DELAVSKA ENOTNOST GLASILO ENOTNIH ^TROKOVNIH ZVEZ Pofitnina plačana v gotovini Te volitve so bile logična posledica nedavne preteklosti. Nadaljuje se normalen razvoj našega narodnostnega življenja. To so uspehi ukrepov, ki so bili storjeni ne le po končni zmagi in zadnje čase, temveč tudi med vojno na drugem zasedanju A l A OJ tiki je bilo sklicano sredi narodno osvobodilne borbe v boju za vstajenje domovine Maršal TITO. "™1 l ] DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto I., št. 28 izhaja vsako soboto Ljubljana, 24. novembra 1945 Cena Din 2.—. Mesečna naročnina Din 8.—. iiiemo ljudsko oblast! 7. novembra so angleški parlamentarci in novinarji ,skupno z našimi novinarji obiskali tržaška industrijska velepodjetja. Obi ka se je udeležil tudi tajnik Mestnega osvobodilnega odbora za Trst, tovariš Stoka. Angleški gostje so najprej obiskali tovarno strojev pri Sv. Andreju. Ko so delavci opazili, kako se parlamentarci in novinarji zanimajo za njihove probleme, so se živahno udeleževali razgovorov. Okrog v-akega angleškega gosta se je zbrala gruča ljudi, ki so jim govorili o današnjem položaju tržaškega delavstva. Zatrjevali so, da Slovenci nikakor ne mrzijo Italijanov, Prav tako čutijo tudi Italijani globoko ukoreninjeno bratstvo med obema narodoma v Trstu. Imajo polno zaupanje v oblast, kakršna je v Jugoslaviji, in potrjujejo, da hočejo živeti s Slovenci v bratstvu in ljubezni v sosedni jugoslovandsi federalni republiki Ko je eden izmed angleških novinarjev dejal, da obstoja tudi stremljenje po internacionalizaciji Trsta, so mu delavci odgovorili, da želijo avtonomen Trst, vendar ne internacionalizirani temveč kot sedmo svobodno republiko v demokratični federativni Jugoslaviji Delavec, ki je bil ranjen v partizanskih borbah, je s tem v zvezi dejal: »Hočemo, da se uresniči to, za kar smo se borili« Ko so govorili o plačah, so se delavci pritoževali, da prejemajo mezde, ki ne zadostujejo niti za najslaromnejše potrebe. Ta vprašanja, so dejali delavci bi ulnela rešiti oblast, M bi bila od njih izvoljena in bd resnično zastopala njihove koristi Zato verujejo v Tita, zato hočejo Jugoslavijo, kjer ima ljudstvo svojo oblast. Nekdo je dejal: »Če smo bili v gozdovih kot partizani ali trpeli v Buchenvvaldu. Dachau in drugod, je bilo to zato, da hi dosegli svoje pravice. Mi hočemo ljudsko oblast.« Medtem so se vsi stroji ustavili, delavstvo pa je Obkolilo angleške goste in z njimi razpravljalo o vseh perečih življenjskih, strokovnih in gospodarsko-politimih problemih. Delavci so nato goste spremiti k plošči, ki so jo odkrili v spomin 34 tovarišem, ki so dali svoja življenja za svobodo in demokratične pravice. To so bili borci v c r-jazanikih vrstah in aktivisti, ki so končali svoja življenja v zaledju ali v koncentracijskih taboriščih. Nekaj jih je tudi padla v pouličnih borbah, ko so skupno s Titovimi partizani osvobajali Trst. Takrat niso delali nobene razlike med Slovenci in Italijani. borili so se za skupne ideale, boriti so se v enotni vojski. Tako se borijo za svoje pravice tudi danes in med njimi ni nobene razlike v narodnosti. Delavci so angleškim parlamentarcem ponovno poudarili, da so enotni v viseh zahtevah, razen neznatne manjšine, ki je zadnjič na demonstracijah pokazala, da je nasprotna ljudski volji. Pri nacionalističnih manifestacijah pred kratkim so manifestirali za Italijo samo oni, ki so iz Italije tudi prišli Angleški gostje so nato odšli proti izhodu, delavstvo pa jih je pozdravilo z vzkliki: »Živel Tito. živela demokratična federativna Jugoslavija, živela sedma Jugoslovan ika republika, živeli Angleži!« Parlamentarci so se odpeljali proti ladjedelnici Sv. Marka. Te ladjedelnice so še bolj prizadete kakor tovarne strojev pri Sv. Andreju. Na dveh največjih žerjavih sta plapolali slovenska in italijanska zastava s peterokrako zvezdo, visoko na pročelju stavbe pa je bila velika Titova slika. Eden izmed članov angleškega parlamenta se je zanimal za število delavcev, včlanjenih v Enotnih sindikatih. Delavci so poudarili, da je okoli 95 odstotkov včlanjenih v Enotnih sindikatih, ostali pa v Jutij-dktih indikatih. Delavci so pripovedovali o silno težkih življenjskih razmerah in se pritoževali nad nizkimi plačami in slabo socialno zaščito. Angleški parlamentarci so se zanimali, ali so v Trstu v večini Italijani ali Slovenci Odgovorili , o jim, da so v večini Italijani, toda ne želijo si nikoli več pod Italijo, temveč pod Titovo Jugoslavijo kot sedma federativna enota. Pričeli so vzklikati: »Živel Tito,, živela sedma federativna republika Trst, hočemo in zahtevamo priključitev Trsta k Jugoslaviji!« Slovenci so vzklikali v .slovenščini, Italijani v italijanščini, vsi škupaj pa kot bratje. Delavci so poudarili, da so dobri strokovnjaki in da znajo delati. vendar se sedaj ne morejo preživljati. Na vprašanje angleškega novinarja, ali so Julij .ki sindikati močni, so enodušno izjavili, da ti sindikati ne predstavljajo nikogar in da zato nimajo nobene moči. V vsem mestu je morda največ 5000 članov. Parlamentarci so .se nadalje zanimali za demonstraciji, ki ,sta bili pred kratkem. Na vprašanje, koliko je bilo demonstrantov pri nacionalističnih manifestacijah, so delavci odgovorila, da jih je bilo okoli 10.000, ki pa so bili v velikem številu pripeljani iz notranjosti Italije in močno zaščiteni od zavezniške policije, ki'je ostro nastopila proti delavcem. Nasprotno je bilo pri delavskih manifestacijah, pri manifestacijah demokratičnega ljudstva, okoli loo.ooo udeležencev, ki so popolnoma napolnili trg Unita. Neki parlamentarec je vprašal, koliko ljudstva je prišlo na njihove manifestacije z dežele. Delavci so dejali, da je bila manifestacija organizirana takoj po nacionalistični manifestaciji ter da niso mogli računali na to, da bi kdo prišel iz ^pokrajine Bili so prisotni le delavci iz tržaškega predmestja Sv. Ane, Kontovelja, Barkovel; in ožje okolice, ki po večini delajo v mostu. Nekdo iz gruče delavcev je opozori1 angleške goste, naj si ogledajo tiste zastave, ki si jih delavci želijo in za katere so pripravljeni l*i t: se. Ko je nekdo izmed parlamentarcev prašal, kakšne so njihove za- stave so mu delavci takoj odgovorili, da predstavljajo njihove zastave bratstvo in ljubezen med Italijani in Slovenci, ki skupaj živijo in skupaj delajo. Delavec je nadaljeval: »Italijani in Slovenci živimo v popolni slogi, Italijani iz stare Italije pa nas napadajo prav zaradi tea enotnosti in mirnega sožitja, ter nam pravijo, da smo tudi mi »Slavi«. Mi se ne odrekamo svoje narodnosti, priznavamo pa, da živimo tukaj Skupno s Slovenci. Z njimi hočemo vedno živeti v miru in bratstvu.«' Nato so pričeli vzklikati: »Naj živi bratstvo Julijske krajine!« »Naj živi Tito! Eviva Tito! Živeli zavezniki! Eviva gli Aleati!« Vse delavnice naokoli so bile polne italijanskih in slovenskih zastav s peterokrako zvezdo. Zbrala se je množica ljudstva, ki je spremila goste in jih pozdravljala. Pri Sv. Jakobu so bila vsa okna polna italijanskih in slovenskih zastav. Pred kulturnim krožkom pri Sv. Jakobu je že bila zbrana velika množica, ki je navdušeno pozdravljala angleške parlamentarce. V dvorani kulturnega krožka je ga. Man-ning Lieh spregovorila zbranemu ljudstvu nekaj besed. Rekla je: »Vaš sprejem me je močno ganil. Mi dobro poznamo vaša vprašanja, tem bolj danes, ko sem videla v vaših tovarnah manifestacije vaših delavcev. Dobila sem vtis, da se bodo vaša vprašanja rešila v najkrajšem času.« Ob koncu je pripomnila. da je Tito mnogo napravil za blagor ljudstva v Jugoslaviji. Ta kratki nagovor je ljudstvo sprejelo z nepopisnim navdušenjem in vzkliki: »Tako je, to hočemo. Živel Tito! Živeli naši zaveznika!« Pri odhodu angleških gostov jim je mladina okrasila avtomobile z neštetimi slovenskimi in italijanskimi zastavami, s peterokrakimi zvezdami in zelenjem. * V sdboto, 17. novembra, je ljudstvo v okrajih Miren, Gradiška, Krmin in Brda zvedelo, da se britanski parlamentarci in novinarji, ki so kot opazovalci prisostvovali volitvam v Jugoslaviji, vračajo preko Trsta v Anglijo. Takoj je ljudstvo organiziralo delegacijo, M je odpotovala v Trst, da izrazi parlamentarcem želje vsega nar šega ljudstva za čimprejšnjo priključitev Primorske s Trstom in Gorico k demokratični federativni Jugoslaviji Kljub težkočam se je slovenskim in italijanskim depu taci jam posrečilo v zadnjem trenutku priti v stik z britanskimi parlamentarci, M so že vstopiti v vlak, in jim razodeti želje slovenskih in italijanskih demokratičnih množic Julijske krajine. Z velikim zanimanjem so se parlamentarci pogovarjali z našimi deputačijami, jim staviti razna vprašanja ter jim obljubili, da bodo zastavili vse svoje sile za to, da se vprašanje Julijske krajine reši tako kot si ljudstvo pokrajine želi. Eden izmed parlamentarcev je med Irugim dejal: »Mhcgo smo že slišali o vaši herojski borbi proti nacifašiistom, dobro smo tudi informirani o vaših težnjah in zahtevah za priključitev vašega ozemlja k Jugoslaviji. V tem tednu, zlasti danes v Trstu, smo se na lastne oči in ušesa prepričali, dia so vaše zahteve upravičene in da morajo biti izpolnjene. Govorili smo tudi z vašim maršalom Titom, tud1 on se močno zanima za vašo usodo. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da pripomoremo k pravični ureditvi tega ozemlja.« Furlanski delegat iz okraja Krmin je izrazil poslancem željo vsega furlanskega antifašističnega ljudstva za priključitev Furlanije do bivše avstro-itatia.inske meje k demokratični federativni Jugoslaviji. Britanski poslanec je začudeno vprašal tovariša iz Krmina: »Zakaj pa se hcčete vi Italijain priključiti k Jugoslaviji ? Ne bi bilo bolje za vas, da .bi ostali združena s svojim brati v Italiji? Saj bo tud: Italija postala demokratična kot je Jugoslavija.« »Ne, gospod,« mu je odgovoril tovariš iz Krmina. »že tisočletja živimo skupno s Slovenskim ljudstvom Julijske krajine, skupno s tem ljudstvom smo se borili in prelivati kri za uničenje nacifašizma ter za srečno bodočnost slovenskega in italijanskega ljudstva JJulijske krajine v demokratični federativni Jugoslaviij. Naši odnosi s Slovenskim antifastifcnim ljudstvom so več kot sosedski, so prisrčni, tako kot so bili v borbi proti skupnemu sovražniku. Zato hočemo tudi v bodoče složno živeti na skupni zemlji s slovenskim ljudstvom kot enakopravni državljani v federativni Jugoslaviji. Vas pa, dragi gospodje, prisrčno prosimo, da v menu vsega antifašističnega furlanskega ljudstva, boste prav prisrčno tolmačili naše želje, ko se bo odločala o pripadnosti naše zemlje. Zelo bi nas veselilo, če bi se hoteli osebno prepričati o stanju v Furlani ju Vsa vzhodna Furlanija z Gorico vred je vam na čast zelo lepo okinčana z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami z peterokrako zvezdo in z zastavami vseh velikih zaveznikov, ter z venci n raznim nadpisi, s katerimi izraža furlansko ljudstvo svojo gorečo željo in zahtevo za priključitev vzhodne Furlanije skupno z ostalo zemljo Julijske krajine, Gorice in Trsta k novi Jugoslaviji« »Zelo mi je žal — je dejal poslanec.« da si naša skupina ne more ogledati vaših krajev in se globlje seznaniti z dušo furlanskega ljudstva. Vsekakor pa boste še imeti čas in priliko pokazati svetu vaše želje in vaše zahteve.