GEOLOGIJA 50/2, 477–486, Ljubljana 2007
Ocena dinamike prenikajoče vode skozi vadozno cono Postojnske jame na osnovi izotopskih značilnosti
Estimation of percolating water dynamics through the vadose zone of the Postojna cave on the basis of isotope composition
Janja KOGOVŠEK1 & Janko URBANC2
'Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, Postojna, e-mail: kogovsek@zrc-sazu.si 2Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, Ljubljana e-mail: janko.urbanc@geo-zs.si
Ključne besede: kras, vadozna cona, naravna sledila, Postojnska jama Key words: karst, vadose zone, natural tracers, Postojnska jama
Izvleček
V okviru spremljanja pretakanja vode in prenosa snovi skozi 100 m debelo vadozno cono na območju Postojnske jame so na površju potekale zvezne meritve padavin, v podzemlju pa zvezne meritve pretoka in fizikalno-kemijskih parametrov izbranih curkov. Občasno so bili vzorčevani tudi vzorci prenikajočih vod za analize izotopske sestave kisika v vodi. Uporabljen je bil eksponencialni model pretakanja podzemne vode, s pomočjo katerega smo ocenili zadrževalni čas vode v posameznih curkih. Modelirani zadrževalni časi podzemne vode znašajo od 2,5 meseca do več kot eno leto.
Abstract
Within the scope of monitoring water percolation through the 100-m thick vadose zone in the area of Postojnska jama continuous measurements of precipitation were carried out on the surface, and continuous measurements of water flow and physical and chemical parameters of selected water trickles were performed under the surface. Occasional samples of percolating waters were taken for the analysis of water oxygen isotope composition. An exponential model of groundwater flow was elaborated, by means of which the retention time of water in individual trickles was estimated. Modelled retention times of groundwater range from 2.5 months to over one year.
Uvod
Pretakanje skozi vadozno cono krasa je zelo kompleksno in je bilo tema že {tevilnih raziskav: Mangin (1973), Williams (1983), Smart & Friederich (1986), Kogov{ek & Habi~ (1980), Kogov{ek (1981, 1987, 1997a, 1997b, 2000), Urbanc et al. (1990), Jeannin & Grasso (1995), ^en~ur Curk (2002), Tr~ek (2003), Kogov{ek & Šebe-la (2004) in drugih.
V kra{kih jamah, kjer nam je omogo~en dostop v vadozno cono, lahko podrobneje spremljamo dogajanje glede na padavine na
povr{ju. Tako smo v Postojnski jami v Kristalnem rovu že v letu 1988 za~eli s prvimi opazovanji prenikle vode 100 m pod povr-{jem. Ob~asne meritve in kemijske analize (tudi do enkrat dnevno) niso dale dovolj informacij o dinamiki pretakanja, saj prihaja pri curkih in kapljanjih do razli~no hitrih reakcij na padavine na povr{ju, do oblikovanja zelo razli~nih vodnih valov in pogosto do izostankov reakcij pretokov v jami glede na padavine.
Nekateri od curkov so bili onesnaženi zaradi voja{ke dejavnosti na povr{ju, ki se je odvijala do leta 1991. Ob~asne analize so
478
Jana Kogov{ek & Janko Urbanc
tekom let pokazale trend upadanja oz. zmanj{evanja kontaminacije zaradi spiranja s padavinami (Kogov{ek, 1997a). Dodatne informacije o pretakanju skozi vadozno cono so prispevali sledilni poskusi s fluorescentnimi sledili, prvi je bil izveden z zalivanjem z vodo ob injiciranju na skalno osnovo, drugi pa v razmerah, ko so sledilo spirale le padavine (Kogov{ek, 2000; Kogov{ek & Šebela, 2004), in tretji z aplikacijo sledila po povr{ini tal in rastju.
