■ o
¡ -í :o !o
iP^
Ptuj, petek, 29. avgusta 2008
letnik LXI • št. 68 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
/o^, iVf ] pip/ IVA ^ /T\ Hp (A) V^ tac iSi wr iJ0 IV ) d.O.O. Iva OBRTNA CONA Markovcih 103	TRGOVINA. MONTAŽA •vodovod | • centralna kurjava J • plinske instalacije •	kopalniška oprema •	keramične ploščice NOVI JORK, Nova vas pri tel.: 754 00 90
	
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA (•{DARIL
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
39 (Tr
Kolesarimo z okusom.
„nvw.poHmaraton.si
LetalUče Moikanjci pri Ptuju
•m
Po naših občinah Sp. Podravje • Previdno pri izbiri krovcev in kritine!
O Stran 4
V
Po naših občinah Videm • Ravnatelj-ska opereta se nadaljuje
O Stran 6
Po naših občinah Kidričevo • Iniciativa zahteva odstop ministra Podobnika O Stran 8
Štajerski
Ptuj • Sedmi festival odprtega mesta
Harmonija ustvarjalnosti mladih
Kljub navideznemu poletnemu mrtvilu so stare ptujske ulice in trgi v teh dneh zaživeli, saj so jih zapolnili mladi ustvarjalci iz domovine in tujine, ki bodo do nedelje poskušali pritegniti pozornost Ptujčanov in obiskovalcev s svojo mladostno ustvarjalnostjo.
V petih dneh se v harmoniji domače in tuje ustvarjalnosti mladih vrstijo zanimivi in kakovostni glasbeni, gledališki, plesni, cirkuški in še kakšni ogleda vredni dogodki. Letošnje festivalsko dogajanje je obogateno z dvema spremljajočima dogodkoma - s kulturno izmenjavo med Kitajsko, Vietnamom, Turčijo in Slovenijo ter s sodelovanjem mladih iz Nemčije in Bolgarije, ki skupaj z mladimi Ptujčani ves teden izdelujejo skulpture iz odpadnih avtomobilskih pnevmatik. Gre za projekt medkulturnega dialoga, pri čemer je pomemben tudi okoljski vidik.
Včeraj pa so ptujske trge in ulice zapolnili tudi najmlajši iz ptujskega vrtca, ki so se nadvse izvirno predstavili s svojo turi-stično-informacijsko pisarno. Tudi radovednežev ni manjkalo. Da se le ne bi vse skupaj prelevilo v posplošeno ulično oceno - harmonija domače in tuje nezainteresiranosti.
M. Ozmec
Foto: Martin Ozmec
Kidričevo • Po burni skupščini Taluma
Takega razpleta ni pričakoval (skoraj) nihče!
Ponedeljkova skupščina Taluma je prinesla veliko presenečenje, med možnimi scenariji razpleta pa zagotovo ni nihče - razen ožjega vodstva Taluma - pričakoval, da se bo končala tako, kot se je.
Predstavniki večinskega lastnika, Elesa, z Vito-slavom Turkom na čelu so se namreč zaradi lastne napake morali v prestolnico vrniti brez možnosti glasovanja, posledično pa tudi brez v medijih napovedane zamenjave dveh nadzornikov in nato še predsednika uprave Danila Topleka.
Foto: M. Ozmec
Pretežna večina zaposlenih v Talumu je to novico sprejela z navdušenjem, saj se zavedajo, da ne gre le za menjavo dveh nadzornikov, ampak tudi za nameravano menjavo predsednika mag. Danila Topleka; po vsem, kar se je pripetilo na ponedeljkovi skupščini in po njej, so prepričani, da gre tudi za usodo 1200-članskega kolektiva.
Ko se je v dobre pol ure skupščina končala, je vodstvo Taluma v sporočilu za javnost pojasnilo, da predstavniki Elesa na skupščini niso mogli glasovati, ker niso podali z zakonom predpisane obvezne notifikacije o pridobitvi kvalificiranega deleža, zato jim je bilo prepovedano uveljavljanje pravic iz delnic.
O Stran 3
Videm • Podpisani dve pogodbi
Dornava • Z izredne seje občinskega sveta
Gradnja vodovoda se nadaljuje Škoda ocenjena na 1,4 milijona
V videmski občinski stavbi je minuli teden župan Friderik Bračič podpisal kar dve naložbeni pogodbi; prva je namenjena nadaljevanju izgradnje sekundarnega vodovoda v haloških naseljih, druga pa modernizaciji ceste, prav tako v haloškem predelu občine.
Po pogodbi bo izvajalec gradnje sekundarnega vodovoda ptujsko podjetje Nizke gradnje, d. d., soizvajalec pa prav tako ptujsko Komunalno podjetje. Skupna vrednost pogodbe znaša 1.287.610 evrov, dela pa se bodo začela v teh dneh.
»Skupna dolžina polaganja cevovodov s priključki na primarni vod je kar 22,6 kilometra, vodi pa se bodo polagali v naseljih Mala Varnica, Velika Varnica in del Trdobojcev. Na vodovodni sistem se bo tako lahko priključilo približno 360 prebivalcev oziroma 80 do 100 gospodinjstev. Ta naložba je prijavljena tudi na četrti javni razpis iz naslova RRP in bo sofinancirana v višini 672.483 evrov,« je ob podpisu pogodbe povedal župan Bračič in še dodal, da se bodo dela začela na najvišjem vrhu, Avguštinu, kjer se bo na javni vodovod priključilo eno gospodinjstvo. Letos do konca leta naj bi se po načrtih zgradilo približno 40 odstotkov celotnega sekundarnega omrežja, drugo leto pa preostalih 60 odstotkov.
Gradnja primarnega voda, ki je sicer po obsegu precej krajši, je zaenkrat še »v rokah« države oziroma ministrstva za okolje, odkoder se pričakuje sklep o
Uvodnik
Župan občine Videm Friderik Bračič je konec minulega tedna podpisal dve pogodbi; prvo za izvedbo sekundarne vodovodne mreže v haloških naseljih z direktorjema podjetij Nizke gradnje Ptuj in Komunalno podjetje Ptuj Jožetom Cvetkom in Mitjem Omulcem, drugo pa za modernizacijo 3,7 kilometra ceste z direktorjem podjetja Žveplan, d. o. o., Marjanom Žveplanom.
financiranju. Po pričakovanjih naj bi bil sklep, ki bo občini Videm omogočil razpis za izbiro izvajalca, sprejet letos, dela na primarnem vodu pa se bodo najverjetneje začela prihodnje leto. Šele z izgradnjo primarnega voda pa bodo haloški prebivalci videmske občine tudi dejansko lahko začeli koristiti javno vodovodno omrežje.
Za občino Videm, posebej za živeče v Halozah, pa je gotovo zelo pomembna tudi druga pogodba, ki je bila prav tako pod-
Vesela jesen razgrinja svoje barve
Začela se je vesela jesen. Nekateri so že pijani, čeprav še ni mošta, ki bi zavrel in jim razgrel glave. Greje jih druga droga. Politika in njen vrhunec - volitve. Odkar obstaja večstrankarski sistem in iluzija, da lahko vsak sodeluje pri odločanju, so naši lokalni politiki našli nov smisel svojega bivanja.
Vdrugem okraju osme volilne enote, ki obsega UE Ormož, imamo tako najmanj osem kandidatov, morda je še kakšen več, a sem ga nehote spregledala. Slišala sem njihove predstavitve, vi jih boste lahko prebrali in jim prisluhnili na številnih prireditvah, a ni prav nič takega, kar bi jih posebej razlikovalo enega od drugega. Samo všečno žlobudranje, od hitre ceste do gospodarstva, pomembnega kmetijstva, odseljevanja mladih in takih jajc, ki bi jih prav lahko sproducirali tudi vi, on, jaz, če kakšno deževno popoldne ne bi imela kaj boljšega početi. Ampak je pa taka politika lahko še kako koristna. Zadnjič sem nekje prebrala zanimivo in še kako resnično misel, po kateri so politične stranke interesna združenja za nameščanje ljudi na položaje, za katere jim lastno znanje ne bi zadoščalo.
In to je tudi odgovor na vprašanje, zakaj to počno. Na splošno velja prepričanje, da politika ni ravno spodoben posel, zanimivo pa je, da velja politik za uglednega človeka. Vse to postavlja pod vprašaj zgodbica, ki je pljusnila čez rob ormoškega volilnega bazenčka. Eden izmed kandidatov je namreč jasno povedal, da ga kandidat druge stranke nadleguje s sporočili po mobilnem telefonu na kulturnem nivoju, ki bi se ga sramoval vsak nepolitik. To menda počne s službenega telefona. Prizadeti je nadlego-valčeve nadrejene na to opozoril, pa ne reagirajo. Morda zato, ker so na svoj položaj prilezli s pomočjo politične stranke?
In kaj pravi ulica? "Doslej smo imeli celo dva poslanca, pa so nam TSO kljub vsemu zaprli, torej slabše ne more biti, tudi če nimamo nobenega." Kaj hočemo, imamo, kar si zaslužimo. Tu so, naši so!
Viki Klemenčič Ivanuša
pisana konec minulega tedna. Nanaša se namreč na izgradnjo daljšega odseka mejne ceste z občino Podlehnik, gre pa za odsek Mala Varnica-Gasilska troj-ka-Zgornje Gruškovje v dolžini 3,7 kilometra. Kot najugodnejši izvajalec je bilo izbrano celjsko podjetje Žveplan, d. o. o., gradnja oz. modernizacija ceste pa naj bi se začela prihodnje leto. Vrednost del je ocenjena na 329.319 evrov, večino sredstev (230.523 evrov) pa je Občina Videm prav tako uspela pridobiti na razpisu RRP.
SM
Zupan občine Dornava Rajko Janžekovič je minuli četrtek, potem ko je bil znan sklep vlade o višini pomoči prizadetim občinam po avgustovskem neurju, sklical drugo izredno sejo, na kateri je svetnike seznanil s prvimi ocenami škode v občini.
Po predstavljenih podatkih je toča z neurjem najbolj prizadela naselja v gričevnatem delu občine, na območju VO Polen-šak in VO Žamenci. »Skupno je bilo poškodovanih 415 stanovanjskih objektov oz. ostrešij, od tega je na 290 objektih škoda večja kot 50 odstotkov, na 115 pa do 50 odstotkov. Skupno gre za približno 28.500 m2 poškodovanega ostrešja, kar po grobi oceni znaša 715.000 evrov. Na gospodarskih oziroma kmetijskih objektih je poškodovanih 95 ostrešij, od tega 67 odstotkov skoraj popolnoma in 28 ostrešij, kjer je škoda do 50-odstotna. Skupno to znaša 25.300 m2 poškodovanega ostrešja ali okvirno 632.500 evrov. Poleg tega so poškodovane še praktično vse javne zgradbe, zlasti na Polenšaku; osnovna šola, cerkev, turistični in gasilski dom, prostori občine, itd., kjer ocenjujemo škodo na dodatnih 19.000 evrov. Skupna cifra škode tako znaša približno 1,4 milijona evrov,« je najprej povedal Janžekovič. V akcijo pomoči pri zasilnem prekrivanju streh je bilo v Dor-navi vključenih 72 gasilcev, ki so bili na terenu praktično vse dni od jutra do večera, porabili pa so 4,3 tone folije.
Škode na kmetijskih površinah v občini Dornava še niso
V občini Dornava se je neurje najbolj razbesnelo nad Polenšakom in okolico.
ocenili; po pregledu stanja pa je okvirna ocena takšna, da naj bi bile buče poškodovane med 40 in 60 %, koruza od 30 do 70 %, vinogradi med 30 in 70 %, enako tudi sadovnjaki, na hmelju pa je škoda ocenjena med 40 in 60 %.
Vlada je občini Dornava za saniranje poškodb po neurju namenila 180.820 evrov, kar je sicer premalo glede na ocenjeno škodo, vendar so se svetniki skupaj z županom strinjali, da je finančna pomoč zelo dobrodošla in glede na odstotek ocenjene škode v primerjavi s ptujsko mestno občino tudi
višja. S sklepom so potrdili, da bodo iz dodeljenih sredstev državne pomoči poravnali stroške dela gasilcev in folije, popravili ostrešja in drugo škodo na javnih stavbah, razliko pa bodo namenili najbolj pomoči potrebnim občanom. Za ta namen so imenovali posebno petčlansko komisijo, ki ji bo predsedoval Franc Kukovec s Polen-šaka, v njej pa bodo še Miroslav Slodnjak, Franc Šuen, Janko Slana in Janez Lah. Kriterije, kako deliti denar med občani, bodo dorekli v prihodnjih dneh.
SM
Sedem (ne)pomembnih dni
Hladno poletje
To poletje so se odnosi med Washingtonom in Moskvo (spet) nevarno zapletli. Seveda pa ne gre samo za odnose med njima. Nekateri analitiki (že) opozarjajo, da svet drsi v novo hladno vojno, drugi pa pravijo, da se hladna vojna med Združenimi državami Amerike in Rusijo (ki je pravna naslednica nekdanje Sovjetske zveze) pravzaprav sploh ni nikoli končala. Vsekakor dovolj razlogov za skrb in razmislek.