« Britanski poslanci so se več, kot pol ure prisrčno razgovai+jah z zastopniki slovensko-itatijanskega ljudstva in dafi vsa zagotovila za čtmp-etšnjo in ugodno rešitev pripadnosti Jur iške krajine, kot si ljudstvo upravičeno žeti. Prv kongres teMsliiniii delav Zagrebu V nedeljo dopoldne se je pričel v dvorani Delavskega doma v Zagrebu prvi kongres delavcev in nameščencev tekstilne industrije Jugoslavije. Velika dvorana je bila okrašena z zelenjem, napisi in slikami tekstilcev, ki so' padli v domovinski vojni za pravice delavskega razreda, za svobodo svoje države. Nad odrom so bile slike maršala Tita, generaiisima Stalina, generalnega poročnika Aleksandra Ranko-viča in slike velikih učiteljev delavskega razreda Karla Marxa in Friderika Engelsa, doeim so bile na obeh straneh govorilnice spominske zastave, namenjene delegacijam tekstilnih delavcev Sovjetske zveze, Bolgarije, Romunije, češkoslovaške, Poljske in Madžarske. Svečani otvoritvi kongresa: je prisostvoval zastopnik narodne vlade Hrvatske dr Mladen Ivekovič, Slan glavnega odbora Enotnih strokovnih zvez Jugoslavije D juro Špoljarič, predsednik glavnega odbora sindikatov delavcev in nameščencev Hrvatske Marko Belinič, zastopnik zveznega ministrstva za socialno politiko Milan Rugelj, predstavnik Jugoslovanske armade major Markovič, voditelji sindikalnih organizacij, tekstilni delavci in delegati iz vseh federalnih enot ter veliko število delavcev in nameščencev tekstilne industrije iz vse Hrvatske, posebno iz Zagreba. Na častnih mestih so sedeli delegati iz Bolgarije, Češkoslovaške in Romunije, ki so bili na kongresu prisrčno pozdravljeni. Ves čas svečanega dela kongresa je dvorana prekinjala govornike z vzklikanjem maršalu Titu, generalisimu Stalinu in voditeljem bolgarskega, romunskega in češkoslovaškega ljudstva. Kongres je bil otvorjen s himno »Hej Slovani« in »Delavski pozdrav«. Nato je članica centralne uprave tekstilnih delavcev in nameščencev Judita Alargič pozdravila prisotne goste in v svojem govoru med drugim dejala: »Naš kongres se vrši teden dni po veličastni zmagi naših narodov pri volitvah 11. novembra. Delavski razred se skupino z ostalim ljudstvom naj-aktivneje udejstvuje pri obnovi države, tekstilci seveda kot njegov del ne izostajajo od dela pri obnovi domovine. Še več, Tekstilci so v borbi in pri obnovi pokazali, da so eden na>j*avednejših delov delavskega razreda.« Tovarišica Alargič je nadaljevala: »Na tem kongresu se bomo pred vsem ljudstvom obvezali, da bomo izpolniti naloge, ki stoje pred nami. Vemo, da v Bosni in Hercegovini. Liki in Dalmaciji ter ostalih krajih naše države, M so popolnoma opustošenj, ljudstvo nima obleke. Poznamo pa tudi našo nalogo, ki izhaja iz tega Naša vlada in ljudstvo čakajo, kakšni bodo uspehi našega prvega kongresa, ker od njega zavisi naše bodoče delo.« Nato so prisotni z enominutnim molkom počastili spomin delavcev in ameščencev, ki so padli za svobodo domovine. V častno predsedstvo I. kongresa tek- stilnih delavcev in nameščencev so bili soglasno izvoljeni: maršal Tito. minister zvezne vlade za industrijo An dri ja He-brang, predsednik narodne vlade Hrvatske Vladimir Baikarič, generalni poročnik Ran-kovič Aleksander, predsednik glavnega odbora Enotnih strokovnih zvez Jugoslavije D juro Salaj, predsednik glavnega odbora Enotnih sindikatov Hrvatske Marko Belinič. V imenu narodne vlade Hrvatske je pozdravil kongres minister za industrijo in rudarstvo dr. Mladen Ivekovič. V svojem govoru je med drugim dejal: »Danes razpolagata naša tekstilna industrija, ki je na prilično visoki stopnji tehničnega razvoja, in naša domovina zaradi poroči Sovjetske zveze in UNRRA-e z zadostnimi surovinami. ki omogočajo polno kapaciteto proizvodnje. Delavci in nameščenci tekstilne industrije dajeio vse iz sebe, da bi ta industrija čim prej dosegla največjo produktivnost.« Minister Ivekovič je končal svoj govor z besedami: »Današnji kongres ima posebno pomembno vlogo. Želim vam uspeha pri delu. želim, da bi ta kongres začrtal smernice naše tekstilne industrije za še večje in lepše uspehe.« Po govoru ministra Tvekoviča je v imenu glavnega odbora Enotnih strokovnih zvez pozdravil kongres D juro Špoljarič. Med drugim je rekel: »Tekstilni delavci so prednjačili v vseh akcijah delavskega razreda, v vseh borbah naših narodov z okupatorjem. V štiriletni borbi so tekstilni delavci dali najvišji procent borcev proti fašizmu in reakciji. Kot so se borili med okupacijo, tako so tudi danes pri udarniškem delu za obnovo domovine med prvimi. S svojim “delom so obnovili 90% naše tekstilne industrije Danes je naša tekstilna industrija zaradi požrtvovalnosti in poleta tekstilnih delavcev in nameščencev najboljša pri obnovi naše države.« Marko Belinič. predsednik glavnega odbora Enotnih sindikatov Hrvatske je zaključi] svoj govor: »Ta kongres bo vodil računa o ostankih stare reakcije v gospodarskem in političnem življenju naše drža ve in napovedal odločno borbo tem ostan-korp starega, zato, da bo lahko ljudstvo čim uspešnrie dvignilo svoje lastno blagostanje.« Nato je v imenu zveze tekstilnih delav cev Bolgarije pozdravil kongres delegat Nikola Petrov Teržobojev. Dejal je, da imajo jugoslovanski in bolgarski delavci skupne cilje, predvsem hitro obnovo svo- jih držav. Pri tem bod bolgarski delavci nudili svojim bratom vso pomoč. Delegat zveze tekstilnih delavcev Češkoslovaške Adolf Šojer je v svojem govoru poudaril potrebo sodelovanja in medsebojne pomoči med slovanskimi narodi. Romunski delegat Silion Štefan je pozdravil kongres v imenu romunskih tekstilnih delavcev. Nato so bile predane delegatom Bolgarija. Češkoslovaške in Romunije spominske zastave prvega kongresa. Po govoru delegatov je v imenu zveznega ministrstva za socialno politiko pozdravil kongres Milan Žugelj, ki je ob zaključku dejal: »Reakcija pravi, da smo prišli v težko gospodarsko krizo, iz katere se ne bomo mogli nikoli izkopati. Če bi bili na vladi reakcionarji, bi gotovo prišlo do težke gospodarske krize, kajti vemo, da so gospodarske krize bile v času njihovega vladanja. Pa tudi tedaj, ko so bile trgovine prenapolnjene, je delavski razred stradal in ni mogel ničesar kupiti. Danes se tega ne bojimo. Ne samo enotni sindikati, ampak tudi narodne oblasti bodo preprečevale, da bi posamezniki napolnili skladišča in da bi tisti, ki ustvarjajo in obnavljajo svojo državo, ostali brez vsega.« Nato je pozdravil kongres zastopnik Jugoslovanske armade major Markovič. Ob zaključku svečanega dela kongresa je bila pirečitana pozdravna brzojavka zveze italijanskih delavcev, katerim je bilo preprečeno, da bi prisostvovali kongresu. Prisotni so navdušeno sprejeli pozdravno brzojavko maršalu Jugoslavije Titu, zvezni vladi Jugoslavije, mednarodni sindikalni federaciji dela v Parizu in glavnemu odboru Enotnih strokovnih zvez Jugoslavije. Drugi dam kongresa V ponedeljek dopoldne se je pričel v Delavskem domu delovni del kongresa delavcev in nameščencev tekstilne industrije. Po izvolitvi delovnega predsedstva ije Ži-vorad Djurič podal referat sekretariata zvezne uprave. V svojem referatu je prikazal važno vloge tekstilne industrije v oskrbovanju vojske in ljudstva ter velike napore delavcev pri obnovi tovarn in za povečanje produkcije. Da bi čimprej obnovili tekstilno industrijo, so delavci v mesecu maju izvedli tekmovanje, v katemim so mnoga podjetja že v prvem tednu prekoračila proizvodnjo za 100 do 150%. V posameznih podjetjih so delavci delali preko delovnega časa v korist ranjencev in prizadetih krajev. Nato se je govornik dotaknil vprašanja delovne discipline in poudaril, da delovna disciplina ni več breme za delavce, marveč sila, ki podpira delavce pri njihovem del-u. »Med našimi tekstilci je več udarnikov, res priznanih junakov obnove. Pri obnovi države in v gospodarstvu je delavstvo pokazalo veliko delovno požrtvovalnost. Od uprav naših podjetij, političnih in sindikalnih organizacij zavisi, v koliki meri se bo razvila in racionalno izkoristila masovna energija našega delavstva. Res, delavstvo pričakuje neposredno akcijo za izboljšanje svojega življenjskega položaja, toda vidi, da je ta akcija ozko povezana z borbo za okrepitev in razširjenje izvo-jevanih demokratičnih pridobitev in z napori za obnovo opustošeme države.« Ko je Djurič primerjal današnjo produkcijo s predvojno, je dejal: zborovanju so poudarjali važnost in pomen takih obiskov, k: so v interesu utrditve zvez med vasjo in mestom, dobrobit podjetja in njih samih. ' Delavci opeharite v Križevcih za požgane vas| Delavci mestne opekarne v Križev eh so povečali v zadnjih treh mesecih proizvod-njo na 31»/». Razen tega so v nadurah Izdelali brezplačno v korist požganh vari 8200 komadov strešne in 6300 komadov zidne opeke. Delavci opekarne iz Pavlovca so tudi izdelali za požgane vari 10,000 komadov strešne opeke. -|Qj-^-^yyvTf>00O00C'00CO000000000000000000000C)Q00000<^riJ0a00t , Vsem podružnicam Glavni odbor ESZDN Slovemje poziva vtie podružnice, da pošljejo v teku 5 dni poročilo z številčno navedbo pri dozdaj izvršenem delu za pomoč kmečkemu prebival-« stvu, sirotam ali kakršnikoli drugi podobni akciji. Glavni odbor ESZDN Slovenija e Obvestilo Sprejemanje strank pri predsedniku, tajniku in ostalih Banih Izvršilnega odbora pri Glavnem odboru ESZDN v Ljubljani se vrši ob delavnikih od 10. do 12. vre ter od 16. do 18. ure. Ob sobotah popoldne in ob nedeljah dopoldne pa le v izrednih in nujnih urimerih. Prosimo vse .stranke, da se teh uradnih ur držijo, ter s tem omogočijo redno in neovirano poslovanje. Glavni odbor ESZDN Slovenije Tekstilna tovarna „JUGOBRUNA“ v Kranju nujno potrebuje za takojšnji nastop večje število TKALCEV. IM TKALK z da*jšo prakso. Samo pismene ponudbe z natančnimi osebnimi podatki in navedbo dosedanje prakse poslati na gornji naslov. KULTURA Pr.met.-iajatitui mse B&e. zavarevassje % zavarovanimi v dkroglia držav ali SssialM w Sei§«i* Abonentaesi Narsinega gledališča v Ljubljani V zadnjem času prihajajo na Upravo Narodnega gledališča pritožbe abonentov zaradi nepravične razvrstitve abonentskih predstav. Abonenti posameznih redov abonmaja ljubosumno očitajo, da je imel n. pr. red Premierski več predstav kot njihov red, da je imel ta in ta red že eno predstavo več v Operi kot njihov red itd. Sezona v Narodnem gledališču se je pričela v Drami 16., v Operi 18 .oktobra. Mesec dni po otvoritvi, to je do 18. t. m. bo imel red Premierski v Operi in Drami 10 predstav, red Sreda 3 predstave, red četrtek 2 predstavi, red A 2 predstavi, red B 2 predstavi, red C 2 predstavi, red D 3 predstave. Da so imeli abonenti premierskega abonmaja že 10 predstav, je vzrok v tem, da je za razvoj repertoarja v Drami in Operi neizogibno, da si po otvoritvi sezone sledijo premiere v zelo loratkih časovnih presledkih. Tako so n. pr. imeli abonenti Premierskega abonmaja v prvih 14 dnevih kar 7 predstav, šele ko je na repertoarju dovoljno število opernih in dramskih del, • se more razviti razporeditev predstav še za ostale rede abonmajev. Razporedjtev predstav abonentskih in drugih pa se vrši glede na notranje delo' v gledališčih, glede na zmogljivost sodelujočih, glede na zahteve in ozire vnanjih okoliščin itd. Do zaključka sezone bodo vsi redi abonmajev dobili ono število predstav, ki je določena, in to vsi redi abonmajev enako. Izjema je Sindikalni sobotni abonma, ki je zgrajen na posebni osnovi, in ga upravlja Glavni odbor BSZDN v Ljubljani. Uprava Narodnega gledališča se zaveda obveznosti, ki jih trna do svojih stalnih' obiskovalcev-abonentov in jih izpolnjuje po svojih najboljših močeh. V obrazloženem nai sp p. n. abonenti izvolijo prepričati, da so" očitki o nepravični razdelitvi abonentskih predstav neupravičeni. Kaše naroda® gledališče Karel Capek: Mati. Igra v treh dejanjih. Režija Slavko Jan. Karel Capek, pisatelj znanih del, kakor Krakatit, Tvomica_ absolutnega, Hordubal. Meteor, Navadno življenje itd., je lik borca, doslednega in nepomirljivega v borbi za mir in pravico v svetu in za rešitev človečnosti. To svojo borbenost prikazuje tudi v tej drami, kjer si stojita v boju materinska ljubezen in ljubezen do domovine, v kateri zmaga druga, ker je večja in bolj globoka. Pesem te ljubezni je ta drama, v kateri se združujete materijalni in duhovni svet v simboličnih podobah mrtvega očeta in sinov, kot poosebljene misli in razmišljanje matere, ki izgublja sina za sinom, se za zadnjega drži z vso silo svoje materinske ljubezni, a ga da odzadnje svoji domovini, ki ji je potreba"!. Režija je bila prereali-.tična, zaradi če ar je drama izgubila na svoji lepoti, režiser pač ni znal rešiti problema simboliič-nosti večine figur. Kar se tiče igre. je Mira Danilova postavila nepozaben lik matere, bodisi v be edi, bodisi v kretnji in se mi zdi. da je to ena njenih najboljših ustvaritev Tudi ostali igralci so umirjeno podali svoje kreacije, tako Peček kot oče, Jan kot sin Ondra, Gale kot Jiri, Bitenc kot Kornel, Cucek kot Peter in Miklavc kot Toni. tako da je ta idejna drama dosegla res lep u peh; ki bi bil še večji, če bi režiser posegel bolj v gldbino in združil simboliko z realnim življenjem v harmonično celoto. V DECEMBRU BO IZŠEL Koledarček 1946 ESZDNS 1946 Vsebina: Predsednikova beseda — Sestav strokovne organizacije — članek o socialnih institucijah — Tabele o socialnih dajatvah in prejemkih — Zgodovinski dnevi — Naše kulturno delo — Važni naslovi —- Narodni heroji, delavci. Nabirajte naročnike! Vsakomur bo koledarček v korist! Cena 20.