara cerkev 31 — zamenjava oken 5.035.080 Stara cerkev 39 — material za leseno drvarnico VREČIČ 1.154.220 Stara cerkev 50 — pri farmi — dograditev kanalizacijskega priključka 1.999.906 Mlaka 4 — adaptacija kopalnice pri BRKIČ 4.539.418 Stari log 4 — zamenjava oken in vrat pri PETEK 2.790.416 Stari log 11 — adaptacija stanovanja TURK 10.635.660 Polom 12 — popravilo podstrešnega stanovanja z zamenjavo oken, obnova strešne kritine 50% z obnovo kleparskih izdelkov 6.768.683 Podpreska 11 a — izdelava in namestitev pločevinastih streh na dimnikih ,1.917.482 — plačilo prispevka za priključitev na novo vodovodno omrežje^ 554.704 — odmašitev odtočne instalacije v hiši, katera je bila zamašena oz. zalita z materiali od novogradnje 2.304.330 Podpreska 20 — plačilo prispevka za priključitev na novo vodovodno omrežje in izvedba priključka — obnova 884.222 Draga 29 — obnova strešne kritine 15.460.560 Zabojniki za smeti — 25 kom. 10.659.184 Stroški vzdrževanja naprav centralnega ogrevanja 16.353.270 SKUPAJ: 667.361.450 Viri sredstev za rekonstrukcijo — vzdrževanje in revitalizacijo stano- vanjskega fonda v letu 1988 PRIHODKI PORABA OSTANEK 822.167.650 667,361.450 154.806.200 Iz poročila je razvidno, daje bilo v letu 1988 opravljenih veliko del na obnovah in vzdrževanju. Predvsem izstopa tu obnova strešnih kritin in zamenjava oken. Za vsa popravila, obnove in revitalizacije je bilo porabljenih 667.361.450,- din, s katerimi bi komaj pridobili 4 nova stanovanja. Hkrati pa to pomeni, da so sc sredstva stanarin hitro vlagala v vzdrževanje in seje s tem doseglo čim boljše gospodarjenje pri sedanjih stopnjah inflacije. Poleg SSS občine Kočevje so znatna sredstva vlagala v svoj stanovanjski fond, s katerim gospodari SSS občine Kočevje, še ZKGP in LIK. Pri samem vzdrževanju pa, kljub gospodarski krizi, nastopajo določene objektivne in neobjektivne težave. Pogostokrat je slab odnos do družbene imovine s strani uporabnikov te imovine, to je stanovalcev do družbenih stanovanj na eni strani, medtem ko so na drugi strani stanovalci, ki sc do družbenega stanovanja obnašajo tako skrbno, kot da je to njihova lastnina. Še vedno moramo naslavljati določenb kritiko na izvajalce bodisi novih gradenj kot vzdrževalnih del, tako družbenega kot zasebnega sektorja. Premalo pozornosti se posveča dobri kvaliteti opravljenega dela in preveč hitremu zaslužkarstvu, kar ima za posledico »šlam-parsko« opravljeno delo in nadaljnje povečevanje stroškov, kar ugotavljajo tudi sami uporabniki stanovanj. Zaradi »šlamparije« ali lepše povedano nevestnosti pri delu in nepriznavanja reklamacij v novi gradnji se je moralo iz sredstev stanarin odpravljati napake: — v Ulici heroja Marinclja 2—4 delati revizijski jašek na zunanji hišni kanalizaciji zaradi njenega zamaševanja, — v Vasi št. 1 podaljševati dimnik zaradi slabe vleke in ker ni bilo mogoče uporabljati kurilno napravo v stanovanju, — v Podpreski 11 a zamenjati dimniško obrobo zaradi zatekanja v stanovanje, ker je bila preozka, v isti stavbi menjavati hišne odtoke zaradi zamašenosti z materiali ob novi gradnji. — v Dragi 13 popravljati preozke dimniške obrobe itd. V Ulici heroja Marinclja 9 niso vgradili krmilne električne ure, ker ni bila v popisu del itd. Težave se tudi nenehno pojavljajo pri samem vzdrževanju stanovanjsko poslovnega fonda. Tudi tu se pojavljajo površnost, nedelavnost, včasih slab odnos delavcev do uporabnikov