"Bliskovita" avgustovska raketna vojna gruzinskega predsednika Sa-akašvilija proti domnevnim separatistom v Južni Osetiji in prav tako bliskovit ter izjemno silovit odgovor ruske vojske, ki se na tem območju pojavlja v vlogi nekakšnega zaščitnika "ogroženih" narodov, sta samo nekakšen vrh (in kronski dokaz) siceršnjih napetosti v Zakavkazju. Večletni spori in tudi občasni vojaški spopadi med Gruzijo in njenima avtonomnima pokrajinama - Južno Osetijo in Abhazijo - pa seveda še zdaleč niso omejeni zgolj na zaščito "ozemeljske celovitosti" in suverenosti Gruzije, ampak so izjemno pomemben (in posebej karakterističen) del aktualnih mednarodnih dogajanj, interesov, dilem in nesporazumov. V Gruziji in okoli nje je pravzaprav
na preizkušnji novi svetovni red, ali še bolje - v njenem primeru se še posebej slikovito kažejo vse (nujne posledice nedorečenosti in nenačel-nosti v sodobnih mednarodnih politikah, predvsem pa nepripravljenost nekdanjih in sedanjih "velikih", da bi svet resnično (in končno) uredil na način, ki bi kratkoročno in dolgoročno izključeval možnost (in potrebo) urejanja kateregakoli mednarodnega in nacionalnega vprašanja s silo in različnimi podrejanji s strani najmočnejših.
Prav v Gruziji se na različne načine (in s problematičnimi diplomatskimi in vojaškimi prijemi) medsebojno preizkušata dva stara nasprotnika -ZDA in Rusija. Po relativno kratkem obdobju (ali bolje prividu), da med njima morda vendarle nastaja obdobje dolgoročnejšega (iskrenega) sodelovanja in prijateljstva, zadnji čas obe državi na različne načine (in pravzaprav brez prikrivanja) razkazujeta in dokazujeta, da ne moreta (ali nočeta?) iz svoje stare kože. Rusija je po razpadu Sovjetske zveze sicer potrebovala več kot eno desetletje za svoj ponovni vzpon in povratek na pozicijo "velike sile". Med tem drugi, zlasti tudi Evropa, niso znali (ali želeli?), da bi skupaj z Rusijo iskali in vzpostavljali nove vidike in nove kvalitete mednarodnega sodelovanja in življenja. Namesto da bi Rusijo pojmovali kot enakopravnega
in vplivnega partnerja, so jo še zlasti Združene države Amerike videle v vlogi nekakšnega poraženca, ki mora biti še dodatno kaznovan in potisnjen ob stran. To je po svoje pred leti drastično dokazoval tudi ameriški predsednik Bush na prvem srečanju z ruskim predsednikom Pu-tinom na Brdu pri Kranju, saj se je z njim (pre)velik del časa ukvarjal kot z nekakšnim "šolarčkom", ki mora o sebi predvsem poslušati, kar je všeč predvsem drugim in zaradi česar bi lahko tudi ugovarjal. Za Busha je bilo pomembno, da v Putinovih očeh sluti "dobroto in poštenje". Zdaj taisti, v bistvu ponižani Putin, nastopa vse odločneje in si pripisuje zasluge za ponovno rojevanje "velike Rusije".
Vse tisto, kar se zadnji čas dogaja v odnosih med Združenimi državami Amerike in Rusije, pa tudi tisto, kar vsaka izmed obeh držav počne sama zase, pravzaprav samo potrjuje, da v dolgoletni zgodovini rusko-ameriških odnosov še zdaleč ni šlo (in en gre) zgolj za ideološke razlike. Zdaj sta že spet obe državi že kar nekaj let "kapitalistični". Kljub temu je pri obeh, tako kot nekdaj, ko je šlo za strogo delitev na tako imenovani komunistični (totalitaristični) in kapitalistični (svobodni) svet, moč zaznati iste težnje v mednarodni politiki, željo po obvladovanju sveta ali pa vsaj posameznih pomembnih delov. Tako zagotovo ni naključje, da se Rusi in ZDA pojavljajo kot nosilci (in zaščitniki) svobode in demokracije predvsem na strateško pomembnih svetovnih točkah, še zlasti v predelih, ki so odločilnega pomena za normalno energetsko oskrbo.
Vsekakor je značilno (in skrb zbujajoče), da se tako Združene države Amerike kot Rusija odločajo za različne "akcije" in posege po svetu samovoljno, brez kakršnekoli vloge Združenih narodov - in tudi brez odgovornosti do njih. Tako so ZDA (celo na bazi napačnih obveščevalnih podatkov) in kljub resnim zadružnikom nekaterih resnih partnerjev vojaško napadle Irak, včasih pa z vojaško silo poskušajo "disciplinirati" Čečenijo in urejati odnose v Zakavkazju. Lahkotnost, s katero se sedanje in nekdanje "velike sile" lotevajo vojaškega urejanja posameznih mednarodnih problemov, je še posebej nevaren (in s strani drugih preveč podcenjen) pojav v sodobnih mednarodnih odnosih. Prav tako ni nikakršnih razlogov, da bi kar tako sprejemali različna, premalo utemeljena pojasnila neposredno prizadetih ali vpletenih, da gre pri različnih vojaških in drugih diplomatskih akcijah in odločitvah zgolj za zaščito "državne suverenosti", "svobode in demokracije". Še zlasti, ker se kaže, da niti Rusi niti Američani ravno nimajo kakšnih posebnih predsodkov in zadržkov, ko je treba podpreti kakšne njim naklonjene režime, četudi se ne ponašajo niti z minimalnimi demokratskimi dosežki in svobodami. Prav je, da so slovenski mediji te dni objektivno pokazali tudi na demokratične primanjkljaje gruzinskih oblasti, zlasti v odnosu do prebivalcev Južne Osetije in Abhazije. Vsekakor bi to lahko storil (in bi moral storiti) tudi naš zunanji minister.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Kidričevo • Po burni skupščini Taluma
Takega razpleta ni pričakoval (skoraj) nihče!
Ponedeljkova skupščina Taluma je prinesla veliko presenečenje, med možnimi scenariji razpleta pa zagotovo ni nihče - razen ožjega vodstva Taluma - pričakoval, da se bo končala tako, kot se je. Predstavniki večinskega lastnika, Elesa, z Vitoslavom Turkom na čelu so se namreč zaradi lastne napake morali v prestolnico vrniti brez možnosti glasovanja, posledično pa tudi brez v medijih napovedane zamenjave dveh nadzornikov in nato še predsednika uprave Danila Topleka.
Foto: M. Ozmec
Direktor Elesa Vitoslav Türk: »Eles ni bil dolžan ničesar dodatno dokazovati, saj je svoj lastniški delež že dokazal, nazadnje z glasovanjem na skupščini leta 2007.«
poslovanja naredili vse, kar nam dovoljuje zakon, da tovarno zaščitimo!«
Pretežna večina zaposlenih v Talumu (razen redkih izjem) je seveda to novico sprejela z navdušenjem, saj se zavedajo, da ne gre le za menjavo dveh nadzornikov, ampak tudi za nameravano menjavo predsednika mag. Danila Topleka, ki Talum uspešno vodi že 26. leto in med sodelavci uživa veliko zaupanje; po vsem, kar se je pripetilo na ponedeljkovi skupščini in predvsem po njej, pa so vse bolj prepričani, da gre tudi za negotovo usodo okoli 1200-članskega kolektiva.
Takoj zatem, ko se je v dobre pol ure skupščina končala, je vodstvo Taluma v sporočilu za javnost med drugim pojasnilo, da predstavniki Elesa na skupščini niso mogli glasovati, ker niso podali z zakonom predpisane obvezne notifikacije o pridobitvi kvalificiranega deleža, zaradi opustitve obvestila jih je namreč doletela sankcija prepovedi uveljavljanja pravic iz delnic, oziroma deleža.
Da bi o očitnem zapletu na burni skupščini izvedeli kaj več, smo za pojasnilo zaprosili direktorja Elesa in predsednika nadzornega sveta Taluma Vitoslava Turka, ki nam je svoje stališče posredoval prek Miroslava Jakominija, vodje službe za odnose z javnostmi v Elesu: »Na skupščini Taluma, d. d., dne 25. avgusta 2008, je bila delničarju Elesu, d. o. o., ki je 80 % delničar Taluma, d. d., nezakonito odvzeta možnost glasovanja na skupščini. Uprava družbe Talum, d. d., je družbi Eles, d. o. o., odvzela glasovalne pravice iz razloga, ker po stališču uprave Talu-ma, d. d., družba Eles, d. o. o., ni priglasila pridobitve večinskega deleža. Dejstvo je, da je Eles 80 % delničar že ves čas, to je od že od leta 1998, ko je prišlo do preoblikovanja Talu-ma v delniško družbo Talum, d. d., kar je navsezadnje objavljeno tudi na spletni strani družbe Talum, d. d. (http://
www.talum.si/si/onas/ra-zvoi druzbe.php?part=5) in je uprava Taluma, d. d., za to tudi vedela.«
»Še en manever v nizu nezakonitih postopkov«
»Vse skupščine v zadnjih letih (od leta 1998) so zelo jasno izražale lastniški delež Elesa in tudi v zadnjem obdobju se ta delež ni nič spremenil in je Eles, d. o. o., svoje glasovalne pravice vedno uresničeval v celoti. Na podlagi tega dejstva Eles ni (bil) dolžan ničesar dodatno dokazovati, saj je svoj lastniški delež že dokazal (nazadnje z glasovanjem na skupščini leta 2007). V tem pogledu so vsi sklepi skupščine Taluma za minula leta enoumni in jasni. Očitno je bil s strani uprave Taluma speljan še en manever v nizu nezakonitih postopkov, saj je g. Toplek na skupščini pred imenovanjem predsedujočega brez argumentov samovoljno in nezakonito Elesu odvzel glasovalno pravico.
S tem ni kršil samo zakonodaje, ampak je posegel tudi v globljo vsebino poteka skupščine. Tovrstne prakse v sodobnem svetu ni in nam tudi ni znano, da bi katerikoli direktor podjetja, ki je bil imenovan s strani večinskega lastnika, krojil postopke in procese skupščine mimo zakona. Jasno pa je, da je v tem primeru šlo za manever, s katerim g. Toplek skuša uveljaviti neka svoja načela in postavljati ovire pred večinskega lastnika. S tem sili večinskega lastnika, da v dolgotrajnih sodnih postopkih uveljavi to, kar bi sicer v normalnih okoliščinah potekalo že na današnji skupščini Taluma.«
In kako boste v Elesu ukrepali?
»Vsekakor bo Eles moral ukrepati tako, kot mu narekuje zakon in bo na tej podlagi
sprožil vse pravno formalne korake. Dejstvo je, da Elesu glasovalne pravice pripadajo in mu jih predsednik uprave Taluma ne more samovoljno in nezakonito odvzeti. Doslej je tudi sam g. Toplek v medijih izražal dejstvo, da te pravice Elesu pripadajo. Na današnji skupščini pa je, čeprav to sploh ni v njegovi pristojnosti, ampak v pristojnosti predsednika skupščine oziroma delničarjev, ravnal samovoljno in grobo posegel v pravice delničarjev in kršil določila statuta družbe. Sicer pa je popolnoma jasno, da se je večinski lastnik odločil, da bo spremenil strukturo nadzornega sveta v takšno obliko,
ki mu bo omogočala nadzor nad poslovanjem podjetja. In tu ni nobene dileme, da se to ne bo tudi dejansko zgodilo.«
»Naši lastniki nimajo čistih namenov!«
Tudi v Talumu po vsem tem ne ostajajo ravnodušni, nasprotno; predsednik uprave, mag. Danilo Toplek je pojasnilo Elesa, oziroma Vitoslava Turka, v celoti negiral, o poteku skupščine pa je za Štajerski tednik povedal: »Moj komentar je zelo kratek: na skupščini delničarjev Taluma, d. d., dne 25. avgusta 2008 je uprava Taluma delovala skladno s 532. členom Zakona o gospodarskih družbah.
Pa vendar, naj pojasnim. Načelno se strinjam, da imajo delničarji kot lastniki pravico določiti svojega predstavnika v nadzornem svetu družbe, in verjemite, če bi zaupal, da imajo naši lastniki čiste in jasne namene glede prihodnosti naše družbe, bi ob menjavi predstavnikov lastnikov v nadzornem svetu kot predsednik uprave Taluma ostal ravnodušen. Pa nisem.«
V čem je vzrok za to?
»Posredni večinski lastnik Taluma (preko podjetja Eles, d. o. o.) je država. Sam sem javno že večkrat osebno povedal, da državno lastništvo samo po sebi za podjetje ni slabo, dokler država stroki prepusti odločanje o poslovanju. Ko
politika začne vplivati na poslovne odločitve, pa je čas za alarm. In to se je zgodilo v primeru Taluma.«
A tudi vi kandidirate na letošnjih parlamentarnih volitvah na listi SD?
»Dokler politika spoštuje stroko, nimam nič proti njej. V primeru Taluma žal to ne drži. Eles, d. o. o., je podal predlog na skupščino Taluma, d. d., za zamenjavo dveh članov nadzornega sveta Taluma, ki sta se postavila nasproti jasnemu cilju politike - zamenjati upravo in s tem uveljaviti interese posameznikov. In da ne bo nejasnosti - nihče od članov nadzornega sveta Taluma, ki ju je Eles predlagal za zamenjavo in proti menjavi katerih je uprava Taluma postopala, ni član stranke, za katero kandidiram tudi sam.
Ker je očitno, da Elesu kot večinskemu lastniku Taluma ni mar za obstoj in razvoj naše tovarne ter s tem zaposlenih in širšega okolja, smo se v upravi Taluma odločili, da skladno z zakonom postopamo v smeri obvarovanja družbe Talum, njegovega poslovanja in zaposlenih v Talumu.«
»Še vedno nič ne razumejo!«
Napaka, ki jo očitate Elesu, je skoraj neverjetna, a kot kaže za sedaj, usodna.