Od leta 2003 potekajo nad jamo meritve padavin, v jami pa zvezne meritve temperature, specifi~ne elektri~ne prevodnosti (SEP) in pretoka na treh zna~ilnih curkih, medtem ko poteka zbiranje vzorcev vode za kemijske analize in analize fluorescentnih sledil z avtomatskimi zajemalniki. Z izotopskimi analizami kisika v vodi smo želeli pridobiti dodatne informacije o zadrževalnih ~asih podzemne vode v zaledju izbranih curkov.
Metode
Na povr{ju nad jamo so potekale meritve padavin z dežemerom HOBO Event Logger (sliki 1 in 3). Vzor~evanje mese~nih padavin za izotopske analize je potekalo z zbiralnikom, ki je sestavljen iz cevi s premerom 7 cm in posode za zbiranje vzorca, ki je bila na-me{~ena pod zemljo in termi~no izolirana, tako da se vzorci niso pregrevali, niti zmr-
Slika 1. Merjenje padavin in zbiranje mese~nega vzorca za izotopske analize kisika.
Figure1. Measuring of precipitation and the
collection of monthly samples for oxygen isotope
composition analyses.
Slika 2. Položaj opazovanih
curkov I in J v Postojnski
jami.
Figure 2. Location
of observed trickles I and J
in the Postojna cave.
Ocena dinamike prenikajo~e vode skozi vadozno cono Postojnske jame na osnovi izotopskih ...            479
zovali. Zajemali smo mese~ne kompozitne vzorce. Ob odvzemu vzorca smo vsakokrat izmerili volumen mese~nega vzorca in koli-~ino primerjali z meritvami dežemera.
V Kristalnem rovu 100 m pod povr{jem smo vzor~evali manj{i stalni curek J, za katerega so ve~letne meritve pokazale nihanje pretoka med 0,2 in 120 ml/min ter iz-datnej{i curek I s pretokom do prek 4000 ml/ min (slika 2), ki pa ob~asno presahne (Ko-gov{ek & Šebela, 2004). Zajem vzorcev za izotopske in kemijske analize je potekal z avtomatskima zajemalnikoma. Za izotop-ske analize smo izbrali trenutne vzorce obeh curkov 1-krat mese~no in sicer v upadajo-~em delu vodnih valov, ko je curek I dosegel pretok okoli 400 ml/min (slika 4) oziroma ko
je curek J dosegal pretok okoli 20 ml/min (slika 5) in sicer v obdobju od maja 2004 do novembra 2005.
Z vzor~evanjem smo želeli ugotoviti izo-topske zna~ilnosti baznega toka v obeh curkih. Ker meritve pretokov, SEP in koncentracije injiciranega sledila na povr{ju kažejo na ve~ji delež padavinske vode v za-~etku vodnega vala, smo vzorce zajemali v pojemajo~em delu vodnih valov, kjer že pri-~ne prevladovati komponenta baznega toka. Z izotopskimi analizami smo želeli dopolniti dolgoro~ne meritve pretokov ter fizikalnih in kemijskih parametrov prenikajo~e vode skozi vadozno cono, ki potekajo na In{titutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Zvezne meritve na obeh curkih potekajo že od leta
Slika 3. Padavine v obdobju vzor~enja padavin za izotopske analize kisika.
Figure 3. Precipitation during the period of precipitation sampling for oxygen isotope composition
analyses.
Slika 4. Hidrogram curka I za opazovano obdobje in odvzem vzorcev za izotopske analize. Figure 4. Hydrograph of trickle I in the observed period and sampling for isotope analyses.
480
Jana Kogov{ek & Janko Urbanc
Slika 5. Hidrogram curka J za opazovano obdobje in odvzem vzorcev za izotopske analize. Figure 5. Hydrograph of trickle J in the observed period and sampling for isotope analyses.
2002 oz. 2003 (15 minutni interval). Meritve pretoka, temperature in SEP se izvajajo s sondami, ki so opremljene z registratorji (na merilnem mestu J sonda Gealog S proizvajalca Logotronic in na merilnem mestu I sonda YSI v sklopu avtomatskega zajemal-nika ISCO).