— dinarjev Koledar prosvetnih delavcev In saassiešeesicev Državna založba Slovenije sporoča na številna vprašanja učiteljev glede učiteljskega koledarja, da je v pripravi Koledar prosvetnih delavcev in nameščencev. Vseboval bo poleg koledarja za leto 1946 še bogat seznam spominskih dnevov in bogat seznam kratic- iz vsakdanjega življenja, ki si jih cesto ne znamo raztolmačiti. V tekstnem delu bodo izvlečki iz vladnih odredb in uradnih 'razpisov, ki zanimajo vsakega prosvetnega delavca, profesorja in učitelja, pa tudi vsakogar, ki se zanima za šolska in javna vprašanja. Posebno poglavje bo posvečeno našim sindikatom, zlasti Zvezi prosvetnih delavcev in naleščenceva. Priložena bo tablica za plačevanje prispevkov v ESZDN. V času, ko na novrganizrramo naše celokupno šolstvo, bo vsakogar zanimal pregled našega osnovnega šolstva, gimnazij, strokovnih šol itd. ter statistika vseh prosvetnih nameščencev. Zaradi priloženega seznama učencev* s posebnimi rubrikami za klasificiranje razrednega ter predmetnega peruka, bo koledar neobhodno potreben vsakemu učitelju in profesorju. Razen učiteljem, profesorjem in ostalim prosvetnim nameščencem, bo nudil Prosvetni koledar potrebne informacije tudi vsem ostalim vzgojiteljem, našim staršem in drugim, ki se zanimajo za sedanje stanje in razvoj našega šolstva. Zaradi občutnega pomanjkanja papirja se bo Prosvetni koledar natisnil le v omejenem številu, predvsem za naročnike. Sole in zavodi ga naj naroče skupno za vse člane profesorskih in učiteljskih zborov. Državna založba Slovenije pripravlja tudi Dijaški koledarček z bogato vsebino, ki bo nujno potreben vsakemu našemu dijaku. Državna založba Slovenije, Ljubljana. Kulturni drobiž 200 let je minilo od smrti velikega satirika Jonatana Svvifta, razkrinkovalca krivic svojega časa in borca zaa svobodo človeštva. Ta slavni pisatelj je zasmehoval, ši-bal in obsojal nezakonitost, karistolovje, laž, izmozgavanje, komervatizem in tiranijo vladajočega razreda tedanje družbe. Njegovo delo »Pisma tekstilcev« je ena sama obsodba izžemalcev. tako ostra in zvočna, da je Swift postal nekak narodni tribun. Nesmrtno slavo pa mu je prinesla njegova knjiga »Guliverova potovanja po svetu«, v kateri se z mogočno fantazijo roga bogatašem, tiranom, politikom, filozofom in reakcionarnim sistemom in tako postavlja resnično kritiko družbe svojega časa. Pisal jo je za ljudstvo in je tako ostal last ljudstva za vse čaise. šolstvo na Hrvaškem. Naši časopisi so prinesli poročila o našem šolstvu, zato si oglejmo, kako je na Hrvaškem. Hrvatica ima 2849 ljudskih šol, preje pa jih je imela 2308. 285 šol pa še čaka na učitelje. Poleg tega ima še 18 čeških, dve slovaški in eno italijansko. Slovenci v Zagrebu imajo svoje posebne slovenske ure. Gimnazij je 110, preje 90, učiteljišč 14, preje 11, imajo tudi 70 dijaških domov. Za popravila šol je oblast dozdaj izdala 25 milijonov, za prihodnje leto pa je namenjenih 50 milijonov dinarjev. »Poema o Stalinu«. Na svojem IV. simfoničnem koncertu je v Zagrebu radio orkester izvajal simfonijo »Poema o Stalinu« z zborom in orkestrom, ki jo je zložil A. Hačaturijan. Poema je, sodeč po kritikah, imela ogromen uspeh. Skladatelj je iz Armenije, dežele blizu Stalinovega rojstnega kraja. Ob 35 letnici smrti Nikolajeviča Tolstoja bi navedli, da so v Sovjetski zvezi od leta 1917 do 1945 tiskali 23,860.000 njegovih knjig v 61 jezikih. Samo med vojno je izšlo dva in pol milijona knjig. Pripravlja se znanstvena izdaja v 95 knjigah (njegova korespondenca in dnevniki bodo dosegli 43 knjig), tako da bo ta idealistični klasik, o katerem je Lenin dejal: »NI ga v Evropi umetnika, ki bi se mogel primerjati z njim!« dobil tisto mesto, ki mu kot umetnika res pripada. Vse založbe in revije prosimo, da nam pošiljajo svoje edicije v oceno. Prosvetno izobraževalni tečaji Tisti člani, ki so se prijavili za II. tečaj - rednji) naj se gotovo udeležijo sestanka v torek 27. novembra Ob 19. uri na Učiteljišču, II. nadstr. Udeležba je važna, da se domenimo glede razporeda predavanj. Glede ostalih tečajev bomo obvestili kasneje. Sekcija, za ljudsko prosveto pri KOPDN Z zakonom dne 11. junija, ki je bil objavljen 4. julija 1945, so nastale nekatere izpremem-be v socialnem zavarovanju delavcev in nameščencev v Belgiji. Da bo naše delavstvo informirano, navajamo te zpremembe in jih primerjamo s sedanjim stanjem v Jugoslaviji. V primeru bolezni ima delavec v Belgiji pravico do zdravniške pomoči. Za zdravniško ordinacijo . prispeva zavod za zavarovnje članov 12 frankov, za obisk zdravnika na domu prispeva zavod 15 frankov. Razliko med honorarjem, ki ga plača član zdravniku in povračilom, ki ga dobi od zavarovanja, mora poravnati delavec iz svojega. N: pr. zdravniški honorar znaša 50 frankov, delavec plača 38 frankov, zavod povrne članu samo 12 frankov. V Jugoslaviji je vsaka zdravniška ordinacija' kakor tudi obiski zdravnika na domu za člane in svojce socialnega zavarovanja brezplačen. Za predpisana zdravila plača zavarovani član ali njegov svojec v Belgiji lekarnarju 4 franke. Ostanek plača zavarovanec. Ako zdravnik predpiše kakršno koli specialiteto, dobi član za plačilo predpisanega zdravila povrnjeno od zavarovnja 50% cene dotičnega zdravila, vendar največ 20 frankov. N. pr.: Specialno zdravilo stane 30 frankov, delavec plača 15 frankov, zavarovanje pa prispeva 15 frankov. V Jugoslaviji dobe člani in upravičeni svojci socialnega, zavarovanja vsa zdravila* katera predpiše uradni zdravnik — brezplačno. V primeru delanezmožnosti je Slan upravičen do prejemanja hranarine v znesku 60% zavarovane mezde za dobo 300 dni. Vso dobo bolovanja je član pod zdravniško kontrolo, specialni pregled se izvrši po preteku 200 dni. bolovanja. če je član bolan nad 300 dni, more prejemati še nadalje hranarino v znesku 50% zavarovane mezde, to pa le pod pogojem, da je najmanj 66o/0 nesposoben za delo (invalid). V Jugoslaviji je član upravičen do pre- Delavsko nameščensko zavarovanje za katerega reorganizacijo, izboljšanje, pocenitev in izpopolnitev poslovanja se trudijo številni odbori, Komisije, finančni, gospodarski in socialni strokovnjaki, ni samo socialni, temveč tudi gospodarski in sicer težak gopodarskl problem. NI namreč lahko rešiti nalogo, kako s čim manjšimi prispevki dajati zavarovancem čim boljše dajatve pri zdravljenju, hranarini, rentah in pokoj-nini. Vojna je povzročila težko gospodarsko opustošenje. Zaradi porušenih tovarn, prometnih naprav, pomanjkanja strojev, orodja in potrebnih sirov: n, trpi industrijska delavnost. število zaposlenih se le polagoma dviga in je še daleč pod predvojno višino. Ker se prispevki za zavarovanje odmerjajo po delavskih zaslužkih, je za dohodke socialnega zavarovanja čimvečja zaposlitev bistvene važnosti, posebno zdaj, ko so finančne rezerve socialnega zavarovanja, ki jih je okupator izropal, docela uničene. Pomanjkanje denarnih sredstev pa je tembolj občutno zaradi velikega števila nege in podpore potrebnih bolnikov, invalidov, rentnikov in upokojencev. Kakor rečeno, se vsi v poštev prihajajoči činitelji trudijo,, da se te težave čimprej obvladajo in premagajo. V tej nameri je tudi Državni revizijski zavod v Beogradu sprožil nekaj predlogov, ki Imajo namen poenostaviti in poceniti delo pri izračunavanju prispevkov za socialno zavarovanje ter omogočiti lažjo kontrolo nadzornim organom nad pravilnostjo plačanih prispevkov. 1. Plačevanje prispevkov socialnemu zavarovanju in uslužbenskl davek (kakor tudi morebitni drugi davki, ki se odtegujejo od delavskih plač), naj se vrše na podlagi plačilnega seznama. Na tem seznamu, ki ga Izdela podjetje vsak mesec, se od skupne vsote zaslužkov izračuna celoten, -zavarovanju pripadajoči odstotek (po sedanji odmeri 28%) in znesek s seznamom odpošlje zavarovalnemu zavodu. Drugi izvod seznama, na katerem je izračunan uslužbenskl davek, pošlje podjetje davčni upravi, tretji izvod pa hrani podjetje zaradi kontrole. 2. Prispevke za socialno zavarovanje in davke naj se ne smatra kot odbitke od delavskih plač, temveč kot stroške, ki naj se vkalkulirajo v ceno proizvodov In naj jih nosi konsument. Torej — prispevki za zavarovanje in davki naj se od delavskih in nameščenskih plač ne odtrgujejo. Ostali predlogi Državnega revizijskega zavoda imajo interni tehnični značaj ter jemanja hranarine v znesku dveh tretjin zavarovane mezde za dobo 182 dnu (6 mesecev). Ako je bil zavarovan v zadnjem letu vsaj 6 mesecev, ali v zadnjih 2 letih vsaj 12 mesečev, se pravica prejemanja hranarine podaljša na 12 mesecev. Po preteku 6 mesecev (eil 12 mesecev) prejemanja hranarine se članu prizna začasna le-čevna renta na račun zavarovanja za onemoglost, ako ima predpisano članstvo (vplačanih 260 tedenskih prispevkov). V primeru poroda je članica po 10 mesečnem članstvu upravičena do poroduine v višini 66% zavarovane mezde za dobo 6 tednov pred in 6 tednov po porodu. V Jugoslaviji je članica po 10 mesečnem članstvu oziroma 18 mesečnem članstvu v poslednjih dveh letih pred porodom upravičena do porodnine v višini treh četrtin (75%) zavarovane mezde za dobo 6 tednov in 6 tednov po porodu. V primeru smrti zavarovanega člana prejmejo svojci 25 kratiti znesek zavarovane mezde, če je bil uimrli vaajj 6 mesecev zavarovan. V Jugoslaviji prejmejo svojci SO kratnl znesek zavarovane mezde, ne glede na dobo zavarovanja umrlega člana. Prispevki za zavarovanje znašajo 23, 50% zavarovane mezde za primer bolezni-nezgode, onemoglosti, sltarostii lin smrti. Delavec plača 8%, delodajalec 15,50% zavarovane mezde. V Jugoslaviji znaša prispevek 19%, ter plača delavec 6,5%, delodajalec pa 12,5%. Da se zaščiti delavca v primeru neprostovoljne brezposelnosti, ko nima dohodkov in se prispevki z* zavarovanje ne predpisujejo, plača država: za delavca 3,85 frankov’, za nameščence 3,20 frankov, za rudarje 2,55%, za vsak dan brezposelnosti kot prispevke zavarovanja za primer bolezni, onemoglosti, starosti in smrti. Ta prispevek države v Jugrofilaviij še ni uveden, ker se ne izvaja zavarovanje za primer brezposelnosti. pridejo v poštev, če se uveljavita gornja dva predloga. Gornja predloga sta dobra in je le želeti, da se sprejmeta in uveljavita, ker bo tako zavarovalnim zavodom kakor podjetjem prihranjenega mnogo dela in poslovanje pocenjeno. Zaradi zavarovanja imajo zdaj ogromno delo z izračunavanjem prispevkov za vsakega poedinega člana in, z izdelavo plačilnih nalogov. Prav tako imajo podjetja mnogo dela s specificiranjem in vpisovar njem prispevkov, odbitkov v svojih knjigah, izplačilnih listkih in kuvertah. Vedno je mnogo pritožb, urgenc in sumničenj zaradi pravilnosti ali nepravilnosti odtegljajev. Kontrola je komplicirana in težavna. Plačevanje prispevkov po plačilnem seznamu bi poslovanje zelo pocenilo in poenostavilo. Odpadlo bi navedeno izračunavanje, speci-ficiranje in izdelava ter razpošiljanje plačilnih nalogah. Zavodi bi le Izpisali Iz plačilnega seznama zaslužka v osebne liste zavarovancev, ker točna evidenca o zaslužku posameznika služi za odmero hranarine, nezgodne rente, pokojnine in vseh drugih dar j ate v, do katerih ima zavarovanec po določenih dobah članstva pravico. Prispevki, na katere čakajo zavodi pri sedanjem sistemu po nekaj mesecev, bi lahko bili vplačani vsak mesec že v prvem tednu. Tudi kontrola je zaradi pravilnosti vplačanih prispevkov bi bila mnogo enostavnejša. Primerjali bi se plačilni seznami z onimi, ki jih hrani podjetje in z blagajniško knjigo podjetja, oziroma s kontrolno knjigo, ki jo bodo vodila podjetja v smislu čl. 22 Uredbe v ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev. Glede drugega predloga: — že kongres strokovnih organizacij za Jugoslavijo, ki se je vršil koncem januarja tega leta je zavzel stališče, da se prispevki za socialno zavarovanje ne odtrgujejo od delavskih in name-ščensldh plašč, če se uveljavi to stališče, bi navidez izgledalo, da bodo delodajalci plačevali enoten prispevek. Tako izgleda stvar na prvi pogled. V resnici pa je docela drugačna. Nesporno je namreč dejstvo, da zaslužek, M se izplačuje delavcu in nameščencu, ni celoten zaslužek. Del tega zaslužka — v prejšnjih razmerah celo pretežen del — ostaja kot prigospodarjeni višek na razpolago podjetju; zdaj pa mora biti, v korist celoti in skupnim potrebam. Jasno4 je tedaj, da podjetnik ni niti poprej, a tem > ¥pfašan|e podeljevanja peiper Vojna nam je pustila poleg mnogih problemov in nalog tudi nalogo