»Več kot očitno je, da odgovorni na Elesu še sedaj, dan po skupščini, niso utegnili vzeti v roke Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), če pa so ga, pa očitno še vedno nič ne razumejo. Oboje največ pove o njih samih, o njihovem neznanju in nesposobnosti. Določila zakona so jasna: obligacija notifikacije po členu 532 ZGD-1 je posebna obveznost in je ne nadomesti nobeno drugo dejanje. Vso javkanje, da se to, da je Eles 80 % lastnik Taluma, ve, je brezpredmetno in ne more nadomestiti njihove obveznosti po omenjenem členu ZGD-1. V istem členu so določene tudi sankcije za tistega, ki je opustil prepisano dejanje.«
Eles vam očita, da ste ukrepali samovoljno.
»Odvzem glasovalnih pravic kakšnemu delničarju ni nikakršno samovoljno dejanje mene, kot predsednika uprave družbe Talum, d. d., temveč ukrep, ki sem ga bil dolžan izvesti v skladu z določili ZGD-1. V nasprotnem primeru bi bili vsi sklepi, ki bi bili na skupščini izglasovani ob glasovanju Elesa, nični. V bistvu bi morali biti hvaležni za tovrstno opozorilo in ravnanje, saj smo jih na ta način rešili zagate pred sodiščem, če bi kateri od delničarjev uveljavljal ničnost tako sprejetih sklepov.«
Vendar Eles trdi, da to ni v vaši pristojnosti.
»S tem, da to ni v moji pristojnosti, ampak v pristojnosti predsednika skupščine, Eles dodatno zavaja javnost. Pri tem namreč pozabljajo, da je bila sklicateljica skupščine uprava Taluma in da je bil predsednik uprave v vlogi predsednika skupščine tako dolgo, dokler ni bil z glasovanjem delničarjev potrjen v sklicu skupščine predvideni predsednik skupščine, ki je po izglasovanem sklepu skupščino tudi vodil.«
Predsednik nadzornega sveta in direktor Elesa Vitoslav Türk je bil takoj po skupščini v svojih komentarjih zelo oster. Kaj pravite na to?
»Direktor Elesa si je v svojih komentarjih po skupščini za nekatere medije dovolil grobo blatenje mene samega, strokovnih delavcev Taluma, dveh nadzornikov, gospe Darinke Fakin in gospoda Stanka Simoniča ter vseh v Talumu zaposlenih. S tem je smo še enkrat pokazal, kakšne namene ima s podjetjem država, saj je ob vsej podpori, ki jo pri večletnem trudu, kako škoditi Talumu, uživa s strani vladajoče politike, še posebej dveh poslancev iz Ptuja in Slovenske Bistrice, jasno, da ne gre za njegovo solo akcijo. Slej kot prej bo za vse skupaj bogato nagrajen, le da mu nagrada verjetno ne bo čisto všeč.«
Je poslovanje Taluma še vedno dobro, kot denimo lani?
»V Talumu smo leto 2007 zaključili s pozitivnim izidom kljub visokim vlaganjem v ekološko prestrukturiranje organizacije, ki za seboj seveda potegne tržno prestrukturiranje programov. Iz tovarne smo v letih, ko vodimo sistem, naredili butičnega proizvajalca aluminija, aluminijskih zlitin in polizdelkov. Ponosen sem na vse, kar smo talumovci doslej dosegli v pogojih, ki jih oblikujejo zaostrene razmere na globalnem trgu aluminija. V zadnjem obdobju našega poslovanja politika in interesi posameznikov iščejo poti za svojo uveljavitev. Verjemite, da bomo po 25 letih uspešnega poslovanja naredili vse, kar nam dovoljuje zakon, da tovarno zaščitimo.
Pa vendar, razmišljate o tem, da bo na vaše mesto nekoč kljub vsemu stopil nekdo drug?
»Prišel bo čas, ko bo na moje mesto stopil novi človek. Želim si, da bi bil to človek, ki bo znal graditi na ustvarjenem. Ki bo zaživel s talumovci in z njimi ustvarjal vsaj tako plodno kot uspeva nam. Ki bo nadaljeval politiko odgovornega poslovanja, dosegal pozitivne poslovne rezultate, spoštoval zakone in vlagal v razvoj.«
M. Ozmec
Ptuj • Informacijsko-tehnična pisarna že dela
Previdno pri izbiri krovcev in kritine!
Od ponedeljka je v prostorih podjetja VGP Drava na Ptuju odprta posebna informacijsko-tehnična pisarna, za katero je vlada namenila 250.000 evrov. Pisarna, ki jo vodi Drago Klobučar ob pomoči Marjana Vajcerja, je namenjena vsem tistim, ki potrebujejo oz. iščejo nasvete in informacije v zvezi s sanacijo objektov, zlasti ostrešij po neurju. Delovni čas pisarne je vsak delovni dan med 8. in 18. uro.
Delovanje informacijsko-tehnične pisarne sta predstavila minister Janez Podobnik in njen vodja Drago Klobučar, o eko kreditih pa je govoril direktor Eko sklada Franc Beravs.
Oškodovanci morajo azbestno kritino jsalonitke) ustrezno pripraviti za odvoz: zdrobljene salonitke v posebne vreče, ki jih lahko dobijo na Čistem mestu, ali pa plošče, ki ostanejo cele, zložijo na palete ter ovijejo s folijo - oboje lahko prav tako dobijo v CERO Gajke.
Foto: SM
Foto: SM
Okoljski minister Janez Podobnik je po sredinem obisku in posvetu s sodelavci informacijsko-tehnične pisarne povedal: »Najprej želim pohvaliti vse, ki sodelujejo v tej pisarni, saj je začela takoj aktivno delovati. Na skupnem sestanku smo se tudi dogovorili, da bomo v rednih stikih. Sicer pa je po prvih podatkih že veliko občanov zaprosilo za nasvete ali informacije. Trenutno je v okviru dela pisarne angažiranih deset oseb, od tega tedna naprej bo na terenu začelo delovati še deset strokovnjakov, sicer pa je naš cilj, da bo v najkrajšem možnem času na terenu 30 gradbenih strokovnjakov, ki bodo oškodovancem svetovali način sanacije, primerne materiale, morebiti popravljali njihove odločitve ali svetovali. Želim pa opozoriti vse oškodovance, naj bodo zelo previdni pri izbiri krovcev, saj se pojavljajo, kot smo bili že opozorjeni, t. i. »kvazi krovci«, ki niso registrirani. Obvezno naj si oškodovanci pridobijo predračune in preverijo status krovcev!«
Podobnik je še napovedal, da se pripravlja ureditev izpostave tehnično-informa-cijske pisarne za občine na Kozjanskem, ki jih je prav tako prizadelo avgustovsko neurje, povedal pa je tudi, da dobro sodelujejo z obrtno gospodarsko zbornico, na katero so naslovili prošnjo za usmeritev čimveč krovcev na
območje Spodnjega Podrav-ja, ki ima po besedah Podobnika prioriteto pred ostalimi v neurjih poškodovanimi območji: »Zavedamo se, da mora biti sanacija hitra, učinkovita in strokovna!«
V naslednjih dneh strokovnjaki za pomoč tudi na terenu
Podobnik je še povedal, da je finančna pomoč s strani vlade oz. države že bila posredovana na transakcijske račune občin in da bodo prednost pri sanaciji javnih zgradb imeli šolski in vrteški objekti, ki morajo biti sanirani do začetka šolskega leta.
Vodja pisarne Drago Klobučar je najprej povedal, da so za občane na voljo naslednje telefonske številke, na katerih lahko dobijo prve in-
formacije in nasvete v zvezi s sanacijo; izbiro primerne kritine, ponudbo krovskih storitev ipd. Gre za brezplačno številko 080 25 50 ter dve številki, na katerih odgovarjajo sodelavci oz. strokovnjaki informativno-tehnične pisarne: 02 787 50 44 ali 02 787 50 49.
»V pisarni smo si delo zadali v treh generalnih sklopih; najprej tehnično svetovanje in pomoč, drug sklop je vezan na koordinacijo z izvajalci, kjer pa je zaenkrat viden primanjkljaj krovcev oz. drugih potrebnih izvajalcev, medtem ko je tretji sklop delovanja pisarne informativne narave; gre za podajanje najbolj iskanih in potrebnih informacij o postopkih, kako priti do pomoči, predvsem do eko kredita ipd. Svetovanje na terenu se bo začelo v prihodnjih dneh, ko se bo v delo pisarne vključilo še deset strokovnjakov,« je na krat-
Oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj, ki ga vodi mag. Janko Širec, je te dni izdalo stališča oziroma priporočila o obnovi streh v MO Ptuj, ki naj bi jih upoštevali vsi, ki bodo morali zaradi poškodb menjati kritino. Tako velja, da naj se ob prekritju celotne strehe uporabi enaka kritina kot doslej, razen azbestnih plošč. Če pa to ni mogoče, se lahko uporabijo različni materiali: opeka, pločevina, beton. Ob uporabi pločevine oziroma druge kritine je potrebno izbrati takšno, ki je po profilu najbolj podobna opečni, v barvnih odtenkih od temno rjave, temno sive
ko povedal Klobučar ter še dodal, da je bil obisk pisarne že v prvih dneh velik, še več je bilo telefonskih klicev, vse interesente pa opozarja, da je pisarna na lokaciji podjetja VGP Drava na Žnidaričevem nabrežju.
Znesek eko kredita se nakazuje izvajalcu in ne investitorju!
O možnosti in načinu izplačila eko kredita je več povedal predsednik Eko sklada Franc Beravs: »Najetje eko kredita je omogočeno zdaj tudi oškodovancem po avgustovskem neurju. Eko kredit
pa do črne. Pri prekrivanju dela strehe na stanovanjskih objektih je potrebno enotno urediti celoten del kritine, ki pripada posameznemu vhodu. Priporočljivo je uporabiti kritino, enako obstoječi. Če pa enake kritine ni mogoče dobiti, veljajo kriteriji kot pri zamenjavi celotne kritine.
Glede na številna vprašanja občanov o načinu obnove kritine na poškodovanih objektih, v strokovnih službah MO Ptuj pozivajo, da le-ti pokličejo na telefonsko številko 02 748 29 62, kjer bodo dobili vse informacije o kritinah in tudi o krovcih, ki svoje storitve ponujajo pod ugodnimi pogoji.
MG
je brezobrestni in brezstro-škovni kredit, kar pomeni, da upravičencu do kredita niso obračunane obresti, prav tako pa tudi ne stroški zavarovanja kredita. Za ilustracijo lahko povem primer: če nekdo dobi odobren kredit 6000 evrov na pet let, bo plačeval mesečno anuiteto točno 100 evrov celotno obdobje. Najnižji možen znesek kredita znaša 1500 evrov, sicer pa se kredit dodeljuje v višini trikratnika ocenjene škode. Oškodovanci lahko zaprosijo za eko kredit s posebno vlogo, ki ji dodajo ustrezne predračune usposobljenih izvajalcev, mi pa višino kredita preverjamo na osnovi uradnega zapisnika o oceni delne škode, ki so ga opravile pooblaščene komisije na občinskem nivoju. Glede na oceno škode potem dodelimo kredit v višini trikratnika te ocenjene škode. Omejitveni kriterij je potreben, ker želimo pomagati čim večjemu številu oškodovancev. Naša sredstva so namreč omejena.«
Beravs je v nadaljevanju še povedal, da zaenkrat višina sredstev za eko kredite znaša en milijon evrov, kar pa glede na zanimanje ne bo zadostovalo. Koliko se bo finančni sklad Eko sklada za brezobrestne kredite še povečal, pa ni upal napovedati, saj je to odvisno tudi od tega, kolikšni so prilivi od kreditojemalcev iz minulih let. Sicer pa je glede Eko kredita dobro vedeti še tole: odobrena sredstva eko kredita se nakazujejo na račune izvajalcev in jih občani ne dobijo na svoj račun! Izjema so le etažni lastniki stanovanj v večstanovanjskih objektih, kjer pa mora upravitelj bloka oz. večstanovanjskega objekta najprej pridobiti predračun ustreznega izvajalca za sanacijo, pripraviti razdelilnik stroškov po lastnikih stanovanj glede na velikost
ter pridobiti pozitivno mnenje oz. pisne izjave vsaj petih lastnikov stanovanj, da se s sanacijo (in najetjem eko kredita) strinjajo. Vso to dokumentacijo je potem potrebno dostaviti na Eko sklad, ki bo posameznim lastnikom nato odobril želeni kredit. Podjetja do brezobrestnih eko kreditov niso upravičena.
Azbestne salonitke niso več dovoljene!
Sicer pa je Podobnik še opozoril, da naj prizadeti občani kljub stiski nikakor ne prekrivajo streh ponovno z azbestno-cementno kritino, saj to ni dovoljeno. Ker je v zadnjih dneh opazen tudi velik porast cen strešne kritine in krovskih storitev, je po besedah Podobnika že na delu tržna inšpekcija, še posebej na našem območju, ki je in bo pod drobnogled vzela tako prodajalce kot izvajalce. Prav tako je bilo opozorjeno, da so zelo vprašljive ponudbe krovcev, ki ob materialu in delu ponujajo tudi ugodne kredite, saj se marsikomu, ki bo sprejel tovrstno ponudbo, lahko zgodi, da bo ostal brez denarja (avansa), kritine in mojstra.
Kot kaže, pa bodo težave tudi na CERO Gajke, saj bo pričakovana količina odložene azbestne kritine (dovoljenje velja le za 1500 ton salo-nitk) prevelika za kapacitete odlagališča, zato naj bi se že iskalo nadomestno lokacijo za deponiranje zdravju nevarnih salonitk. Prav tako je zaenkrat še odprto vprašanje, kdo bo plačnik odvoza salonitk do deponije. Ali bodo občine prejele še kakšno dodatno pomoč iz državne blagajne, pa bo jasno septembra oz. po dokončni in bolj točni oceni dejansko nastale škode.
