* XXIII. LETNE ŠIG SLOVENIJE Letošnja gradbeniška olimpiada ■na .^d 31. avgusta do 2. septembra so bfle v Ljubljani v Jnetn parku Kodeljevo XXIII. letne športne igre grad-« delavcev Slovenije. Udeležilo se jih je rekordno šte-športnikov in športnic - več kot 2300! Organizacijo ^žičnega športnega srečanja je Splošno gradbeno Jetje Grosuplje zelo uspešno izpeljalo do konca. BREZ PRAVE ! konkurence L udi letošnje, triindvajse-Ij^^ne športne igre gradbe-e delavcev Slovenije so mi-j v znamenju rekordov. ov gradbincev-športni-H ’ ki so se zbrali na nekaj-|eVnem športnem srečanju 6j.Pem športnem parku Ko-ijj v°> je bilo doslej naj-(!*?■. Tudi same borbe za Vlsje lovorike so bile na zavidanja vredni ravni — ne smemo namreč pozabiti, da gre konec koncev le za sindikalni šport, za rekreacijo — in ne navsezadnje, organizatorji so se znova kar najbolj potrudili in dokazali, da so kos še tako zahtevnim in množičnim športnim prireditvam. Po oceni organizatorjev je sodelovalo na igrah več kot 2300 delavcev-športnikov. Diskusije o tem ni več, v ne-Stevilka je zelo visoka, kar katerih delovnih organizaci-malce osupljiva. Kako to, da j ah že blizu dvajset let ne, se prav na igrah slovenskih samoupravni organi in sindi-gradbincev, ki nimajo ravno kalne organizacije razpravlja-najboljših pogojev za šport jo le še o tem, kako bi pope-in rekreacijo zbere tolikšno , strjli športno dejavnost, stevdo športnikov? Kako kako bi vrste športnikov čini to, da so igre gradbenih de- ^olj okrepili in pridobili na lavcev Slovenije, tako letne . kot zimske, iz leta v leto S,V0J° Prav ,vse z,apo-bolj množične in da štejejo slenJe- Zato s® v slovenskem že med največje športne ma- 8radbeništvu tudi nikoh ne zatakne, ko gre za vprašanje sredstev, ko gre za naporno organizacijsko delo, ki ga Nedvomno je odgovor na organizacijsko delo, ki ga ta in podobna vprašanja en ne plača. Zato so igre sam: v gradbeništvu že dalj časa ne razpravljajo več o tem, ali je delavcem potrebno aktivno razvedrilo ali ne. slovenskih gradbincev tudi tako množične in nenavse-zadnje tudi brez prave konkurence ... STARI, NOVI IN .JNEFAVORITI1 ZMAGOVALCI „Slovenski gradbinci so spet spravili skupaj pravcato olimpiado v malem! “ Tako se je z glasom, polnim zadovoljstva in priznanja, utrgalo iz ust gledalca, ki je čudovito sončnem opodnevu v nedeljo sedel na tribuni športnega parka Kodeljevo. Gledalec, enak med stotinami enakih. Prizor ob zaključni slovesnosti XXIII. športnih iger gradbincev Slovenije je bil resnično vreden spontanega aplavza in misel je kar sama zašla v „olimpij-ske primerjave11. Nadaljevanje na 8. strani STRAN 2 MMJy m Ker zaradi dopustov in drugih ovir poročilo o delu organov upravljanja v zadnji številki Glasnika ni moglo biti objavljeno, v avgustu pa Glasnik ni izšel, bo to poročilo zaradi kontinuitete obsegalo vse seje organov upravljanja od začetka julija do konca septembra. V tem času so se sestali na sejah vsi delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela, odbor za gospodarjenje in delavski svet podjetja. spevajo TOZD OVK Ljub- meljnih organizacij. dasti v prvih mesecih P'1' Ji‘vp" s“™t(°j0*k‘ *S TLjubljana"tr°m°po J&SSLSS.M! ""»jem j« g ail.nl, 15R°A°A01’ uE? p.™' t$SS osebnUi°dohodkov ISoOdin. " zaP avgust, september in osebnih dohodkov, ^ c6! k*a8a> naj se v okviru de- -et0; >sti nori ^?zJTT ni Silo1" SS * ODBOR ^poslovanja v prvem daljnjem predlagal spre- ''Ilacilš^ polletju s finančnim obraču- membo pravilnika o delitvi 1 r0dajo r • nom, analizo osebnih do- osebnih dohodkov. Po predlog sprememb P j ^ ^ne opreme m re- hodkov in razna kadrovska obravnavi se je odbor s pred- vilnika o de ovm ra ?stopst UnJavfTnšneif ________________________ s vprašanja. lagano spremembo načelno glede rednih letnih Uprava inšpek- P0 analizi poslovanja je strinjal, o predlogu pa mora pustov, k, naj se predlog, ^uzb je že dala svoje blagovnem prometu za vse poročal Jurij Zavec. Odbor razpravljati še centralna ko- lavskemu svetu pod] glede ustreznosti ZA GOSPODARJENJE vodilne delavce v podjetju je ugotovil, da je bilo po- misija za delitev osebnih d0y0^JinLn' e glavni ^ Nji je bSo predlagano ie na srii 19 julija obravna- po posameznih temeljnih slovanje podjetja v prvem dohodkov m ga potem pred- V nadcdjjmj g ]Se J JV g ’ J4l po,Žilo o1 izpolnjevanju Srganlzaeijah. Vsem te- polletju uspešno, opozorili ložiti v obmsma.o še TOZD “‘“»"to.>£MKI planskih nalog v tekočem meljnim organizacijam je za- pa je na prekomerne zaloge m delavskemu svetu pod- °h , okg..,fi T' 'MP v tem okviril je poslovnem letu ter poročilo gotovih ustrezno literaturo; v posameznih obratih, je tj a °‘JV' | |h no2o|ih-Medlog sprejet in se de- kornisiie za ugotovitev med- vsi v prodajnih in strokovnih kooperacije z zasebmmi V nadaljnjem je odbor na obrazbi mndn ^ P %mu 8 Zetu nodietia seboj nih odnosov med službL zaposleni pa bodo obrtniki in fluktuacijo de- predlog komisije za delovna da odob^ ^a? TOZD - Tovarno regulacij- morali odslej vsako leto ve- lovne sile. razmerja po izvršenem raz f- onravlV1 ,|ev poslovnega predmeta skih armatur in aparatov ter rificirati svoje znanje s testi. Odbor je sklenil, da je pisnem postopku imenoval P' p ^ ;>anovitvijo maloprodaje TOZD - Livarno Ivančna Služba za organizacijo in m- analizo poslovanja predložiti Mirana Mihelčiča mag. oec vnanje g j %ega prJ0gramaPlastne gorica. formacijski sistem mora v razpravo vsem delavskim za direktorja službe za orga- ^fa vsaka deloV^'"' ’ . Pro8rama O izpolnjevanju planskih temeljito proučiti in vskla- svetom temeljnih organizacij mzacijo m informacijski si- P sl ™ ukv:V nalog v tekočem letu je po- diti z doseženim razvojem in seznaniti z rezultati vse stem, Jurija Zavca dipL orgari J deja roča! Jurij Za.ec. Odbor je podjetja celotno dokumen- strokovne službe s kon- oec., za direktorja plansko- J 8 decenibril 'L?b°r je nadalje osvojil ugotovil, da je bil letni plan točijo, ki kroži v podjetju, kretnimi nalogami, za iz- analitske službe Marjana J . 31 • ddQločiti f >g, dJa se za Jnovo le{0 podjetja kot celote dosežen Plansko analitska služba pa boljšanje poslovanja pa za- Seška pa za vodjo komer- sp akt 'Vepni poslovni koledar v višini 55%, polletni plan naj v sodelovanju s prodaj- dolžiti posamezne strokovne 1 \trokovnVS lePtno dopolnjeval pa presežen za 20,9 %. Plan- no-projektivno m finančno- delavce. Na sep 3. septembra pa je P J A Drakse" » bi celot^ proiz. skih nalog nista izpolnili računovodsko službo izdela Finančni obračun za prvo odbor za gospodarjenje ob- P - P > pr0gram iMP onrem- TD7D Tovarna elektrona- kriterije za poslovno-teh polletje z delitvijo dohodka ravnaval poročilo Jurija zna J J S J _ trlitv^ s teb --n. . ’, P, . . prav in Tovarna instalacijske nično sodelovanje med po je obrazložil Alojz Kosi. Zavca o izvršitvi plana reali- pSsloV^ Sfti. predlogP osnutka opreme Idrija ter centralna sameznimi temeljnimi orga- Odbor je na podlagi poročila zacije v 7 mesecih tekočega o g J g Vhyi ing Stan? Zav orodjarna nizacijami. ugotovil za podjetje kot ce- leta, iz katerega je razvidno, so podane zahteve ^ m Tudi elan prodaje je bil v TOZD TRAA ter TOZD loto ugodne rezultate. Pc da je bil letni plan dosežen v katera vodilna ter vsa d mm, sodelavci, okviru podjetja dosežen v Livarna Ivančna gorica mo- poročilu je glavni direktoi višini 63,78%, dinamični H \unalj da sMšsiz r,t°p„rjopkt,rzt: tr&izss&zz -u* v šSjžS __ „ „„ TC1 or. Ai.ni.nii, imam vsi delavci, ki , m 23 Po krajši razpravi ie odbor nosov, stolerancol^spora- zoril j^nTprekomeme za" 75T%, neto sklenjenih po- imajo vsi delavci ki n3 ’((20. septembra pa noračto^ D,e 5 ” potrd” zumelanjem v reševanju loge i nekaterih obratih in godb v juliju 168,1 %-no, mestih delajo, ustrezno* , ^obravnaval plan p,o-P nrihodnie seje paPje pri- medsebojnih problemov. na preveliko fluktuacijo de- plan za 8 mesecev pa je pre- kovno izobrazbo^ Za (V tl^ > poročilo komer avP pS og devLne sti- V nadaljnjem je odbor na lavcev, pereče vprašanje iz- sežen za 34,2 %. odbor sprejel dopo^ Wj; ^be o zasedenost, viti predlog mošnjo Kliničnega centra v gube delovnih ur itd. De- Po daljši obravnavi je organizacijskega poslov p et v h d Nadalje je odbor poslušal Ljubljani odobril kritje stro- lavski svet v TOZD TIO odbor na predlog glavnega podjetj3, ki se predlo iJ ^ ^^ djetja ter poročilo ,rr,?šiirl TuHia 7avra o ueo- škov strokovne ekskurzije Idrija bo moral o poslovnem direktorja Stanka Krumpaka podjetja v dokonc ^ arnost pri delu, na ugodne rezultate tovitvi odnosov med TOZD predstavnikov kliničnih uspehu podrobno raz- sprejel sklep, naj se na ko- uunev. ^ntf« J^Or , • T ■ + i-, MS ingoT“D r= SSL? IMP^za ESS» SSjolrSk0 SST55 —S ko^e fi.. Sš.rrkožsijfr varna Ivančna gonud. ru bidvnuivv ^ ixz ^ ^ r *vu r izčrpni razpravi je odbor stalacij v Erlangenu. Na tivnostjo in racionalnejšim sklenjenih pogodbah m de- je_ bil imenovan tovil da je komisija svo prošnjo Infekcijske klinike v poslovanjem. javnostih. Na podlagi te ana- ničnega direKtorj^ ^ . r- nalogo opravil, z,do Ljubljani j. odbor odobril ,.Odbo-J_=_rmmčni_obr,; liz«_bo odbojna pm pr,- izpadi elSS USU IC111, Ud U UJCIH iaz.piavija.ju sivi v p ai u puuvuiim Ujv.vpur - , rvizif111'! krajši** semirTaro uzaVah \ 45.000 din, tako da pri- še vsi delavski sveti te- za zasedenost kapacitet, ^ b ravf t vi n ° mb ^ ..... r_ ________s,i v fregate. je pokazala potreba p° v i ^t^^ljnjem je odbor IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost BMP -Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 3.600 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: ing. Ernest Blažon, Rudi Bukovac, mg. Miran Mihelčič, Božidar Novšak (glavni in odgovorni urednik) in Jože Weiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. po krajši razpravi, v podjetja ustanovi N.p nike v Ljubljani. J tega prouči, ali bi se V obrazložitvi predl°c-j 10 nabaviti lastne katei t. -ao- jc purvozoia puuvua r »k VtM- novitvi ambulant tub’ (J w Jal 0 poročilu služe TOZD Maribor. KopS’ % :a°st pri delu, s ka-Idrija, je odbor sprejels bil odbor seznanjen o pričetku dela v zobozdravstveni ambulanti pri Stomatološki kliniki v Ljubljani. Zobozdravstveno delo se opravlja 2 dni v tednu, zaradi precej številnega obiska* pa bi bilo potrebno, da se to delo opravlja 3 dni v tednu. Glede izostanka delavcev v času, ko gredo v ambulanto, je bilo sklenjeno, da morajo mojstri delavcem opravičiti izostanek do 2 ur. Potrdilo o tem izdaja ambulanta. OZG je na predlog centralne komisije za delovna razmerja _ razrešil dolžnosti direktorja splošne kadrovske službe Boža Novšaka na lastno prošnjo in kot vršilca dolžnosti na tem delovnem mestu imenoval Antona Križana. V TOZD Projekt - montaža Koper je za tehničnega direktorja imenoval Milana Tomaca, dipl. ing. strojništva, na delovno mesto vodje prodajno-projektivne službe v isti TOZD pa Branka Štrkalja. V TOZD TIO Idrija je imenoval: — za tehničnega direktorja Jurija Poljanška, dipl. ing. strojništva, — za vodjo komercialne službe Lucijana