podpiranja pomoči potrebnih. To nalogo so prevzeli v glavnem socialni odseki NOO. Opaža pa se, da ni niti enotnega naziranja glede podeljevanja niti enotnega postopka pri podeljevanju podpor. V sledečem članku bom skušal pojasniti, kakšne vr»te podpore imamo in obenem tudi tehnično stran podeljevanja iste. Razlikujemo pasivno in aktivno obliko podpore. Pasivno obliko podpore ;mo srečavali pred vojno tako rekoč na vsakem oglu, ko so razni berači, pohabljenci, brezposelni, pa tudi delomržneži prosili mimoidoče. Ti so jim dajali večje ali manjše. zneske, s čemer je bil za dajalca te miloščine problem rešen in vest čiste. Skoro nihče pa se ni brigal in ni skušal pronikniti v prosilca samega. Kakšne so posledice dajanja te vrste podpore? Od dela zgaranega človeka, ki je bil primoran ne stara leta beračiti po cestah, s tako miloščino globoko žalimo in ponižujemo, ker je pravzaprav družba dolžna, da poskrbi za starost tab ljudi. Delavoljem človek prav tako ni zadovoljen, ker ne mara in ne zahteva miloščine, temveč dela in ga’s tem demoraliziramo. Končno ustvarjamo na ta način pri. ljudeh, ki so za to dostopni, delomržnost. Prva grupa teh ljudi spada v zavetišče za onemogle odnosno bi bilo treba na kak drug način poskrbeti za njih starost n. pr. da jim zagotovimo dostojno rento. Drugi grupi bi morali preskrbeti delo. ki odgovarja njihovim sposobnostim in tretja grupa spada, Če ni drugače, v prisilno delavnico. Iz vseh teh razlogov, moramo to vrsto podpore v naši družbi in družabnem redu odklanjati. Aktivna podpora je povsem nekaj drugega. Ako na pr. brezposelnemu namesto da mu damo miloščino, pa četudi večji znesek, preskrbimo delo, ga s tem ne ponižamo, temveč moralno dvignemo in mu pripomoremo, da postane zopet koristen ud človeške družbe ter mti zopet vrnemo vero vanjo. Podeljevanje podpor in izkoriščanje ljudi po delomržnežih na ta način samo po sebi odpade. Ostane samo še skupina onemoglih, pohabljenih in ostarelih, katerim pa družba ne sme dajati miloščine v obliki dveh ali treh dinarjev, temveč jim mora oskrbeti zadovoljive življenjske pogoje v starosti, kot so si jih v mladih letih s trdim delom zaslužili . - V današnji državi smo na najboljši poti, da pride do ustvaritve tega, kar sem zgoraj napisal. V tej prehodni dobi pa je vendar še nekaj ljudi, ki ne spadajo niti v eno niti v drugo navedenih grup in za katere smo dolžni skrbeti V glavnem imamo dva razloga za podelitev podpore in sicer zdravstveni in socialni, princip bodi, da se brez zdravniškega pregleda ne podeli nikomur podpore. Praktično smo rešili ta problem v rtast četrti Bežigrad tako-le; Prosilci vlagajo prošnje za podporo na četrti, potem ako jo predhodno ulični odbor potrdil njih navedbe. Vse prosilce pregleda brezplačno na sedežu četrtni zdravnik, ki ugotovi njih telesno in umsko sposobnost ali nesposobnost, skratka prosilca karakterizka v zdravstvenem pogledu. Šele na podlagi zdravniškega pregleda v primem nesposobnosti ali brezuspešnega tikanja dela pri Boizi dela v prameni sposobnosti, dobe prosilci odgovar-■ jajočo podpora Na ta način je naša četrt reSila vprašanje podeljevanja podpor, dokler se ves ta problem dokončno ne reši Dr. Arko Venčeslav, predsednik Zveze uslužbencev zdnasstv, in soc. ustanov. manj zdaj plačal prispevek Iz svojega, ker je ne samo svoj, temveč tudi delavski del prispevkov prevalil na konsumenta; tako je bil delavec neopravičeno prikrajšan na zaslužku zaradi teh odbitkov. V sedanjih novih razmerah, ko je glavni del industrije v rokah države, dobiček privatnih podjetij pa kontroliran In odmerjen, ne mord Imeti eventuelni odpor podjetnikov proti izvedbi teh predlogov pravega smisla ln opravičila. Res je, da bi Izvedba teh predlogov imela odraz na ceno produktov ali na rentabilnost podjetij. Temu se v skrajnem primeru lahko odpo-more ž znižanjem delavskih plač za toliko odstotkov, kolikor znaša del prispevka, 61 odpade na delavca oziroma na nameščenca. To je pri sedanji odmeri 7% in uslužbenskl davek ca 3%, skupaj okrog 10%. Kongres Enotnih strokovnih zvez Slovenije je gornje predloge osvojil tn sklenil dati potrebno oppro za njih uveljavljenje tn izvedba Jakomin Lovro Pokažimo, da znamo ceniti žrtve naših borcev! Pripravimo jim stanovanja, obleke ln služb®! K reorganizaciji socialnega zawarovama MIŠKO KRANJEC : OBISK U KUHINJI S9SB989E (Iz zbirke »Srečanja«) Slikali smo kulise za svojo predstavo v zavodu, Študent sem seveda pri tem pomagal in e marsikaj naučil: kako'nekaj, kar je od blizu pravcata packarija, od daleč zbuja vtiis resničnosti in celo lepote. Slikali smo v nekem čudnem slogu, ki je bil mojemu preprostemu gledanju tuj, ki pa so ga nekateri mladi dijaki imeli za modernega in sem se jaz moral sprijazniti z njim, čep.av ga rai em znal nikdar po nemati, še manj z njim Živeti. Zato sem pri slikanju teh kulis bil zgolj pomočnik, ki me niso puščali v ospredje. Ni torej čudno, do --o. mi dali skodelico, v katero so mi vrgli kose mizarskega kleja, tistega nezlomljivega, v ploščah kakor kaka čokolada, a barve mluč-. ne, kavine, ter mi rekli, naj vse to v kuhinji raztopim na ognju. Šel sem torej s svojo skodelico po dolgih hodnikih iz prvega nadstropja v pritličje in od tod v podzemlje, do same zavodne kuhinje. Na sredi te kuhinje je stal velik, naravno t ogromen štedilnik,.okrog ob stenah pa dolge mize in na teh mizah, kar je že vse potrebno za delo v kuhinji in pri kuhanju. To je bila tista slavna kuhinja, kjer je nekoč sestra Felicita Kalinšek sestavljala svojo Kuharico. Knjigo imamo tpdi_ sami že dolgo pri hiti, ali v resnici je rasem nikdar mogel s pridom uporabljati, tako da je bila vedno bolj ogledalo lepot in do-'brot, ne pa resničnosti našega življenja. — Toda V kuhinji, v katero -em bil zašel, se je marsikaj uresničilo. Zakaj tokrat so se v zavodu ustavljati tudi ministri naših starih vlad in mislim, da ne gre, da bi bila ministrom pripravljala kaka kuharica, kakor je bila moja meti, ki je kuhala mimo vseh kuharic na svetu. Naslednica slavne sestre Felicite menda ni nič slabše kuhala. Jaz sam sem le enkrat bil deležen takega obeda. Moram reči: No — da. Ko sem torej prišel s svojo skodelico in klejem v ‘kuhinjo, so ženske bile vsaka pri svojem delu in nihče se ni zmenil zame. Iz velikih pločevinastih loncev se je dvigala sopara, ki je polnila kuhinjo in ves prostor je bil prepoln kuhinjskega vzdušja. Nekaj časa sem gledal, kam bi pritisnil svojo skodelico, tembolj, ker je bSlo na štedilniku toliko stvari, zame pa.se ni nihče zmenil, dokler ni zadelo obme mlado dekle. V zavodu je namreč bila tudi gosp-dinjska šola in v kuhinji so bile vedno izmenoma tri, štiri dekleta, ki so teorijo spreminjale v dejanja, iri se tako pripravljale za svoj poklic. Ta. ki je zadela obme, je brila mlada, kakih osemnajstih let, oa pogled še otrok, si- cer pa prav prikupna. Najbrž je bila iz kake gosposke podeželske družine, ki so pošiljale svoja dekleta v gospodinjske šole ne tolikanj zato, da bi znale resnično kuhati, ampak da bi se naučile, kako je treba v bogati, gospodki hiši gospodinjiti, to je, predvsem ukazovati. In naša ."dekleta teh hiš so v predvojni dobi z isto vnemo opravljale študij pri klavirju kakor študij v gospodinjski šoli, — Naduta pa vendar ni bila nič kljub svojemu očitno bogatemu poreklu, bila je še premlada za take stvari. Pač pa e mi je zdelo, da se nad vse dolgočasi In bi se najrajši igrala kje z otroki. Komaj se je zadela obme pa sva že bila na pol prijatelja. »Kaj pa imate?« je vprašala. »To-le moram raztopiti,« sem rekel in dvignil skodelico. Vzela jo je v svoje bele nežne, pa nekam podolgovate roke, vtaknila nos v skodelico do samega kleja, vohala kakor jež ponoči in vprašala: »Kaj pa je to?« »Mizarski klaj,« sem odvrnil. »Dobro«, je rekla, »kar na štedilnik postavite.« Postavil sem torej skodelico na štedilnik v katerem je mogočno gorelo in postal poleg. Milka pa. — tako je bilo ime dekletu, — kakor sem malo kasneje slišal. — se je umaknila na drugo stran kuhinje. Ko sem jo opazoval, se mi je zazdelo, da se nekako izogiba delu. Na videz ga sicer išče, v resnici pa beži pred njim, med tem ko ®o ta druga, starejša dekleta in dve nuni ves čas delale, ne da bi iskale kar kdli okrog, ka-kakar je počela ona. Edino, kar jo veseli se mi je zdelo, je bilo, da je vtaknila v vsako stvar svoj nosek in da bi najrajši pri vsem vprašala: »Kaj pa je to?« Roke je držala pred seboj na trebuhu s sklenjenimi prsti, enkrat pa je celo vtaknila svoj mezinec v usta in ga sesala, kakor to delajo otroci. Kadar pa je le mogla — in vedno se je tako umikala po kuhinji, da je že tako naneslo — se je ozrla po meni. Nikakor zaljubljeno, saj niti malo ni bilo takega na nerodnem kmečkem fantiču, kar bi moglo zamikati to gosposko stvarco, temveč se je ozirala po meni čisto otroško, kakor bi mi hotela povedati, da se nad vse dolgočasi v tej strašni kuhinji in da so na svetu lepše in vzvišenetjše stvari kakor kuhinje z vsemi svojimi Kuharicami —- Ni bila nikaka lepotica temveč podobna dekletcem, ki so se začele" leviti v žensko in so v tej dobi najbolj nerodne. Oči je imela sinje, mirne, a če te je dalje gledala, je začela nagleje po-meMkovati, kakor bi jo ka ščemelo v očeh, a se je takoj nato obrnila in že odhitela Moj klej se nikakor ni hotel raztopiti in mi je začel povzročevatl mučne skrbi. Začel se je namreč sumljivo in nevarno napihovati in ko sem ga podrezal s tresko, se je koža sicer upognila, ker je bila mehka, predreti pa je nisem mogel, da bi videl, če se vsaj znotraj že spremenim j a v tekočino, v tisto pa, kar naj bi bil tekoč klej. Nič, samo napihnjene žogice so se gibale po skodelici. Postajalo H Je vroče od derbi kaj bo iz tega. Tedaj je Milka spet prijadrala k meni. »Ali bo kaj?« je vprašala, ko je ozrla Uaj po meni, zdaj po žogicah. »Ne vem,41 sem odvrnil ves obupan* »Kako lepo se je napihnil,« je dejala. »Sfepibnil I«, napihmV sem prikimal. »Kakor krofi so. le ne tako ztetordečL* »Da, kakor krofi.« »Kakšna pa mora biti ta stvar?« je vprašala spet, ko je bezala s tredio. »Teči mora,« sem odvrnil. Pogledala me je in začela pamežakovati, nato spet bezala tiste »krofe«, nekad zmajala. z glavo, nato pa vprašala negotovo: »Pa mislite, da bo teklo?« »Menda bo,« sem rekel že z obupanim glasom, ker ga sicer ne moremo rabiti.« Spet me je pogledala, nato pa odšla P° kuhinji. Tokrat se je nečesa na mizah le dotaknila, a že je spet našla priložnost, da se je začela umikati delu, ter se iz nekega kota spet ozrla P° meni. Saj se je lahko. Na moj obraz je legal brezmejen brezup in moje oči so jo ponižno prosile pomoči. Tisti napihnjeni krofi kleja se ne le niso hoteli raztopiti, .spremeniti v tekočino, temveč so se začeli počasi gubati, postajati manjši, da so bili podobni samo še debelim ocvirkom in so se hudo zvijali po skodelici. Milka je najbrž razumela moj brezupno proseči pogled in spet priSla k meni. Zdaj je bila sama zaprepaščena nad mojo alkimijo v skodelici, nad temi ocvirki, ki rtih najmanj niso kazali volje, da bi tekli. »Bog ve, kaj jim je,« je rekla zamišljeno in zaskrbljeno, »vse se mi tako zdi, da to ne bo teklo Morda ni pravi klej? Al pa ne kuhava prav?« se je zganil in zardela, jaz pa sem ji bil zelo hvaležen, ker je tako lepo tudi nai-e vzela odoovomost. »Kako pa so vam rekli?