SM
Ptuj • Popravilo streh
Izberite kritino, podobno opečni
V MO Ptuj je močno neurje s točo, ki je divjalo 15. avgusta, poškodovalo strehe na šest tisoč objektih. Po zavarovanju s folijo se bo potrebno čim prej lotiti sanacije, ki pa mora biti strokovno izvedena, da bodo možnosti poškodb ob morebitnem novem neurju čim manjše.
Foto: Črtomir Goznik
V mestnem jedru so poškodovane številne strehe, načeta opeka predstavlja veliko nevarnost za domačine in obiskovalce mesta, zato so v ptujski Mestni hiši pozvali vse, da na primeren način opozorijo na pretečo nevarnost. Žal poziva večina ni vzela resno. Za opozorila so se odločili le redki.
Sitež • Ob prazniku občine Majšperk
Odprli cesto, blagoslovili kriz in most
V okviru bogatega programa prireditev ob 12. prazniku občine Majšperk so v soboto, 23. avgusta, v Sitežu svečano odprli nov cestni odsek, blagoslovili pa so tudi nov križ in manjši leseni most.
Na Hribrah v Sitežu, na tro-meji far Majšperk, Žetale in Stoperce, je nekaj deset zbranim domačinom in gostom zaželel dobrodošlico predsednik gradbenega odbora Albin Lampret ter izrazil neizmerno veselje domačinov ob treh pomembnih pridobitvah. Težko pričakovane asfaltne in betonske ceste, ki se vijeta od Jelovic proti Planinčevim v Sitežu, novega hrastovega križa ter manjšega mostu s studenčkom, ob katerem se lahko popotniki odžejajo. Vsa pripravljalna dela, od priprave tamponov do gramoziranja, so opravili krajani sami, saj skoraj ni bilo sobote ali nedelje, ko jih ne bi družilo delo. Za gradnjo nekoliko strme betonske ceste so opravili 1042 prostovoljnih delovnih ur, porabili pa so 250 kubičnih metrov laporja in gramoza, 68 armiranih mrež ter 135 kubičnih metrov betona, ki ga je prispevala občina Majšperk. Za nižje ležečo asfaltno cesto pa so opravili 651 ur prostovoljnega dela ter porabili 250 kubičnih metrov kamenja, 950 kubičnih metrov gramoza,
Foto: M. Ozmec
Novo betonsko in asfaltno cesto so s prerezom traku odprli županja dr. Darinka Fakin ter oba predsednika gradbenega odbora Albin Lampret in Štefan Zakelšek.
prek 100 m drenažnih cevi in 290 ur strojnega dela.
Treh pomembnih pridobitev je bila vesela tudi županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, ki je izrazila občudovanje nad vsem, kar je videla, ko si je na poti iz doline vse nove pridobitve ogledala peš: novo asfaltno cesto, ki se vije iz doline proti vrhu in se v strmejšem delu proti Hribram na Sitežu nadaljuje v prilagojeni betonski izvedbi,
ob njej pa popotnika prijazno pozdravijo studenček s pitno vodo in lesenim koritom, lesen mostiček, ki prek vaškega potoka vodi do vodnega izvirčka pod skalo, ter velik iz hrasta izrezan križ. Za vse nove pridobitve, za izjemno delo, ki so ga opravili, se je v imenu občine Majšperk posebej zahvalila obema predsednikoma gradbenega odbora Albinu Lampretu in Štefanu Zakelšku, pa tudi
Foto: M. Ozmec
Ob novi cesti na Hribrah stoji velik lesen križ, ki ga je iz hrasta z motorno žago izrezal mojster Alojz Gabrovec iz Rogatca.
Foto: M. Ozmec
Čez manjši vaški potok na Sitežu je speljan lično izdelan lesen mostiček, ki vodi do izvirčka pod skalo.
vsem drugim krajanom in lastnikom počitniških hišic, ki so kakorkoli pomagali, ter jim zaželela, da bi jih ta cesta še bolj zbliževala in jih varno vodila do njihovih domov ali vikendov.
S prerezom traku so novo cestno pridobitev svečano odprli županja dr. Darinka Fakin ter oba predsednika gradbenega odbora, Albin Lampret in Štefan Zakelšek, nato pa sta jo skupaj blagoslovila še majšperški in stoperški farni župnik Janko Frangež in Alojz Klemenčič.
Po tem, ko so blagoslovili še velik lesen križ, ki ga je iz hrasta z motorno žago ročno izrezal mojster Alojz Gabro-vec iz sosednjega Rogatca, so vsem, ki so gradili, pomagali, donirali, vozili in kuhali, izročili spominske zahvale, županji dr. Darinki Fakin so izročili ročno izdelan lesen viseči križ, ki bo krasil njeno hišo, nato so zapeli in zaigrali ljudski pevci iz Stoperc ter Sto-perška banda, zadišalo pa je tudi po domačih dobrotah.
M. Ozmec
Gornja Radgona • Priznanja za kmetijsko mehanizacijo
Medalje za kakovost izdelkov
Dan pred odprtjem 46. mednarodnega kmetijsko-Zivilskega sejma v Gornji Radgoni (23.-29. avgust) je na razstavnih prostorih Pomurskega sejma (PS) strokovna komisija opravila ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme.
Emilijan Rudolf prejemnik srebrne plakete
Štiričlanski komisiji je predsedoval prof. dr. Franci Čuš iz mariborske fakultete za strojništvo, na ocenjevanju pa je sodelovalo 29 podjetij in posameznikov iz Italije, Avstrije in Slovenije. Komisija je ocenila 58 prijavljenih eksponatov, podeljene pa so bile tri šampionske nagrade, 38 zlatih, 7 srebrnih in 4 bronaste medalje. Od razstavljavcev iz Prlekije sta se odlično odrezali podjetji Farmtech iz Ljutomera in Komteh iz Gornje Radgone. Ljutomerčanom je pripadla zlata medalja za univerzalno potisno prikoli-
co Fortis s trosilno napravo, radgonska firma pa je prejela zlato in srebrno medaljo za dvoje traktorskih izvedb Kubota M 128 X in M 108 S. Med posamezniki je slavil samostojni podjetnik Emilijan Rudolf iz Radoslavcev (občina Ljutomer), ki je za lastni proizvod valjčni gnetilnik - stiskanje žit prejel srebrno medaljo. Priznanja so podeljevali predsednik komisije Franci Čuš, Janez Erjavec, direktor PS, in Samo Hribar Milič, direktor Gospodarske zbornice Slovenije.
Niko Šoštarič
Strankarska kronika
Sedlašek • Mag. Silvestra Klemenčič -kandidatka Zares
Foto: M. Ozmec
Volilni štab stranke Zares - nova politika občine Kidričevo je v sredo, 27. avgusta, na tiskovni konferenci v Sedlašku pri Podlehniku predstavil svojo kandidatko za državni zbor iz 11. volilnega okraja 8. volilne enote mag. Silvestro Klemenčič.
Na tiskovni konferenci, ki jo je vodila vodja volilnega štaba Nežika Šešo, sta kandidatki izrazila vso podporo poslanec državnega zbora in nekdanji minister za okolje dr. Pavle Gantar ter podpredsednik stranke Zares Peter Česnik, na konferenci je sodeloval tudi župan občine Kidričevo Jože Murko, ob koncu pa se jim je pridružil še podlehniški župan Marko Maučič.
Mag. Silvestra Klemenčič, kije doma v Kidričevem, zaposlena pa na OŠ Žetale, je pojasnila, da je tiskovno konferenco namenoma sklicala v osrčju Haloz, v Sedlašku, kjer je sicer njen drugi dom, saj je želela, da bi župani vseh sedmih občin v tem volilnem okolišu in vsi ravnatelji šol s tega območja, ki jih je kot bodoča poslanka povabila na svojo predstavitev, osebno videli in doživeli Haloze. Poudarila je, da se bo borila za to, da bosta tudi haloški otrok in otrok iz Dravskega polja imela ZARES enake možnosti kot drugi otroci, ne pa da jih sistemske rešitve države še bolj onemogočajo, pri čemer je mislila na izobraževalno politiko, ki dis-kriminira male šole v našem okolju. Njeno stališče je, da mora vse, kar načrtujemo in izvajamo, temeljiti na demografskih podatkih, saj so ti osnova razvoja. Na državnem nivoju je treba storiti vse, da bodo razlike čim manjše.
V državnem zboru se bo posvetila dvema osnovnima ciljema, poleg izobraževalne politike tudi skrbi za razvoj Haloz, skrbela pa bo tudi za razvoj kulture ter za učinkovitejšo socialno politiko in lokalno samoupravo.
-OM
Ptuj • Boštjan Koražija na Auerjevi Listi
Na letošnjih državnozborskih volitvah kandidira kot neodvisni kandidat na Listi za pravičnost in razvoj za mesto poslanca iz 10. volilnega okraja v 8. volilni enoti Boštjan Koražija, knjižničar v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj.
»Da se podam v politične vode, sem se odločil zato, ker želim med ljudi vrniti socialni čut, zaupanje in občutek ter skrb za sočloveka,« je povedal Boštjan Koražija. Zraven že obstoječega programa Liste za pravičnost in razvoj si je zadal še nekatere cilje na lokalni ravni, za katere se bo zavzemal: nujna gradnja neprofitnih stanovanj oz. razvijanje nepremičninske infrastrukture za mlade družine in socialno ogrožene, iskanje novih in boljših rešitev na področju zaposlovanja in odpravljanja nezaposlenosti, dokončanje projekta Mladinske hiše na Ptuju. Mladi na Ptuju nujno potrebujejo svoje prostore za razvijanje svojih idej, dejavnosti ter preživljanje prostega časa, Ptuj si mora vrniti ugled kot eno najčistejših in najlepše urejenih mest v Sloveniji in svetu. Izboljšati je potrebno celotno infrastrukturo kanalizacijskih sistemov in odpadnih voda ter čistilnih naprav v mestu in okolici, uvesti prostore in kuhinjo za brezdomce, organizirati tople obroke za otroke iz socialno ogroženih družin in socialno šibke ter zavetišče za živali.
Več o Boštjanu Koražiji in o Listi za pravičnost in razvoj si lahko preberete na internetni strani: www.bo-stjan-korazija.com in http://lpr.si/.
Ur
Foto: ZS
Foto: NS
Videm • Ravnateljska opereta se nadaljuje
Saj ni res ... pa je!
Vida Voglar, predsednica sveta zavoda OŠ Videm, je v ponedeljek zvečer sklicala peto sejo sveta zavoda, na kateri naj bi med drugim tudi končno imenovali vršilko dolžnosti ravnatelja - skladno s priporočili zadnje inšpektorske odločbe, ki podaja predlog, da naj se ponovi razpis za mesto ravnatelja.
Ker pa zadnje dni avgusta ni možno uspešno oz. pravočasno izpeljati razpisa za delovno mesto ravnatelja (tokratni krog izbire so začeli recimo v maju), sedanji vršilki dolžnosti ravnateljice pa se mandat izteče zadnjega avgusta, je seveda povsem jasno, da je potrebno čimprej imenovati vršilca dolžnosti za naslednje šolsko leto. Toda zadnja seja sveta zavoda, na kateri je sodelovalo osem od devetih članov (ena članica - predstavnica delavcev - je bila pred sejo razrešena), prisotnih na seji pa je bilo tudi nekaj staršev, učiteljev in v. d. ravnateljice Dragica Majhen, se je sprevrgla v pravo cirkuško obračunavanje, prepiranje, kjer je ni manjkalo obilice podcenjevanja in celo žalitev, zlasti s strani tistih, ki na vsak način hočejo na mesto ravnateljice postaviti sedanjo »vedejevko« Majhnovo, pa če je to prav ali ne.
Voglarjeva je tako sejo še pred točko imenovanja v. d. prekinila, svojo odločitev pa pojasnjuje tako: »Težave so se začele že pri potrditvi dnevnega reda, saj ga večina članov sveta ni hotel potrditi oziroma je zahtevala zamenjavo točk
Dragica Majhen, sedanja v. d. ravnateljice OS Videm, nima podpore pri veliki večini zaposlenih, na delovno mesto ravnateljice pa jo na vsak način hočejo »postaviti« občinski predstavniki v svetu zavoda.
dnevnega reda, tako da bi bilo imenovanje v. d. ravnatelja uvrščeno takoj za potrditvijo dnevnega reda. Spremembe dnevnega reda nisem sprejela in seja se je nadaljevala v skladu s prvotno postavljenimi točkami, saj mi to zakonodaja dovoljuje.
Že pri predstavitvi zapi-
snika z zadnje julijske seje so me nekateri člani sveta začeli prekinjati, govoriti, da je bila ta seja neveljavna in da sklepi s te seje niso veljavni, ker da je bila sklicana prehitro. Ker zapisnika niso hoteli potrditi, je bil v zapisnik zapisan sklep, da so bili člani sveta sicer seznanjeni z zapisnikom, niso
ga pa hoteli potrditi. Sledila je obravnava hišnega reda, pa sem bila spet prekinjena s strani enega od občinskih predstavnikov, da naj kar neham predstavljati hišni red in naj ga predstavi šefica (v. d. ravnateljice, op. a.). Potem je bil sprejet. Sledila je obravnava pritožbe enega od zaposlenih
Videm • Dve novi asfaltirani cesti
Haloze z novimi kilometri asfalta
V občini Videm zadnje leto pospešeno gradijo cestno infrastrukturo, zlasti v haloškem območju, saj so v nižinskem delu občine tovrstne naložbe že preteklost. Posledično temu se vrstijo tudi vedno nova odprtja moderniziranih cestnih odsekov. Tako je bilo tudi minulo soboto, ko so tik pred neurjem slovesno odprli še dve asfaltirani cesti.