Lipuščka, ing. strojništva, — za vodjo priprave in organizacijo dela Borisa Firma, dipl. ing. strojništva, — za vodjo konstrukcije in razvoja Miroslava Koca, dipl. ing. strojništva, — za vodjo splošne službe pa Mirana Kostanjška. V zvezi s pogostimi izpadi električne energije, ko se mora delo prekiniti in ostanejo delavci brez dela, je odbor sprejel sklep, da se prizna nadomestilo osebnih dohodkov za prvo čakalno uro 100%, za nadaljnje čakalne vre pa po 60. členu pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v višini 70% obračunske osnove. Podrob nosti bo vsebovala posebna okrožnica. Glede na poročilo o raznih tatvinah, ki so bile izvršene v Vojkovi ulici, je odbor sklenil, da je potrebno poostriti ustrezne ukrepe, da se tatvine popolnoma preprečijo. Glede predstavništva v Splitu, ki ga je imelo bivše obširno razpravljal o poročilu v. d. direktorja Pavla Troha o tekoči problematiki in so bili v zvezi s tem sprejeti naslednji sklepi: komercialna služba se mora bolj angažirati pri iskanju dela za TOZD in mora o konkretnih ukrepih obveščati DS na vsaki seji; razvojna služba naj pospeši delo pri raziskavi in razvoju novih proizvodov — žaluzij, prav tako pa mora pospešiti delo tudi delovna podjetje Simplex, naj se temeljne organizacije združenega dela izjavijo, ali naj se to predstavništvo obdrži — upoštevajoč dejstvo, da predstavlja Dalmacija interesanten trg za proizvode in storitve IMP. DELAVSKI SVET TOZD Tovarne instalacijske opreme, Idrija DS je na seji 19. julija ; Dvojni jubilej Vladimirja Ulčarja s skupina pri IMP na področju razvoja sanitarnih vozlov; reklamacije izdelkov se morajo v bodoče raziskovati in je treba ukrepati po določbah pravilnika o materialni in disciplinski odgovornosti; poostriti je delovno disciplino; tehnično vodstvo mora vzpostaviti tesnejše stike z neposredno proizvodnjo; zagotoviti je potrebno število delovne sile, delavci, ki so bili iz- Za Vladimirja Ulčarja, Marsikdo bi na njego- Dolga leta je bil odbor-direktorja TOZD PMI vem m&tu omagal, nik Občinske skupščine Maribor, je bil obupal in popustil, toda Maribor ter član raznih 16.8. 1973 pomemben on je vztrajal in ni nikoli njenih komisij. Njegove datum. Tega dne je nam- klonil. Poln neverjetne aktivnosti v družbeno-po-reč dopolnil 50 let sta- energije in optimizma je litičnih organizacijah in rosti ali, kot temu pra- bil tudi v obdobjih go- organih delavskega samo-vimo, srečal se je z spodarskih reform, ki so upravljanja je bilo povsod AbrahamomRazen imele določen vpliv na čutiti ter je v teh organih tega je v začetku junija razvoj in tržišče, na čelu vedno zagovarjal pravilno praznoval 26 let nepre- premagovanja težav in ni družbeno-politično de-trgane zaposlitve pri ma- nikdar omagal, temveč je javnost in samoupravlja- še bolj poprijel za delo nje - stalno s ciljem, da riborskem obratu IMP. Morda je prav, da ob tej priložnosti povemo nekaj več o jubilantu, saj so z njim povezana zelo plodna leta v razvoju in napredku mariborskega obrata v okviru IMP. Tovariš Ulčar se lahko s ponosom ozre na prehojeno pot, ki jo je opravil kot direktor obrata, kateri se je pod njegovim dolgoletnim vodstvom razvil iz male obrtniške delavnice s 15 delavci v dobro organizirano temeljno organizacioj združenega dela, v kateri je danes zaposlenih skupno z učenci v gospodarstvu že nad 380 delavcev. Razvoj, ki ga je dosegla TOZD v Mariboru, predstavlja ne samo v se zagotovi delavcu tisto mesto, ki mu v socialistični družbeni ureditvi tudi pripada. Njegova velika želja po nadaljnjem razvoju obrata se mu je prav v jubilejnem letu izpolnila, saj je obrat dosegel v letošnjem letu precejšnji napredek na področju investicij, ki so tesno povezane z nadaljnjim razvojem obrata v Mariboru. Tudi delavcem uprave bo z novo upravno zgradbo omogočeno moderno poslova- . .. , , . , nje in opravljanje dela v ter s svojim lastnim zgle- $odobnip0g0jiK dom drugim vlival voljo do reševanja tistih vpra- Ob njegovem jubileju šanj, ki so jih smatrali do- je naša velika želja, da stikrat za nerešljiva. ostane tov. Ulčar še na- Kot direktor obrata si dalje zvest našemu delov-okviru podjetja, temveč je zaradi svoje odkritosti, nemu kolektivu ter s svo- tovarištva in pravilnega jimi delovnimi izkušnja-odnosa do sodelavcev pri- mi in strokovnostjo pri-dosežen pa je bil v veliki dobil ugled in priljublje- pomore k nadaljnjemu meri po zaslugi tov. nost pri slehernem delav- razvoju obrata v Mari-Ulčarja, ki je bil ves čas cu mariborskega obrata, boru. svoje 25-letne zaposlitve Njegovi priljubljenost in Hkrati pa mu želimo gonilna sila za nenehni strokovnost sta našli pri- tudi mnogo osebne sreče, znanje tudi izven našega zdravja in zadovoljstva, delovnega kolektiva. ANTON GRUDEN tudi na področju mariborske regije velik uspeh, napredek in razvoj mariborskega obrata. 4 * 4 * 5 * * * * * * * * Z * z * 5 5 * S * * z * * * * * s * s 4 4 4 \ * 4 4 4 5 J 4 4 4 4 *4 *4 Z 4 \ posojeni drugam, pa naj se jn mu pripada za ta čas po-čimprej vrnejo na delo v to- vprečni mesečni osebni do-varno, poročilo o izvajanju hodek. sanacijskega programa je čimprej posredovati svetu za TOZD TOVARNE gospodarstvo pri SO Idrija. ELEKTRONAPRAV DS je nadalje obravnaval DS je na seji 19. julija po-in potrdil sklepe OOZK IMP dušal poročilo direktorja TOZD Idrija o stanju to- tovarne o poslovanju TEN v varne in izvajanju programa 3rvem polletju. Doseženo je ter sklenil, da se po 6-me- bilo 91,58% polletnega pla-sečnem obračunu izdela na 0z. 42,12 % letnega analiza in če plan ni realen, piana. Polletni plan prodaje naj se sestavi rebalans plana. ,e bil presežen za 18,6 % oz. V podjetju se naj sestavita jetni plan dosežen do programa izobraževanja in 531 %_ stanovanjske politike ter y nadaljnjem je DS spre-popravi predlog točkovanja. jel spremembe pravilnika o V nadaljnjem je DS obrav- delovnih razmerjih, ki se na-naval samoupravni sporazum našajo na redni letni dopust o združevanju sredstev za delavcev in dal soglasje k gradnjo stanovanj za so- ustanovitvi ostalih temeljnih cialno šibke člane, ki ga je 3rganizacij združenega dela sprejel. Nadalje TOZD TIO v okviru IMP. Sprejel je po-Idrija po sklepu DS pristopi uudbo vodstva kliničnih k enotnemu štipendijskemu 30lnic v Ljubljani, da se skladu občine Idrija. jstanovi za potrebe članov Nato so imenovali nekaj kolektiva zobna ordinacija novih članov nekaterih ko- prj Stomatološki kliniki v misij in sprejeli predlagane Ljubljani, spremembe pravilnika IMP o Po obrazložitvi ing. Hrva-delovnih razmerjih v do- tina je DS sklenil, da se od ločbah o rednih letnih do- ing. Staneta Završnika in pustih. Adama Perka odkupi DS je nato razpravljal o KNOW-HOW dokumentacija posojilu, ki je bilo po sklepu za termostat TK 02 za neto delavskega sveta bivšega Ceno din 44.000. podjetja Simp!ex dodeljeno v nadaljnjem je DS Ivu Jeloviču, predstavniku iz odobril nakup nekaterih Splita, in sklenil, da se ta osnovnih sredstev, stano-sklep razveljavi,. er ni bil za- vanjsko posojilo 50.000 din konit glede na tc da je bilo Antonu Bezjaku in razpo-odobreno posojilo v višini reditev Vike Piki na druge 100.000 din, ko ni bilo raz- delovno mesto, ki bo ustre položljivih sredstev sklada zalo njenim sposobnostim in skupne porabe, pozneje pa bo primemo njeni strokov-nakazano kot del kupnine nosti, čim bo to delovno 180.000 din, in sicer iz po- mesto na razpolago, slovnih sredstev. Na seji 16. avgusta pa je Glede na pripombe ing. DS obravnaval obračun po-Koca, da še vedno ni prišlo slovanja v prvem polletju ter do realizacije sklepov, ki so predlog za prerazporeditev bili sprejeti ob priključitvi k finančnih sredstev zu stano-IMP, je DS po obrazložitvi vanjsko izgradnjo. Pri pre-Pavla Trohe sprejel sklep, da gledu sklepov zadnje seje je komisija za razdelitev osnov- odločil, da se Stanetu Fonih sredstev bivšega podjetja lancu odobri posojilo za ure-Simplex v roku 1 meseca ditev njegovega stano-reši vsa vprašanja glede pre- vanjskega vprašanja, kolikor nosa sredstev za kredite, sta- so sredstva na razpolago, novanja, in odplačevanje V nadaljnjem je po 8.' anuitet. DS je še sklenil, naj sklepu 11. seje vodja splošne splošna služba vodi stalno službe Janez Kržmanc pri-evidenco o delovni sili in pravil pregled povečanja de-zaposli takšno število delav- lovne sile v času od januarja cev, kakršno je predvideno 1972 do 31. avgusta 1973, po planu. iz katerega je razvidno, da se Mateju Bezeljaku se orno- je v primerjavi s številom de-goči udeležba na pohodu po lavcev v neposredni pro-poteh AVNOJ-a, s tem da izvodnji povečalo število ostane v delovnem razmerju režijskih delavcev; vendar je k temu pripomniti, da sta slednji seji pa je zaradi prime d režijskimi delavci v merjave podati poročilo o konstrukciji dva težka bol- višini osebnih dohodkov, ki nika, ki sta že 6 mesecev od- jih imajo gradbinci na ob-sotna, v pripravi dela pa je močju obalnih občin, ena delavka odsotna zaradi Po obmzložitvi Mirka Ze. boleznr skoraj leto dm, ienCaje DS nato sprejel spre- t|LPaJezaradiPreTro^ membe Paniča'o V p“ ® ,JfJTL ♦ lovnih razmerjih, ki se na- 1 Jv ur, j 1 u- našajo na določbe o rednem vrlo režijskih delavcev br- , . J , . , , stveno ni spremenilo. Vse- letnem dopustu delavcev, kakor bo v letnem planu za Po obširni obrazložitvi di-prihodnje leto potrebno rektorja Aliča je DS sklenil, predvideti potrebe po do- da se nabavi za potrebe Jatni režijski delovni sili. TOZD osebni avtomobil. O Pri analizi poslovanja v nabavi vozila za operativno prvem polletju se je ugoto- službo bo DS razpravljal ko-vilo, da TOZD predvidenega nec leta ob delitvi dohodka plana realizacije ni dosegla, po zaključnem računu. Doseženo je bilo le 42 % letnega plana oz. 91,6 % pol- V nadaljnjem je DS skle-letnega plana. V diskusiji je nil, da se odpiše drobni in-direktor TOZD obrazložil, ventar v vrednosti zakaj plan ni dosežen. Na- 225,11 din, za katerega je vedel je problematiko, glo- bil zadolžen Valerij Lov-balno in interno, ki pa se renčič, ki pa mora iz-lahko reši le postopoma. gubljeno vrednost v celoti V nadaljnji obravnavi je povrniti TOZD Koper, bilo poudarjeno, da so ven- Enako se odpiše drobni in-darle dane možnosti za reali- ventar 390,09 din, katerega zacijo postavljenega plana, vrednost pa morajo povrniti če bo seveda vsak član ko- v enakih delih Franc Cerar, lektiva prispeval svoj delež Vlado Zadnik, Boris Lustek za dosego planskih ob- ^ Dušan Bobnič, odpiše veznosti. vrtalni stroj v vrednosti Analizo poslovanja je DS 601,40 din, katerega vred-jprejel in, potrdil; presežni nost povrne Franc Artnik, in TOZD OVK LJUBLJANA DS je na seji 7. avgUjJ najprej obravnaval pritožu Slobodana Stankoviča pr° 't sklepu DS o dodelitvi sWJ vanj Ivanu Mesariču in Sil panu Benkoviču v Kamnaj Po obrazložitvi J°že Južnika je DS sklenil, da dopolni prejšnji sklep 0 ^ K delitvi stanovanj tako, da Mesariču in Benkoviču deli stanovanje v Kanu11 pod pogojem, da iz lastnj} ta 15* sredstev prispevata - < - vrednosti stanovanja. P .. 4 vicuiiuau dvaiiuvaiija. - " nja Slobodana Stankov' .