« »Ni, razen naj to raztopim,« sem odvrnil. Nekaj je zmignila. Tu^ je bijla tudi ona breg sveta. Tega ni bilo v knjigi sestre Fe- DOPISI »?. ■ iKXXXXXlQOCXXXXXXX)OOOOOCXXXXXXXXX3QOO Delavci dnevnega kepa Bebme neumemo na dela Delavstvo in nameščemstvo dnevnega kopa. Dobrne si je pred kratkim volilo svoje predstavnike v novo ustanovljene podružnice ESZDN. Kakšna razlika med volitvami nekdaj in zdaj! Brez kakršnega koli pritiska od zgoraj, je volilo tokrat delavstvo svoje zaupnike popolnoma svobodno ter si izbralo odbor -nike, v katere ima vsestransko zaupanje, katerim =o vsa vrata oblasti na stežaj odprta, da lahko brez strahu za svojo eksistenco delajo za delavske pravice. Te volitve so popolno nasprotje volitev obratnih zaupnikov, (d so bile samo nekakšna zadostitev formalnosti, a zaupnik je postal ali lutka v rokah kapitalističnih izkoriščevalcev ali pa mu je bila Glavnjača zagotovljena. Prav v našema obratu, nekdanjem Dukiče-vem podjetju, .se je to še prav posebno občutilo. Ker je okupator obrat popolnoma uničil, se bodo morali sedanji odborniki _ boriti z nemajhnimi težkočami, ki so pri obnovi obrata v zvezi s pomanjkanjem nadomestnih delov za izrabljene strope, pomanjkanjem železnih tramov, tračnic in drugega Vendar se zavedajo podpore — tako s strani nadrejenih, kot s strani delavstva samega, Izvoljeni so z veseljem prevzeli poverjene dolžnosti, da doprinesejo svoj delež 'k izgradnji domovine. Proizvodnja je bila pred vojno še dokaj zadovoljiva in je v obratu našlo svoj. borni za "Hi'"ek okrog 400 delavcev. V dobi okupacije pa je okupator odpeljal vse še kolikor toliko uporabne stroje; odkopi premoga o bili vgled nesistematičnega dela popolnoma zasuti in o črnem diamantu ni bila nikakega sledu. / Izgledi za obnovo so bili obupni, a potreba po vsakem koščku premoga je vlila vodstvu obrata, podprtemu od železne volje delavstva pogum, da obnovi obrat. Že po nekaj tednih :e je pridobival premog. Proizvodnja narašča Vsak dan. Tudi število zaposlenega delavstva je že doseglo predvojno višino. Naš dnevni rudar dela kljub vsem težkočam, pomanjkanju obleke prehrane in obutve, kljub nedostavkcm izrabljenih strojev in je proizvodnja premoga presegla v zadnjih 4 mesecih za skoro 140 odstotkov preliminarne proizvodnje Obratovodstvo, vodstvo strokovne organizacije in delavstvo, vsi so neumorno na delu. da odstranijo vse nedostatke in da se proizvodnja še poviša. Zavedamo se, da s ten; gradimo novo, svobodno domovino in le .če bo proizvodnja v državi visoka nam bo mogla dati to, za kar so naši najboljši sinovi krvaveli v osvobodilnem boju. Pri svojem napornem delu se je naš delavec dobro pripravljal na dan, ko je enkrat za vselej pomedel z reakcijo, ki mu je zaman prišepetavala razne obljube. Prevečkrat je bil prevaran. Rane, ki mu jih je zadajala za časa svoje oblasti, skele še zdaj. Zato je neomajen v svojem .sklepu: nikdar več predaprilske Jugoslavije! Pripravljen je, da doprinese tudi največje žrtve za novo. svobodno domovino. Dovolj je bilo izsesavanja delavčeve krvi po kapital! tičmh pijavkah in .dobro se zavedamo, da so posta, ie vse te pijavke po letnem odmoru še bolj žejne, zato bomo šli naprej, še vedno v borbi proti reakciji, še vedno parolo: vse za svobodno federativno Jugoslavijo! Frane Zakrajšek, delavec. BaMasrp Zagorja so dokasallj da znajo ceniti žrtve, M s® padle za našo svobodo IX lej tirno Zagorjani kar molčali, tako da bi si lahko mislili o nas, da tudi nič ne naredimo. Pa ni res talko. Naša strokovna podružnica Zagorja pridno dela in. skibd, da zadovolji enega kot.drugega. Udejstvuje e politično, kulturno in strokovno in pomaga povsod, kjer je potreba največja. Naši rudarji so doslej darovali že zaslužek 31-2 šihtov za obnovo porušenih vasi, podporo ženam in sirotam padlih borcev ter občinskim ubogim, kar znaša okoli 700 ti.oč dinarjev. Okoliškim kmetom so darovali za obnovo njihovih domov din 120.000, obnovitveni zadrugi Zlato polje din 40.000. Ker rudarji uvidijo potrebo po kulturnem življenju pri na o darovali za popravilo Prosvetnega doma v Zagorju, 20.000 din, .na Lokah pa 5000 din. Za obnovitev in čiščenje šole v Top'Ivah so prispevali 10.000 din. za šole v Zagorju 6000 din, za požgano šolo na Iztokih 36.000 din. Mestnemu odboru Zagorje ter Krajevnim odborom Loke, Kisovec, Cellšenik. Mlinše, Kolovrat, St. Lampret, Make Kotredež, St. Gotard in drugim so razdelili 460.000 din in sicer za enkratno podporo po 600 din ženam ter po 150 din sirotam padlih partizanov ter občinskim ubogim. M do zdaj še niso mogli dobivati redne podpore. Prostovoljno delo rudarjev, te visoke vsote, ki so jih darovali najpoterebnejšim jasno dokazujejo, kako rudar razume težka položaj, ko je treba povsod obnavljati, a ni nikjer nikakih dohodkov. Rad žrtvuje nekaj od svojega, ker ve, da je to zahvala v .-etn našim žrtvam, katerih število je silno vi oko, ter se ne bodo dale nikdar dovolj poplačati. Tudi v kulturno prosvetnem življenju dobro napredujemo. V prenovljenem Prosvetnem domu sta se doslej vršili že dve gledališki pred; ta vi, prva »Raztrganci«, ki je bila podana nad vse dobro in zdaj Cankar-drama »Kralj na Betajnovi«, ki nas je vse zelo zadovoljila. Tudi telovadci ne nazadujejo ter imajo v načrtu lepo akademijo Ustanovljeni 4a bili dve knjižnici, prvo je ustanovil Mestni odbor, druga pa je sindikalne. Razume se. da tudi na kulturno zabavne večere ne pozabimo, kajti naše geslo je — delu naj sledi razvedrilo. Silva. ********* ii tDfgniiaiim^TnfUi l f ‘ ■ ‘ « Preklic! Preklicujem izjavo, da je tovariš Krebs Ivan. delavec lz Starega trga volil kralja. Suces Frančiška, Legen pri Slovenjgradcu Belo celjski!* graličarjev »aigiMž\ vso ps&vac-. Krajevni medstrokovni svet v Celju je izdal za leto 1946., za leto obnove, kakor ga sam imenuje — ličen žepni koledar z zelo lepo vsebino. Na uvodni stran,- je slika maršala Jugoslavije, Josipa Br • Tita, v koledarčku pa so poučni članki u naše narodno osvobodilne borbe, o naših narodnih odborih, o strokovnih organizacijah delaccev in nameščencev, o našem šolstvu, o otrocih, fizkulturi in o drugem. Za zaključek so označene najvažnejše kratice in poštne tarife ter več praznih strani za beležke. Vse pohvale vredno je to, da so delavci, člani strokovne organizacije, v celjskih tiskarnah napravili to delo, v svojem prostem času. Tako so nekateri stavci napravili do 15 ur prostovoljnega dela. Tiskanih je 1000 koledarčkov, ki se bodo prodajali po 10 dinarjev. Stroški za papr in drugi izdatki bodo znašali okrog 7000 dinarjev. Računa se, da bo izkupička okrog 80.000 din, katerega smo namenili prebivalcem porušenih domov na Kozjanskem in v Zgornji Savinjski dolini. Domovina iz srca pozdravlja to človekoljubno delo grafičnih delavcev in nameščencev v Celju z željo, da bi njihovo delo s prodajo tega okusnega koledarčka povsem doseglo svoj veliki cilj. Pelicon Rtidi ličite, tega tiiso predavali v gospodinj siki Soli, 0 tem niso nikjer govorili. *Ne, že vidim, da tukaj nekaj ni v redu,« je retia v zadregi. »Tekočina iz tega ne bo nikdar, smrdi pa pošteno, se vam ne zdi?« »Zdi e mi.« sem pritrdil brezupno, zakaj najbrž je moralo hudo smrdeti, ker so začele vse ženske p0 kuhinji umljivo vihati no.ovč, se ozirale okrog, da bi dognale, od kod smrad, dokler nj prva nuna naravnost dejala: »Zdaj bi pa le rada vedela kaj tako smrdi. Saj bom še omedlela.« • Midva z Mirko nad klejem, ki sva ga bezala, va do ušes zardela, kakor bi midva mrdeia, pa bi n&lu bilo sram. Tedaj pa .je prva nuna ie prišla« do naju, vihajoč svoj občutljivi nos. me pogledala sumlivo in vprašala: »Kaj pa smodite?« »Klej,« som odvrni! obupano »Pa se noče raztopiti.« Pogledala je v ,-kodelico ootem naju. kimajoč z glavo , . •, »Otroci,« je rekla naposled pomilova.no »Zdaj bi le rada vedela, kako more biti človek tako neumen.« Vzela je zajema 11; o in prilila kropa k lonca. »Francka, odprite okno. Qa -e malo prezrači,« je rekla in šla. Z Mllk° sva -e vsa rdeče od brezlejnega -ramu. spogledala in potem je oana odšla Klej je.bil kmalu gotov Milka se ni mogla vzdržati, da ne bi šla m:mo mene in se ozrla v skodelico Pogledala me če, pome-žikovala. a m mogla dolgo vzdržati; položila si je dlan na usta in prasnila v pra- Krajevm NO Solčava — tovarni nogavic v Psisell Za velikodušno pomoč, ki ste jo izkazal: prebivalstvu — po okupatorju tako zelo porušene in v trpljenju preizkušene Solčave — se vam NO kraja Solčave, v imenu ob-darovancev najprisrčneje zahvaljuje. Prejeli smo pomoč od vas v obliki 27.000 din. 10 ducatov moških nogavic, 10 ženskih nogavic in 50 parov otroških nogavic. Blago je bilo razdeljeno med najpotrebnejše družine, v soboto 10. 11. ob priliki množičnega sestanka. Denarno vsoto so poklonili delavci in delavke iz tekstilne tovarne »Polzela« in .sicer 7000 din čistega dobička ob priliki vinske brgotve in 20.000 din Od* prostovoljnega dela. Za partizanske sirote Delavci strokovne podružnice ESZDNJ Pragersko - Opekama, so soglasno sklenili, da namesto venca na grob umrlega Čanžek Andreja, predsednika krajevnega Medstro-kovnega sveta, Maribor, delajo eno prostovoljno uro ter pošljejo denar partizanskim revnim otrokom. Dne 25. 10. 1945. so napravili delavci skupaj 79 ur v iznosu 1008.50 dinarjev. Be2a¥šitv:0 tofeačsie tovarne pri ©im® vi »11. novembra Do delavski razred glasoval za Ljudsko fronto, za utrjevanje vezi med delavci, kmeti in delovno inteligenco«, so zapisali delavci in nameščenci tia pročelje velike zgradbe Tobačne tovarne. In 11. nov. so glasovali za utrditev pridobitev narodno osvobodilne borbe, za pravice, ki so bile izvojevane za srečnejšo bodočnost in za boljše življenje. Delavstvo Tobačne tovarne je bilo med prvimi tovarnami v Sloveniji, ki je kljub ruševinam, ki so bile posledice štirih težkih bomb, ki so vse zadele v polno, dvignilo proizvodnjo na predvojno višino. Zdaj pa bodo delali preko normalne predvojne proizvodnje, ker je to potrebno. Na potu so sirovine iz Bosne in Banata, tako da bo v najkrajšem času ustreženo tudi razvajenim kadilcem. Res žalostno je bilo gledati nekaj zidarjev, ki jih je podjetje moglo postaviti za popravilo ogromne škode na razdejanih poslopjih. Kljub temu, da so dali vse iz sebe, kar človek zmore, delo ni tako napredovalo, da bi bilo "poslopje dograjeno do zime. Tudi delavstvo je žalostno gledalo to razdejanje. Ogromni kupi opeke pomešam z vsemi mogočimi predmeti so ležali po tovarniških prostorih. Globoko pod ruševinami so ležali stroji. »Na delo tovariši, tovarna je državna in ker je državna je naša!« — tako je bilo rečeno na množičnem sestanku vsega delavstva, Klic ni ostal osamljen, ker so ga vsi razumeli. Vsakdo se je zavedal, da kar bo doprinesel za skupno stvar, bo doprinesel za sebe. Delati bodo morali, če bodo hoteli postaviti tovarno v tako stanje, da bo spet zmožna dajati zaslužek. Delavci in nameščenci so se prostovoljno obvezali, da bodo delali na ruševinah med tednom po eno uro in še v nedeljah dopoldne. Pričelo se je čiščenje terena, odvažanje, zbiranje opeke itd. Ni bilo razlike — kot mravlje si videl vsak večer na kupu opeke mlado in že daleč preko predpisanih službenih let staro delavstvo, oa katerih vsak je hotel, ne samo da mine ura, marveč, da bo tudi čim več napravil. In tako je koncem tedna zablestela na poslopju, ki je za proizvodnjo najvažnejše, smrekica, okinčana z zastavicami. »Likof« pravijo temu zidarji, tudi za delavstvo je bil to »likof«. Tako ima danes, z izjemo delavske kuhinje, ki je bila do tal porušena in zdaj zasilno obratuje v drugem prostoru, tovarna dozidana vsa poslopja. Tudi mizarji hitijo z izdelavo oken in vrat, tako da bo do zime stavba v surovem obnovljena in se bo obratovanje nemoteno nadaljevalo. Prt tem delu so delavci skupno z nameščenci izvršili 8098 prostovoljnih delovnih ur po rednem delu in 2077 ur v nedeljah. Skupno so doprinesli 10.175 neplačanih prostovoljnih delovnih ur za obnovo tovarne. Vse to ogromno delo je z ljubeznijo vodil tovariš Cizelj Franc, kateremu je pomagal tovariš Burgar Franc. Poleg vsega tega dela pa je delavstvo našlo čas tudi za kulturno delovanje. Ima svoj pevski zbor, knjižnico, redna predavanja in razne prireditve. Gotovo še ni pozabljena proslava v spomin padlih in po raznih taboriščih pomorjenih in umrlih tovarišev iz tovarne, M se je vršila na vseh mrtvih, dan. Tudi politično se delavstvo zanima za vse dogodke, pridno sodeluje v predvo-livni kampanji In tudi samo prireja politična zborovanja, ki so mogočna manifestacija za Osvobodilno fronto. V Osvobodilno fronto se je vpisalo vse delavstvo. Delavski razred tako dokazuje ln izraža zaupanje vsem pridobitvam štiriletne osvobodilne borbe in zaupa ljudem, ki so nam priborili svobodo — to je — našim borcem z velikim vodjem maršalom Titom na čelu. Ambrož. tajen smeh, ter pobegnila na hodnik, da b> se umaknila vsem in vsemu. Ko sem odhajal s skodelico v rokah, še ves rdeč Od sramu, ter jo srečal na pragu, e je proseče ozrla po meni, kakor bi hotela reči. naj ji ne zamerim ta -meh. saj se smeji tudi sebi, nato pa je rekla: »Kdo bi si mislil, da mu je treba tudi vode!« Ko sem naslednji dan spet kuhal ta ne-rečni klej in se tako učil slikarske umetnosti, je nisem našel v kuhinji. Srečal sem jo pa še vendar in kadar je šla mimo mene, sem videl, kako ji na otroški obraz leze veder smeh da ee je morala stran obrniti, jaz pa sem zardel, ker sem vedel, da se bo iz srca smejala nad mojim klejem. Naslednje leto je ni bilo več v zavodu in nisem je nikdar več videl. Šla je domov, šla je v življenje, kjer najbrž kakor v zavedni kuhinji, pohajkuje, išče dela. a v resnici beži pred njim, vtika le v vsako stvar svoj nosek in sprašuje radovedno: »Kaj pa je to?