Oba cestna odseka spadata v območje KS Videm; prvo odprtje se je nanašalo na krajši, približno 700 metrov dolg odsek Selinšek na Dra-
vinjskem Vrhu, druga otvoritev pa je pomenila uradno predajo namenu veliko daljše, dobrih 3,7 kilometra asfaltirane ceste Ljubstava-Va-
reja-Dravinjski Vrh. Celotna dolžina novega asfalta v halo-škem gričevju znaša torej kar 4,5 kilometra, kar gotovo ni malo, saj je za haloške občine
V videmskem območju Haloz so prebivalci bogatejši za kar 4,5 kilometra novoasfaltiranih cest na Dravinjskem Vrhu in Ljubstavi. Čast uradne otvoritve prvega odseka je pripadla županu Frideriku Bračiču, predsedniku KS Videm Andreju Rožmanu in predsedniku gradbenega odbora Alojzu Selinšku.
bolj značilno, da se asfaltirajo precej krajši cestni odseki.
Dela je izvajalo ptujsko Cestno podjetje kot najugodnejši izbrani izvajalec na javnem razpisu, naložba je občino Videm stala 424.140 evrov, večino potrebnega denarja pa je pridobila z uspešno prijavo projekta na drugi javni razpis RRP za cestno infrastrukturo; delež evropskih sredstev sofinanciranja je znašal kar 300.291 evrov.
Na obeh odprtjih sta zbrane pozdravila domači župan Friderik Bračič in predsednik KS Videm Andrej Rožman, blagoslov cest je opravil pater Cristian Balint, za kulturni program so poskrbeli Veseli Jožeki in fantovska skupina Jari fantje, pri uradnih prerezih traku na obeh odsekih pa sta županu Bračiču in Ro-žmanu pomagala predsednik gradbenega odbora Alojz Se-linšek in (pri odprtju drugega odseka) najstarejša krajan-ka Marija Milošič.
SM
učiteljev glede računalniške opreme v naših šolah; želel je videti pisno mnenje zunanjega strokovnjaka, saj naj bi bila njegova ocena oz. predlog za šolsko računalniško opremo po besedah ravnateljice netočen oz. nepravilen. Tega pisnega mnenja vse od maja ni dobil, zato se je s svojo prošnjo pač obrnil še na svet šole. Želel je pač videti napisano mnenje zunanjega strokovnjaka, ki je bilo drugačno kot njegovo in po mnenju ravnateljice bolj točno kot njegovo. Ta dopis oz. mnenje zunanjega strokovnjaka je nato ravnateljica začela brati na seji, mnenje pa je bilo pridobljeno šele 18. avgusta, čeprav je dotični učitelj zanj zaprosil že konec maja,« je začetek zadnje seje opisala Voglarjeva.
Velika večina kolektiva ne podpira Majhnove
Potem je, kot je povedala Voglarjeva, sledilo branje mnenja učiteljskega kolektiva glede dogajanj okoli imenovanja ravnateljice. Dopis učiteljskega kolektiva je vsebinsko jasen, pravi pa tako:
»Želimo imeti ravnatelja, ki mu bomo lahko zaupali in bo tudi on nam zaupal, ki ga bomo spoštovali in bo tudi on nas spoštoval, ki nam bo omogočal spodbudno okolje, kjer lahko razvijamo inova-tivnost in dobro sodelovanje med vsemi, ki smo povezani v vzgoji in izobraževanju. Predvsem pa si želimo kvalitetne odnose, ki nam bodo dajali občutek pripadnosti in spre-jetosti, saj le z zadovoljnimi učitelji šola raste. Vse to pa smo v iztekajočem se šolskem letu močno pogrešali. V šolsko leto 2008/09 nas bo torej spet popeljal vršilec dolžnosti ravnatelja. To vsekakor za tako odgovorno delo, kot ga opravljamo, ni primerno. Od članov sveta zavoda pričakujemo, da bodo ob vseh teh dogodkih, ki žal vse preveč negativno odmevajo tudi v širši javnosti, končno prisluhnili tudi kolektivu, ki si želi mirno in kvalitetno delati v dobro mlade generacije!«
Očitno pa je večini članov sveta zavoda za mnenje učiteljskega kolektiva malo mar. Stališče učiteljev dokazujejo zelo zanimivi in verjetno dovolj jasni rezultati podpore novo izbranim osebam za vršilca dolžnosti ravnatelja, ki jih je predlagal kolektiv na zboru delavcev pred sejo sveta zavoda. Na sestanku oz. zboru delavcev, ki se ga je udeležilo 49 zaposlenih, je bila velika večina za to, da se na mesto v. d. ravnateljice imenuje Helena Šegula. Ta predlog je podprlo kar 38 zaposlenih (skoraj 80 %), medtem ko je predlog za to, da bo v. d. ravnateljice Dragica Majhen, podprlo le 7 zaposlenih (ali 14 %, kar je veliko manj kot pred nekaj meseci, ko je Majhnovo še podpirala slaba tretjina zaposlenih); štirje glasovi so bili neveljavni.
In kaj pravzaprav večina zaposlenih očita Majhnovi? Kot so povedali za naš medij, je to predvsem njen način komunikacije s sodelavci, občasne
Tik pred zaključkom redakcije smo (neuradno) izvedeli, da je župan občine Videm danes (petek) zvečer sklical skupni sestanek občinskega sveta in kolektiva učiteljev OŠ Videm, na katerem naj bi se slišale vse plati zgodbe okoli (ne)imenovanja v. d. ravnateljice Dragice Majhen.
grožnje in maščevalnost ter posledično nezaupanje, ki vlada v celotnem kolektivu, njeno podcenjevanje njihovega dela in uspešnosti, poniževalen odnos, pa tudi njeno nepoznavanje dela ter zakonodaje.
Šokirani nad obnašanjem
občinskih
predstavnikov sveta
Sicer pa je bilo na seji predstavljeno še besedilo odločbe z zadnje inšpekcije, kjer pa je spor dosegel svoj vrhunec, prerekanje naj bi po besedah prisostvujočih prešlo najnižje kulturne norme obnašanja.
Seji so prisostvovali tudi nekateri zaposleni in starši, ki sicer niso člani sveta, njihovo mnenje pa je bilo enotno: »Šokirani smo nad načinom komuniciranja obeh občinskih predstavnikov sveta, to se z besedami sploh ne da opisati. Ne moremo verjeti, da je to možno; tako ponižujočega odnosa predstavnikov občine do prisotnih učiteljev si človek sploh ne more zamišljati! Ni besed. Konec koncev je vse skupaj izpadlo zgolj kot merjenje oz. dokazovanje moči, namesto da bi se na prvo mesto postavila dobrobit naših otrok, njihove vzgoje in izobraževanja!«
Kot že povedano, je predsednica Voglarjeva zaradi takšnega obnašanja in prerekanja, ki ni vodilo nikamor, od nje pa se je zahtevalo, da naj izvede glasovanje o imenovanju ravnatelja, sejo prekinila z razlago, da proti zakonu ni in ne bo delala, zakonodaja pa ji v konkretnem primeru dovoljuje le glasovanje o vršilcu dolžnosti ravnatelja. Do tega glasovanja oz. imenovanja tako ni prišlo in videmska osnovna šola ima tako uradno v. d. ravnateljice samo še do ponedeljka.
Naslednja seja sveta zavoda bo po besedah Voglarjeve sklicana septembra, kako bo do takrat s statusom sedanje v. d. ravnateljice, pa ostaja odprto vprašanje.
Medčloveški odnosi tako v svetu zavoda kot v kolektivu, zlasti med zaposlenimi in vodjo šole, so v Vidmu očitno na psu. S pametnim in umirjenim pogovorom bi se gotovo lahko marsikaj rešilo, vendar je očitno največji problem v tistih, ki za vsako ceno vztrajajo pri imenovanju Majhnove za ravnateljico, čeprav je velika večina kolektiva proti njej. Zakaj si vodstvene funkcije želi tudi sama Majhnova, je druga zgodba, menda pa naj bi se po lastnih besedah želela dokazati kot kvalitetna in uspešna ravnateljica.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Predstavitev kandidatov SDS
Prizadevanja poslancev SDS so konkretna, ne abstraktna
V gostilni Ernest na Ptuju so se 25. avgusta predstavili kandidati SDS, ki bodo kandidirali v 9., 10. in 11. volilnem okraju 8. volilne enote. Svojo četrto kandidaturo je napovedal Franc Pukšič, ki kandidira v 9. volilnem okraju, nova med kandidati SDS za državnozborske volitve je Helena Neudauer, ki kandidira v 10. volilnem okraju, za drugi mandat v državnem zboru pa se v 11. volilni enoti poteguje Branko Marinič.
Foto: Črtomir Goznik
Kandidati SDS v 9., 10. in 11. volilnem okraju osme volilne enote so: (od leve) Branko Marinič, Helena Neudauer in Franc Pukšič.
Kot je povedal na tiskovni konferenci vodja volilnega štaba SDS Rajko Fajt, tudi predsednik MO SDS Ptuj, v SDS ocenjujejo, da so rezultati dela vlade, ministrov in poslancev iz njihovih vrst dobra popotnica za zaupanje Slovenk in Slovencev na volitvah 21. septembra. Slovenija je na pravi poti, temelji, ki so jih postavili, so dovolj dobri, da bodo na njih gradili tudi v prihodnje.
Franc Pukšič je napovedal, da bo njegov način dela v tej volilni kampanji bistveno drugačen zaradi neurja. Ponosen je na svoje 12-letno delo poslanca in na to, da so tisti, ki so gradili telekomunikacijski sistem, dobili denar povrnjen. Posebno zahvalo si zaslužijo ptujski pravobranilci, ki so svojo nalogo pri tem odlično opravili, ker vsi, žal, niso sledili odločitvi vlade. Zelo vesel je tudi, bil je deset let profesor v srednji šoli, da bodo poslej malico imeli tudi srednješolci. Kot borec za približno enake pravice in kvaliteto življenja vseh državljank in državljanov Slovenije je tudi ponosen, da so se proračuni občin povečali za 25 do 30 odstotkov, kar pomeni bistveno več sredstev za razvoj in infrastrukturo. Vesel pa je tudi, da jim je že v začetku mandata, ki se sedaj
izteka, uspelo temeljito popraviti pokojnine, čeprav bo potrebno na tem področju še veliko narediti. Vse pa bo odvisno od rasti BDP. Pokrajine so velika priložnost za večjo gospodarsko rast, višje osebne dohodke, boljše delovne pogoje, kvalitetna delovna mesta in tudi pokojnine. Ker jih Slovenija potrebuje, se je odločil, da bo kandidiral tudi četrtič, da bi v tem mandatu končno prišli do njih. V naslednjih štirih letih bo potrebno več narediti na področju zadružništva, revidirati pa bo potrebno tudi lastninjenje, ne preko politike, temveč institucij, ki so za to pristojne.
Helena Neudauer je po izobrazbi univerzitetna diplomirana pravnica. Najprej je delala v gospodarstvu, nato v državni upravi kot vodja oddelka za upravne notranje zadeve in v občinski upravi kot svetovalka za pravne zadeve. Sedaj je odvetnica na Ptuju. Je poročena, mati dveh otrok. V mladosti se je aktivno ukvarjala s košarko. Članica stranke SDS je od leta 1996. Od leta 2006 je članica mestnega sveta, kjer tudi vodi svetniško skupino SDS. H kandidaturi jo je pritegnil MO SDS, po tehtnem premisleku jo je sprejela, ker meni, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami dobro opravlja
delo poslanke. V iztekajočem se mandatu so na Ptuju s pomočjo države in vlade izvedli veliko projektov. Med pomembnejšimi so vitalizacija Ptujskega jezera, obnovili so osnovne šole in zagotovili pogoje za devetletko, zgrajen je bil vrtec Zvonček, v nekdanji vojašnici so bili urejeni prostori za izobraževanje. Na Ptuju je bil zgrajen tudi Puhov most, ki je prispeval k razbremenitvi prometa v samem Ptuju. »Žal pa nam v tem mandatu ni uspelo ustanoviti pokrajin,« je poudarila, zato si bo prizadevala za vzpostavitev pokrajine s sedežem na Ptuju. Kot poslanka si bo prizadevala tudi za to, da bi mladim omogočili visokošolsko izobraževanje v kraju bivanja, prav tako tudi za pomoč družinam, za reševanje stanovanjskega vprašanja in za pomoč starejšim, ki bodo želeli jesen življenja preživeti doma.
Branko Marinič je v svoji predstavitvi spomnil še na nekatere druge dosežke oziroma uspehe iztekajočega se mandata. Med te prav gotovo sodi hotel Primus; vključevanje politikov s tega območja je rodilo konkretne sadove, saj je celotna investicija zgrajena tudi s 14 odstotki nepovratnih državnih in evropskih sredstev.
Sredstva niso prišla sama po sebi, da so jih pripeljali v ta prostor, je bilo potrebno marsikaj storiti. Na področju infrastrukture je v zadnjem času tudi v t. i. haloških občinah prišlo do pomembnih premikov. Spremenjen je bil zakon o financiranju občin, ki je v te občine prinesel dodatni denar, ki je izključno investicijske narave. Ta denar jim je pomagal tudi pri kandidiranju za dodatna državna in evropska sredstva. Kot poslanec se je zelo angažiral pri ustanovitvi nove občine Cirkulane, z ustanovitvijo občine Leskovec pa kljub prizadevanjem niso uspeli. Tudi v bodoče želi delovati na različnih področjih preko različnih oblik povezovanja. Mariničeva velika želja je, da bi volivke in volivci spoznali prizadevanja poslancev SDS, sedaj tudi kandidatov za nov poslanski mandat, saj so konkretna, niso abstraktna. Kar pa zadeva delovanje civilne družbe, gre pogosto za zavajanje javnosti, kajti v ozadju se skrivajo politični botri, ki pomagajo predvsem njihovi konkurenci, je opozoril. Ptuj si s širšim okoljem zasluži izkušene ljudi, ljudi konkretnih dejanj, Marinič je prepričan, da bomo na pravi poti nadaljevali skupaj.