Izotopske analize so bile opravljene na in{titutu Joenneum Research v Gradcu.
Rezultati
Padavine
Krivulja povpre~ne mese~ne izotopske sestave padavin ima v opazovalnem obdobju približno obliko sinusoide (slika 6). Najbolj
Slika 6.
Izotopska sestava
kisika padavin
v opazovanem
obdobju.
Figure 6. Oxygen isotope
composition
of precipitation
in the observed
period.
pozitivne vrednosti ?18O beležimo v poletnem obdobju, medtem ko najnižje vrednosti beležimo ve~inoma v zimskem obdobju. Povpre~na izotopska sestava mese~nih padavin zna{a – 9 ‰. V opazovalnem obdobju so imele padavine ve~inoma razpon med – 5 ‰ in – 12 ‰, kar pomeni, da zna{a am-plituda izotopskega signala 7 ‰.
V prvi seriji vzorcev v letu 2004 sta bila v padavinah in prenikajo~i vodi analizirana izotopa 18O in devterij. Primerjava med obema parametroma je prikazana na sliki 7. Iz grafa je razvidno, da ve~ina meritev leži blizu oziroma tik nad meteorno linijo. V tem pogledu predstavljata izjemo le vzorca pre-nikajo~e vode odvzeta v poletnem ~asu, pri katerih je o~itno pri{lo do premika vrednosti ?18O v pozitivno smer zaradi izotopskega evaporacijskega efekta.
Ocena dinamike prenikajo~e vode skozi vadozno cono Postojnske jame na osnovi izotopskih ...            481
Slika 7.
Razmerje med
izotopsko sestavo
kisika in devterija
v opazovanih vodah.
Figure 7.
Relation between
18O and deuterium
isotope composition
in the observed
waters.
Prenikla voda curkov I in J
Izotopska sestava kisika v vodi obeh curkov je podana na sliki 8. Že na prvi pogled lahko opazimo povsem razli~ne zna~ilnosti krivulje sprememb izotopske sestave iztoka
v opazovalnem obdobju. Izotopska sestava kisika v vodi curka J se v celotnem obdobju razen v nekaj izjemnih primerih giblje nekoliko pod vrednostjo – 9 ‰, kar je prakti~-no identi~no povpre~ni izotopski sestavi padavin na obmo~ju Postojnske jame. V curku
Tabela 1. Izotopske meritve 18O mese~nih vzorcev padavin, vzorcev curkov I in J (v promilih).
Čas zajema	Padavine	curek I	curek J
maj 2004	- 9,57	- 9,60	- 9,29
junij 2004	- 8,23	- 5,48; - 9,62	- 9,25
julij 2004	- 6,80	- 9,46	- 9,37
avgust 2004	- 5,23	curek je suh!	- 5,76
september 2004	- 7,24	- 9,45	- 9,07
oktober 2004	- 7,84	- 5,98	- 5,68
november 2004	- 11,37	- 5,56	- 9,24
december 2004	- 10,86	- 9,06	- 9,24
januar 2005		- 9,03	- 9,11
januar + februar 2005	- 11,37	curek je suh!	
marec 2005	- 10,60	- 7,74; - 8,66	- 9,15
april 2005	- 8,77	- 7,60; - 4,62	- 9,12
maj 2005	- 7,37	- 6,51	- 9,17
maj + junij 2005	- 4,47		
junij 2005		curek je suh!	Q min
julij 2005		curek je suh!	Q min
avgust 2005		- 6,16	- 9,18
september 2005	- 8,86	- 6,86	- 7,07
oktober 2005	- 7,09	- 6,11	- 6,74
november 2005	- 12,28		
482
Jana Kogov{ek & Janko Urbanc
12.704              20.10.04              28.1.05                8.5.05
Slika 8. Izotopska sestava kisika curkov I in J. Figure 8. Oxygen isotope composition of trickles I and J.