<1 pa se zavrne iz razloga. je bil le-ta predlagan ce"' del l6°“ vfčy tralni komisiji za d odel'1 stanovanja kot social šibek član kolektiva. . . V nadaljnjem je DS p0* . fO šal poročilo ing. Antortf j* ( ». barja o inventuri orodja s skladišču. Sklenil je, da r' tem komisija zaključila s™, delo in se razdolži. Rezul' , bodo dani na eni izmed P hodnjih sej, ko jih bo P1 hodno obdelala finafl' fli> služba. Napotke in prip°r; ^ čila komisije je čimPJjj realizirati; sestaviti je !Pc del osebnih dohodkov se električni brusilni stroj razdeli delavcem v treh (3.065,57 din), katerega obrokih. vrednost pa le do višine Na predlog komisije za 10% zaradi izjemnih oko-družbeni standard in stano- Uščin povrne Rado Novak, vanjske zadeve je DS odobril y nadaljnjem je bilo skle-predlog prerazporeditve fi- nj da JseJ otrJdi pogodba nančrnh sredstev za stano- 0J uvedbi čuvajske službe, vanjsko izgradnjo. sklenjene med SGP Stav- Odpiše se manjkajoča benik Koper in IMP TOZD embdaza m steklenice v to- Koper> 0£obri se najemna \ 044 90 din"21 V vredn0stl pogodba, sklenjena s stano- pravilnik o poslovanju ' oh orodjem. Potrebno je te5 sodelovanje skladišču'^ Jaj monterjev in tehnič^ ^ vodstva TOZD. ( ^1 O analizi poslovanji (j prvem polletju tekočega1^ % je poročal Jurij Zavec. \ % osnovi podrobno naved6'kj)( __x1__:__:t_ -—j«+lz()VJ ral in razčlenjenih podatk°vi ^ DS ugotovil povsem usp6^ poslovanje in poročil0 glasno sprejel. ^ sPo TOZD »ROJEKT-MONTAŽA KOPER vanjskim podjetjem v Postojni za najem poslovnih prostorov za potrebe deti vne enote v Postojni. Odpre se gradbišče za mon-p.0 . , . .. - tažno delo v delavskem ho- Se r^uS6Sta Sej!,3' telu v mestu Eisenhuetten-avgusta. Ob pregledu skle- stadtvNDR. pov zadnje seje je odločil, da se sklep o omejitvi zneska Za vestno opravljanje de-kilometrine, ki se prizna lovnih dolžnosti se šoferju vodilnim monterjem, spre- Sebastijanu Kumeiju odobri meni tako, da to ne velja za enkratna nagrada 500 din, kleparje, vendar pa je tudi za ker je prevozil 565.000 km te voditi kontrolo in kom- ne da bi imel kakršnokoli binirati vožnje, da se tako prometno nezgodo. Milošu zmanjšajo stroški. Rujeviču se odobri kritje O polletnem obračunu je stroškov 20-dnevnega zdrav-poročal Jurij Zavec. Ob ra- ljenja v Rogaški Slatini v čun je DS glede na ugodne višini 75 %, 25 % pa plača rezultate sprejel, na na- sam. Miro Dražumerič je ^ novega zakona glede Jjl nil člane DS letnih dopustov delavc®^ tem v zvezi je bilo potrdi \ sestaviti osnutek spreine"' jt j pravilnika o delovnih •> meijih. DS je predla^. spremembe pravilnika ^ '»tl jel. nA V nadaljnjem je Mir°^; žumerič seznanil člane P fji % stanju v samskem dorn.1^ \ Jesenicah. Po poročilu ‘ v t_________________'j 1; \ ca Lopatiča je zaradi , ustreznih prostorov h15 f glavnem nezasedena j bila najboljša rešitev, d v>: “°sl proda, ali pa se zamenjat inventar ter poslopje tira, kar pa bi bilo drago. DS je sklenil) j t investicijski oddelek " % oceni vrednosti sedanje j!adbe in predvidi stroške .sta adaptacijo. ju - podlagi objavljenega ji ,jP.lsa tečaja za prekvalifi- le da želi prekvalifika- nc ne delavcev so bile zbra- tjc ;:(,Pr'jave, iz katerih je raz- k‘‘ C'j0:.iz NK v PK~30 delav-i sč iflj’ v KV 89 delavcev :et» je KV v VKV 67 delavcev, i s6 (jo P°dlagi prejetih prijav je sklenil, da se TOZD i°' 0w° P vključi v krajevno iz- nif t9 sevalno skupnost, da na 5$ n0način vsi, ki bodo uspeš- toi ((^.Pravili preizkus znanja, :P L.fo družbeno priznano Slačijo. P’ ]e končno sprejel i* H** vodstva TOZD o ilU6 k, tegorizaciji nekaterih ‘Svcev. isN' tovr, ie! . Ds h, iv«,se je sestal na seji 8. voii Pri pregledu sklepov -adn- n pregieau siaepov It3” Po^seje je poslušal krajše f. Jurija Zavca o delo-iP rjain ugotovitvah p oseb- P spo/omisije za proučitev C\med T0ZD Livarno in tT< ^ nadaljevanju seje je po- Li vanju acjt j c n ! o,v Poročilo Jurija Zavca I , ^uročno Jurija z,avc; P plovnih uspehih TOZD v # jaj: nr ^polletju. Na podlagi ~ , x|iš„ remiju. 11 a pvuiagi (4 C diskusije je DS, ko je , iii[t °vil povsem ugodne reja s potrdil poročilo ter ni Nk Predlog delitve do- ^ "'^a na osebne dohodke in l«|lf t>ilode' Vodstvo TOZD je Pj. ^j^oblaščeno, da ob mo-'e;( % rnern zvišanju cen osnov-ljstte r°materialov pripravi , sp0r Zen cenik ter sklene Pa dov i ■ ume s kupci proizvodi %iisvarne- 0 izvajanju inve-51 d; ®8a programa je poro- .41 U Ulfpl-J —-------* eVj VMtor TOZD Valentin v 'Svec: program se sP Jt P Po načrtu, pri tem pa 4, K h j .* ^fačit^°yati nekatere pre- v* ,%estv’ ki^ bo trebana-sp ^tle tlb iz sredstev pove- ,, S Mortizacije, z dosled-1 o' 'Vr^Polnjevanjcm letnega ^ in, z zagotovitvijo I Vtn!ine ..planirane stopnje f-fv>ik i ^ ?5dg]:entin Mendiževec je Poročal o akciji pro-^Cev surovega železa za Nm- b° cen. V končnih Vcah bo zvišanje cen 5 , ate riala vplivalo tudi 2črila»Vaa,rSk° proizvodnjo. ls3 Je> naJ DS poobla-kovne službe, da ob J zvišanju cen repromaterialov meta mesti hišnika in snažil-izdelajo nove kalkulacije oz. ke samskega doma. cenik. V nadaljnjem je DS odo- Vodja splošne službe Lud- bril Idi Milojevič potovanje vik Čampa je nato obrazložil v vzhodno-evropske države, spremembe pravilnika o de- ki ga je organiziralo dmštvo lovnih razmerjih glede do- knjigovodij, namenjeno pa j e pustov delavcev, DS pa jih je strokovnemu izobraževanju, potrdil. Načelno je DS odobril tudi V nadaljevanju seje so bili organizacijo izleta v Prago, s imenovani novi člani neka- tem da bo od skupnega šte-terih komisij. vila udeležencev vsaj polo- , vica delavcev iz neposredne DS je potrdil sklepe komi- proizvodnje. Proučiti je tudi sije za dmžbeni standard in predloženo ponudbo Kom-stanovanjske zadeve, po ka- pasa o možnosti za najem terih se stanovanje v novo- tovarniškega avtobusa v času zgrajenem bloku dodeli: letne sezone, ki je ugodna. Francu Kastelicu, stanovanje v Stični, ki ga zaseda Ivan Lah, pa Jožu Perkoviču, Ani TOZD TOVARNE Klemen stanovanje v sam- REGULACIJSKIH skem domu na Hudem, ki ga ARMATUR IN APARATOV je doslej zasedal Franc Ka- DS se je sestalv na seji 9. stelic, pod pogojem, da avgusta, ki pa ni bila sklepč-skupnp z možem prevza- na* zaradi česar bo moral sklepe naknadno potrditi na prihodnji seji. Jurij Zavec je navzočim p reč ital poročilo komisije o medsebojnih odnosih med TOZD TRAA in Livarno, zlasti o vzrokih za ukinitev dobave odlitkov. Jurij Zavec je v nadaljnjem poročal tudi o analizi poslovanja v prvem polletju, pri čemer seje ugotovilo, da je bilo poslovanje uspešno. V razpravljanju je direktor TOZD Lado Mazovec opozoril na prevelike zaloge in ugotovil, da bi bilo poslovanje lahko še boljše ob večji produktivnosti in boljšem izkoristku delovnega časa. DS je analizo in finančni obračun za prvo polletje sprejel. Presežni del osebnih dohodkov naj bi se izplačal 3 delavcem v treh obrokih ob izplačilu osebnih dohodkov v avgustu, septembru in oktobru. V nadaljnjem je DS razpravljal o spremembah pravilnika o delovnih razmerjih glede letnih dopustov ter jih sprejel. Odobril je nakup nove stružnice, s čimer se nekoliko spremeni investicijski plan za tekoče poslovno leto. Ugodil je prošnji delavca Talerja za povrnitev stroškov šolanja, občinski organizaciji Rdečega križa odobril pomoč din 500, osnovni šoli v Dobrovi pa se nakaže 1.000 din kot prispevek za letovanje otrok Ane Končan, snažilke v obratu, ker sama ne zmore teh stroškov. SKUPNOST STROKOVNIH SLUŽB DS je na seji 8. avgusta poslušal poročilo Jurija Zav- Nova smuka na Krvavcu Graditelji novega sistema žičnic in vlečnic - član konsorcija je tudi naše podjetje - zagotavljajo, da bo vse, kar je bilo za letos predvideno, nared zares do 29. novembra. ca o rezultatih polletnega bo podjetje pošiljalo na stro-poslovanja in razpravljal o kovno izobraževanje ali pa spremembah pravilnika o de- se bodo izobraževali po last- javnost, lovnih razmerjih glede red- ni iniciativi. Vsekakor bo v — kategorija VK/I se delajo v zunanjetrgovinski izvodov tujih firm, uvaja tudi za proizvodno de- dejavnosti. IMP zastopa. Na predlog centralne ko- IMP se vključi v intere nih letnih dopustov. Glede na ugodne rezultate kratkem rešiti problem ljudi, ki delajo na operativnem poslovanja v prvem polletju delu, potrebno bo pomagati je poročilo sprejel, strinjal se tistim, ki že sedaj delajo na " r‘Sa£rs ..T. točk za odprta gradbišča za razdelil nekaterim delavcem trebno pa je ugotoviti, k VSP kateJriie proizvodnih preostala sredstva centralne- re profile poklicev skup n je tudi s predlogom o spremembah pravilnika. Za pred- odgovornih delovnih mestih. V zvezi z investicijsko delavcev na 80 točk. sednika komisije za delitev \ ... * rT * T osebnih dohodkov je bil na ^ gs/da^ta skhdiščtre-mesto Aleksandra Remca produk’ijskega materiala ln orodja že preseljeni. Prizidek ... . ... , .se gradi in se bodo v okto- klm V kormsijozadruzbem bnfvanj preselile nekatere standard m stanovanjske za- sjužbe deve je bil imenovan Miro Vodnik. imenovan Jurij Zavec, za člana pa ing. Andrej Hude- ga sklada skupne porabe kot zajema, posojila za stanovanjsko iz- DS je končno razprav. Spremeni se 54. člen pra- gradnjo. Odobril je otvoritev še o predlogu za vsklad1; vilnika o delitvi osebnih do- zobozdravstvene ambulante stanarin v samskih dom0' hodkov, ki govori o dodatku pri Stomatološki kliniki v Predlog ni bil sprejet, kel, za čas dopusta: dodatek se Ljubljani. Sklenil je nadalje, še razna odstopanja, zat° izplačuje konec meseca pred da se registrira razširjenje bil pooblaščen odbor za$ mesecem, ko upravičenec poslovnega predmeta pod- spodarjenje, da o tem 0 nastopi redni letni dopust, jetja z maloprodajo vseh končno odloči. j/ V Slov. Konjicah je TOZD pričela z gradnjo proizvodne hale z aneksom. TOZD ELEKTROMONTAŽ^ Sredstva za to so bila izloče-DS j« na seji 13. avgust, že , prejšnjem letu. obravnaval analizo poslovanja v prvem polletju z de- DELAVSKI SVET litvijo dohodka ter predlog PODJETJA sprememb pravilnika o de- na sejj 3 septembra lovnih razmerjih. obravnaval poročili o pollet- Ob pregledu sklepov zad- nem obračunu poslovanja nje seje je DS sprejel dodatni podjetja in o posojilih za sta-sklep, da se Janezu Volavšku novanjsko izgradnjo. Raz-dodeli posojilo za dograditev pravljal in sklepal je nadalje stanovanjske hiše, čim bodo o spremembah in dopol- sredstva na razpolago. nitvah pravilnika o delitvi noj« DS ugotovil ugodne — SStSfS rodilo3 o analizTposlovania 0 doP°!tiitvah organizacij- »5 S«™^,du„u po. sen ,e bil tud. s predlogom o d polletju teni dal koče8» Poslovnega leta je ^u^v/ivii poročal Jurij Zavec. DS je mh dohodkov razdeli delav- ^ dl l £ročila ugoto4 cem v treh obrotah ob izpl* za Jodjefjekot celoto ugod-cilu osebnih dohodkov za ng Prez^ltJat tudi lan * irk X35lTf££ **£« - “k:» .