MG
Strankarska kronika
Ormož • Kandidatka SD Biba Biserka Juričinec
Foto: vki
»Sem Ormožanka, poročena, imam hčerko. Po OŠ sem šolanje nadaljevala na srednji ekonomski šoli
na Ptuju. Zaposlila sem se v gospodarstvu, v Tovarni Jožeta Kerenčia, kasneje Optiplast, v računovodstvu. Od leta 1993 sem delala v podjetju Pumo, kjer je bil vlagatelj nemški parter. Leta 1997je prišlo v firmi do nesoglasij, po pogovoru z nemškim partnerjem mi je uspelo del proizvodnje obdržati v Ormožu. Ustanovila sem podjetje, ki uspešno deluje že 11 let in ima 7 zaposlenih,« se je predstavila kandidatka SD Biba Biserka Juričinec.
Prizadevala si bo za razvoj gospodarstva, ker je močnejše in družbeno odgovorno gospodarstvo temelj socialne varnosti. Kot nujnost vidi izgradnjo hitre ceste, ker je dobra infrastruktura podpora gospodarstvu. Pripeljati je potrebno nove vlagatelje, podjetnike, spodbujati razvoj podeželja, turizma. Na našem pretežno kmetijskem področju je potrebno spodbujati razvoj kmetijstva, saj se vedno bolj zavedamo pomena zdrave prehrane in imamo odlične pogoje za njeno pridelavo. Zavzemala se bo za enak dostop do javnega zdravstva, kjer bodo imeli vsi ljudje z enakimi potrebami enako dober dostop do vseh storitev, ter za močno brezplačno javno šolstvo. Pomembno se ji zdi, da je vzpostavljena vez med šolo in gospodarstvom. Ormoško gimnazijo vidi kot veliko prednost v kraju, zato si jo bo prizadevala obdržati. Zavzemala se bo za interese celotne UE Ormož, vseh treh občin.
»Za kandidaturo sem se odločila, ker si želim boljšo Slovenijo, kjer ne bo razslojevanja ljudi, kjer se ne bomo delili na vaše in naše, na leve in desne,« je povedala Biba Biserka Juričinec (na fotografiji v družbi Uroša Jauševca, glavnega tajnika stranke, in Zlatana Fafuliča, predsednika občinskega odbora).
Ormož • Kandidat LDS Slavko Kosi
Foto: vki
Slavko Kosi je diplomirani ekonomist, ki od leta 1993 vodi lastno podjetje Invest kooperacije, d. o. o., in je že drugi mandat član občinskega sveta Ormož.
Na začetku je povedal, da je bil član Zveze komunistov in da tega ne skriva, član LDS pa je od začetkov delovanja stranke. Za kandidaturo se je odločil, ker pozna razmere v družbi, ima izkušnje v političnem delovanju in hkrati dobre gospodarske povezave v občni in državi. Verjame v program LDS, ki je zanj stranka prihodnost, saj se je očistila. Po njegovem mnenju sedanja vladajoča koalicija ni izpolnila pričakovanj volivcev in ni nič boljša od prejšnjih, kot je napovedovala.
»Kotposlanec bi se s svojimi vplivi znotraj politike v prvi vrsti zavzemal za gospodarski razvoj okolja. V Ormožu je nujno potrebno nadomestiti kapacitete v gospodarstvu zaradi po neumnem zaprte TSO in država je dolžna pomagati. Dokončati je potrebno industrijsko cono. Menim, da bi občina morala odkupiti zemljišča, jih komunalno opremiti in dati v dolgoročen brezplačen zakup zainteresiranim pod pogojem, da le-ti pripeljejo nova delovna mesta.« Eden od ciljev je tudi nadaljevanje izgradnje vrtine geotermalne vode, kar bi bila podlaga za hiter gospodarski razvoj na področju turizma. Vse sile pa je po mnenju Kosija potrebno usmeriti v izgradnjo ceste Slovenska Bistrica-Ormož. »Treba je narediti vse, da do tega pride, uporabiti vse oblike pritiska na pristojne, tudi zaporo ceste, če je potrebno.«
Pomembna panoga je tudi kmetijstvo, kjer je z vlaganji treba doseči rezultate, ki bodo omogočali dobro prodajo in ohranili poselitev podeželja. Zato pa bo glede na podnebne spremembe nujno vlagati v namakalne sisteme, pravi Slavko Kosi (na fotografiji na desni, skupaj z vodjo volilnega štaba Markom Antoličem).
Viki Klemenčič Ivanuša
Kidričevo • CI ponovno zahteva odstop ministra Podobnika
Minister ni izpolnil obljub
Po hudem požaru gum na deponiji odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju, v katerem je 16. julija zgorelo več tisoč gum, je civilna iniciativa za sanacijo razmer, ki je bila ustanovljena v Lovrencu na Dravskem polju, opravila že več aktivnosti, a zahtevanega ni dosegla.
Kot je povedal predsednik Civilne iniciative Jože Medved, je minister za okolje in prostor Janez Podobnik v četrtek, 14. avgusta, v prostorih Ministrstva v Ljubljani sprejel predstavnike občine Kidričevo in civilne iniciative ter se z njimi pogovarjal o sanaciji deponije odpadnih gum podjetja Albin Promotion v Lovrencu na Dravskem polju po požaru. Po Medvedovih trditvah je minister v pogovoru obljubil, da bodo na ministrstvu pripravili program sanacije deponije, ki naj bi ga vlada sprejela na prvi septembrski seji, obljubil pa je tudi, da bodo uredili vse potrebno za čim prejšnji odvoz odpadnih gum ter da bodo v izogib vnovičnemu izbruhu požara preostalih, še ne pogorelih odpadnih gum, zagotovili tudi požarno stražo.
V četrtek, 21. avgusta, je minister Janez Podobnik skupaj z direktorico direktorata Bernardo Podlipnik in sodelavci obiskal Lovrenc, kjer se je o tej aktualni zadevi pogovarjal z županom občine Kidričevo Jožetom Murkom, direktorico občinske uprave Evelin Mako-ter Jabločnik, predsednikom odbora za požarno varnost Antonom Leskovarjem, predsednikom odbora za gospodarstvo Zoranom Žunkom, predsednikom in podpredsednikom civilne iniciative Jože-
Foto: M. Ozmec
Na deponiji v Lovrencu je po požaru ostalo nekaj sto ton odpadnih gum, ki pomenijo potencialno nevarnost za okolje.
tom Medvedom in Antonom Habjaničem ter z direktorjem ptujskega podjetja Čisto Mesto Andrijem Koterjem.
Na omenjenem sestanku je - kot je zatrdil Jože Medved -minister Janez Podobnik ponovno obljubil to, kar je obljubil že na prvem sestanku v Ljubljani: da bodo nemudoma pričeli pripravo programa sanacije deponije, da bodo čim hitreje pričeli odvažati gume z deponije in da bodo na deponiji zagotovili požarno varnost. Poleg tega je minister Podobnik pred vsemi obljubil, da bo poskrbel za to, da bo v ponedeljek, 25. avgusta, podjetje Čisto mesto prejelo nalog za pričetek odvoza gum iz deponije v Lovrencu.
A to se žal ni pripetilo. Delavci podjetja Čisto mesto so se na poziv ministrstva tega dne, torej v ponedeljek, 25. avgusta, sicer že odpravljali v Lovrenc, vendar so po besedah direktorja Andrije Koterja zaradi nenadnega telefonskega poziva iz ministrstva svojo namero opustili. Ogorčeni predstavniki civilne iniciative so se še isti večer znova sestali in po burni debati sprejeli sklep, da zaradi neučinkovitosti in lažnih obljub služb Ministrstva za okolje in prostor, predvsem pa tudi zaradi lažnih obljub ministra Janeza Podobnika, odločno zahtevajo njegov odstop. Če tega ne bo storil sam, pa bodo pozvali predsednika vlade Janeza Janša, da ministra
Podobnika zaradi navedenih vzrokov razreši on. Če ne bodo pričeli izvajati napovedanih ukrepov za zavarovanje zdravja ljudi, pa bodo o vsem obvestili organe Evropske komisije ter svojo pravico poiskali tudi na evropskem sodišču.
Da je ogorčenje predstavnikov civilne iniciative in večine krajanov še večje, pa so v ponedeljek izvedeli, da je v petek opoldne župana občine Kidričevo Jožeta Murka obiskal Albin Brencl, lastnik podjetja Albin Promotion, in ga seznanil, da od Ministrstva za okolje ali katerih koli inšpekcijskih služb do sedaj ni prejel nobene prepovedi za opravljanje svoje dejavnosti pa tudi, da mu do sedaj ni nihče odvzel nobenega od pridobljenih dovoljenj. Zaradi tega bo takoj po končanem remontu 1. septembra svojo dejavnost na deponiji v Lovrencu nadaljeval. Zaradi tega so se ogorčeni člani civilne iniciative v ponedeljek popoldne znova sestali in sprejeli sklep, da na deponiji v Lovrencu ne bodo dovolili nobenega nadaljevanja dejavnosti, razen aktivnosti, ki so vezane na sanacijo razmer in odvoz odpadnih gum. Če tega podjetje Albin Promotion ne bo upoštevalo, bodo dejavnost tudi fizično preprečili.
M. Ozmec
Ptuj • Predstavili projekt Sonce na krilih metulja
Zbranega več kot polovica denarja
V kavarni Dom KULTture, ki jo bosta zakonca Vauda Benčevič odprla do konca septembra letos, je bila 25. avgusta tiskovna konferenca, na kateri so javnosti predstavili projekt Sonce na krilih metulja, o katerem smo na straneh Štajerskega tednika že pisali.
Dogodek so povezali z zanimivo fotografsko razstavo Borisa Fariča na temo nasilja nad otroki. Kostumografka Stanislava Vauda Benčevič, ki je pobudnica, idejna vodja, koordinatorica in avtorica projekta, je ob je priložnosti o njem govorila skupaj z avtor-
jem idejnega osnutka otroškega igrišča Boštjanom Vaudom, krajinskim arhitektom (na fotografiji). S projektom želijo opozoriti na pomen kvalitete družbenega razvoja, s tem pa tudi kvalitete življenja. Z revitalizacijo mestnega parka bo večjo veljavo dobilo tudi staro
Vrazova ulica 12, 2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 fax: (02) 74 15 505 www.lu-ormoz.si univerza.ormoz@siol.net
LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ
Samo z vseživljenjskim učenjem obdržite delovno mesto ali se ponovno zaposlite!
Programi za poklic: kuhar, natakar, prodajalec, računalnikar,
ekonomski tehnik, elektrotehnik, gastronomski tehnik;
Jezikovni programi za odrasle: angleščina, italijanščina, nemščina;
Računalniško usposabljanje: priprava na ECDL izpit, OpenOfSce.org;
Priprave za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije;
Brezplačno dokončanje osnovne šole za odrasle;
Brezplačna uporaba središča za samostojno učenje, e- in info točke.
Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom!
ptujsko mestno jedro. Zato je projekt Sonce na krilih metulja, ki se deli v dva dela, prvi je otroško igrišče, drugi pa Forma viva, ki naj bi potekala ob Dravi do Rance in čez most do Term, na nek način tudi revitalizacija starega mestnega jedra.
Doslej je Stanislava Vauda Benčevič uspela zbrati 60 tisoč evrov od skupaj 100 tisoč, kar bo zadostovalo za nakup 26 igral, da bi novo igrišče lahko odprli oktobra. Med sponzorji
je MO Ptuj s 30 tisoč evri, pričakujejo pa tudi angažiran odziv ptujskega gospodarstva in drugih, ki želijo sodelovati v tem za kvaliteto bivanja na Ptuju izredno pomembnem projektu.
Vsi, ki želijo sodelovati pri tem projektu kot sponzorji, lahko denar nakažejo na tran-sakcijski račun Društva prijateljev mladine Ptuj, SI56 0420 2000 0384 542, ki je odprt pri Novi KMB, s pripisom Za otroško igrišče.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Avtor idejnega osnutka otroškega igrišča Boštjan Vauda in kostu-mografka Stanislava Vauda Benčevič.
Od tod in tam
Ormož • Kandidat KDS Bogomir Luci
Bogomir Luci se je odločil za kandidaturo, ker meni, da je v slovenski politiki tudi mesto za poštene ljudi, ki politike ne zlorabljajo za svoje lastne ozke cilje. Se vedno verjame, tako kot je, ko je prvič kandidiral za svetnika KS Kog, da je možno nekaj narediti za ljudi in kraj.