J razen v primerih izotopskega evaporacij-skega efekta amplituda izotopskega signala ne presega niti 0,5 ‰ kar kaže na izrazito homogenizacijo padavinske vode v tej vodo-nosni strukturi.
V primerjavi s curkom J ima curek I povsem druga~ne izotopske zna~ilnosti. Ampli-tuda izotopskega signala je izrazito ve~ja in presega 4 ‰. Posebej v letu 2005 je v poletnem obdobju pri{lo do izrazite obogatitve vode s težjim kisikovim izotopom oziroma do pove~anja vrednosti ?18O. Tak{ni rezultati kažejo, da se ob posameznih padavinah v curku v mnogo ve~jem volumskem deležu pojavlja voda zadnjih padavin. Stopnja obnavljanja vode v vodonosni strukturi je torej mnogo ve~ja, kar pomeni tudi bistveno manj{o povpre~no starost vode.
Tudi meritve pretoka in letne bilance in-filtriranih padavin ter iztekle vode skozi curke v prvem opazovalnem obdobju 2003/04 (23. 9. 03 do 31. 8. 04) ter drugem opazovalnem obdobju 2004/05 (1. 9. 04 do 12. 8. 05) so pokazale na ob~utne razlike med obema obdobjema. V obdobju 2004/05 je padlo na-mre~ 1560 mm padavin, kar je 58 mm manj kot v predhodnem obdobju 2003/04, ter ob nekoliko ve~ji evapotranspiraciji, kar je dodatno zmanj{alo koli~ino infiltriranih padavin v tem obdobju (Kogov{ek, 2007).
Meritve koli~ine iztekle vode skozi curka I in J so pokazale, da je v obdobju 2004/05 skozi curka izteklo kar 40 % manj infiltrira-ne vode in da se je torej velik delež padavin porabil za zapolnjevanje zaledja curkov. To je razvidno tudi iz hidrogramov obeh cur-
kov (sliki 4 in 5), saj pretoki niso dosegali maksimalnih pretokov v predhodnem obdobju. Poleg skromnej{ih vodnih valov, je za obdobje od septembra 2004 do avgusta 2005 zna~ilna tudi presu{itev curka I ter minimalni pretoki curka J v obdobju od januarja do srede marca 2005.
Tudi zvezne meritve SEP in fluorescentnega sledila v curku I, ki je bilo injicirano na povr{ju, so pokazale druga~ne zna~ilno-sti kot v predhodnem obdobju. Vse to kaže na spremembe v režimu polnjenja oziroma praznjenja obeh curkov, kar bo v bodo~e potrebno podrobneje pojasniti z dodatnimi raziskavami.
Pri curku I lahko opazimo {e eno podrobnost, ki nam lahko nudi podrobnej{i vpogled v mehanizem delovanja vodonosne strukture, ki napaja curek I. V poletnem obdobju leta 2005 (marec–oktober) je zna-{ala povpre~na izotopska sestava padavin – 7,5 ‰, medtem ko se je izotopska sestava vode v curku I dvignila kar na – 6,1 ‰, torej je v curku pri{lo do {e ve~je obogatitve s težjim kisikovim izotopom 18O kot v padavinah.