itd. Te ugotovitve veljajo za izvajalce vzdrževalnih del tako družbenega kot zasebnega sektorja. Vse negativne posledice o?, očitki, kijih povzročajo razni izvajalci naročenih del, letijo na investitorja oz. naročnika, to je v tem primeru na SSS občine Kočevje. Kočevje, februarja 1989 Strokovna služba SSS Poročilo o večjih opravljenih delih na vzdrževanju in obnovah poslovnih prostorov ter na stanovanjsko poslovnih stavbah v družbeni lastnini v občini Kočevje za leto 1988, ki se financirajo iz naslova najemnin STAVBA IN VRSTA POPRAVIL STROŠEK Trg zbora odposlancev 2 — obnova sanitarij v Kavarni ZVEZDA 6.448.531 — soudeležba pri obnovi kleparskih izdelkov na strehi 2.666.530 Trg zbora odposlancev 6 — popravilo elektro instalacije v trgovini VARTEKS 661.950 Reška c. 5 a — zamenjava enih vhodnih vrat — plačilo projektivne dokumentacije za obnovo PRALNICE Predgrad 2 — popravijo sanitarij Polom 12 — adaptacija dvorane DPO in soudeležba pri obnovi strešne kritine 895.262 19.692.230 2.836.067 10.109.830 Trg zbora odposlancev 8 — popravilo poslovnega prostora JUVAN — soudeležba pri obnovi strešne kritine 3.323.265 DraSa 13 8.522.740 — popravilo peči centralnega ogrevanja 85.122 Trg zbora odposlancev 39 — soudeležba pri obnovi elektro instalacije v stavbi Draga 29 — soudeležba pri obnovi strešne kritine 4.727.680 378.251 SKUPAJ: 140.780.593 Trg zbora odposlancev 51 — soudeležba pri obnovi strešne kritine in fasade 17.043.900 VIRI SREDSTEV ZA REKONSTRUKCIJO — VZDRŽEVANJE, REKONSTRUKCIJO IN RAZŠIRJENO REPRODUKCIO POSLOVNIH PROSTOROV V LETU 1988 Trg zbora odposlancev 55 — izdelava kovinskih vrat za trgovino MANUFAKTURA, brez vgraditve Trg zbora odposlancev 59 — obnova lokala JEŠELNIK (dela niso dokončana) \ Trg zbora odposlancev 72 — soudeležba pri obnovi zunanje hišne kanalizacije — soudeležba pri obnovi strešne kritine — adaptacija LEKARNE Trg zbora odposlancev 71 — ureditev WC-ja v cvetličarni KRKOVIČ Trg zbora odposlancev 78 — obnova elektro instalacije v lokalu ERENT Ljubljanska c. 3 — zamenjava enih vrat in dodelava okenskih kril na frizerijah Ljubljanska c. 5 — zamenjava vrat na TRAFIKI Ljubljanska c. 19 — obnova vodovodnega priključka in obnova poda v veži 1.100.000 467.140 Dohodek: —' Prenesena sredstva amortizacije lokalov iz leta 1987 — Amortizacija leta 1988 — Vzajemno vzdrževanje v letu 1988 — Sredstva razširjene reprodukcije 1988 — Vzajemno vzdrževanje iz leta 1987 456.685 7.272.972 41.764.855 Poraba: — Rekonstrukcije iz amortizacije — Rekonstrukcije iz razširjene reprodukcije — Vzajemno vzdrževanje — rekonstrukcije 6.497.389 Preporaba sredstev 31/12-1988 692.263 58.456.520 21.058.700 45.297.150 5.804.730 131.309.363 59.148.783 54.768.380 ' 26.863.430 140.780.593 — 9.471.230 115.584 3.991.000 1.053.000 670.610 V letu 1988 je bilo eno stanovanje preurejeno v poslovni prostor na Trgu zbora odposlancev 8. Iz poročila je razvidno, da so bila sredstva najemnin pretežno porabljena za revitalizacijo poslovnih prostorov kot nf)r. LEKARNE in pokrivanje stroškov obnov skupnih delov in naprav to je pri obnovi strešnih kritin na stavbah, v katerih so poslovni prostori. Porabljenih je celo več sredstev iz naslova najemnin kot pa je znašal dohodek iz tega naslova. Tudi v bodoče se bodo sredstva najemnin porabljala za popravila obstoječih poslovnih prostorov ter skupnih delov in naprav, nikakor pa ne tudi za preurejanje izpraznjenih stanovanj