SDP

STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE UUBLJANA VIČ-RUDNIK
Pomoč beguncem ni le materialna
Ljubljana jc polna bcguncev. putrebnih pomoči. Ni dvoma. da je najpre) potrebno poskrbeti za streho nad glavo in urcjcno prchrano. Kcr pa jc človek v tako ncnavadni situaciji prisiljen ukvarjati se sam s scboj in s svojo usodo. ker je izgubil vsc in ker mora popolnoma sprcmcniti svojc življenj-ske navade in odnose z okoljcm. je postavljen pred hudo preizkušnjo. Misliti moramo tudi o ranah in brazgotinah. ki jih bodo li Ijudje, posebno otroci nosili s scboj vsc življenje in prenašali na svoje potomce. To potrjujcjo travmc starejših. ki so podobnc grozole doživeli v svoji mladosti. jih uspcli potis-niti globoko v podzavest. da bi sedaj ponovno privrele na dan.
Vsak posameznik je svoj svct in ni načina, da preprečimo bolečino, ki jo nosi in ga bremeni. Lahko pa olajšamo njegovo bivanje tako. da v dncve. brez posebnih opravil. vnesemo čimveč dcjavnosti.
Tega se zavedajo tudi begunci. ki so dojeli nujo samoorga-
niziranja. vendar pa bi bila njihova Se lako dobra volja brez pomoči domačinov. Ljubljančanov, lc droblinica dobrcga v rešcvanju njihovih težav.
Zato tnora tudi pomoč. ki naj vpliva na duhovno ži\ljenjc begunccv priti od drugod. Društvo za prcventivno in proslo-voljno delo skrbi. da sc dcjavnosti organizirajo, da živijenje v begunskih centrih poteka čimbolj naravno in da se posamez-nikom pomaga z dobro besedo.
Na iniciativo begunccv sc jc organiziral najprej vrtec, šola od 1. do 4. razreda, pozneje tudi od 5. do 8. razrcda ter pouk iz nckalerih prcdmeiov za srednješolcc. Dclo v osnovni šoli je steklo s pomočjo OŠ Prežihovcga Voranca. ki je posodila učm načrt in potrebnc učbenike. Zvczke. papir. barvice. danijejo posamezniki. podjctja. ZPM in drugi. Učilelji so begunci iz centrov in prosvetni delavci. ki so se prijavili na poziv društva preko medijev. V Trnovem Filozofska fakultela organizira pouk slovenščine za olroke in odrasle. mladinci pa imajo svojo dramsko skupino. foto in likovni krožck lcr plesno Solo. Intenzivnejša aktivnost v tem cenlra jc pogojcna s samoinici-ativnostjo in saraoorganiziranostjo beguncev samih. Zlasli v organizacijo pouka se je neposredno in preko društva z matenalno in organizacijsko pomočjo vkljuiil l.jubljanski ženski klub - ienska frakcija SDP. lzkušnja tcga kluba hrvaškim beguncem pa služi kol vodilo za ustvarjanje organi-zirane mreže kulturnih priredilev v vsch pelih centrih. Ker je podvig večji. se prireditve realizirajo s pomočjo prostovoljccv in njihovega društva. Zaposliti bi bilo potrebno roke mater in babic v teh centrih z ročnimi deli. kar bi jih vsaj dclno odvleklo od njihovih tegob. Za to potrebujejo volno, platno. prejico, pleiilke. šivalne stroje. Nekaj se zbira, nekaj so kupili tudi iz luje pomoči. ki je bila namenjena dejavnostim prostega iasa. Ta pomoč pa je zaenkrai vezana na dobro voljo daroval-cev. ki največkrat skrbe le za en sam ccnter.
Od lega kako bomo znali lo organizirati ne zavisi samo poiulje beguncev v zbirnih centrih temveč tudi njihovo življe-nje v bližnji in daljni bodočnosti. To jc dolg okolja v katcrcga so se zatekli. Pa tudi človeška dolžnosl usposabljanja begun-cev za življenje v pogoiih. ki so jim vsiljeni!
M. B.