Izrazito obogatitev izotopske sestave kisika v curku I si razlagamo s separacijo padavinske vode ob padavinskem valu: o~itno imajo na vodonosno strukturo ve~ji vpliv za~etne padavine, ki so obi~ajno bolj obogatene s težjim kisikovim izotopom 18O in manj{i vpliv nadaljnje padavine, v katerih je postopoma vse manj težjega kisikovega izotopa. Dopu{~amo tudi možnost, da je v drugem delu padavinskega vala vodono-
Ocena dinamike prenikajo~e vode skozi vadozno cono Postojnske jame na osnovi izotopskih ...            483
sna struktura povsem zapolnjena z vodo, tako da ta padavinska voda odte~e mimo strukture po drugih poteh. To je skladno z meritvami pretoka jeseni 2004, saj smo ugotavljali, da je pretok ko se približuje vrednosti okoli 4000 ml/min maksimiran, in da v hidrogramu manjkajo vrhovi vodnih valov, iz ~esar smo sklepali, da prihaja do odtoka vode mimo curka I. Bolj pozitivne vrednosti izotopske sestave prenikle vode smo beležili tudi v ~asu skromnej{ih vodnih valov z maksimalnimi pretoki pod 3000 ml/min, ki sledijo manj izdatnim in intenzivnim padavinam.
Modeliranje zadrževalnega ~asa prenikajo~e vode
Vhodni parameter pri modeliranju zadrževalnega ~asa baznega toka vode v curkih iz Postojnske jame je bila ~asovna serija podatkov o izotopski sestavi padavin nad jamo. Modelirani padavinski izotopski signal smo primerjali z izotopsko sestavo iztoka, to je curkov v jami.
Za modeliranje zadrževalnega ~asa je bil uporabljen eksponencialni model oziroma model popolnega me{anja (Maloszewski & Zuber, 1982). Pri eksponencialnem modelu
privzamemo, da se vhodna voda popolnoma zme{a z vodo v vodonosni strukturi. Vhodni izotopski signal na izhodu iz sistema izteka v obliki eksponencialne krivulje, katere oblika je odvisna od zadrževalnega ~asa vode v sistemu. ^im ve~ji je zadrževalni ~as, tem po~asnej{e je upadanje krivulje, ki jo imenujemo tudi porazdelitvena funkcija (distribution function, weighting function).
Pri curku I (slika 9) iz Postojnske jame zna{a modelirani zadrževalni ~as vode okoli 2,5 meseca. Gre torej za dokaj hitro preto~-ni sistem, kar se odraža tudi v precej{njem nihanju izotopske sestave kisika v vodnem curku.
Pri curku J zaradi velikega du{enja oziroma zelo majhne amplitude izotopskega signala le-tega nismo mogli modelirati s primerjavo oblike izhodnega ter modeliranega padavinskega signala, ampak smo iz amplitude izhodnega signala ocenili, da zna{a zadrževalni ~as podzemne vode v tem curku najmanj 12 mesecev, seveda pa je lahko {e ob~utno dalj{i (slika 10). V tem primeru odmikov od homogenizirane krivulje nismo obravnavali kot resni~ni izotopski signal, ampak jih pripisujemo vplivu direktne padavinske vode, ki se je ob dolo~enih mete-orolo{kih pogojih me{ala z vodo baznega toka.
Slika 9. Eksponencialni model dinamike vode v curku I Figure 9. Exponential model of water dynamics in trickle I
484
Jana Kogov{ek & Janko Urbanc
Slika 10. Eksponencialni model dinamike vode v curku J Figure 10. Exponential model of water dynamics in trickle J
Zaklju~ki
Krivulja povpre~ne mese~ne izotopske sestave padavin ima v opazovalnem obdobju približno obliko sinusoide z minimalnimi vrednostmi v zimskem ~asu ter najbolj pozitivnimi vrednostmi v poletnih obdobjih. Povpre~na izotopska sestava mese~nih padavin zna{a – 9 ‰, vrednosti pa so nihale med – 5 ‰ in – 12 ‰.
Izotopska sestava kisika v vodi curka J se v celotnem obdobju razen nekaj izjemnih primerov giblje nekoliko pod vrednostjo – 9 ‰, kar je prakti~no identi~no povpre~ni izotop-ski sestavi padavin. Ocenjeni povpre~ni zadrževalni ~as zna{a najmanj 1 leto, kar kaže na izrazito homogenizacijo izotopske sestave padavinske vode v tej vodonosni strukturi, kar potrjujejo tudi meritve temperature in specifi~ne elektri~ne prevodnosti (SEP).