-it „ ., . , , v pollet u presežen, zato je Gncaija o spremembah pra- * ^ Prdi] vilnika o delovnih razmerjih r r glede rednih letnih dopustov V nadaljnjem je DS razje predlog brez pridržkov pravljal o predlaganih spre-sprejel. membah pravilnika o delitvi Na predlog komisije za osebnih dohodkov in jih odpis nekurantnega m a- sprejel. Po predlogu odbora teriala in orodja je DS skle- za gospodarjenje so te spre-nil, da se odpišejo neuporab- membe naslednje: no orodje, izrabljene delov- — za kategorije A, B, C, ne obleke in druga zaščitna D in E znaša procent osebne sredstva, kakor tudi izrab- ocene za osnovne točke ljene avto gume. Odobril je 20%, sc pravi, da se v celoti nadalje plačilo stroškov šola- poveča za 5 %; nja Radivoju Kerinu, ki je — za kategorije NK, PK uspešno končal delovodsko in PU se spodnja meja poviša šolo. za 50 točk; V zvezi s tem je direktor - zgornja meja v vseh ka-TOZD ing. Franc Kumše tegorijah proizvodnih in obrazložil, da je za strokov- operativnih strokovnih mest no izobraževanje planiran se poveča za 100 točk, izje-določen znesek, iz katerega maje le kategorija VK/I, kaše bodo poravnavah stroški tere zgornja meja se poveča izobraževanja za vse, ki jih za 60 točk; Dodatek pripada vsem delavcem in vajencem, ki izpolnjujejo pogoje za izrabo letnega dopusta oz. jim je izrabo letnega dopusta zagotovilo podjetje. Delavci, ki so prišli v podjetje iz druge delovne organizacije in je podjetje prevzelo obvezo, da jim bo zagotovilo letni dopust, so upravičeni do dodatka pod pogojem, da v prejšnji organizaciji dodatka sploh niso prejeli ah pa so ga prejeli le v znesku do 500 din; v drugonavede-nem primeru so upravičeni le do razlike med prejetim dodatkom in zneskom 500 din. V 55. členu pravilnika se novo besedilo glasi: delavci, ki so prišli v podjetje iz druge delovne organizacije, so upravičeni do dodatka po 54. členu potem, ko so bili v delovnem razmerju pri IMP najmanj 6 mesecev oz. v decembru. Na predlog odbora za gospodarjenje je DS sprejel tudi spremembe pravilnika podjetja o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na redni letni dopust delavcev: - člen 99: delavec pridobi pravico do letnega dopusta po 6 mesecih neprekinjenega dela in ima pravico izrabiti ga pri podjetju v vsakem koledarskem letu; — člen 100: glej tabelo v okvirju V nadaljnjem je DS potrdil predlog odbora za gospodarjenje za dopolnitev organizacijskega poslovnika podjetja glede stopnje strokovne izobrazbe, opravljanja posebnega strokovnega izpita, zahtevane prakse in znanja tujega jezika delavcev, ki proizvodov podjetja ter pro- — člen 100: Trajanje letnega dopusta se določa po naslednjih pogojih in merilih: A - OSNOVA: vsakemu delavcu pripada po osnovi 18 dekvnih dni dopusta; B - DODATKI: 1. Glede na delovne pogoje oz. delovno mesto (do se daj I — delavcem na vodilnih delovnih mestih in delovnih mestih, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba 4 0 — delavcem na delovnih mestih, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba oz. izobrazba VKV-delavca 2 - — delavcem na delovnih mestih, za katera se zahteva srednja strokovna izobrazba oz. izobrazba KV-delavca 1 — delavcem, ki so stalno ali večino leta zaposleni v livarni oz. pri delih pod zemljo oz. na drugih izredno težavnih ali zdravlju škodljivih delih, kijih sproti določa OZG podjetja. . ter varilci še 2 2. Glede na delovno dobo (oz. obdobja, ki so po zakonu izenačena z delovno dobo in vpisana v delovno knjižico delavca): — za delovno dobo do 5 let 0 dni — za delovno dobo od 5 do 10 let 1 dan — za delovno dobo od 10 do 15 let 3 dni — za delovno dobo od 15 do 20 let 6 dni — za delovno dobo od 20 do 30 let 8 dni — za delovno dobo nad 30 let 10 dni Od1” 2 d”! 5 dt” 8 d”1 10 d”1 12 d”1 kri' Pri konkretni odmeri dodatka pri tem teriju se upošteva delovna doba, ki jo bo delav dopolnil do konca tekočega koledarskega leta. 3. Kriterij glede na dosežene uspehe delav odpade, namesto tega se doda: . Delavcem oz. delavkam, ki z 32-letno °, 27-letno delovno dobo po navedenih kriterijih P0^ tč. 1 in 2 ne dosežejo 30 dni letnega dopusta, prizna dopust v višini 30 dni. e Kriterij glede na posebne socialne pogoje °sta neizpremenjen. \f •esc1 n°sl pc k3tf V avl ditf ovit; ■efsl' itoi' ;af , 0 C.11 h j) 5 3 2 ni nj n| ni ni ni ri- se 5» z- ,d s« lč y • IZ NAŠEGA OBRATA V KOPRU N'a mestu, kjer že nekaj časa nastaja novi Koper, to je v .emedeli, je majhen grad - ne grad, točneje gradič, saj če šalo §a človek pobliže ogleda, dobi vtis, da je bil zgrajen za tako je majhen. . ^ozadi tega gradu pa je v začelo nastajati novo anovanjsko naselje, ki ga todimo: Gradbeno podjetje ’,(jorica“ iz Nove Gorice — vn°ta Koper in IMF—obrat ^Per, imenujemo ga „Na-e|Je za gradom". To naselje je čudovito za-j °vano in ima glede naših , ’ to je instalacij, nekaj ačilnosti, ki jih je vredno ženiti. 0 Najprej vročevodno ltlreqe: le-to je bilo za prvi del že speljano na samem pričetku, in sicer zaradi pocenitve gradbenih del se uporablja za izolacijo vročevodnih cevi, ki bi v nasprotnem primeru bile položene v kinetah, sedaj pa so položene le v zemljo, specialna masa, ki se uvaža iz Belgije, imenovana Foamglas, ter . vezni Plymcote 7600 — material, ki se v ta namen uvaža iz Anglije. Samo izoliranje oz. po- stopek izolacije je bil najprej za naše monteije novost, vendar pa ne dolgo skrivnost, tako da so hitro in ročno izvajali izolacijo v svoje in investitorjevo zadovoljstvo. Naselje pa poseduje že sedaj svojo centralno kotlarno, ki je sicer še provizorij in so bili iz Nove Gorice pripeljani rabljeni kotli, montirani ter pokriti na mestu, kjer bo kasneje park, kajti po načrtu bo kotlarna, in to ne majhna, na povsem drugem mestu. Žal pa nam je za sedaj zaupana v izvajanje le instalacija centralne kurjave. Vo-doinstalacijska dela vrše gradbinci kar sami s svojimi skupinami. V načrtu je izgradnja 50 do 60 stolpičev, za kar so lokacijska tehnična vprašanja že sedaj urejena. Do danesje narejeno že 10 stolpičev, pri čemer pogodbena dela z vsakim letom obnovimo. Vrednost naših del: za 5 stolpičev začasna kotlarna vročevodno omrežje nadaljnjih 5 stolpičev vročevodno omrežje Vsak stolpič pa posei svojo toplotno postajo. se naselje nahaja na višini, nudi lep razgled na morje in s svojo urejenostjo daje poleg cenenosti stanovanj poudarek tudi estetiki. Ti stolpiči se razlikujejo od drugih tudi po tem, ker je v njih urejeno radiatorsko ogrevanje, medtem ko se v drugih stolpičih instalira le vodoinstalacija. V času, ko so časopisi polni člankov o izgradnji prepotrebnih stanovanj, je taka načrtna gradnja dobrodošla, kot kvalitetni izvajalci pa smo lahko ponosni, da v njej sodelujemo. ALEKSANDER HERMAN ■ » * KV mm msmm Letošnja gradbeniška olimpiada Nadaljevanje s 1. strani tovarišev - družabnem, a še bolj prišla do izraza rast vendar s polno uveljavitvijo množičnosti in kvalitete vseh sestavin prave in zagri- športa med slovenskimi Godba milice s krepko žene športne borbe, meije- gradbinci. Pokrovitelj XXIII. urezanimi koračnicami, fan- nja moči, spretnosti in ne SIG—73, generalni direktor fare, strumni pripadniki nazadnje tudi športne mo- SGP Grosuplje Alojz Nebec, armade so z raznobarvnimi rale ter fair-playa ... je lahko v uvodni besedi po- zastavami ustvarili „Vihrajo- vedal: če“ ozadje, mimohod števil- Športni park na Kodelje- nih sodelujočih športnikov- vem so vsi gradbinci vzeli že ,,Srečujemo se na naši tra- gradbincev, veselih, da so so- kar v zakup. Letošnje letne dicionalni gradbeni olim-delovali v svojevrstnem dru- ŠIG so bile tretje zapored na piadi. Tokrat že triindvajse-žabnem srečanju stanovskih istem prizorišču, tako daje tič. Ta veličastna prireditev, ki je rezultat več kot dvain-dvajseteletnega dela in naporov vseh_ dosedanjih organizatorjev ŠIG, dejansko zasluži naziv „olimpiada“: 66 prijavljenih podjetij, 353 ekip, okoli 2.300 tekmovalcev, vse to potrjuje, daje športna in rekreativna dejavnost med gradbinci že močno razvita, celo bolj kot v nekaterih drugih panogah, ki imajo boljše možnosti za razvoj športa. Takšna številnost nastopajočih je doslej največja udeležba na ŠIG, kar nam daje še posebno zado- , voljstvo, ker se je šport prav Ne morejo iz svoje kože: naši odbojkarji so spet tretji. Stoje od orqr|heni nanosi razvil do leve: Ladislav Debeljak, Radoslav Grom, Ivo Povše, Jože Naglič v gradbeni panogi razvil UO (kapetan), Boris Kobal, čepita Alojz Štrucelj in Roman Kodra, zavidanja vrednih razsez-Poleg njih so se borili še Stane Švajger, Franc Hočevar in Rudolf nosti. S tolikšno udeležbo Ceršak. na §IG—73 so se gradbinci prav gotovo približali cilju, ki so si ga zadali in ga zapisali v pravilnik športnih iger, da z igrami utrjujejo telesno kulturo nasploh, širijo in poglabljajo intelektualno ter telesno sposobnost posameznikov ter utrjujejo tovariško povezanost podjetij ... Besede pokrovitelja so bile SVOJEVRSTEN IZZIV Upali bi si trditi, da so rezultati prenekaterega sodelu- _____ jočega presegli vsa pričako- Odbojkarice so dosegle prvega izmed postavljenih ciljev - tretje Vanja. In Še nekaj: XXIII. mesto. Od leve: Helena Križaj (kapetan), Magda Vrhovec, Alenka SIG—73 SO prinesle nekaj Štrucelj, Eva Zupan. Breda Weiss in Marinka Kovačič. zmagovalcev, ki jih sicer ni- mamo navado uvrščati med tabele športnih izidov. Pravzaprav je težko oceniti dosežek mariborskega Stavbarja, kije osvojil ,,fair-play pokal.11 Prav zato, ker ga ni mogoče meriti s centimetri ali goli. Upoštevati namreč moramo, da je bila konkurenca ..neusmiljena.11 Naš zapis bi bil brez pravega športno-tekm ovalne ga popra, če si ne bi malce ogledali, kaj se je zanimivega dogajalo na posameznih športnih boriščih in tekmo-Lučaj na tretje mesto. Kegljačice Marinka Kovačič, Darinka vališčih. Krštinc, Kristina Lazarevski (kapetan), Ivanka Korošec (na sliki) in Anica Udovič so dobro metale kroglo. Nadaljevanje na 15. Strani Z OBISKA PRI NAŠIH MONTERJIH NA BRNIK Al Bitka s časoi[spet dobljena Ni naključje da je naše podjetje prisotno s svojo dW slovo smo napravili skupni posnetek za spomin na . • 1 ’ _ 1 _ Y • -1 •_a- •: „ '__ J „ TOr k^Kt i-»n n trvirorič-frirrt Vi mnH mrvntPrii Dfl nostjo na vseh področjih investicijske izgradnje. To P sotnost pogojujejo ustrezna kvalifikacijska st: dobre delovne navade zaposlenih in seveda tu „ , predvsem pa na tovarištvo, ki je med monterji na ‘biščih. dobre delovne navade zaposlenih in seveda tudi i^istaniška zgradba ima 5800 m2 skupne površine. V nomska stabilnost podjetja. Vsi ti in še drugi faktorji'' ■=] la^ko najdem0 predstavništva agencij, prevoznikov, vajo na investitorja, ko izbira izvajalca za izvedbo 1 Mskr, u; n-romii»nn tudi ? rpntapni za tažnih ter instalacijskih del. , Naše podjetje sodeluje pri večini objektov s svoj bogatimi izkušnjami. Investitorju predstavlja so j litij UVJl iv j;u/UkUu*j,uJi*u ----- ’ nsko skladišče, ki je opremljeno tudi z rentgeni za l^olo potnikov in prtljage. Zanimiv je podatek, da lahko delavci sprejeli in odpravili kar 2.000 potni- ------------J7 r-:-—-j- j: s : eni uri oz. 12 letal tipa DC 9. izvedba ter pravočasno dokončanje objekta dobro . smo, da do t0 novo poslopje zadovoljevalo po-žen denar. V zadnjem času smo dokončali več obje^ j. “e kakšnih 5 let, saj sta rast števila