« To je pa tudi vse, kar stori, dokler nazadnje, ko nekaj _ ni v redu. oove začudeno: »Kdo bi si mislil da mu je treba vode!« Ali že karkoli podobnega pove in se potem smeji, zakaj v življenju je bilo. ran j o vse tako prijetno. In vendar .— tudi s tem bo živela kakor j e živela v našem tavodu, kjer je končala svoj go podinjski tečaj. in tako bo konča vala vse druge tečaje življenja in tako pojde mimo vsega življenja, vtikajoč svoj notok v slednje stvar z otroško radovednostjo: »Kaj pa je to?« In bo nekaj ne bo v redu. bo preprosto rekla: »Kdo bi si mislil, da mu je treba vode. »Vode. ali česa že, nečesa je vsemu treba, samo ona tega nikdar ne bo vedela. Oteamtvessa dsla v mestni klavnici Mestna klavnica v Ljubljani je bila ob priliki razstrelitve železniškega mostu čez Gruberjev prekop močno poškodovana. Se hujše je bila prizadeta, ko je okupator tik pred begom iz Ljubljane razstrelil strojne naprave za pogon hladilnega obrata. Posledica tega je, da ves hladilni obrat zdaj počiva, ker sličnih strojev v sedanjih razmerah ni mogoče 'nabaviti. Škoda, ki jo je s tem povzročil okupator se ceni na preko 10 milijonov dinarjev. A kljub pomanjkanju raznega materiala obnovitvena dela vidno napredujejo. Predvsem se obnavljajo strehe da se s tem prepreči nadaljna škoda. Klavnica močno občuti tudi pomanjkanje dohodkov, kar je posledica pomanjkanja klavne živine, kajti okupator nam je tudi v tem pogledu prizadejal mnogo škode, ki je ne' bo mogoče tako hitro popraviti, saj je temeljito izropal naše hleve. Delavci in nameščenci se trudijo,_ da bi liitro obnovili klavnico, kar bo v prid tudi njim samim, kajti dobro se zavedajo, da le dobro uspevajoče podjetje, ki koristi državi delovnemu ljudstvu , lahko daje tudi njim samim dober zaslužek. V mestni klavnici imamo strokovno podružnico in odbor OF Delavci in nameščenci se dobro zavedamo, da moramo v teh organizacijah sodelovati vsi, zavedati se moramo poleg tega tudi, da je red, delovna disciplina in delavnost glavni pogoj za Vredssoi ptssnemaeala Tovariš Vončina Vinko že več let vrši vestno in predano težko in odgovorno službo blagajnika pri upravi Delavskega doma v Ljubljani. Njegovo vedenje do strank je vedno vljudno in tovariško, brez birokratske navlake, kakor se to še opaža po raznih uradih. Ko ie pred kratkim uprava Delavskega doma obvestila nameščence, da traja zdaj delovni čas samo do dveh popoldne, se je tovariš Vončina Vinko takoj oglasil, da se on ne ho držal predpisanega roka, temveč da bo delal ,več. če bo to potrebno. V resnici dela vsak dan več, včasih tudi do 7 zvečer in še dalje. Poleg tega pa še vedno najde čas za razne sestanke. P e ga vprašate, zaka tako dela. se nasmehne in skromno odgo -ori: »Zato. ker ie potrebno < Ce bi bili vsi uradniki po vseli naših uradih takšni kot ie tovariš Vončina, bi bilo mnogo nepotrebnih nevšečnosti odstranjenih. & Delavci se zavedaj®, da s sv©* jim delom gradil© srečnejša bodočnost Poseben primer delavske zavednost: je pokazalo delavstvo tovarne meril v Slo-venjgradcu. Prt izropanih skladiščih in poškodovanih strojih je bilo treba pričet a obnovo, h kateri je delavstvo pristopilo z močno voljo in udarniškim duhom, tei je tako prebrodilo vse težkoče obnove. V razmeroma kratkem času, od meseca mar ja do zdaj, se je število zaposlenih dvignilo od 30 na 112. Današnja proizvodnja v nekaterih izdelkih ni samo enaka predvojni, temveč jo prekaša tako po kelič ini kot po kvalitet:, K temu podvigu je posebno pripomoglo razumevanje potreb današnjega časa in zavednost delavstva. Posebno priznanje gre tov. Potočniku Ivanu, ki je svoj reskaini stroj izpopolnil tako, da izdela 100% peresni c več kot leta 1941; tov. Andrejc Anton je s svojo iznajdbo za 50% pospeši izdelavo gozdarskih mer. Največje važnosti je tudi nov način barvanja in lakiranja meril, s katerim je dosežena 100% boljša in hitrejša izdelava, za kar gre priznanje tovarišema Zavašniku in Grabecu v skupnem pr zadevanju po izpopolnitvi. — Sklenjeno je bilo, da se vsak teden skupno opravi po eno prostovoljno uro za izgradnjo otroškega zavetišča v Slovenjgradcu in je do zdaj b-lo opravljenih 600 prostovoljnih ur v kor:st tega potrebnega zavetišča. Tovarišic! čuda Polottci v spornih*! Bila nam vsem, Polonca, Ti si kakor mati, kaj moremo v spomin Ti, draga, danes dau.' Kako naj res lepo se spomnimo zdaj Tebe. ko vrgli jarem suženjstva smo s sebe? Kot sanje danes čas je borbe hude. trpinčili so duše nam in trgali nam ude teles svobodoljubnih, ki smo želeli srečo naroda svojega. Ugasili so žive duše Tvoje svečo! Prišli so. Te zgrabili. Na svoji težki poti si molčala kot bi nekje vsahnila.. Se predala misli, da tvoje silno in težko trpljenje rodovom novim nosi pravo res življenje! Ležiš pod grudo. Ti? Ne Ti, telo le Tvoje, ki dalo ije za naš, ki še živimo, prav v;e svoje! A Tvoja žrtev ni bila, verjemi, brez pomena: rokam žuljavim so vžgale silo novega plamena! Živimo zate. ki si nekoč za nas živela, ob žalosti so vendar srca nam vesela: bila niso zaman vsa Tvoja hrepenenja, v spominu Tvojem svobodno cveto življenja! Tovarišice. Dne 24. novembra 1945. je poteklo 2 leti, odkar je kot žrtev zloglasne »črne roke, padla zgledna mati, delavka in delavska prvobariteljica, tovarišica Čuda Polonca, doma iz Fužin pri Ljubljani Neutrudno je vršila svoje delo V tovarni pletenin, Dragotin Hribar v Ljubljani, kjer je bila zaposlena do pregnanstva v taborišče. V tovarni sami in izven nje se je vedno borila za pravice delavstva _ in je za te pravice darovala tudi svoje življenje. V istem podjetju so darovali za našo svobodo svoja življenja tudi tovariši Jurca Janez, Jarc, Potušek Ela in Rejc Matija. i;iniiiiiiiiiiniiiiiiuiiiHiBiiiBiiimiiiiBiiniiiiiiiiiiiniBiiii8fflinniiHiiniiiinniiniiiiiBiiiifflniBaBffHiBaB8imiBiBwn PsstavIIi smo mlaje Delavci v Kranju smo se dobro zavedali, kaj je naša dolžnost, kaj moramo storiti za veliki praznik vsega delovnega ljudstva — za dan prvih svobodnih volitev. Tudi na zunaj smo hoteli pokazati veselje, ki nas je navdajalo, ko smo prvič lahko svobodno izrazili svojo voljo. Zato smo se vsi z veseljem lotili dela: postavili smo čez 150 mlajev po vsem Kranju, razobesili transparente, vence in zastavice. Nameščenci so nam pletli vence in kadar sem prišel po vence sem videi s kakšnim veseljem sojih pletli, kako navdušeno so prepevali narodne in partizanske pesmi. Ko smo končali delo in dostojno okrasili mesto, smo se zbrali v povorko, s katero -slo manifestirali ljudsko__ oblasti H-novembra smo dokončno prekrižali vse upe bedni reakciji, ki je še upala v povratek narodnih izdajalcev. Te volitve so bile izraz naše odločne volje, da hočemo Titovo Jugoslavijo, ki je zrastla iz osvobodilne borbe, ki e so nam jo priborili junaški partizani, ki jih je vodil največji junak Jugoslavije maršal Tito. Dobra sati# se pripravili ssa valitve Tudi iz naše podružnice se oglašamo v našem delavskem glasilu. Na kratko bomo opisali, kakšno je življenje pri nas, v tovarni Sešir, Za volitve 11. novembra uno se v naši tovarni dobro pripravili, imeli smo nekaj predvolivnih sestankov in na enem je govoriti tovariš Srečko Žumer — kandidat za Dom narodov,- Na kratko nam je orisal dobo od prve svetovne vojne do danes in nam razložil, zakaj je nastala piva in druga svetovna vojna. Že teden dni pred volitvami srno začeli krasiti našo tovarno z zelenjem, plakati in zastavicami. Sredi tedna, popoldne _ pa se je na vrhu tovarniške strehe pojavila peterokraka zvezda, ki je bala 3 metre visoka. Zvečer je v tej zvezdi zažarel delavski simbol — srp in kladivo. Na dan volitev so šli delavci z vesejem na voišča, saj so se zavedal, da se ta dan odoča usoda naše nove Jugoslavije ina istočasno usoda delovnega človeka. Dva dni nato srno z ostalimi množičnimi organizacijami organizirali pogreb oziroma -ežig reakcije. Tudi v našem mestu nismo bili brez tistih, ki so vrgli kroglico v skrinjico brez tiste, a teh je bilo veliko in nimamo strahu pred njimi. Kar se tiče dela v podružnici sami. smo že veliko storili, a treba bo še bolj zavihati rokave, da bomo storili vse ono. kar je za današnji čas dolžnost slehernega delavca in delavke. Še nekaj besed o delu v naši tovarni. Naše podjetje stoji pred težavnim in velikim vprašanjem — manjka nam sirovin. Naše podjetje je navezano na uvoz sirovin iz inozemstva. Zato zaenkrat še ne moremo pisati o zvišani produkciji, prostvo-ljnem in udarniškem delu. Ko bomo dobili surovine, bomo pričeli z delom tudi mi in bomo zvišali proizvodnjo. Dobro se zavedamo da je zdaj težko dobiti sirovine, ker naša država še nima trgovskih stikov z inozemstvom, upamo pa, da bo tudi to pereče vprašanje kmalu rešeno. Razumljivo je, da se po tej strašni vojni pojavljajo težave povsod, zlasti pa v industriji. Zato pa ne smemo godrnjati in kritizirati če nismo upravičeni. Z godrnjanjem ne bomo dosegli tega, kar imamo vsi pred očmi ___ srečno in boljšo bodočnost n-us vseh. — Le v delu in delavski disciplini je jamstvo, da bomo zaživeli življenje kakršno s espodobi delavnemu ljudstvu. Tudi naša svoboda in ljudska demokracija nam jamči, da smo na pravi poti — poti pravice, ki je • temelj vsega človeštva. Konič Stane — delavec. Dar v©SsM, ki nam je priborila svobod® Mnogo žrtev je bilo treba, da so delavci prišli do svojih najosnovnejših pravic in da so pozneje celo prevzeli vistvo v državi. Spomnimo se samo na Oktobrsko revolucijo, po kateri so delavci bratske Sovjetske zveze pričeli, ustvarjati novo državo na ruševinah stare in to z požrtvovalnim, nesebičnim delom. In s takim nesebičnim delom mo pričele tudi me. Res je, da 66 srajc, ki jih poklanjati obe tovarni perila v Murski Soboti naši vojski, ni mnogo, a zaradi pomanjkanja električnega toka nismo mogle storiti več — a sklenile smo, da zamudo nadoknadimo takoj, ko bo na razpolago redni električni tok. Te srajce poklanjamo eni primorski brigadi, ker so vojaki v te, brigadi doma z krajev, ti do zdaj še niso priključeni Jugoslaviji, poklanjamo Jim, ker so se borili skupno z narodi Jugoslavije, za zmago delavcev, kmetov in delovne inteligence, za svobodo, republiko in mir. Poleg tega obljubljamo, da ne bomo pozabile tudi drugih naših vojaških edink, kajti naši vojski se moramo zahvaliti, da živimo in delamo v svobodi. S svojim delom bomo pomagale izbrisati sledove vojne. Te obljube niso samo besede, naša dolžnost so, da se z delom oddolžimo vsem milijonom delavskih rok, ki so se borile in ustvarile našo svobodo. Celec Irma. Mi vsi bomo skrbeli za partizanske sirote Delavci pri železniški podružnici sekcije šiška so zbrali 10.000 din za pisalni stroj, ki ga nujno potrebujejo. Ko pa so zvedeli, da je prispelo v Slovenijo večje število partizanskih sirot z Bosne in Hercogov: ne, so soglasno odločili, da bodo stroj kupili -pozneje, polovico nabranega denarja pa so odstopili za revne sirote. Tako so darovali 5000 din za partizanske sirote, drugo polovico pa so odstopili za volilni sklad. Tako odloča naš zavedni delavec in njegov zgled je vreden posnemanja. Ea&ražitm delavcem m na-m-eščereeem saaarostojm zvez® Zadružno gibanje se je od osvoboditve ;am razvilo v zelo hitrem tempu in ima iz dneva v dan več sodelavcev in nameščencev. Poleg politične organizacije OF, poleg Enotnih strokovnih zvez delavcev im nameščencev, poleg ženske organizacije AFŽ in poleg mladniske organizacije ZMS predstavlja danes zadružno gibanje množično gospodarsko organizacijo slovenskega naroda. Samo v nabavno prodajnih zadrugah je danes vključenih že nad 85.000 članov s skupno 350.000 družinskimi člani, ki predstavljajo dobro tretjino prebivalstva Slovenije. Zadružni delavci in nameščenci, ki so zaposleni v zadružništvu, želijo zaradi tega tudi pravo možnost sodelovanja v strokovnih organizacijah delavcev in nameščencev. Zdaj jim to ni mogoče v polni meti in sicer zato, ker nimajo svoje posebne zveze zadružnih delavcev in nameščencev. Ker nimajo samostojne zveze so zadružna delavci in nameščenci razcepljeni in porazgubljeni na celo vrsto zvez. lahko rečemo skoro na vseh 26, to obstojijo. Zadružni delavci in nameščenci morajo biti včlanjene v zvezi one stroke, katere je zadruga, ne pa v svoji lastni zvezi! Nameščenci nabavno-prodajne zadruge med trgovinskimi pomočniki oziroma zasebnimi uradniki, nameščenci kreditnih zadrug med bančnimi uradniki, delavci kovinarskih zadrug med kovinarji, čevljarske med čevljarja, mizarske med mizarji. itd . iz tega razlga tudi zadnja manifestacija v Ljubljani za časa L kongresa strokovnih zvez Slovenije nikakor ni megla predstaviti tiste resnične moči zadružne or-nizacije v Sloveniji, ker so zadružni delavci in nameščenci šli razdeljeno po strokah in panogah posameznih zadrug, ne pa kot uslužbenci zadrug kot takih, brez ozira, katere vrste je ta zadruga. - Iz tega razloga je tudi predložila strokovna podružnica zadružnih uslužbencev IZ-OS-a na prvem kongresu sindikatov v Sloveniji predlog, da se odobri za vse zadružne delavce in nameščencev posebna strokovna zveza, ki bo združevala delavce in nameščence vseh zadrug v Sloveniji in v Jugoslaviji Ta zahteva zadružnih nameščencev je utemeljena s sledečimi razlogi: a) glavno načelo enotnih sindikatov je organizacija po industrijskem sistemu, to je po načelu, da so vsi,, ki so v istem podjetju v eni organizaciji. Zaradi tega mora veljati tudi za delavce in nameščence v zadrugah isto načelo. Ker so vsi uslužbenci in nameščenci pri zadmgah, spadajo samo v eno salo strokovno zvezo. V zvezo delavcev in nameščencev zadružnih ustanov, b) edino taka zveza bo lahko organizirala in obsegla vse zadružne uslužbence do zadnje vasi v Sloveniji in do zadnje —_ tudi najmanjše zadruge, ker bo imela možnost, da to po svojih zadružnih ustanovah stori, e) taka zveza bo lahko enotno in pravično uredila vse službeno tehnične in socialno politične zahteve zadružnih uslužbencev, ker bo imela pravo razumevanje in poln vpogled v zadružno organizacijo; č) lahko bo poskrbela tudi za to. da bedo združeni uslužbenci postali res zadružniki, zadružno zavedni in svesti si svoje' važne naloge v službi zadružne množične organizacije, ki ji ni namen samo vršiti neposrednih zadružnih namenov (razdelitev blaga, vršitev denarnih poslov, izdelava blaga ene ali druge vrste itd.), nego priprava za reorganizacijo našega gospodarskega življenja. . . Iz vseh teh razlogov želijo delavci m nameščenci zadružnih ustanov, da jim tako glavni odbor za Slovenijo kakor tudi glavni odbor za Jugoslavijo priznata upravičenost do samostojne zveze in bodo šele tedaj zadružni uslužbenci mogli polno razviti svoje udejstvovanje in delovanje v prid vsega strokovnega delavsko nameščen-skega gibanja Jugoslavije. Zadružni uslužbenci so prepričali da bo njihovi upravičeni želji ugodeno. Cvetko A. Kristan. TaMo neiaio y Sovietsu« zvezi i Deseta obletnica stabanovstva Pred desetimi leti je Stalin z govorniškega odra prve konference stahanovcev Sovjetske zveze izjavil: »Danes stojimo-ob zibelki stahanovskega gibanja, ob njegovem izviru.« Tega dne se je zbralo 3000 delavcev-stahanovcev panog industrije in prometništva v veliki dvorani Kremeljske palače. To so bili prvi oddelki drznih po-bomikov novega dela v industriji, predstavniki vstajajočega gibanja širome dežele. Stalin je imenoval to gibanje »najbolj življenjsko in podporno gibanje sedanjega časa«. Prerokoval mu je veliko zgodovinsko bodočnost in zadnjih deset let je potrdilo Stalinovo daljnovidnost. Nobeno gibanje ni dobilo tako množestvenega značaja kakor stahanovsko gibanje. Nobeno gibanje ni bilo tako prialgodljivo, tako trdno in tako nerazdružno povezano z življenjem kakor stahanovsko gibanje. Vedno stremi naprej, vedno je napredno. Stahanovsko gibanje je igralo veliko vlogo v priboritvi naše velike zgodovinske zmage V mirovnih pogojih pa vstajajo pred sta-hanovei nove naloge. »Mi se moramo,« je rekel Molotov v svojem poročilu 6. novembra 1945, »vzgajati tako, da bomo dosegli uresničenje svetovne sodobne tehnike v vseh panogah industrije in narodovega gospodarstva, ter zagotovil pogoje za napredek z vsemi sredstvi znanosti in tehnike«. V orjaškem načrtu, ki g a je osnovale sovjetsko ljudstvo, čaka stahanovce prvenstvena naloga. »Pravda« piše: »Glavni cilj stahanovskega gibanja je bil industr-alizacija dežele, obnova narodnega gospodarstva n apodlagi nove mehanične opreme ter na podlagi zvišanja kulturne in tehnološke ravni delavskega razreda. Naša revolucija je edina, ki ni le zdrobila okovov kapitalizma in dala ljudstvu svobodo, marveč je uspela tudi v tem, da je ustvarila ljudstvu materialne pogoje za udobno živlienje. »V tem leži moč in ne-p tmegljivost naše revolucije.« je dejal Stal n, ko je razčlenjeval vzroke dv ga tn naglega š:rjenja stahanovsega gibanja Vojna leta so z vso močjo potrdila te besede. N- rodna zavest in junaška dejanja delovnega razreda in kolhoznikov, njihovo neizmerno n: vdušenje, vse to je imelo svoje koren ne v neskončni pripravljenosti našega ljudstva, da brani pridobitve naše revolucije. Edino le v našem sovjetskem socialističnem sistemu vidi naše ljudstvo pot do srečnega in kulturnega življenja Zdaj, po zmagovitem zaključku vojne, izvira navdušenje ljudskih množic za delo iz neomajne vere sovjetskega ljudstva v njegovo bodočnost. Sedanji red sovjetskega ljudstva je soudeležen na najvčjem načrtu izgradbe, ki ga je kdaj poznala zgodovina. Sovjetska zveza stoji na pragu novega strmega vzpona, ki bo visoko dvignil žvljenjske pogoje celotnega prebivalstva Stalin je pred desetimi leti opomnil sta-nanc-vce na dvoje starih zlonamernih izmišljotini sovražnikov socializma. Zdaj nekateri vodje reakcionarjev v inozemstvu znova vlačijo na dan te sovražne izmišljotine. Prva izmed njih namiguje na to, da pomeni socializem materialno izenačenje ljudstva na podlagi siromaštva. »V resnici pa,« je rekel Stalin, »lahko socializem zmaga samo na podlagi visoke proizvodnje, višje kot je kdaj bila pod kapitalizmom, na podlagi obilice hrane ne vseh vrst proizvodov, ki služijo odjemalcu na podlagi udobnega in kulturnega življenja vseh članov družbe « Druga, kar se da smešna laž o naši deželi, o našem socialističnem sistemu, je sramotilna trditev, da se s tem, da bo izbrisana razlika med umskim :n ročni m d e lom, za katero stremi naša družba in katere jamstvo je stahanovstvo, »znižuje' ravan razumskih delavcev. To ni res. To je obrekovanje komunizma!« »V resn ci.« je rekel Stalin, »ni mogoče odpraviti razlike med umskim in ročnim delavcem drugače kot tako, da dvignemo kulturno in tehnično ravan delavskega razreda na ravan inženjerjev in tehnikov.« Naša dežela vstopa k novemu vzponu kulture, k novemu razcvetu ljudske vzgoje k dvigu kulturnih potreb delavcev in kolhoznikov. Delavnost naših razumnikov naših znanstvenikov, izumiteljev, tehnikov in drugih stremi za. tem, da zagotovi še nadaljnjo stalno n neomajno rast kulture vsega prebivalstva. Delavnost stranke je usmerjena v prav isti cilj; delavnost komunistčne mladine in sindikalnih organizacij strem: k istemu. V vsem našem delu mirne dobe gremo za tem, da oživo-tvorimo izsledke znanosti in tehnike. V reševanju nalog mirne dobe bosta socialistično udarništvo in stahanovstvo igrala veliko vlogo. Vojaki se vračajo domov Vojaki gred. domov. Kolodvor v Penzi je praznično okinčen. V mestu so za de-mobilizirance odprte trgovine in kioski krojaške in čevljarske delavnice za popravilo oblek in čevljev. Za one demobiliziran oe. ki potujejo skozi Penzo v rodne kraje, prirejajo igralci mestnih gledališč brezplačne koncerte, čitajo predavanja in držijo govore. Za one demobilizirance, k: žel jo ostati nekoliko časa v Penzi in ki jih čaka še dolgo potovanje v druge kraje, so v mestu na razpolago posebna prenočišča ‘m hoteli. Vsem svojim rojakom, ki potujejo s prvim vlakom, so prebivalci Penze pripravili darila. Mestna mladina je sklenila, da obdaruje tudi otroke borcev tn je med borce razdelila nad 10.000 različnih igračk. V Penzi so poskrbeli, da bodo hiše m stanovanja demobilizirancev-goepodarjev. v dobrem stanju. šolski otroci so okoli teh hiš nasadih drevesa. V gozdovih se pripravlja gorivo za demobilizirance. Po odmoru.v krogu svojih sorodnikov in prijateljev lahko demobHiziranec takoj nastopi delo na svojem prejšnjem mestu, kjer je delal pred odhodom v armado al pa na drugo mesto, kot kdo želi. Ljudje so povsod potrebni. V strojni tovarni, imenovani po Frunzeu, že nestrpno pričakujejo demobilizirance, bivše tovarniške de lave e. Za nji so že pripravljeni stroji, orodje in risalne deske. V srednj dekliški šoli št. 4 so z veliko radostjo sprejeli vest, da se demobilizirani uč telj Ivan Kudrjevcev vrača v svojo šolo. Na pisalni mizi knjigovodstva mestne tiskarne se nahajajo računski stroji. katerim se je privadil, ko je delal tukaj kot načelnik kn jigovodstvo-račun - skega oddelka Nikolaj Jevgenjev. Od njega so tovariši sprejeli pismo, da se bo v kratkem čas uvm liiz armade na prejšnje delovno mesto. Vaščani ne zaostajajo od mestnega pre-Divalstva. V vaseh Penzenske pokrajine gradijo m pripravljajo nad pettisoč hiš V vseh okrožijh so pripravljene zaloge gradbenega materiala — les, pesek in opeka. Vse to se oddaja brezplačno. De-mobiliziranci, ki se vračajo v kolhoze dobijo za prvi čas potrebna živila. Kolhozi so pomagali vsem družinam vojakov obdelati in nasaditi vrtove. V Ternovskem okraju so razdelili kolhozi za pomoč de-mobilizirancem 50 krav, na stotine ovac in mnogo perutnine. Za vsa gospodarstva, ki potrebujejo hrano za živino, je pripravlje no seno. Vsaka kmečko - gospodarska zadruga kjer so za časa vojne v pretežni večini delale ženske, otroci in starčki, nestrpno pričakuje povratek mož. Še bolj so pa potrebni strokovnjaki za strojno-trak torek e postaje. Tukaj bo cenjeni gost m zvesti pomočnik vsak demobilizirani tankist, šofer, ključavničar, meha nik-člo vek, ki se razume na agronomijo knjigovodstvo n čuvanje materiala v skladišču. Na Penzinskih ulicah visijo zastave in parole, ki pozdravljajo junake Domovinske vojne. Na' soncu se bliščijo izložbe naj večjih trgovin v mestu, ki bodo oskrbovale vojne invalide in demobilizirance. V vsaki zadrugi, krojačnici, čevljarski delavnici n urarni so za postrežbo demobiliziran-cem organizirane posebne skupine. Vojaki s vračajo v rodne kraje, v svoje domove, kjer jih čaka ljubezen in skrb vsega ljudstva. Vladimir Sadovsld AvteramMls&a malustrija v okviru saeve petletk® Petletni načrt za razvoj sovjetske avtomobilske industrije predvideva razen povečanja in obnove že obstoječih tovarn tudi zgraditev novih tovarn v Ukrajini, Beli Rusiji, na področju Volge, v Sibiriji in na Kavkazu. Sovjetska avtomobilska industrija, ki se je razvila v prejšnjih petletkah, je zavzemala že leta 1937. drugo mesto na svetu, med vojno pa se je še razvila. Zlasti na Uralu so zrasle mogočne tovarne, kjer so začeli v juliju 1944 izdelovati tovarne avtomobile. V teku vojnih let so modernizirali tipe avtomobilov in pripravili nove modele za povojno proizvodnjo. Novo osebni in tovorni avtomobili ne zaostajajo po svoji kakovosti v ničemer za avtomobili najboljših sodobnih inozemskih mark. Sovjetska avtomobilska industrija začenja zdaj izdelovati avtomobile petih novih tipov, med njimi tudi avtomobile z Dceselovimi motorji. Novi tovarni avtomobili se odlikujejo po zvišani nosilnosti In veliki brzini. Izdelovanje avtomobilov neprestano narašča Moskovska tovarna je začela že proizvajati avtomobile tipa Zis-110, ki so udobni potniški avtomobili s sedmimi sedeži in dosežejo najvšjo brzino 140 km na uro. Avtomobilska tovarna v Gorkem se pripravlja na izdelovanje petsedežnih avtomobilov tipa »Zmaga«, ki dosežejo 110 kilometrov na uro. Prihodnje leto bodo začel izdelovati avtomobile »Moskovčan« z majhnim številom cilindrov, ki bodo zaradi svoje štedljive porabe goriva zelo pripravni za splošno uporabo. Nove avtomobilske tovarne bodo gradili z najnovejšo avtomobilsko tehniko. Da se zmanjšajo prevozni stroški in se izdelovanje avtomobilov približa krajem, kjer jih bodo uporabljali, je v načrtu zgradba cele vrste tovarn za montiranje avtomobilov. Tam bodo sestavljali avtomobilske dele, k: bodo izdelani v glavnih avtomobilskih tovarnah. ©fessova in saapredek ssvjetske strojsie Isadisstrije V prihodnjih dveh letih bodo popolnoma obnovljene največje evropske tovarne v Novo Krematorsku. 