Amplituda izotopskega signala curka I je ve~ja in presega 4 ‰. Posebej v letu 2005 je v poletnem obdobju pri{lo do izrazite obogatitve vode s težjim kisikovim izotopom oziroma do pove~anja vrednosti ?18O. Tak{ni rezultati kažejo, da se ob posameznem padavinskem valu v curku pojavlja voda zadnjih padavin v izrazito ve~jem volumskem deležu. Stopnja obnavljanja vode v vodo-nosni strukturi je torej mnogo ve~ja, kar pomeni tudi manj{o povpre~no starost vode, le 2,5 meseca. To sovpada z manj{imi nihanji temperature ter z izrazitej{imi znižanji SEP na vi{ku padavinskih valov.
Obogatitev s težjim kisikovim izotopom 18O v primerjavi s padavinami v poletnem obdobju leta 2005 si razlagamo s separaci-jo padavinske vode v padavinskem valu, ko imajo na vodonosno strukturo ve~ji vpliv za~etne padavine, ki so obi~ajno bolj obogatene s težjim kisikovim izotopom 18O. Dopu{~amo možnost, da je v drugem delu padavinskega vala vodonosna struktura ve-~inoma zapolnjena z vodo, tako da padavinska voda odte~e mimo strukture po drugih poteh.
Estimation of percolating water dynamics through the vadose zone of the Postojna cave on the basis of isotope composition
Summary
A detailed research of precipitation flow through the 100-m thick vadose zone of Postojnska jama included the measurement of two trickles of water in the cave: the smaller constant trickle J with a flow from 0.2 to 120 ml/min and the bigger intermittent trickle I with a maximum flow of over 4000 ml/min. Continuous measurements of flow, physical parameters and precipitation on the surface above the cave were performed. Momentary samples of trickles in the cave were taken by automatic samplers.
Ocena dinamike prenikajo~e vode skozi vadozno cono Postojnske jame na osnovi izotopskih ...           485
They were taken in the decreasing sector of the hydrograph. Monthly precipitation samples for isotope analyisis were taken by a sample collector with its tank placed under the soil and isolated to prevent the samples from getting warm.
The graph of average monthly isotope composition of precipitation is a relatively correct sinusoidal curve. The most positive ?18O values are found in the summer period, while the isotope composition curve reaches its minimum during the winter. The average isotope composition of monthly precipitation is – 9 ‰. During the observation period, precipitation values mostly ranged between – 5 ‰ and – 12 ‰.
The oxygen isotope composition of water from stream J has, except in some cases, values slightly under – 9 ‰ over the entire observation period, which is practically identical with the average isotope composition of precipitation. Except in some cases, the amplitude of the isotope signal does not exceed 0,5 ‰. This indicates a highly homogeneous isotope composition of precipitation water in this aquifer. This is evident also from temperature measurements, since no changes are recorded precipitation events, and the specific electrical conductivity shows lesser continuous changes.
The amplitude of the isotope signal of trickle I is larger and exceeds 4 ‰. Especially in 2005 during the summer period the water was highly enriched in the heavier oxygen isotope, i.e. the ?18O value was increased. These results show that during individual precipitation events the trickle contains a much larger volume share of water from the latest precipitation. Consequently the rate of water replenishment in the aquifer is much higher, resulting in a markedly lower average age of water. The temperature of trickle I during precipitation events in the spring fluctuates from 0.2 to 0.3 °C. Each increase in flow during the precipitation events results in a simultaneous decrease in specific electrical conductivity, which is in agreement with isotope analyses results.
During the summer of 2005, trickle I showed an enrichment in 18O compared to precipitation. This can be explained by the separation of precipitation water in the precipitation event: initial precipitation, usually enriched in 18O, has a stronger impact on the water bearing structure, and further precipitation with decreasing values of the
heavier oxygen isotope has a lesser impact. It is possible that the water bearing structure is mostly filled up with water during the second part of the precipitation event, so that this precipitation flows by this structure along other paths.