V	programu Krščanske demokratske stranke so visoko zapisane vrednote življenja in veselje do življenja. Zato je v državi potrebno narediti klimo, v kateri bodo mladi imeli možnost zaposlitve, kar je predpogoj, da se lahko odločajo za družine. Potrebno je spodobno urediti socialne podpore, da bodo pravičnejše. Nesprejemljivo pa je, da mladi in zdravi ljudje desetletje in še dlje živijo od socialne podpore. Kmetijstvo je potrebno prepustiti tržnemu gospodarstvu, da bodo pridelki dobili realno vrednost, ceno, ki si jo zaslužijo. »Če bi bile v kmetijstvu cene take, kot bi morale biti, da bi pokrivale proizvodno ceno, ceno dela in še dajale nek profit, sem prvi za ukinitev subvencij. Mnogi izkoriščajo subvencije. Kmetje so bili vedno sposobni preživeti od svojega dela. Mnogi, ki ne razumejo sistema subvencij, pa menijo, da je to socialna podpora kmetom. Subvencije so dejansko izravnava med tržno in dejansko vrednostjo kmetijskih proizvodov.« Luci pravi, da ima večina strank podoben program. Tudi njemu se zdi nujna izgradnja ceste Ormož-Slovenska Bistrica, saj je infrastruktura pomembna za ohranjanje delovnih mest, ki bodo mlade obdržala doma. Povedal je še, da je njegova kandidatura očitno presenetila veljake, ki si domišljajo, da so politični položaji le v njihovi pristojnosti. Z SMS-sporočili ga menda s službenega telefona vznemirja kandidat mag. Boštjan Štefančič, ki mu pošilja sporočila na kulturnem nivoju: »Vtakni si ga.«
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Mag. Cvetka Pintar bo darovala tisoč evrov
Kandidatka Nove Slovenije v 10. volilnem okraju 8. volilne enote mag. Cvetka Pintar bo že tako nizke stroške volilne kampanje znižala še za tisoč evrov. Odločila se je, da jih bo darovala pomoči potrebnim, tistim, ki jih je neurje najhuje prizadelo. Denar bo nakazala na račun za neurje, lahko pa tudi družini, ki v tem trenutku najbolj potrebuje pomoč, če bo prejela njen naslov. S svojim zgledom želi spodbuditi tudi druge kandidate na letošnjih državnozborskih volitvah, da se odločijo za podobne geste. Solidarnost naj ima v teh trenutkih prednost pred številom jumbo plakatov in drugimi oblikami kampanje, poziva mag. Cvetka Pintar.
MG
Benedikt • Sprejeli rebalans
V	sredo, 6. avgusta, so se svetniki občine Benedikt sestali na 16. seji. Najprej so po skrajšanem postopku sprejeli spremembe in dopolnitve Odloka o proračunu občine za letošnje leto. Rebalans je bil potreben zaradi povečanja prihodkov in odhodkov za nekaj več kot 200.000 evrov. Prihodki v proračunu so se v glavnem povečali na podlagi poravnave s Slovensko odškodninsko družbo za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, za katera občina Benedikt prejme nekaj več kot 481.000 evrov. Od tega prejmejo upravičenci 270.000 evrov, preostanek sredstev v višini nekaj več kot 211.000 evrov pa ostane lokalni skupnosti. Gre pa za namenski prihodek. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli spremembe in dopolnitve Odloka o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Benedikt. Svetniki so potrdili spremembe in tako odlok uskladili z veljavnim Zakonom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. V svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so svetniki imenovali Jerneja Lasbaherja. Seznanili so se tudi s poročilom o izvrševanju proračuna občine Benedikt za letošnje leto. Prihodki so bili v prvem polletju realizirani v višini 29,02 odstotka, odhodki pa v višini 41,53 odstotka.
Zmago Šalamun
Foto: vki
Ormož, Ptuj • Mednarodni festival Orfest
Ognjemet glasbe
Od minulega torka, 19. avgusta, odkar so se zbrali na Glavnem trgu v Ljutomeru, so pevci sedmih zborov - štirih tujih in treh domačih - v okviru letošnjega Orfesta izvedli trinajst koncertov v dvanajstih krajih SV Slovenije. Zaključni koncert letošnjega Orfesta je v soboto potekal v Ljutomeru, pred tem pa so v petek člani zbora Coral Carmina Nova nastopili v Ormožu, člani filipinskega zbora University of the East Chorale pa v Ptuju.
Odličen mešani pevski zbor Coral Carmina Nova iz Malage, ki izvaja zahtevnejša dela zborovske literature od renesanse do sodobne glasbe, je navdušil ormoško občinstvo. V prijetnem ambien-tu župnijske cerkve sv. Jakoba so izvedli 16 pesmi, od kate-
rih je bil predvsem drugi del bolj ljudsko obarvan in je posredoval tople španske ritme pokrajine Andaluzije. Čeprav bolj maloštevilna publika si je s toplim sprejemom in bogatim aplavzom priploskala še dodatke.
Zbor Coral Carmina Nova
od leta 2002 vodi Javier Serrano, ki je bil leta 1988 tudi eden izmed ustanovnih članov zbora. Zbor veliko sodeluje z orkestrom filharmonije v Malagi, s katerim je posnel tudi zgoščenko Musica en la Catedral de Malaga. Repertoar zbora lahko razdelimo na
Zbor Coral Carmina Nova iz Malage je navdušil maloštevilno ormoško publiko.
Člani filipinskega zbora University of the East Chorale
dva dela - a capella izvajanje, ki obsega dela iz obdobja renesanse, baroka, romantike in sodobno glasbo ter vokal-no-instrumentalni program z deli Monteverdija, Purcel-la, Vivaldija, Bacha, Haendla, Mozarta in drugih.
Koncert španskih pevcev je bil hkrati tudi zaključek Ormoškega poletja.
Filipinski zbor navdušil v Ptuju
Pretekli teden so lahko ljubitelji zborovskega petja na ptujskem gradu prisluhnili enemu najboljših filipinskih zborov University of the East Chorale in domačemu Komornemu zboru Musica. Pričetek koncerta je popestril domači Komorni zbor Musica. Musica uspešno deluje dve sezoni in velja za
Rogoznica • 6. mednarodno likovno srečanje
S čopičem ohranjajo cas in prostor
V soboto dopoldne so člani Likovne sekcije KD Rogoznica v okviru petega krajevnega praznika četrtne skupnosti Rogoznica priredili likovno srečanje mednarodnih razsežnosti. Po besedah Maksa Menonija s čopičem in platnom ohranjajo čas in prostor.
Foto: Patricija Babosek
Udeleženci srečanja so se razporedili po okolici četrtne skupnosti Rogoznica, nekateri izmed njih so slikali prostore četrtne skupnosti, ki naj bi imeli čez kakšno leto novo podobo.
Likovna sekcija KD Rogo-znica pripravlja aktivnosti skozi vse leto. V času šolskega leta so vabljeni otroci in odrasli, da se pridružijo delavnicam, kjer se učijo opazovati in posnemati, veliko pa se posvečajo praktičnemu delu. Namen je spodbujati kreativnost in domišljijo ter ju spraviti na platno ali papir. Na delavnicah pridobivajo osnove ustvarjalnega dela, zakonitosti barv in obravnave prostora. Delo je zasnovano tako, da se nadaljuje stopenjsko.
V poletnem času pa že šesto leto zapored prirejajo mednarodno likovno srečanje. Vsako leto povabijo ljudi od drugod, letos je odziv res zadovoljiv. Sami jim ponudijo hrano in material, slikarji pa slikajo in izdelke potem tudi pustijo tukaj. Plod prejšnjih podobnih srečanj sta stalna razstava v Deželni banki in razstava na stopnišču Merca-torjeve Blagovnice. Izdelki, ki bodo nastali letos, bodo razstavljeni v prostorih PGD
pomembno slovensko zborovsko pridobitev. Zbor pevcev je predstavil že preko trideset uspešnih koncertov po celotni Sloveniji, nastopili pa so tudi v Franciji in Angliji. Njegov zborovodja Robert Feguš prihaja iz generacije mlajših slovenskih zborovodij, izvedel pa je številne odmevne nastope z vokalnimi skupinami. Aprila letos je sodeloval na otvoritvenem seminarju Mednarodnega zborovskega tekmovanja v Mariboru z odličnim ameriškim dirigentom Bradyjem Allredom.
Množica Ptujčanov je ves večer nestrpno čakala na enega izmed najboljših in najodmevnejših filipinskih zborov University of the East Chorale. Zbor je bil ustanovljen leta 1992, njegovi člani pa so študentje različnih smeri na univerzi. Filipinski glasbeniki poleg nastopanja na uradnih slovesnostih univerze sodelujejo tudi na protokolarnih prireditvah filipinske vlade. Zbor deluje pod vodstvom zboro-vodkinje Anne Tabita Abele-da-Piquero, nekdanje članice zbora Philippine Madrigal Singers. Dirigentka z vrhunskimi nastopi, občutkom za
odgovornost in zborovske discipline potrjuje odličnost zbora. Pod vodstvom zbo-rovodkinje Piquero je zbor požel prestižna priznanja in nagrade na različnih svetovnih zborovskih tekmovanjih. Tudi Ptujčani so bili nad edinstvenimi in izjemnimi vokali filipinskih študentov navdušeni!
Orfest je letos potekal že drugič in je sovpadal s praznovanjem 140-letnice prvega slovenskega tabora v Ljutomeru. Umetniška direktorica Romana Rek, dirigentka zbora gostitelja Komornega zbora Orfej, je s svojimi sodelavci ponovno uspela narediti nemogoče. V našem odmaknjenem koncu Slovenije je priredila odlično organiziran festival, ki nas je za nekaj trenutkov z glasbo povezal s širnim svetom. Smernice pri zasnovi festivala poskušajo poslušalcem predstaviti zborovsko petje, ponuditi zanimive in raznolike zborovske dogodke, ustvariti medkulturni dialog med skupinami iz različnih kulturnih okolij in ustvariti partnerstva med tujimi in domačimi zbori.
Viki Klemenčič Ivanuša, Ines Selič
Pacinje, kjer bodo prihodnji vikend tudi slovesnost ter kulturno in družabno srečanje ob petem krajevnem prazniku četrtne skupnosti Rogoznica. Umetniški vodja srečanja je Maks Menoni, za morebitna strokovna vprašanja pa je bila na voljo tudi kustosinja Simona Menoni. Namen vsakoletnega srečanja ni le druženje, temveč dokumentiranje časa in prostora.
Glede na to, da se ljudje in okolje nenehno spreminjamo, želijo udeleženci likovnega srečanja ujeti trenutek in ga za vselej ohraniti na platnu. Približno 20 udeležencev srečanja se je razporedilo po okolici, nekateri so želeli slikati pokrajino, drugi so slikali okolico četrtne skupnosti Rogoznica. Ker se prihodnje leto obeta temeljita prenova prostorov četrtne skupnosti, so nekateri slikali zunanjost, drugi notranjost te zgradbe, za katero predvidevajo, da bo imela čez kakšno leto drugačno, novo podobo.
Patricija Babosek
Zbor vodi Javier Serrano, ki je tudi eden od ustanovnih članov.
Foto: vki
Foto: arhiv
Foto: vki
Ormož • Iz krajevne skupnosti Ormož
Pokopališče šele do 1. novembra
Kaj se dogaja v krajevni skupnosti Ormož? Kakšni so njeni načrti? Zakaj bo pokopališče urejeno šele v treh mesecih? Odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja je dal predsednik sveta KS Ivan Brumen.
Trenutno je najaktualnejša tema urejanje ormoškega pokopališča, ki se je začelo pred mesecem in pol, končalo pa naj bi se do 1. novembra. V sklopu del naj bi se uredila severna stena pokopališča, ki se je malo nagibala, obnovljeni bosta fasada in kritina, tako da bo zid v isti obliki kot doslej. Odstranili so ciprese, ki so bile menda zasajene okrog leta 1965 in so bile že prestare, da bi se jih dalo še obrezati in urediti poti. Po ureditvi bodo zasadili tise, ki se jih da dolgoročno lepše obrezovati. Poti bodo tlakovane, ormoško pokopališče pa bo tudi izgubilo sloves edinega neosvetljenega pokopališča daleč naokoli. Najverjetneje ga bo po novem osvetljevalo 6 ali 8 luči. Uporabili bodo stare luči, ki so stale nekoč na trgu pred Timo, saj so enake kot tiste pred mrliško vežico. Na luči bodo pritrditi tudi ozvočenje, ki ga doslej še ni bilo. Na sredini pokopališča bodo uredili še eno pipo. Zaenkrat bodo tlakovane poti od vežice po sredini pokopališča, povezovalni poti od vhodov s cestne strani in del ob ograji. Tam je predviden plato, kjer nameravajo razstaviti pročelja spomenikov starih Ormožanov, ki niso več v funkciji, a bi jih radi ohranili.
Pri urejanju poti so naleteli na težave z vodo, ki se je pojavljala ves čas, zato so pod gramoz položili filc in naredili drenažo. Tako je sedaj vsa ta voda, ki je bila ob poteh, speljana proti ograji in njivi. Na ta način upajo, da bodo rešili del težav z vodo, je povedal Ivan Brumen.
Težave z odvodnjavanjem pa so še precej večje. Ob večjih nalivih namreč meteorna voda s pokopališča vdre v kleti sose-
Predsednik KS Ormož Ivan Brumen
dnjih hiš. Predsednik Brumen Pravi: »Odvodnjavanje je pereč problem, odkar pokopališče obstaja, poslabšal pa se je stanje takrat, ko se je uredila cesta proti naselju. Meteorna voda teče ob cesti in v naselje. Zaenkrat rešitev tega ni v nobenem načrtu, tudi sredstva niso zagotovljena, se bo pa treba o tem resno pogovoriti in najti rešitev.«
Obiskovalci pokopališča pa se pritožujejo tudi, ker dela potekajo zelo počasi, oziroma so se ustavila, ker ima izvajalec dosti dela, kot je povedal Ivan Brumen. Poti po pokopališču pa so gramozne, neutrjene in po njih je težko hoditi.
Ureditev pokopališča, na katerem je 740 grobov, bo stala 68.000 evrov. Najemnina za grob znaša 10 evrov. H KS Ormož spada tudi pokopališče na Humu, kjer je grobarina 12,11 evra, a bi morala biti vsaj 13,50, ker imajo veliko stroškov z odvozom smeti, ki jih krajani nekontrolirano odlagajo. Do dneva mrtvih nameravajo urediti tudi to pokopališče, kar bo stalo 29.000 evrov. Ureditev po-
kopališč se bo krila iz sredstev, ki jih je KS dobila od telefonije. Na Humu pa imajo še dodaten problem, tamkajšnja vežica je potrebna prenove. Projektna dokumentacija je že pripravljena, projekt pa malo dražji, kot so predvidevali in še ne vedo, če ga bodo lahko letos pokrili. Okrog vežice se namreč poseda zemlja, zato bodo podrli stebre in jo zaprli s steklom.