v poslovne, prostore. Kočevje, februarja 1989 Strokovna služba SSS Plan vzdrževanja družbenega stanovanjskega fonda v občini Kočevje za leto 1989, ki se financira iz srčdstev vzajemnosti in amortizacije združenih v SSS občine Kočevje STAVBA IN VRSTA POPRAVIL_____________________________________ Trg zbora odposlancev 2 — popravilo ometov v zgornjih stanovanjih zaradi zatekanja skozi streho — obnova podov pri: ŠT1MEC, OBERČ, FURLANI Trg zbora odposlancev 4 — obnovitev dveh skupnih kopalnic Trg zbora odposlancev 6 — obnova poda v sobi SMOLE Trg zbora odposlancev 10 — obnova dimnikov in večje popravilo strešne kritine — obnova poda v kuhinji (PEČNIK) Trg zbora odposlancev 12—18 — izgradnja nadomestnih drvarnic (18 kom.) Trg zbora odposlancev 39 — obnova strešne kritine in dimnikov — zamenjava oken — obnova fasade — izgradnja nadomestnih drvarnic Trg zbora odposlancev 47 — obnova dveh podov pri NOVAK Trg zbora odposlancev 55 — obnova ometov in tlaka v veži Trg zbora odposlancev 61 — obnova stropov v stanovanju Trg zbora odposlancev 68 — obnova poda v sobi in zidarsko popravilo podstrešnega stanovanja (BRIŠKI) Trg zbora odposlancev 72 — obnova notranje hišne kanalizacije Trg zbora odposlancev 78 — obnova podov v sobi MIKETIČ — obnova stropa v sobi MIHELIČ — popravilo oken in vrat Ljubljanska c. 1 — zamenjava poda v kuhinji in napeljava vode v kuhinjo pri MI-HALJEVIČ Ljubljanska c. 3 — obnova poda v kuhinji BAKARIČ — obnova kanalizacijskega priključka — popravilo oken in vrat < Ljubljanska c 5 — obnova kanalizacijskega priključka — obnova poda pri KOBE Ljubljanska c. 6 — popravilo dimnikov — zamenjava malih oken pri KOTAR Ljubljanska c. 11 — obnova salonitne strešne kritine — obnova kopalnic pri LANG in LINDIČ — obnova poda v kuhinji KONDIČ Ljubljanska c. 26 a — obnova poda v sobi GOTENC Ljubljanska c. 77 — obnova kopalnice pri NAGU Reška c. 4 a — obnova strešne kritine Roška c. 8 a — zamenjava oken in vhodnih vrat — obnova elektro instalacije Roška c. 33 — obnova poda v sobi pri MAR1ČIČ Roška c. 36 — zamenjava oken pri DIDOVIČ Roška c. 37 — ureditev WC-jev na izpiranje pri FRAVEZ in ZUPANC Roška c. 39 — obnova podov pri DOLŠAK — zamenjava 2 kom. vrat pri LIPOVEC Roška c. 49 — izgradnja nadomestnih drvarnic Roška c. 62 — popravilo oken in balkonskih vrat — obnova elektro instalacije Ob Mahovniški cesti 5 — zamenjava oken ' Tomšičeva c. 19—21 — večje popravilo stopnišča Podgorska ul. 4 — obnova kleparskih del na že prekriti strehi Podgorska ul. 8 — obnova kleparskih del na že prekriti strehi Podgorska ul. 10 — obnova kleparskih del na že prekriti strehi Podgorska ul. 15 — izgradnja nadomestnih drvarnic Cesta na stadion I — obnova kanalizacijskega priključka Rožna ul. 35 — prcvezava hišne kanalizacije, mimo greznice, na javno kanalizacijo — obnova fasade — špalete novovzidanih oken so neobdelane, omet iz fasade odpada Turjaško naselje 6 — kompletna zamenjava vodovodne in odtočne instalacije v stanovanjih 2, 8, 14 in 24 \ Kidričeva ul. 2 — generalno popravilo dvigala Kidričeva 1—3 — obnova pohodne ravne strešne, kritine Tesarska ul. 6 — obnova podov v pritličju Tesarska ul. 8 — obnova podov — zamenjava vrat Črnomcljska c. 19 — obnova podov, oken in vhodnih vrat Šeškova ul. 29—39 — popravilo strešnih kritin ter obnova kleparskih izdelkov — toplotna izolacija lesenih sten pri VOVK in CVETKO Cankarjeva ul. 1 — obnova kopalnic pri: ŠEGA, KOVAČ in KURE Cankarjeva ul. 5 :— popravilo stanovanja VUKAN Cankarjeva ul. 6 — obnova kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo, ko bo le-to Komunala Kočevje obnovila Kolodvorska ul. 3—5—7 — obnova strešnih kritin, žlebov in drugih kleparskih izdelkov na strehi Kolodvorska 8—10 — popravilo žlebov -— obnova podov k Kolodvorska 12 — zamenjava oken Kolodvorska 13—15 — ureditev dostopa na podstrešje (13) Trdnjava 15 — obnova poda in zamenjava vrat pri (RUTAR) — obnova enega dimnika — ureditev sanitarij pri KUSOLD Trdnjava 9 — prezidava dveh dimnikov Trdnjava 17 — obnova poda v predprostoru KOVAČEC Trata XIII—8 — zamenjava notranjih vrat in delna obnova podov Rudnik I — adaptacija stanovanja ZUPAN Rudnik 4 — obnova poda v kuhinji MAJERIČ Rudnik 5 — obnova poda v sobi ERAVER Rudnik 6 — zamenjava oken in vhodnih vrat TRDIN Rudnik 7 — zamenjava vrat pri HREN — obnova odtokov pri GRIČAR — obnova podov v kuhinji in sobi MAJET K' Rudnik 8 — zamenjava sobnih vrat pri HREN Š. Rudnik 9 — obnova dveh podov pri CER1MOVIČ Rudnik 10 — obnova podov v kuhinjah pri MIHELIČ in KLEPAČ Rudnik 11 — obnova poda v kuhinji (JAKOVAC) — obnova podov v kuhinji in sobi OVEN Rudnik 17 , , — zamenjava kuhinjskih vrat in obnova poda v sobi SI URM Rudarsko naselje 1 v — popravilo dimnikov Rudarsko naselje 3 — popravilo ostrešja, kritine in dimnikov Rudarsko naselje 24 — popravilo dimnikov Rudarsko naselje 26 — popravilo dimnikov Šatka vas 105—107 — obnova elektro instalacije pritličnih stanovanj — obnova podov pri PEČNIK in HALILOVIČ Koprivnik 38 — obnova poda v kuhinji MATKO Livold 59 — obnova stropov in kuhinjskega odtoka pri KEGELJ Mozelj 4 — izgradnja nadomestnih drvarnic Kočarji 1 — zamenjava vhodnih vrat BERCELJ — obnova podov TURKOVIČ Kočarji 2 — popravilo dimnika Kočarji 3 — zamenjava dvojnih vhodnih vrat Knežja lipa 1 — obnova podov in vrat pri VUKOVIČ Knežja lipa 4 — zamenjava žlebov — ureditev hišne kanalizacije Mahovnik 24 — obnova stropov podstrešnih stanovanj — ureditev zunanje hišne kanalizacije in priključka na javno kanalizacijo Mahovnik 28 — ureditev zunanje hišne kanalizacije in priključka na javno kanalizacijo Mahovnik 29 — zamenjava oken in vhodnih vrat ŠOLAJA — ureditev zunanje hišne kanalizacije in priključka na javno kanalizacijo Stara cerkev 65 — zamenjava oken Mlaka 2 — toplotna fzolacija bočne severne stene stavbe zaradi kondenčne vlage stanovanja Stari log 8 — napeljava vode v dve stanovanji in ureditev sanitarij v stanovanjih Podpreska 20 — obnova stropov pri DUL.MIN in popravilo elektro instalacije Draga 29 — adaptacija pritličnega stanovanja Nepredvidene potrebe — električne, vodovodne in odtočne instalacije, kanalizacije, priključki in druga nepredvidena popravila ter obnove Strošek za predvidena dela je ocenjen na ca. 1.881.000 tisoč din. Izvedba planiranih del je tudi za letošnje leto odvisna od cen materialov in storitev, od nepredvidenih toda nujnih popravil ter dohodka od stanarin. Planirani obseg del je uokvirjen v obseg predvidenih dohodkov za vzdrževanje in ne v okvir nujno potrebnih popravil in obnov, ker zd vsa nujna popravila in obnove že zdaleč vsakoletno sredstva ne zadoščajo, zato se bo tudi v letu 1989 potrebno marsičemu odreči. Kočevje, februarja 1989 Strokovna služba SSS 18 • Delegatska priloga Sreda, 15. marca 1989 Sreda, 15. marca 1989 Delegatska priloga • 19 20 • Delegatska priloga Sreda, 15. marca 1989