Literatura
^en~ur, B. 2002: Tok in prenos snovi v kamnini s kra{ko in razpoklinsko poroznostjo. Doktorska disertacija. 253 pp, Univerza v Ljubljani.
Jeannin, P-Y & A. D. Grasso, 1995: Recharge respective des volumes de roche peu perméable et des conduits karstiques, rôle de l'épikarst. – Bulletin d'Hydrologie, 14, 95–111, Neuchatel.
Kogov{ek, J. & Habi~, P. 1980: Preu~eva-nje vertikalnega prenikanja vode na primerih Planinske in Postojnske jame. – Acta carsol., (1981), 9, 129–148, Ljubljana.
Kogov{ek, J. 1981: Vertikalno prenikanje v Planinski jami v obdobju 1980/81. – Acta carsol., 10, 110–125, Ljubljana.
Kogov{ek, J. 1987: Naravno ~i{~enje sanitarnih odplak pri vertikalnem prenikanju v Pivki jami = Natural purifications of sanitary sewage during the vertical percolation in Pivka jama. – Acta carsol., 16, 121–139, Ljubljana.
Kogov{ek, J. 1997a: Water tracing tests in vadose zone. V: KRANJC, Andrej (ur.). Tracer hydrology 97 : proceedings of the 7th International Symposium on Water Tracing, Portorož, Slovenia, 26–31 May 1997. Rotterdam: A. A. Balkema, 167–172.
Kogov{ek, J. 1997b: Pollution transport in the vadose zone. V: GÜNAY, Gültekin (ur.), JOHNSON, A. Ivan (ur.), TEZCAN, Levent (ur.), ATIL-LA, A. Özlem (ur.). Karst waters & environmental impacts : proceedings. Rotterdam; Brookfield: A. A. Balkema, 161–165.
Kogov{ek, J. 2000: Ugotavljanje na~ina pretakanja in prenosa snovi s sledilnim poskusom v naravnih razmerah. – Ann, Ser. hist. nat., 10, 133–142, Koper.
Kogov{ek, J. 2007: Ugotavljanje dinamike pretakanja padavin skozi vadozno cono krasa na osnovi meritev pretoka. – Acta carsologica, 36/2, 245–253, Ljubljana.
Kogov{ek, J. & Šebela, S. 2004: Water tracing through the vadose zone above Postojnska Jama, Slovenia. – Environ. geol. 45/7, 992–1001, Berlin.
Maloszewski, P. & Zuber, A. 1982: Determining the turnover time of groundwater systems with the aid of environmental tracers – 1. Models and their applicability. – Journal of Hydrology, 57, 207–231.
Mangin, A. 1973: Sur la dyinamique des transferts en aquifere karstique. Proc. of the 6th Inter. – Cong. of Speleology, Olomuc, 4, 157–162.
Smart, P.L. & Friedrich, H. 1986: Water movement and storage in the unsaturated zone of a maturely karstified carbonate aquifer, Mendip Hills, England, In: Proceedings of the Conference on environmental problems of karst terranes and their solutions, National Water Well Association, 59–87, Dublin.
486
Jana Kogov{ek & Janko Urbanc
Tr~ek, B. 2003: Epikarst zone and the karst aquifer behaviour. A case study of the Hubelj catchment, Slovenia. Geolo{ki zavod Slovenije, 100 pp, Ljubljana.
Urbanc, J., Kogov{ek, J. & Pezdi~, J. 1990: Izotopska sestava kisika in ogljika v vodi
iz Taborske jame. – Acta carsologica, 19, 157– 163.
Williams, P. W. 1983: The role of the subcutaneous zone in karst hydrology. – Journal of. Hydrol., 61,45–67, Amsterdam.