prebivalstva in zelo kratkih rokih. Vse te karakteristike so se od Ječanje narodnega dohodka tako splošna ekonomska tudi pri gradnji objektov, na katerih je izvajalo naseS:,^r|ika, ki upravičujeta napovedi o nagli rasti letal-jetje montažna in instalacijska dela. Za izredna prlZ )Jš transporta v Evropi. Letališče Brnik sledi tem poka-vanja smo prejeli tudi ustrezna priznanja. zato že načrtujejo izgradnjo novega letališča. Z namenom, da bi se podrobneje seznanili, kako p ’Jji|0atek, da bo ljubljansko letališče po petih letih spre-kajo dela na terenu, sva s tov. Kobalom obiskala ■bilijon potnikov letno, upravičuje takšna razmišlja-montažne skupine na Letališču Ljubljana-Brnik. Takrat nameravajo sedanje letališče preurediti za tažna dela na tem gradbišču so v zaključni fazi, za , n Vni promet. čudno, da sva težko našla monterje, saj so biliraZ,e3eZe^0 P° nadaljnjem uspešnem sodelovanju z L e ta- ljeni po vsem kompleksu — od hangerja Inex-Adria jLjubljana-Bmik naju je pot vodila še na drugo labirintih lepe nove pristaniške stavbe. Zadrego sta 3 isk . če — v „Savo“, Kranj. Tukaj ni bilo problemov z pomagala rešiti vodji montaž Adolf Kovačič in Br°aL ^ I,err> naših monterjev. Kajti takoj pri vhodu v novo Remic, ki sta ravno takrat prišla na sestanek z inves1*Je locirana transformatorska postaja. Okoli nje se jem. Kot vodji montaž zelo dobro poznata objekte, sučejo električarji, kot je podobno običaj za sta naju z lahkoto napotila na pravo mesto. s f aaije v kotlarni. Za kratek čas so se monterji odtrgali od dela S n3_tokrat Je šlo zares! V „Savi so imeli naši te -zbrali na ploščadi pristaniške stavbe. Iz razgovora Z ^ P evzem. Stane Turman, vodilni monter z e -je bilo opaziti, da je sedaj že bolje, ko ni več treba « ijL de, je resno poslušal pripombe inšpektorja, i je dan in noč. Znano je, da so monterji in inštalaterjih« . b najinem prihodu pregledoval transformatorsko dokončavanju objektov zaradi narave dela vedno ■< j. So 1 • Časa za daljši razgovor m bilo, kajti inšpektorji vrsti. Prav tako je bilo tudi pred otvoritvijo n&Vf *ato lnšpektoiji, ki hočejo pogledati vse, kar se ne vidi, niške stavbe. Peter Klaus - vodilni monter za e moral tov. Turman nemudoma v objekt odpirat instalacije - je povedal, da so teden dni pred otvof*^, ttbine omarice. O tehničnem prevzemu ne bi govoril, maitiiauijc; — JC pvvutaai, ua JU ivuvu um fvi.vzv* .fjv £ -- -r ---- i tt delali vsi naši monterji po cele dneve in še krepko v1 Za take reči zelo priljubljeni „zapismki . Bitka s časom je bila dobljena. Sm°-V sl°V° ** d0V° Naši pridni in vešči monterji so vgradili ožilje3 „KaiP°Pes^n° se s pripombo, tako nujno potrebno za pravilno funkcionalnost »as, boste slikali, raje sklenite pogodbo se v celoti. Rok za izvedbo teh del je bil izredno >■ J Pta a; . . , ., zato lahko tudi „ objekt dodamo , listo „»ših dosel" ££■***£- P—1? ni za na- usnehov ’ J "ekZtSki utrip vsakega podjetja. Kljub resnosti Dne 7. septembra 1973 je bila otvoritev nove & jMl in opomnil enega od pnsotmh, da še n — zgradbe. Naj povemo, da je ob tej P*jf J" JOŽE WEISS _______W ..........................iki f Sever, direktor Letališča Ljubljana-Bmik, izrek^ znanje vsem izvajalcem, med katerimi je bil tudi IM Naši elektromonteiji pred dokončano transform3*0 sko postajo v kranjski „Savi“ ta-uPina monterjev iz obratov OVK Ljubljana in Elektromon-a na ploščadi nove pristaniške zgradbe. '* teS*' -rrrr^ A & • ■-*— # 101. MEDNARODNI ZAGREBŠKI VELESEJEM Široke smernice za bodoče nastope Letošnji jesenski mednarodni Zagrebški velesejem od 6. teoretikov s strokovnjaki iz do 16. septembra je bil spet tradicionalno poslovno sreča- neposredne proizvodnje, l a nje jugoslovanskega gospodarstva in njegovih partneijev iz specifični institut Zagreb-inozemstva. Na njem je — kot vsako leto — sodelovalo tudi škega velesejma, sicer redek naše podjetje in prikazalo svoje zmožnosti in svoje novosti tudi v inozemstvu, je letos v proizvodnji ter se s tem udeležilo tega pomembnega na- prevzel posebno nalogo za stopa jugoslovanskega gospodarstva. napredek proizvodnje na ndsrionrv tržni 7načai s tem mednarodnem področju. Na površini nad 270.000 J obsegala ooskna do- Sklopa teh prireditev so se kv. m velesejem skega prosto- *°Jsob segala poje na uddeFžill tudi strokovnjaki ra je bilo razstavljeno več mačem tržišču, zunanjetrgo a podietja, pri čemer kot 300.000 eksponatov, ki nS^ter^medseboino pošlo- s0 seveda težili na tista sre-so prikazali industrijsko pro- "1 J udefežen- Čanja, ki so obdelovala ma- izvodnjo ^°« SsSh" vSa t=.f iz njihove prakse. d,s r^,=ds5£ poseben prikaz naših indu. sPloim ...JE z do sedaj najširšo ponudbo Sirijskih Pin proizvodnih Z“^oSolS ppP blaga na neki^ejemhi pri,=• ■mogljivosti. SSj. SSrE“bPilo diM. Na 165 COC1 kv. m j« Tako organizirani jesenski poudarjeno razstavljanje nH bia. velesejem, s 36 posebnimi industrijske proizvodnje, zla- • , pret3n3’fja vn7;i uradnimi razs.aA pred- s,is.4gr»d%. vsehLdro- g "»7,0^ stavlja po svoji fizični veli- čij metalurgije, elektromdu- tovljeno je Pda so raz. kosti kompletnosti prikaza stnje, gradbene mdustnje & ] ena^0’mern0 pred. jugoslovanskega gospodar- itd v ta spekter pa se je J proizvodnjo vseh na-s va številu inozemskih raz- uspešno vklopila tudi proiz- ^ ^ Jytonomnih stavljalcev, udeležb, držav v vodnja našega podjetja. ? Enako bogato so r^voju, pa tudi najrazvitej- Ob komercialnem delu P Jzast ani neposredm sih držav na svetu ter vode- seima so posebno pomem- . , f čih ekonomskih grupacij, ben del poslovne vsebine KniaTot tudf trgovske orea" kakor tudi po že ustvaijenih predstavljale strokovno- pogojih za komercialno po- spremljevalne manifestacije. mz . le’ • iknešnn se ie slovanje, enega izmed naj- Razširile so in kvalitativno T pomembnejših poslovnih do- dopolnile komercialno po- vklopila tudi proizvodnja godkov v državi ter močno slovanje domačih in tujih sih obratov, kije razstavila sejemsko tržišče, po veli- razstavljalcev ter vzpodbu- svoje standardne proizv ^ kosti eno izmed prvih v dile medsebojna srečanja m Pri^+aza a tudl nov Evropi. tehnologov, ekonomistov, fi- Jene artlkle- Prireditev ie imela po- nančnih strokovniakov in Nadali na 1 6 strani Za stanovanja gre! t »i »i 4 1» o| h ms: i E ■ ■ 1 mm m ■ S' W mmm. m Pred tremi meseci smo 56 1 v Glasniku št. 6 seznanili1 $ akcijo o združevanju si*®' štev za gradnjo družben111 „ stanovanj, ki bodo dodeljen8 šibkejšim članom kolektiv „ Danes pa na podlagi P° n ovne ocenitve, predlog0* j komisij za družbeni standard in stanovanjske zadeve iz p°' , sameznih TOZD ter k*1' j terijev pravilnika objavljam0 prednostno listo prosilce* Glede na predvidena zb1'3' na sredstva v ta namen 10 razširjeno listo prosilcev ' od prvotno predvidenih * na 37 kandidatov — prav g°! tovo ne bomo v stanju reši® vseh prispelih vlog. Za*0 bodo stanovanja dodelje118 po vrstnem redu prednosti’6 liste prosilcev glede na št£' vilo zbranih točk po$3' meznika. I Na seji centralne komi51! i za družbeni standard in sta novanjske zadeve, kateri s° | prisostvovali tudi ! sedniki komisij iz TOZr smo zato sklenili: - da prednostno 1|S objavimo v Glasniku, , da skupina 3 čla°0g pregleda sedanja bival iŠ° prosilcev, resničnost vedbe in enotnost pri °c njevanjti. - da liste v sedanji a ne bomo dopolnjevali z 0 vi mi kandidati, ter . - da kot socialno šib^ ne bomo obravnavali vS°, tistih kandidatov, kat°r ^ poprečni mesečni dohod0 na člana družine v prv/L polletju 1973 presega 1-^ din. akcij’ Glede na navedene skl°Pj komisije objavljena lista dokončna. Zato, da bom. lahko iti' rešili čimveč merov, smo se s pismci1,"« financ11. vlogami obrnili za soudeležbo na podjetja, kJ so zaposleni zakonski ^ variši prosilcev. Dana je tudi vloga za najetje krev', pri solidarnostnem skl3 mesta Ljubljane. • raZ' Da bi bila stanovanja 1 deljena čimbolj pravičn0- ^ obračamo na vas, v. Glasnika, da nam na ob J ljeno prednostno listo g*° morebiti znane vam sta-°Vanjske in gmotne raz-. jčre posameznih kandi-'°v pošljete svoje priimke najkasneje 10 dni po jjjFvi, to je do 10. oktobra OPIS KRITERIJEV TOČKOVANJA Leta zaposlitve pri podtočk M do 3 let 0 9*1®.3 do 5 let 3 5 do 10 let 5 ^lOlet 8 & nil* Odnos do dela 3. Gmotni položaj Poprečni mesečni dohodek na člana družine točk nad 1.001 din - 0 od 901 do 1.000 din 2 od 801 do 900 din 4 od 701 do 800 din 6 do 700 din 8 4. Zdravstveno stanje čla- nov družine točk vsi člani zdravi 0 1 član bolehen 3 2 člana bolehna 5 več bolehnih 8 točk 0 3 4 5 6 10 h °ber '^ičen točk 0 5. Število točk sedanjega stanovanja na družinskega člana PREDNOSTNA LISTA nad 20 točk od 17,5 do 20 točk od 15 do 17,5 točk od 12,5 do 15 točk od 10 do 12,5 točke od 7,5 do 10 točke Pri izračunu točk na sedanje stanovanje so upoštevani faktorji glede na starost otrok. Na tem mestu opozarjamo vse člane kolektiva, ki še nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja in ki po kriterijih pravilnika ne pridejo v poštev za pridobitev najemniškega stanovanja brez svoje lastne finančne soudeležbe, na določbe 6. člena točke 3 Pravilnika, ki se glasi: „Podjetje dodeljuje stanovanja s finančno udeležbo prosilcu, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - da ni lastnik ali nosilec stanovanjske pravice na ustreznem stanovanju, - da je v delovnem razmerju najmanj 4 leta, - da prispeva 15 % lastnih sredstev, ki se v celoti poračunavajo z najemnino, vključno s 6 % obrestmi; kolikor prosilec pridobi sredstva lastne udeležbe s posojilom delovne organizacije, pri kateri je zaposlen družinski član, se obresti na znesek lastne udeležbe ne obračunavajo; 15% udeležba je obvezna samo pri dodelitvi novih stanovanj." Pripominjamo, da je po predlogu novega pravilnika Ljubljanske banke možno za sredstva soudeležbe namensko varčevati pri banki. Ker morajo biti sredstva iz lastne udeležbe ob dodelitvi stanovanja v celoti zagotovljena, je v interesu prosilcev, da si potrebna sredstva pravočasno zagotovijo. Poudarjamo, da se bodo stanovanja iz tega naslova financirala in dodeljevala v okviru razpoložljivih finančnih sredstev po posameznih TOZD. Z namenom, da bi se stanovanja tudi iz te kategorije prosilcev dodeljevala enotno v vseh TOZD po določeni, vnaprej sestavljeni prioritetni listi, je bil na zadnji seji komisije obravnavan in poslan v potrditev v vse TOZD predlog posebnih kriterijev, ki naj bi bili po dokončnem sprejemu sestavni del pravilnika. Centralna komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve Wl Priimek in ime TOZD Štev. točk po kriterijih pravilnika 1 2 3 4 5 Skupaj točk Število družinskih članov Povprečni mesečni OD na člana druž. v -letu 1972 BAKBA DAHK0 PM Koper 8 3 8 3 15 37 4 450 JOŠT FRANC EM Sl.Konjice 5 2 8 8 14 37 7 470 DEMIČ MILE OVK Ljubljana 5 2 8 5 14 34 5 602 STANKOVIČ SLOBODAN OVK Ljubljana 5 3 8 3 15 34 4 680 MUHADIČ OSMAN TRAA Ljubljana 8 2 6 3 14 33 4 715 LIKAR ROMAN TIO Idrija 5 2 8 3 15 33 5 317 FRIDEL SLAVKA TRAA Ljubljana 8 2 8 - 14 32 3 514 HARL TEREZIJA Skupne službe Ljubij .52 8 3 14 32 3 463 TOMŠE