16 oddelkov tovarne, ki zavzame preko 140.000 kvadratnih metrov, že deluje, prav tako tudi električna centrala z 25.000 kw zmogljivosti. Tovarna oskrbuje sovjetsko industrijo v velikih množhah s turbinami, opremo za rudnike itd. Po obnovitvenih delih se bo zmogljivost tovarne zvišala od sedanje za 20%. Velika obnovitvena dela so se prav tako zaključila v harkovski tovarni za gradnjo lokomotiv, ki je ena zmed najmočnejših na svetu Pred kratkim so začeli obratovati oddelki za topljenje kovin, za valjanje in za kovanje. Harkovslta tovarna bo v kratkem izdelala prvo turbino z zmogljivostjo 50.000 kw. Tovarna v Taganrogu je dvignila proizvodnjo parnih kotlov za 15%. Tovarne v pokrajinah, ki so bile osvobojene od nemških okupatorjev, bodo popolnoma obnovljene in bodo presegle predvojno proizvodnjo. ©Sprto pismo ©srestsajega sveta IraissMla sindikatov Teheransk. časopis »Rahbar« je priobči, odprto pismo osrednjega sveta sindikatov, ki so ga prejeli ministrski predsednik in uredništva časopisov. Svet iranskih sindikatov je vložil ugovor' zaradi dejstva, da oblast; še do sedaj niso izpustile na svobodo članov sindikata, ki so jih zaprli brez vsakega razloga in tudi še niso ukinile prepovedi glede časopisov in klubov sindikata. Ista številka časopisa prinaša pismo 16 aretirancev, ki je naslovljeno na osrednjo upravo policije in na vojaškega guvernerja. Pismo se glasi: »Po obstoječem zakonu je treba aretirancem v 24 urah objaviti razloge aretacije. Mi smo zaprti že 67 dni, ne da bi bili zaslišan: ali sojeni.« Aretiranci nadalje groze-, da bodo začeli z gladovno stavko, če po tem njihovem ugovoru ne bodo začeli z njimi zakonito postopati. Pokopljimo tega mrliča, ki je poginil 11. novembra in zdaj razširja smrad med nami. Vsem siiMtlkžiittini feigiišižiieamf V založbi »Slovenskega poločevalca« je izšel prvi snopič -Buškega tečaja«. Vseh snopičev bo 8. ki bodo izhajali v razdobju 14 dni. Podružnice si naročajte snopiče kolektivno. Cena snopiču je 10 din. Ker je naklada majhna, povpraševanje pa (|P veliko, pohitite z naročbo! Naslov: UREDNIŠTVO »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« V LJUBLJANI El* naii škiliti® Tik pred koncem vojne se je vršUa v leningrajski tovarni, imenovani po Kulakovo, svečana prireditev v čast dveh najstarejših nameščencev podjetja — mojstra Vla-dimira Jakoimova in brigadirja-ključavni-čarja Georgija Terentijeva. 40-letnico njihovega dela v tovarni so zabeležili: uprava, tovarniški komite' in tovariši iz oddei-k&. Centralni komite sindikata delavcev industrije za šibki tok je nagradil slavljenca a častnimi diplomami ne samo kot najstarejša delavca, temveč tudi kot najaktivnejša sodelavca sindikalnega organiziranja delavcev. Mnogi, ki so prisostvovali svečanosti, sc se zahvalili tema starima človekoma, ki sta jih vpeljala v sindikalno in družabno življenje. V tovarni obstoja tradicija: z vsakim novim delavcem se pogovarja starejši delavec, pripoveduje mu o redu v tovarni, razlaga mu .cilje in naloge sindikatov, povabi ga, naj vstopi sindikat. Tako sta tudi vedno postopala slavljenca. Ni bilo primera, da ne bi njihove besede imele uspeha, kar je popolnoma razumljivo. Za razmere v Sovjetski zvezi vstop v sindikat za delavca in nameščenca ni povezan s težavami ali procedurami. Sindikati v Sovjetski zvezi so polnopravne društveno organizacije. Njihova ustanovitev je predvidena v ustavi Sovjetske zveze. Sindikati imajo najširše možnosti za delo v raznih področjih državnega življenja, gospodarstva, družabnega in kulturnega življenja ljudskih množic. Med drugim imajo sindikati po ustavi Sovjetske zveze pravico, da postavijo svoje kandidate ob priliki volitev Vrhovnega sveta. Sindikatom poverjeno je vodstvo državnega socialnega zavarovanja z budžetom 10 milijard rubljev. Imajo pravico kontrolirati delo v podjetju, ki služi življenjskim in kulturnim potrebam delavcev in nameščencev in članom njihovih delavnic. Ko vstopi delavec v sindikat, dobi pravico, da aktivno sodeluje v realizaciji teh pravic. S tem doprinese življenju v samih sindikatih. Gospodarji vsakega sindikata so sami člani sindikata. Vsa vprašanja njihovega dela se rešujejo samo skupno: na zborovanjih, konferencah in kongresih z večino sind katu? glasov. Pri tem je odlok večine obvezen tudi za manjšino. Vsak član sindikata je lahko izbran v sindikalni organ. Volitve so povsod tajne. Izvoljeni organi morajo poročati članom o svojem delu. Ta princip je bil tudi v času vojne, čeprav so bile težave za sklicanje zborovanj, konferenc itd. Oni ki vstopajo v sindikat, imajo prednosti pred neorganiziranimi delavci in nameščenci pri pomoči socialnega zavarovanja. člani sindikatov imajo prednost, da pošiljajo otroke v letna taborišča, v sanatorije in na počitnice. Dovolj je rečeno, da od 1000 članov sindikata v Leningradu dobi letos dovoljenje za odmor v kopališčih 130 ljudi. Člani sindikata imajo prednost v palača b kulture, klubih, knjižnicah, športnih igrališčih, planinskih kočah in v drugih kulturnih ustanovah sindikata. Sindikati dajejo svojim članom materialno pomoč v denarju, dajejo jim pravne nasvete itd. Velike pravice in prednosti, id jih imajo člani sindikata, privabijo v njihove vrste veliko število delavcev in nameščencev. Poleg ugodnosti pa imajo delavci in nameščenci, člani sindikatov, celo vrsto dolžnosti. Predvsem morajo imeti pošten in pravilen odnos do svojega dela in se morajo pokoravati statutu sindikata. Te zahteve so zelo enostavne in so razumljive onim ljudem, ki so zainteresirani za uspeh socialistične proizvodnje in za utrditev njihove organizacije. V mirnodobskih letih, še bolj pa med vojno, je na milijone delavčev in nameščencev to pokazalo s svojim nesebičnim delom. Na primer: v podjetjih, ki dajejo električno energijo Leningradu, je leta 1944 tekmovalo več ko 80% oseb. Poleg tega je vsak član sindikata izvrševal še stalno društveno dolžnost, izbran je bil za člana komiteja ali grupnega organizatorja, bil je član kakšne komisije sindikata, kontrolor kuhinje in delavnice, izvrševal je dolžnosti pri zavarovanju ali bil inšpektor za zaščito dela. Oba slavljenca, o katerih smo govorili, sta prav taka aktivista sindikatov svoje tovarne. Kot člana sindikata sta mnogo napravila v teku dolgih let na sindikalnem polju, kar so upravičeno poudarili njihovi tovariši, M so prisostvovali prireditvi. ********* Sindikalni gripni Zborovanje se je uspešno završilo. »Prof-gruporg« (sindikalni grupni organizator) Sergej Kanigin je poročal prisotnim o zaključkih tekmovanj, ki se je vršilo pretekli mesec. Poudaril je, da so vsi člani sindikalne skupine izvršili svoje naloge in so poleg popravil omogočili tovarniškemu oddelku, da pravočasno instalira nove stroje, ki jih je tovarna pred kratkim prejela. Stroji uvoznega oddelka so že v pogonu in dobro delajo. »Za vse to,« je dejal profgruporg, »je naša sindikalna skupina prejela pohvalo od komiteta oddelka in od administrativnega 'oddelka,« Nato je profgruporg seznanil člane svoje sindikalne skupine z načrtom, ki je predviden za sledeči mesec. Govoril je o novih predavanjih, o poročilih, ki jih je treba pripraviti, o izletih na razstave in v muzeje, ter o športnih tekmah , v katerih bodo sodelovali člani sindikalne skupine. Vse to je pri delavcih zbudilo veliko zanimanje. Govorili so o filmih in gledaliških komadih, ki bi jih radi videli, omenjali so lepe zletne točke, katere bi po njihovem mnenju morali obiskati v najkrajšem prostem času. Profgruporg je pazljivo poslušal vse želje, beležil jih v svojo beležnico, ki jo je imel vedno pri sebi. Sergej Kanigin — eden izmed »profgru-porgov« oddelka za jekleno žico moskovske tovarne za kovino »Srp in kladivo«, uživa veliko ljubezen in spoštovanje pri delavcih Sin tkalca, ključavn ičar-iznajditelj, dela v tovarni že več kot 20 let. V tem času je iznašel okoli 200 novih priprav in racionalnih postopkov, ki so bili uvedeni v proizvodnjo. Z isto ljubeznijo in navdušenjem, ki ga ie imej do svojega dela, je bil Sergej Kanigin v odnosu do sindikalnega dela. Kakor mtro je prišel v delavnico nov delavec, ki ni bil član sindikata, je Sergej pristopil k njemu in začel z njim prijateljski razgovor Posledica tega je bila. da je novi delavec v najkrajšem času zaprosil za vstop v sindikat. V skupini Kanigina je dvajset oseb: ključavničarji, strugarji in elektro-mehani čar j i Med njimi so tudi starejši delavci, ki delajo v tovarni že 30—40 let in mladeniči id so vstopili v tovarno med vojno. Profgruporg se mora približati enim kakor drugim. Sindikalna skupina živi kot družina Starejši delavci vplivajo na mlajše s svojim skušnjami, mladi delavci se pa vztrajno učijo. Profgruporg je središče svoje grupe. Njegovo mršavo, majhno postavo vidimo vedno med delavci poleg strojev, v stahanovskih šolah, kjer se vrši tehnični pouk, na sejah za vprašanja proizvodnje, ki so posvečene zaključkom preteklega delovnega dne, v kulturno prosvetni ustanovi kjer se bere in diskutira. Beležnica profgruporga je vedno polna raznih beležk in načrtov: poslati delegata za zavarovanje k bolnemu Ivanovu, zvedeti pri komitetu oddelka o potovanjih na odmor, javiti delavcem, kje se morajo zbrati njihovi otroci, ki potujejo v pionirsko taborišče. — Take in enake beležke vsak dan polnijo strani njegove beležke. Sergej Kanigin poeveča veliko pozornost kulturno-prosvetnemu delu. Vsak dan med opoldanskim odmorom se na glas čitajo ča- organizator sopisi. Delavce posebno zanima življenje v inozemstvu. Na glas se bere tudi umetniška literatura, ki jo enkrat na teden čita knjižničar sindikalne knjižnice. Pred nekaj dnevi so končali z branjem romana Konstantina Simonova »Dnevi in noči«, M je posvečen junaški obrambi Stalingrada. Zdaj bodo otej taijigi diskutirali. V grupi se nahaja tudi raenašalec knjig, ki vpraša delavce kakšne knjige jih zanimajo, nabavlja te knjige v tovarniški knjižnici tn jih razdeli. Ta premična knjižnica uživa veliko popularnost Člani sindikalne grupe obiščejo večkrat kino predstave, gledališče, tovarniški klub, skupno gredo na mitinge, prirejajo izlete v muzeje in razstave. Mnogi delavci sodelujejo v stenskem časopisu in pišejo o življenju svoje grupe. V tovarni »Sip in kladivo« je 400 sindikalnih grap. Te grupe skupno sodelujejo v praktičnem delu za organizacijo socialističnega tekmovanja, za izvrševanje proizvodnje in pri delu za kulturne in življenjske potrebe članov sindikata. Delo grupnih sindikalnih organizatorjev vodijo komiteti oddelka. Profgruporgu pomaga pri vsakdanjem delu komitet njegovega oddelka. Sindikalni svet Madžarske zahteva povišanje plač Sindikalni svet Madžarske zahteva 100% povišanje pilač in mezd. Prav tako zahteva od vlade, da se stavijo pod zaporo v svr-bo organizirane preskrbe vsi industrijski predmeti, ki so namenjeni vsakdanji; uporabi, pri podjetjih pa naj ostane samo tisti del blaga, ki je . potreben za preskrbo delavstva. Delavci", ki ne delajo pri velikih podjetjih, morajo vsaj enkrat dnevno dobiti toplo hrano. Podržaviti se morajo vsa industrijska podjetja, v katerih je zaposleno več kot tisoč delavcev. Končno zahtevajo valorizacijo kredita, ki ga je dala država veleposestnikom in i zdatno obdavčenje špekulativnega kapitala. Zfeorovauje delavskih strokovnih zvez v Varšavi Na zborovanju poljskih strokovnih zvez je govoril predsednik narodnega sveta Poljske Bierut in je rekel: »Smatramo, da je vaše zborovanje posebno važno ne samo zaradi tega, ker štejejo poljski sindikati več kot en milijon članov, temveč tudi zaradi tega. ker je zborovanje dokaz o tem, kako veliko vlogo igrajo delavci pri izgradnji nove demokratične države.« V imenu vlade je pozdravil zborovanje ministrski predsednik Osubka-Moravvski, ki je podčrtal veliko vlogo sindikalnega gibanja na Poljskem. Navdušeno je bil pozdravljen zastopnik poljske armade. To je prvič v zgodovini Poljske, da govori na sindikalnem zborovanju poveljnik poljskih čet. Svobodo poljskemu ljudstvu je prinesel skupni boj poljskih čet in poljskega delavskega razreda. Brez dvoma bodo delavci igrali veliko vlogo pri utrjevanju mira. Poljska armade je čuvar močne demokratične neodvisne Poljske in bo tudi v bodoče ščitila interese delavstva tn demokracije. flooooouooncjr* » * rxx*rK<«'»Jt**JuaoooooooooooooooooooooooQrr^^ Naša dfflEnost fest državljanov nove Jugoslavije je, da postavimo namesto slabih delavcev dobre tovariše, ki se vračajo iz vujske! .................... inimun , i ■ ........... svež delavcev In nameščencev Slovenije. Uredništvo tn oprava: Ljubljana, Miklošičeva 22-IL, tet SL 46-38. Odgovorna urednica: BaSln Boža. — Tiskarna »Slovenskega poročevalca*. Glavni odbor Enotnih strokovnih