FRANC OVK Ljubljana 5 3 6 3 15 32 4 775 JURCA MILENA TEN Ljubljana 8 2 6 - 15 31 4 718 MAJER ALFONS PIvl Koper 5 3 8 - 15 31 4 386 kralj franc OVK Ljubljana 5 2 6 3 15 31 3 732 IHANC-FLUS JOŽICA TEN Ljubljana 3 2 8 3 15 31 4 681 ROJC BRUNO PM Koper 8 3 8 - 11 30 5 600 JARM JOŽE EM Ljubljana 8 3 4 - 15 30 3 860 KONČAN ANA TRAA Ljubljana 3 2 8 3 14 30 3 409 GREGL BORIS TRAA Ljubljana 3 2 6 3 15 29 3 727 KATANA FRANC TRAA Ljubljana - 3 8 3 15 29 5 457 KLEMEN ANA LIVARNA Iv.gorica - 2 8 5 14 29 5 320 JURIČ IVANKA TRAA Ljubljana 8 2 6 - 12 28 2 702 CARZA MARTA PMI Maribor 8 3 - 3 H 28 2 1313 GAJZER DOMINIK PMI Maribor 5 3 6 - 14 28 4 750 Makovec terezija TEN Ljubljana 3 2 2 5 15 27 3 988 braiko -vlado OVK Ljubljana 5 2 4 - 15 26 4 837 CANKAR FEDOR Proj.biro Ljubljana 5 3 - 3 15 26 3 1008 ALIČ MARJAN TIO Idrija 3 2 6 - 15 26 3 723 PEČJAK FELIKS LIVARNA Iv.gorica - 2 8 - 15 25 6 330 BUKOVEC FRANC OVK Ljubljana 5 2 2 - 15 24 4 963 2ER0VNIK JANEZ TEN Ljubljana 8 2-5 7 22 5 1009 AMON MAKS PMI Maribor 5 3 - - 14 22 3 1078 baloh nataša Skup.služ.Ljubijana - 3 8 - 11 22 4 693 NJIVAR VINKO Skup.služ.Ljubij ana - 2 6 - 12 20 4 762 BIKI VINKA TEN Ljubljana 5 3 8 3,- 19 5 692 -Kolarič josip Skup.služ.Ljubijana 5 2 8 15 4 1331 BARANAŠIČ MARIJA Skup.služ.Ljubijana 5 2 - - 7 14 3 1015 Robida ljubica TEN 'Ljubljana 8 2-3 - 13 2 1782 BERPAR MILENA LIVARNA Iv.gorica 5 2 - - 6 13 3 1160 L 2 3 4' 5 6 7 8 9 10 U k ■*-3 4 4' 4 4 Lfi 4 2o 4 ?3 4 4 4 4 28 29 30 3; 32 33 34 35 36 37 Umili RTSKRWil.iT V prejšnji številki 7/73, ki je izšla 1. avgusta, smo objavili prvi del članka pod gornjim naslovom ter hkrati napovedali nadaljevanje članka. Napovedani drugi del objavljamo. Glavni cilj naših bojnih akcij je povzročiti napadalcu čimvečje človeške in vojno-tehnične izgube. Na ta način bomo dosegli tudi optimalne rezultate pri obrambi ozemlja SFRJ. Z nepretrganim oboroženim bojem in različnimi oblikami odpora na vsakem njegovem delu je treba napadalcu onemogočiti, da uporablja za svoje vojne cilje v katerikoli obliki — vojaški,' politični, ekonomski in drugi. Tudi v najtežjih primerih, če bi napadalci začasno zasedli večji del našega ozemlja, je nujno, da nadaljujemo oboroženi boj in druge oblike odpora, onemogočimo delovanje okupacijskega režima in zagotovimo pogoje za uspešno delovanje našega družbenopolitičnega sistema. Zato bo boj za dosego in ohranitev svobodnih ozemelj na začasno zasedenih območjih izrednega vojaškega in političnega po mena. Vse to predstavlja istočasen boj na vsem ozemlju Jugoslavije ter držanje in ustvarjanje več svobodnih con na začasno okupiranih delih, množično in močno oboroženo aktivnost s teh con na moči, komunikacije in okupacijski sistem napadalca. Torej, če bomo prisiljeni, bomo celotno ozemlje Jugoslavije spremenili v torišče dolgotrajne partizanske vojne, da bi razbili in uničili napadalčeve sile in ustvarili pogoje, da ga v izčrpljujoči vojni prisilimo, da se odreče nadaljnjemu vodenju vojne in ciljem napada. Glede na to, da utegne napad biti z omejenim ciljem lahko uvod v širši spopad na našem bojišču, moramo biti v skladu z razvojem situacije pripravljeni za aktiviranje in angažiranje vseh komponent splošnega ljudskega odpora na vsem ozemlju SFRJ. Napadalca moramo hitro in učinkovito razbiti in ga pregnati ter tako preprečiti morebitno planirano razširitev vojne na vso SFRJ. se bo proti takšnim elemer splošni ljudski odpor na sVj%ŽBENO-POLITIČNE tom vodil neusmiljen boj. jih območjih s štabi, org^l DRUGE DRUŽBENE enotami in službami ten' ORGANIZACIJE DRUŽBENOPOLITIČNE s^SejoVpovelVfc^f00'?0111151?6 IT' SKUPNOSTI jla mobSaio PčloveC«e kreP9° SV0J° aktlv" rah - na osvobojenem “o«." spSV/a ozemlju, na delih ozemlja, ki Lstoinosti st,i0šni liudski raJ° voJno proizvodnjo, P obljke -m metode _ ga napadalec začasno zavze- na svjem obLčfu £‘SSSŽi«? pa 80 PrUag°jene v0> melina materialna DRUŽBENOPOLITIČNI SISTEM V SPLOŠNI LJUDSKI VOJNI Od uspešnega delovanja našega družbeno-pohtičnega sistema v vseh vojnih razme- rialne in druge pogoje za svojo vlogo in naloge v vojni. DRUŽBENOEKONOMSKI SISTEM V SPLOŠNI LJUDSKI VOJNI ‘ vodnjo bo nujno razširiti in SLUŽBA OBVEŠČANJA usposobiti za zadovoljevanje med vojno ima izredno po-potreb v vseh razmerah in na membno vlogo. V skladu z vsakem področju, predvsem načrti vodstev Zveze komu-pa jih bo nujno razvijati v nistov, vodilnih oblastnih krajih, kjer bodo ostali svo- organov, štabov in poveljstev bodni in tam, kjer do sedaj oboroženih sil bo zagotovila, nišo bili razviti. da bodo oborožene sile in ZDRAVSTVENO VAR- vse družbene dejavnosti na STVO je zelo pomemben de- svobodnih in začasno zase-javnik za ohranitev in izb olj- denih delih dežele stalno Republike in pokrajine Sanje psihofizične sposob- obveščane o premikih, akci-načrtujejo proizvodnjo in itosti ljudstva za uspešen j ah, stanju in namenu napa-nabavo nebojnih potreb, v boj, življenje in obrambo dalčevih sil. Odkrivala bo določenih razmerah pa tudi pred vsemi akcijami napadal- prave cilje in preprečevala nekaterih bojnih potreb in ca ter je enotno za prebi- sovražnikovo propagando, obveznosti storitvene dejav- valstvo in oborožene sile. seznanjala prebivalstvo z Naš samoupravni družbe- nosti, medtem ko je realiza- Temelji na obveznosti vseh možnostmi, metodami in cija v pristojnosti občin in družbeno-političnih skup- ukrepi za odpor zoper napa- metode no-ekonomski sistem je te- baza ma, in na osvobojenih ob- "b vsestranskem sodelovan u ter °°?rozemn s,a, razmerah. splošnega ljudskega odpora, močjih v zaledju napadalče- ustreznimi DOVelistvi JLA usklajuje]° de° V MžKj $i zagotavlja vodilno ki bo deloval tudi v vojni, vih sil - bo odvisen uspeh z ustreznUni p0velJStV1 JLA" Jarstvu m družbenih s* K prf |bramJbi dežele Delovne organizacije so od- celotnega boja. V hudih voj- FEDERACIJA zagotavlja bah' ..J^vsem z neposrednim in govorne, da do največje nih razmerah naj bi torej pri- na podlagi ustavnih pravic OBČINE v okviru svoj^nim sodelovanjem vsega mere izkoristijo vsa družbe-šle čimbolj do izraza vse enotno in organizirano vod- pravic in pristojnosti neGvstva pri mobilizaciji in na sredstva za proizvodnjo prednosti našega sistema, sty0 splošnega ljudskega od- sredno organizirajo in in^ J^iziranju vseh družbenih in za zagotovitev vseh^ vrst Glavni napori pri pripravlja- p0ra p0 vsej SFRJ, določa lizirajo vse moči in vire L^osti za boj in odpor, storitev. Potrebe oboro žene-nju in organiziranju celotne politiko in strategijo za vo- oboroženi boj in druge ji1 se za graditev moralno ga boja ter drugih oblik od-družbe in vodenju vojne naj denje vojne in strateško up o- ke odpora; vodijo teritodCjiČne enotnosti družbe pora so podlaga za načrte in bi bili torej usmerjeni na rabo oboroženih sil, usmerja no obrambo in civilno .',e°t>oroženih sil, vodi ner naloge gospodarstva in dražjem boi za zatiranje so- benih služb. aktiv- Poleg sistemskih rešitev in vsestranskih priprav, ki kontinuirano potekajo v miruje ustvarjanje najugodnejših organizacijo in mobilizacijo to na svojem področju v'ani boj pogojev za oboroženi boj, s vseh družbenih sil in virov za razvijajo vse oblike odp^jikove politične katerim se bomo predvsem vojno ter koordinira in napadalcu ob vsestransk6' j in propagande. postavili napadalcu po robu. usmerja delo socialističnih sodelovanju z enotami T i-^L razvija družbeno- unuuanu pvisMjv v inuu, jv Zlasti pomembna je trajna republik za mobilizacijo vi- usmerjajo dejavnost del°l .'čno delo na najširših ob neposredni vojni nevar- ohranitev in delovanje naše- rov ju modi države za naj- nih organizacij in družbe'1* *eljih za aktiviranje prebi- nosti in v začetni fazi vojne • - e * v/ v in vvi uiLuv v /ju i x uj Iliri ujko i r i/.ni. rj jjj im j r nvui-i 111 1 M j ga družbenopolitičnega si- bolj učinkovit boj v celoti, služb, organizirajo vse i^v boju ^ različnih nujno sprejeti še posebne , jvi 1UVV1VU..V * 1JJU -- O l V, 11 p.lUV/UU.l,. IVV ia.|aiey, ki so nujni, da bi materialnih rezerv, pospešiti 11UZ.U, uigaiuz,naju t ■ - -j- — - proizvodnje in preskrbe P*. , odpora; prispeva h bivalstva in oboroženih ,™vi ideološko-političnih ukrepe: povečati proizvodnjo - s tem pridobimo več stema z vsemi njegovimi strukturami tudi na začasne SOCIALISTIČNE REPU-zasedenem ozemlju. Poizkus BLIKE vodijo na podlagi za uvedbo kakršnekoli dmge ustavnih suverenih pravic na- MESTA, zlasti večja, ^ ‘jhii ljudje in občani priprave in sprejeti ukrepe politične oblasti je nezako- rodov in narodnosti, na pod- j0 posebno vlogo v splošPeI' ' Javljali svoje ustavne pra- za zaščito in razseljevanje, nit in ga je treba preprečiti z lagi zakonov in drugih aktov ljudskem odporu. Do M? in obveznosti, da bra- evakuirati iz ogroženih ob-vsemi sredstvi. Sodelovanje z zakonsko močjo, skupaj vedje mere je treba izk°r jdeželo. močij čimvečji del blagov- pri takšnem poskusu in ka določenih načrtov, sklepov stiti ogromne človeške j-tjEZA SINDIKATOV nih rezerv in skladov, speci- kršnokoli sodelovanje z na- in smernic predsedstva SFRJ materialne potenciale za ^^Mizira svoje članstvo v ličnega vojnega reprodukcij-padalcem je izdajalsko, zato ter drugih organov federacije gotrajno obrambo in akh^J^ih organizacijah in skega materiala in nedokon- akcije za zadrževanje %,i&novah za maksimalno iz- čane proizvodnje, nezavaro-dalčevih sil ter za mnoŽ^/ |Vanje bojnih, proizvod- vani in nerazseljeni del - ki odpor pod začasno zasedb in dmgih nalog na ozem- bi mogel neposredno služiti Za vsako mesto, ki se oržj‘, 8a je napadalec zač as- napadalcu — pa onesposobiti žira za obrambo, se bo gk ^ žasedel. Zveza sindikatov za proizvodnjo in uporabo na stanje posebej odločal0 |t pomembno vlogo pri ali ga pripraviti za onesposo evekuaciji in se bodo ločevanju enotnosti in bite v, preprečiti vsako dez-bej pripravili načrti zaC^^nosti delavskega raz- organizacijo in čimprej pre- xt_ meS', a in a, iti na unine delovne in živ- Načeloma evakuirati se samo sme &e‘ di in delovnih ljudi vseh iti na vojne delovne in živ-'V in narodnosti pri ljenjske razmere. tako da se spravijo na vahl^dsebojni pomoči v boju Domača proizvodnja je otroci, bolniki in onem^' ujrambo dežele. glavni vir oskrbe. Na podlagi 1 tx . . . . . 1 '1 • 1 • M- _____—. 1 n t-rnUn a.,1 Radina bo, kot je bila pripravljenih rezerv je treba KRAJEVNE odn°-osvobodilni vojni, ob uporabi vseh potencialov NOSTI vodijo množično Volj dinamičen in najbolj zagotoviti raznovrstno proiz- , moorganizacijo mestnih Vičen nosilec splošnega vodnjo, predvsem bojnih organizacij zdmženega dela. nosti, da načrtujejo, organi- dalca. Ta služba bo uporab- jonov in četrti naselij, vTkega boja in odpora pri sredstev in storitvene dejav- Organizacije zdmženega dela zirajo in usmerjajo delovanje ljala najrazličneiša sredstva zaselkov v okvim civiln6 hiMi dežele. Prav zato nosti in stalne vire oskrbe v organizirajo proizvodnjo in zdravstvenega varstva v vsej m metode za javno, pismeno ščite in dmgih organiza°;Va zveza mladine in zveza vseh pogojih na vsem storitvene dejavnosti pred- SFRJ, vštevši tudi začasno in ustmeno obveščanje, pri razvijajo samoiniciativ11 entov pomembno vlogo ozemlju — vštevši tudi dele, vsem za potrebe ljudske zasedene dele, funkcionalni čemer se bo opirala na aktiv- pri občanih v odporu J, graditvi moralno-politič- ki jih je napadalec začasno obrambe, po navodilih ki jih enotnosti zdravstvenih orga- no in množično podporo boju zoper napad ter varovW Javesti, jugoslovanskega zasedel. dobivajo od ustreznih dmž- nizacij in sanitetne službe prebivalstva. S svojim delom nju prebivalstva in mat6'1^ Cističnega patriotizma, Organi federacije načrtu- beno-političnih skupnosti, oboroženih sil. široki ude- bo precej prispevala k organih dobrin. Kontinuirajč,tM *nosti in pripravljenosti jejo. proizvodnjo in nabavo in samostojno, kjerkoli je to ležbi družbenih in humani- niziranosti dmžbe, krepitvi delovahje predstavniških ih, da se judi v najhuj- bojnih potreb in usmerjajo mogoče. tarnih organizacij pri izvaja- moralno-poUtične enotnosti les družbeno-politi0*0,^1 razmerah postavijo na proizvodnjo in zagotavljanje Za prehrano prebivalstva nju posameznih oblik Ter bojne morale prebi-skupnosti bo izrednega °horoženega boja. Vse nebojnih potreb, realizacija in oboroženih sil bomo upo- varstva, obveznosti vsakega valstva in oboroženih sil, k mena v mobilizaciji za e dnižbeno-političnega pa je v pristojnosti angažira- rahljali enotno materialno sposobnega občana, da po- obveščanju in podpori sve- odpor vseh družbenih ^.k se pripravijo v.mim nih organizacij zdmženega bazo. Zmogljivost za proiz- zna in izvaja določene ukre- tovne javnosti, in moči, zlasti njihovih ^{ JPravljajo organizacijsko dela in družbeno-političnih vodnjo in predelavo živil, pe zdravstvene pomoči in . vršilnih organov. °> organe, kadre, mate- skupnosti, v katerih so. storitve in kmetijsko proiz- zaščite. EMANUEL ŽAGAR Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš delovni tovariš Josip VAJDIČ, KV-monter ogrevalnih naprav. Kako težko je odjeknila med nami vest, da mu je prerana smrt utrgala nit življenja, življenja, ki ga je tako ljubil in ves čas upal, da bo premagal dolgotrajno zahrbtno bolezen! Kljub njegovi hudi bolezni nas je njegova nenadna smrt presenetila, ker smo ves čas pričakovali, da bo ozdravel in ponovno prijel za delo, skupno z delovnimi tovariši, ki so ga ves čas nje-| go ve bolezni močno pogrešali. Več kot 15 let skupnega dela, prekaljenega v tovarištvu in prijateljstvu, nas je vse skupaj povezalo, tako da šele sedaj čutimo, da smo z njegovo smrtjo izgubili tovariša, katerega vrlin in odlik ni mogoče pozabiti. Vsi delavci obrata Maribor ga bomo ohranili v najlepšem spominu, kot vzor delavca glede discipline in prizadevnosti, delavca, ki je na vsakem koraku kazal, kako je treba poprijeti za delo in kakšni morajo biti odnosi med delavci na delovnem mestu. Posebej nam je težko, ker zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke, ki ga bodo kot dobrega družinskega očeta močno pogrešali. Od našega dragega delovnega tovariša Jožeta smo se poslovili 23. avgusta na pobreškem pokopališču v Mariboru, kjer mu je v imenu delovnega kolektiva IMP spregovoril v slovo njegov delovni tovariš Ivan PEM. Ob uspehih je tudi trud Dne 4. avgusta je osnovna sindikalna organizacija TOZD Livarne Ivančna gorica priredila piknik za člane svojega delovnega kolektiva, vključno z njihovimi zakonskimi tovariš. Piknik je bil v lepem vremenu in na še lepšem kraju ob izviru Krke zelo dobro obiskan, saj se ga je udeležilo okoli 250 ljudi — članov kolektiva s svojci. Razpoloženje je bilo izredno, ob obilici jedače in pijače, ter se je marsikdo z veseljem vrtel ob prijetnih domačih zvokih tja pozno v noč. Piknika se je udeležil tudi generalni direktor podjetja tov. Krumpak s svojimi naj-ožjimi sodelavci, kar je dalo prireditvi svoj sten pečat domačnosti. Vsi člani kolektiva Livarne si želijo še več podobnih srečanj, ne le v okviru posamezne delovne organizacije, temveč tudi v širšem obsegu, skupno z ostalimi obrati IMP oziroma TOZD, zato da spoznavajo svoje sodelavce iz dmgih delovnih enot. Mnenja so, naj sindikalna organizacija prav sedaj, ko sprejemamo nova ustavna dopolnila, pokaže svojo množično organiziranost, tako na športnem kot na kulturnem področju, za vsesplošno rekreacijo vsakega zaposlenega člana kolektiva. Nove ustavne spremembe obvezujejo vsako osnovno sindikalno organizacijo tudi, pozabljen športnih tekmovanj in po- nem vodstvu in delovi" dobno vnemi vseh zaposlenih, nC Prepričani smo, da vse do- glede na dislociranost po«3' sedanje uspehe in razvoj IMP zmeznih obratov ozirom31 lahko pripisujemo zgolj TOZD. enotnemu kolektivu, uspeš- MARJAN SEŠE* Zahvaljujem se kolektivu < TOZD Elektromontaže za iz- < kazano pozornost, darilo in ; obisk ob moji bolezni. Posebno se zahvaljujem za; pozornost in obisk v bolniš- < niči tov. Gričarju. Šofer PODLIPNIK I 7 družino ; > AAA/,'WWW\AAAAA/V'WV' ) da z večjo aktivnostjo spremlja položaj družbenih dejavnosti. 170-članski delovni ko- lektiv Livarne poziva vse delovne enote IMP k večji aktivnosti v smeri medseboj-ga zbliževanja, in sicer v »liki raznih medsebojnih Tudi nežni spol je letos prišel do veljave. Kapetan ženske kegljaške ekipe Kristina Lazarevski sprejema priznanje za odlično tretje mesto. Drobne resnice — če sta dva inženirja istega mnenja, potem eden od obeh še ni diplomiral — nekateri inženirji so skoraj več vredni — kot risarji — če imaš zdrav palec, ne rabiš Recknagel-a — stranko lahko prepričaš, kolega moraš pre' govoriti! — ne preklinjaj arhitekta, kajti njegovo je nebeško kraljestvo! — dober projektant hitro projektira: saj v turbulentnem področju veljajo drugi zakoni! — pomni: „Change-over“ ne pomeni zamenjav^ zakonca! STRAN 15 XXIII. ŠIG - 73 Odbojkarji so se pokazali kot pravi Angleži pri gojenju tradicije, saj so Salonit Ingrad in IMP ^ljevanje z 8. strani MClje, saj SO aaiunn uigruu m M , JPrej zbode V oči, da se ostali natančno tam, kjer so se . ‘inskega leta sem ni nič že lani »dogovorili". Pri odboj- S, zraagovalni trojici .Kon- Tudi „Pingpongarji“ so šli »- M°r, Ingrad in Gradis so preCej po odbojkarskih sto-skupni uvrstitvi spet iz- pinjah. •— •s»' 'isl ,,,,,-vupm uvrstitvi spei iz- pmjan. Skoraj bi lahko rekli: zmagovalnih Stopni- »nič novega na zelenih mizah^ - Celiama«8nV«P ^!reSr malo & ne bi Anton Posavec iz SGP islo drttv11S0 S-e s er mal° Rogaška Slatina z drugim me-% 1 IT ’’ ker jim je po stl- stom prj posameznikih pokazal, to etjh zmagoslavja tokrat da se tudi velikim da pristriči peli t,r° prvo mesto, venar imajo ruti. Rogačani so stali na zmago-- da bodo v No- dočakali nov znane „lopatarke“ odnesle vse - 161 dan". Sploh je zam- perje Najbolj barvasto je šlo, ,,Uy- - • —£--J pvj-jv. iimjuv.j ’ L da so se V trenutku, kajpada, spet v Celje. p0s tekmovalci še niso prav Pri kegljačih so Zasavci tako % ■•‘WU1 111 pruiiaiguiucnu 1U1KU1 ZC Idili, liajuvijv mvvui. iw H tečun posameznih tek- je malce pomanjkljivo obveščeni tpj^nih izidov že začele -.grožnje", da bodo v tjn mestu »poravnali ra- t^dedovalci so vodilnim lijte tesno za petami in spa-na letošnjih lovorikah bo 'tej po napovedih sodeč ,pecej nemirno. Če se že v pralnem vrhu" ni zgo-He kaj posebno pomemb-pjjp so bila v posameznih jg l08ah kar precejšnja pre-DwCe,nja. V malem nogo- h. ^ lP IČ /mmVi tr7 A iH /Ti teprav u ., P d temeljito pometali in potem Pravili svojih dresov, med triumJfiralij Pda jih je bilo slišati ,,/mtatorsko sabljanje Z do Trbovelj. Rudi Tomše pa je, lInenti in protiargumenti kakor že lani, najbolje metal. Ko ______________ _____ia mnlrp nrvm anikliivo obveščeni ičjte je Kovinsko iz Ajdov-$to v naPOsled učakalo ti-^kar mu je lani ušlo. Trboveljčani so si precej 1 W Nogomet je bil sploh Si tu0? elementu. Na finalni ki laije tudi sodnik moral ne-v ^e»eti“, ker je menda sodil °lei.te jugoslovanskih zveznih Močan udarec Alojza Štruclja in kljub dobri obrambi spet točka za našo večno tretjo odbojkaško ekipo. • jugusiuvansiuii zvczimi ___ Se sreča, da se je pri gledalec na kegljišču opažu, da ‘titid. Ju kazenskih strelov po je kar peterica podrla nad 900 hay;Ju Ajdovcev »izkazala" kegljev, je bil prepričan, da na-Najbolj pa je kljub vse- stopa jugoslovanska državna re-k[0 .zSala pripomba, da je igra prezentanca. Pa ne gradbeniška, i v°bra, če upoštevamo, da je ampak »ta prava"! Resnici na • ^natp.m im-ior»n tri 7 V n krm- liuVin it-' trp.h: ^ura, ce upoštevamo, aa je ampak „ia prava : rcm»w ti« Si,$natem igrišču težko kon- ljubo je treba prišepniti, da so se . atl žogo. našli tudi taki, ki so najprej sla- tejftetan Franc Dolničar (desno) vpisuje v obrazec prvo Vtn ,v° naše šahovske ekipe (od leve): Miran Mihelčič, yy'Ceslav Mišček, Matjaž Maček in Alojz Zalar. Kljub 9 tečkm zmagam v-11 dvobojih so ostali naši šahisti s pol ^K.e zaostanka za SGP Gorica, ki so jo tudi premagali s ’S> praznih rok. Franc Žakelj, igralec naše namiznoteniške ekipe, ki je zasedla 3. mesto, med igro. vili in nato šele tekmovali. Rezultat je bil pač pričakovan: keglje so videli dvojno, vendar ne tam, kjer so v resnici bili. Kegljavke so se pa odločile za temeljite zamenjave, tako da je kar čudno, da se je Gradis obdržal na prvem mestu. Neusmiljene in zelo kvalitetne borbe so bile tudi v streljanju in šahu. Najlepši tekmovalni trenutek pa ‘so gledalcem servirali balinarji, seveda brez naših - zadnja poteza, izbijanje na vse ali nič in zmaga ter presrečni »ostrostrelec" na ramenih svojih tovarišev. Veselje ob zmagi je bilo toliko večje, ker je prvo mesto odšlo v Sežano (Kraški zidar). Torej v roke »malega"! Da bodo pa zmagali Primorci, je bilo tako ali tako pričakovano. IMP ŠTIRI TRETJA MESTA IN V KONČNI EKIPNI UVRSTITVI »SKROMNO" SEDMO MESTO Če analiziramo uspeh ali neuspeh naših športnikov na XXIII. ŠIG, lahko ugotovimo, da so nekatere naše ekipe bile dokaj dobro pripravljene, saj so to potrdile tudi z visoko uvrstitvijo v svoji panogi. Če je bila uvrstitev moških v odbojki in namiznem tenisu pričakovana, so nas dekleta v odbojki in kegljanju z uvrstitvijo na tretje mesto ugodno presenetile. Našim šahi-stom je za las ušlo bronasto odličje, pa kljub temu smo z njihovo uvrstitvijo zadovoljni, saj so od lanskega leta napredovali in se prebili v zelo močni konkurenci na četrto mesto. Uvrstitve ostalih naših ekip so manj vidne, zato je tudi ekipni plasma glede na prikazano kvaliteto povsem realen. Priznati moramo, neupo-števaje športno srečo, da so vsi, ki so se uvrstili pred nas, bili tudi bolje pripravljeni. Iz leta v leto ugotavljamo, da kvaliteta na letnih ŠIG narašča, žal pa tega dejstva ne moremo pripisati našemu kolektivu. Ker ne želimo iskati vzrokov za tako stanje v športu pri nas, si bomo ob priložnosti raje ogledali, kako na Tem področju delajo drugi in ali jih morda ne bi veljalo posnemati. MIRO DRAŽUMERIČ REZULTATI ŠIG-73 NAMIZNI TENIS - MOŠKI EKIPNO: 1. Gradis, Ljubljana (Pogačnik, Krnc) 47, 2. Ingrad Celje (Breznik, Vitanc) 43, 3. IMP-Ljubljana (Žakelj, Lovrenčič) 30,4. Cevovod, Maribor 38, 5. Salonit, Anhovo 37, 6. Konstruktor, Maribor 36 itd. NAMIZNI TENIS - MOŠKI POSAMEZNO: 1 Matija Krnc (Gradis, Ljubljana), 2. Anton Pasovec (SGP Rogaška Slatina), 3. Stane Bec (Projekt, Kranj), 4. Franc Le-dinšek (Ingrad, Celje), 5. Božo Brezmk (Ingrad, Celje), 6. Ivo Kohne (Gradis, Ljubljana), 9. Žakelj (IMP-Ljubljana) itd. NEMIZNI TENIS - ŽENSKE EKIPNO: 1 Ingrad, Celje (Podbrežnik, Jager) 16, 2. Gradis, Ljubljana (Škreblin, Fujs) 12, 3. Slovenija-ceste, Ljubljana (Iglič, Dimic) 9, 4. Konstruktor, Maribor (Žnidar, Bele) 7, 5. IMP-Ljubljana (Močnik, Franc) 6, 6. Obnova, Ljubljana (Skubic, Gilčvert) 5, itd. NAMIZNI TENIS - ŽENSKE POSAMEZNO: 1. Ljuba Podbrežnik (Ingrad, Celje), 2. Regina Terzič (Stavbar, Maribor), 3. Irena Jager (Ingrad, Celje), 4. Marjeta Skubic (Obnova, Ljubljana), 5. Nika Gilčvert (Obnova, Ljubljana), 6. Štefka Fujs (Gradis, Ljubljana) itd. KEGLJANJE - MOŠKI EKIPNO: 1. Cementarna, Trbovlje 2.609, 2. Zasavje, Trbovlje 2.607, 3. Ingrad, Celje 2.603, 4. Konstruktor, Maribor 2.585, 5. Stavbenik, Koper 2.538, 6. Pionir, Novo mesto, 17. IMP 2.364 itd. KEGLJANJE - MOŠKI POSAMEZNO: 1 Rudi Tomše (Zasavje, Trbovlje), 2. Bogdan Hren (Pionir, Novo mesto), 3. Edi Šunko (Ingrad, Celje), 4. Angel Kocjancic (Stavbenik, Koper), 5. Gorazd Gorjup (Stavbenik, Koper), 6. -Matjaž Bradač (IMKO, Ljubljana), 39. Skrjanc (IMP), itd. KEGLJANJE - ŽENSKE EKIPNO: 1. Gradis, Ljubljana 1.516, 2. Konstruktor, Maribor 1.441, 3. IMP-Ljubljana 1.435, 4. Pionir, Novo mesto 1.434. 5. Primorje, Ajdovščina 1.406, 6. Ingrad, Celje 1.395, itd. KEGLJANJE - ŽENSKE POSAMEZNO: 1. Justi Mesarič (Konstruktor, MariboO, 2. Lojzka Bajde (Cementarna, Trbovlje), 3. Lojzka Lešnik (Gradis, Ljubljana), 4. Vera Jež (Konstruktor, Maribor), 5. Marija Hajnc (Nigrad, Maribor), 6. Darinka Krštinc (IMP-Ljubljana), itd. BALINANJE: 1. Kraški zidar, Sežana 36, 2. Salonit, Anhovo 32, 3. Projekt, Kranj 29, 4. Konstruktor, Maribor 27, 5. Gradis, Ljubljana 26, 6. Gorica, Nova Gorica 25, 23. IMP, itd. STRELJANJE - MOŠKI EKIPNO: 1. Stavbar, Maribor 833 krogov, 2. Gradis, Ljubljana 785, 3. Stavbenik, Koper 772, 4. Gorica, Nova Gorica, 5. Ingrad, 6. Pionir, 7. IMP 758 krogov itd. STRELJANJE - MOŠKI POSAMEZNO: 1. Karel Karlovšec (Stavbar, Maribor), 2. Albert Planinc (Stavbar, Maribor), 3. Josip Kumek (Gradis, Ljubljana), 4. Kokalj (Gradis), 5. Danko (Cevovod), 27. Svetek (IMP), itd. STRELJANJE - ŽENSKE EKIPNO: 1. Stavbar, Maribor 437 krogov, 2. Pionir, Novo mesto 431,3. Gradis, Ljubljana 427, 14. IMP 321 krogov, itd. STRELJANJE - ŽENSKE POSAMEZNO: 1. Štefka Sršen (Pionir, Novo mesto), 2. Marija Vešligaj (Stavbar, Maribor), 3. Julka Bratos (Pionir, Novo mesto), 35. Andreja Jamnikar (IMP), itd. ŠAH: 1. Ingrad, Celje 43, 2. Salonit, Anhovo 39, 3. Gorica, Nova Gorica 36, 4. IMP-Ljubljana 34, itd. MALI NOGOMET: 1. Kovinsko, Ajdovščina 52, 2. Cementarna, Trbovlje 48. 3. IBT-Trbovlje 45, 4. SGP-Grosuplje 43, 5. Obnova, Ljubljana 42, 6. PAP, Ljubljana 41, 40. IMP 7, itd. ODBOJKA - MOŠKI: 1 Salonit, Anhovo 25, 2. Ingrad, Celje 21, 3. IMP-Ljubljana 18, 4. Gradis, Ljubljana 16, 5. Cevovod, Maribor 15, 6. Nova Gorica 14, itd. ODBOJKA - ŽENSKE: 1. Ingrad, Celje 15, 2. Gradis, Ljubljana 1.3. IMP-Ljubljana 8, 4. Pionir, Novo mesto 6, 5. Stavbar. Marii:. 5. 6. Konstruktor, Maribor 4 itd. SKUPNA UVRSTITEV EKIP 1. Gradis, Ljubljana 324 točk, 2. Ingrad, Celje 284 točk in 3. Konstruktor, Maribor 278 točk. Slede: 4. Gorica - Nova Gorica 247, 5. Pionir. Novo mesto 246, 6. Salonit, Anhovo 241,7. IMP-Ejubljana 228 IMP na jesenskem velesejmu Nadali. s 9. strani Letošnji velesejem je bil v času intenzivnih akcij za stabilizacijo gospodarskih gibanj . V tem smislu so postavile pereče ekonomske naloge pred gospodarstvenike posebne naloge pri širjenju ter intenzifikaciji sejemskih aktivnosti. Jugoslovansko gospodarstvo je na tem velesejmu nastopilo s posebnim poudarkom, ker je uvidelo koristi, ki jih ima od možnosti, katere daje sejemski način kontaktiranja z interesenti. Vodovodu v Bj6j| "ti. namenjen varu: zunanji izgled in kre* , tar* o tvn It- o o+o wtVih/J i1“l . tega pulta sta vzbudila pos®0^ zanimanje obiskovalcev, ne sjjjjj s strani predstavnikov y°#, vodnih podjetij iz skoraj , države, temveč tudi interese®^. iz ostalih gospodarskih vej. j nntrohniAin nnHnhnp - » potrebujejo podobne Nič manjšo pozornost y valcev je vzbudila dušilka z , ščito pred kratkim stikom ” vklapljanju. Tovarna klimatskih napiaVi ................ Naposled zadovoljstvo V okviru teh splošnih ugotovitev in teženj je bila uspešna tudi predstavitev proizvodov naših tovarn. Na razstavnem prostoru našega podjetja je bila več ali manj obširno prikazana proizvodnja obratov Trata, klimatizacije, TEN in Livarne ter Tovarne instalacijske opreme v Idriji. Nedvomno je bila tovarna na Trati na sejmu najširše zastopana. Razen že tradicionalnih proizvodov tega obrata so bile razstavljene tudi nove naprave: kombinacija obtočne črpalke z regulacijsko pipo - MAG, nadalje čipalni agregat, ki kot tovarniški proizvod omogoča zanimanju, pnjjjl do zaključka, da bi morali ^ na bodočih razstavah proiz8'., tega našega obrata zastopa® ( večjem obsegu, še posebej ZL ker je ta naš obrat znan 8. kemu krogu potrošnikov ko' ^ memben proizvajalec oprem®^ klimatizacijo in ker uživa | vgradnjo dveh črpalk v sisteme centralnega ogrevanja s pripada- toda s sencami V nobenem letu še nismo našli po prihodu na delo pri ženo ogromno truda in dobre tistih delavcih, ki so letovali v naših domovih v Fiesi, na volje. jočo avtomatiko, ter spiralni iz-menjev alnik toplote, ki ga proizvajamo s firmo Schiff-Stern. Letos so bili proizvodi te tovarne skupno s proizvodi livarne razstavljeni tudi na odprtem prostoru. Obsežene so bile vse vrste posod, ki jih proizv^amo, prikazana pa med drugim tudi kompletna naprava za ogrevanje po-trošne vode s pripadajočo avtomatiko. Ker smo pridobili možnost za razstavljanje na večjem prostoru, smo prvič na Zagrebškem velesejmu nastopili s kompletnim programom livarne: ta si bal v letošnjem letu enotni, da je bil dosežen glede oi$a- tistim posameznikom, ki letujejo "Jzultat^ Mj^mon^jmuzab?- nizacije in oskrbe delavcev v počitniških domovih velik v Lošinju in Fiesi pod dokaj napredek. Pohvale gredo predvsem na ra- koristnik vezan na to, da si sam čun odlične prehrane, toplega pospravlja, kuha ter vzdržuje red sprejema s strani vodstva počit- in čistočo, pa kljub temu že vsa niških domov, kakor tudi velike jgta nazaj ugotavljamo, da kljub požrtvovalnosti vseh delavcev, močni frekvenci in zasedbi osta-od kuharic m sobane do postrez- ja na§a počitniška hišica vedno be, ki so se vsi res potrudili, da čista in vzdrževana. ugodn/j/imi pogoji, kako je tre- -sc .arsHanas detoim! kolektiv ogromna nega serijskega proizvodnega sredstva. ANTON GRUDE! programa tudi komandni pult, OB ROB POČITNIŠKEMU VESELJU V FIESI ALI bi naši delavci preživeli cenen in prijeten dopust. Edine pripombe, ki smo jih slišali, so se nanašale na malomaren odnos posameznikov do družbenega premoženja. Neka- Predvsem to poudarjamo zato, ker red in čistoča nista odvisna od tistih, ki upravljajo z domom, temveč izključno od njegovih koristnikov. “koraj ni koristnika, ki ne bi teri posamezniki ne čutijo do- poleg pravega odnosa do družbe-volj odgovornosti do čuvanja nega premoženja pokazal dolo- MALI OGLASI IŠČEMO osebo z lastnostmi Sherlocka Holmsa, ki bo v dneh menjave izmen dopustnikov sposobna zanesljivo ugotoviti tistega, ki pri sebi po več ur zadržuje sesalec za prah. V primeru uspeha takojšnje plačilo ob „šanku“: dva deci vina ali steklenica piva . . . inventarja oz. opreme, tako daje že sedaj v novem domu v Fiesi čene iniciative za ureditev notranjosti doma in okolice ter s tem pripomogel k boljši ureditvi opaziti več pomanjkljivosti, ki gredo na račun tistih koristni- in boljšemu počutju gostov, kov, ki ne znajo ceniti vloženih Posebej bi pohvalili družino wo/1 p+m r ir /A aivi lrn^AVA/vn lnhlrA j. _ rw 1, i • 1 ‘ • 1_ __ - ___ KUPIMO naočnike za obiskovalce doma. S tem nakupom bi utegnil biti dokončno rešen problem zamenjave miz in negodovanja nasilno preseljenih družin, zakoncev in posameznikov. solidnega in kvalitetnega tel ,(i rektnega poslovnega par"16y Nastop naše livarne sffl° a omenili. Njeno sodelovanj6.; privedlo do vzpostavitve stik-j novimi interesenti in potro8 njenih proizvodov. $ Naj omenimo še, da bi uspv nastopi naših obratov ; vzbudili tudi našo tovarn® ^ Idrije k aktivnejši udeležb1,,; bodočih sejmih. Približeval kupcem na ta način je na relativno naj cenejše: inter®8!) in potencialni kupci sami p" | jajo k nam, spoznavajo na8 j naše proizvode, ustvarjaj0 a stiki, kar vse mora nujno ustrezne rezultate. \jt Če tako zberemo nova ^ znanja in sumiramo rezu"®1^ delovanja našega podjetja na ( le sej mu, lahko ugotovimo uspešno vklapljanje naših P' p vodnih obratov v prizadevati i čimboljši napredek podjeh j; celoti. Zanimanje za naše P* ^ vode je bilo posebeno izraza ^ strani izvajalcev montažni® -j in direktnih koristnikov ®jJj|! proizvodov, podobno kot J6 j na rastavi INTERKLlMA h udarjeno zanimanje Pr° tantov. ,tf Posebej naj poudarimo, j današnji čas stabilizacije darstva postavil pred nas na.jr obdržati dosedanji nivo P1 pl vodnje s povečanimi nap0®j obdelavi tržišča. Prav stopi naših obratov na P prireditvah doprinašajo us" delež v teh naporih. Na koncu je nujno omenj udeležbo enot našega 'P°°hf na velesejmu. Na prvem tu gotovo Elektromontaža, y ukvarja s projektiranjem Jil vedbo avtomatike na vod Zabeležili smo obiske nikov mnogih vodovodni® jetij, s katerimi smo že ,ci' stike, pa tudi novih inteie8®,^ Nič manjša ni bila ak"£,jj( naše enote zastopstev.^ sredstev v dom, katerega lahko tov. Zaletelja, ki je skupno s svo-smatramo po njegovi ureditvi in jimi sorodniki opravila dela opremi za hotel B-kategorije. "okolici doma na lastno iniciativo Tistim, ki. imajo tako malo- v taki meri, da smo bili ob maren odnos do naših domov, bi obisku močno presenečeni. Vsa predvsem dali za vzgled naše de- dela pri ureditvi okolice, dovoz-lavce, ki so se odločili za letova- nih poti, očiščenja celotnega, njej/ našem počitniškem domu dokaj velikega stopnišča, posta- iv itd., je bilo OBVEŠČAMO vse obiskovalce doma, da služijo naši barski stolčki podobno kot lepilo. Ob razumevanju nežnejših polovic za izdatke v zvezi s pijačo se močnejši spol le stežka odlepi od navedenih predmetov. na Pohorju. V tem domuje vsak vitvi smerokazov itd., je bub vlo- REZERVIRAMO 1 kubični meter morja za vsakega obiskovalca v juliju in avgustu ter 4 kubične metre morja za obiskovalca v juniju in septembru. Temu - zadnjemu lahko poleg morja zagotovimo tudi kaka 2 kvadratna metra plaže. prednjačila firma Alfa-La'3^; tere predstavniki so ime" (e goštevilne poslovne razg0;. svojimi poslovnimi partne"■ j,jl-Izkušnje, ki smo jih P1* # na tem velesejmu, naj 8 e (’ vzete v celoti, kot srne®® jel6 bodoče čim uspešnejše vanje našega podjetja na P nih prireditvah. «(? MIROSLAV MAČA