Vaškim domovom morajo vsebino dati krajani
Okrog 50.000 evrov so letos v KS namenili tudi za sanacijo kulturnega doma v Ormožu. Obnovili so zavese na odru, ozadje, temeljito očistili dvorano, po letih globinsko očistili sedeže, popravili več vrat. Kot pavi Brumen, je bilo postorje-nega veliko, vendar so to dela, ki se bolj malo vidijo. Večjih posegov na domu kulture ne bo, saj je za dvorano v pripravi projekt kompletne ureditve. Sprejeli so tudi sklep o dokončanju vaškega doma Lešnica.
Ob pogledu na gramozne, razrite in neutrjene poti je jasno, zakaj obiskovalci negodujejo nad večmesečnim rokom za ureditev pokopališča.
Ustanovljen je bil gradbeni odbor, preko katerega potekajo dela. Veliko opravijo krajani sami, predvsem pleskanje, polaganje keramike, zahtevnejša strokovna dela, kot je ureditev ogrevanja, pa bodo prepustili mojstrom. Za dokončanje doma bodo namenili 34.000 evrov. Vaški dom je tudi na Dobravi in letos mu namenjajo 9000 evrov za prekritje in novi oplesk. Za najbolj živ dom, v Pu-šencih, je bilo namenjeno 1000 evrov za vzdrževalna dela. Ta dom najbolj živi s krajem, ker se prebivalci veliko ukvarjajo s športom in se v njem srečujejo. V KS Ormož je še en vaški dom, v Pavlovcih, za katerega pa je letos zmanjkalo denarja.
Na vprašanje, ali imajo ti domovi še sploh kakšen smisel, je Ivan Brumen povedal: »Domo-
vi živijo, kot domačini želijo. KS Ormož je njihov lastnik in jih mora vzdrževati. Za plačilo elektrike, kurjave običajno denarja ni, zato ga krpamo na razne načine, se nekako znajdemo. Že eno leto se pogovarjamo, da jih bomo dali krajanom ali društvom v upravljanje, saj občina društva sofinancira iz proračuna. Občina mora le še pripraviti pogodbe, ki bodo to pravno uredile.«
Za ureditev javnih poti je bilo letos v proračunu 28.000 evrov. Kot vsako leto so gramo-zirali, urejali bankine, jarke. Po besedah Ivana Brumna so 70 % dela uredili pred prvim neurjem, ki je odneslo ves novo navožen gramoz. Občinski svet Ormož pa je nato sprejel sklep, da 30 % vse škode krije KS sama. Težava je v tem, da
gramoz odnaša vedno na istih odsekih.
Prebivalci mesta imamo pogosto občutek, da se večina investicij in vsa skrb posveča le okoliškim vasem, za center mesta pa se ne skrbi. Brumen je na ta očitek odgovoril: »V svetu KS so predstavniki iz vseh vasi KS in trije iz mesta Ormož. Ureditev ulic ni v pristojnosti KS, ampak občine in koncesi-onarja, Komunalnega podjetja Ormož. Župana redno opozarjamo na stanje, dali smo več predlogov, ampak upoštevanih je bilo malo. Dali smo tudi predlog, da bi pri ribniku postavili kamp, ker je vedno več turistov z avtodomi. Zelo slaba je tudi cesta na Hardek. KS denarja za kakšne večje projekte nima in lahko le opozarja.« Viki Klemenčič Ivanuša
Podvinci • Tradicionalna postavitev klopotca
Podvinški gasilci skrbijo tudi za družabnost
Na zelenici za gasilskim domom v Podvincih, kjer potekajo treningi in vaje pred gasilskimi tekmovanji, je zrastel tudi prostor za družabnost, ki ga počasi urejajo, ob zelenici pa raste 42 trsov mešane sorte. Gasilski dom v Podvincih pa stoji že od leta 1963.
V soparnem in vročem 14. avgustu, ko je še vse kazalo, da bodo dočakali tudi trgatev, trsi so bili polni zdravega jagodičev-ja, so Podvinčani, v glavnem iz gasilskih vrst, že četrto leto zapored postavili klopotec, ki ga je posebej zanje izdelal Martin Grabar. Že ob posaditvi trte so se zaobljubili, da bodo klopotec postavili vsako leto, ob njem pa se bodo tudi poveselili. Imajo tudi dva viničarja oziroma gospodarja Milana Popuška in Štefana Zelenka. Na prireditveni prostor so se pripeljali z lahkim lojtrnikom s pletenim košem za garce Silva Čeha, s takšnim vozom so nekoč vozili s polja čebulo. Z njim pa so jo vozili tudi prodajat na bližnje tržnice. V letošnji ekipi, ki je spremljala in pomagala pri postavitvi klo-potca, so bili še: Franc Petrovič, Janko Čeh, Martin Čuček, Franc Kuserban, Vlado Peterčič, Marjan Popošek, Jože Pihler, Bran-
ko Lah, Srečko Ljubec, Albert Zelenko in Marija Vajsbaher.
Izurjena ekipa postavljavcev je delo hitro končala, klopotec se je zavrtel v svoje poslanstvo, ko je še vse kazalo, da bo letošnja letina dobra. Tudi malica se je prilegla in kakšna dobra kapljica po vrhu je stekla po
grlu. K dobremu vzdušju pa je pomagal tudi harmonikar Jožek Hameršak. Močno petkovo neurje s točo pa je pridelek močno oklestilo, trsje pa ponekod tako poškodovalo, da bo potrebovalo nekaj časa, da si bo opomoglo.
MG
Postavitev klopotca je spremljala tudi dobra malica ...
Del ekipe, ki je spremljala in pomagala pri postavitvi klopotca, ki ga je izdelal Martin Grabar. glasbo je skrbel harmonikar Jožek Hameršak.
aj
MG
Za
Foto: vki
Foto: vki
MG
Gajevci-Placerovci • Odprtje novega gasilskega doma
Ponos, zgrajen s prostovoljnim delom
Čeprav je v večini občin (vsaj doslej) veljala praksa, da so gasilske domove gradili iz občinskega proračuna, so se najprej v Žamencih v Dornavi, zdaj pa tudi v Gajevcih v sosednji občini Gorišnica občani odločili vzeti stvari v svoje roke. Tako so konec minulega tedna v Gajevcih slovesno odprli popolnoma nov vaško-gasilsko dom, ki so ga občani zgradili s prostovoljnim delom in le z minimalno pomočjo občine.
»Dom smo začeli graditi leta 2006, ko smo na gasilskem občnem zboru sprejeli sklep o izdelavi potrebne dokumentacije, ideja o novi zgradbi pa je že precej starejša. Takrat si nismo niti upali pomisliti, da bomo naš dom dokončali in odprli tako hitro, v dobrem letu dni. Dela na terenu smo začeli lani spomladi in z velikansko zagnanostjo vseh vključenih je bila zgradba do poletja že pod streho. Jeseni smo potem nadaljevali in do letošnjega poletja dom praktično popolnoma uredili,« je z velikim ponosom povedal predsednik PGD Ga-jevci-Placerovci Slavko Rižnar.
Izjemno akcijo vaščanov obeh obdravskih vasi je res vredno pohvaliti, saj so se v izgradnjo vključili vsi, brez izjeme, pač vsak po svojih močeh, na pomoč pa so priskočili tudi prijatelji, znanci in sorodniki iz sosednjih vasi. Kot je povedal Rižnar, so skupno opravili preko 7000 ur prostovoljnega dela, k temu pa je treba prišteti še preko 400 ur strojnega dela: »Ob večjih akcijah, recimo ob gradnji lani poleti, je gradbišče res izgledalo kot mravljišče, saj nas je bilo skupaj tudi po 100 in več. Dela smo torej v celoti opravili sami, prostovoljno, moram pa povedati, da smo kar nekaj denarja zbrali s prispevki občanov, čeprav za ta namen nismo izvedli nobene posebne
Predsednik PGD Gajevci-Placerovci: »Ob večjih akcijah, recimo ob gradnji lani poleti, je gradbišče res izgledalo kot mravljišče, saj nas je bilo skupaj tudi po 100 in več. Dela smo v celoti opravili sami; gasilci, občani, prijatelji in znanci!«
akcije zbiranja. Pač pa smo ves čas gradnje vse ljudi natančno obveščali, kaj se dela in koliko je narejeno. Danes, ko je dom že v funkciji, se zahvaljujemo tudi županu občine in svetnikom, saj so nam odobrili denar za nakup oz. poplačilo materiala,« je še povedal Rižnar.
Da je šlo za resnično veliko in požrtvovalno brigadirsko akcijo, dokazujejo tudi mere novega doma; slednji ima namreč skupno okoli 770 m2 pokritih površin, od tega v pritličju 670 m2, v mansardi pa še 100 m2. V pritličju velikega doma je urejena dvorana na 300 m2, zraven
so sanitarije s tuši, garaža za gasilska vozila, kuhinja, sejna soba, gasilska soba, orodjarna s kotlovnico, svoje prostore pa imajo še domači športniki in druga društva. V mansardi, ki je zaenkrat še nedokončana, se bodo še odločili, ali bodo uredili pisarne ali klubske prostore: »Prav tako imamo v načrtu še postavitev nadstreška na terasi v velikosti okoli 50 m2, kar bo na vrsti naslednje leto,« je nadaljnje načrte povzel Rižnar. Vrednost novega vaško-gasil-skega doma sicer ni natančno znana, ocenjujejo pa jo na več sto tisoč evrov. Zanimivo dej-
V izgradnjo novega vaško-gasilskega doma so prostovoljci vložili preko 7000 prostovoljnih delovnih ur.
stvo ob tem je, da gasilsko društvo sploh nima dolgov, saj so uspeli, razen manjšega računa za pleskanje, ki bo plačan v teh dneh, sproti poravnavati vse stroške.
V Gajevcih pa ob cesti še vedno stoji stari, dotrajani gasilski dom. Kaj bodo naredili z njim, Rižnar ni vedel natančno povedati, saj je v igri več opcij: »Imamo že pobude oz. predloge, da bi ta stari dom dali v najem, vendar je ta možnost vpra-
šljiva, saj je zgradba potrebna temeljite obnove, ki bi zahtevala ogromna sredstva, kar pa je nerentabilno. Dom stoji tudi na lokaciji, ki je z vidika varnosti in prometa nevarna in neprimerna, saj je tik ob cesti skozi naselje. Zaenkrat je tako bolj verjetna in tudi rentabilna možnost, da se zgradba podre, parcela pa nameni za kakšno novogradnjo.«
Sobotna otvoritev novega vaško-gasilskega doma je bila
kljub slabemu vremenu in hudi nevihti zelo slovesna, praznovanje pa se je potegnilo pozno v noč. Najbolj zaslužni za nov dom, ki so v času gradnje nabrali preko 100 prostovoljnih delovnih ur, teh je bilo 22, so prejeli posebna priznanja. Rekorder med brigadirji pa je bil Janez Pignar, ki je v izgradnjo doma vložil dobrih 500 delovnih ur.
SM
Donava • Uspel 15. lukarski praznik
Slovitega in hudega luka letos ni zmanjkalo
Čeprav je vreme v soboto popoldne ponovno pokazalo ostre zobe in se je deževje zavleklo še v zgodnje nedeljske ure, se dornavski liikarji niso prepustili malodušju. »Res je, da smo še v nedeljo dopoldne razmišljali, če morda ne bi bilo bolje prireditve odpovedati, a smo se potem odločili, da jo vseeno izpeljemo,« je popoldne, ko je na prireditvenem prostoru že nastajala gneča, veselo povedala predsednica TED Liikarji Marija Belšak.
Odločitev je bila očitno pravilna, saj je vreme pokazalo svoj prijaznejši obraz, obiskovalcev pa je bilo iz ure v uro več. Na srečo letos slovitega in hudega dornavskega rdečega luka ni zmanjkalo, kot se je to zgodilo lani, saj so ga imele spretne in glasne tržarice do večera še na zalogi. Nekaj ga je tudi moralo ostati, saj se dornavski lukarji okitijo z njim vedno, ko gostujejo kjerkoli drugod, sicer so pa dvanajstglavi krenci luka tudi njihovo promocijsko darilo.
Osrednja prireditev na igrišču v središču občine, kjer so za vsak slučaj vseeno postavili velik šotor, je bila v pri vrsti namenjena prikazu gojenja in obdelave luka ter seveda vseh starih običajev, povezanih s pridelavo te kulture in s trženjem. Da lukarski tradiciji na dornavskem ne bo hudega, so s svojim izvirnim nastopom pokazali najmlajši lukarji iz folklorne skupine domače OŠ, sicer pa so se v kulturnem programu izkazali še ljudski godci in ljudske pevke, nepogrešljiva dornavska pihalna godba z ma-
žoretkami ter moški oktet iz Dornave.
Tudi letos so organizatorji nagradili tri obiskovalce, ki so prinesli »na vago« najdebelejši luk, sicer pa je za letos veljajo, da je letina zelo dobra in čebula nadpovprečno debela kot že vrsto let ni bila. Za zabavo in smeh številnih obiskovalcev je bilo poskrbljeno še s tekmovanjem v pletenju luka v vence ter v pripravi značilne jedi -oljovega luka. Sladkosnedi pa so gotovo prišli na svoj račun ob obisku razstave domačih dobrot, ne le jedi iz luka, ampak tudi ostalih specialitet, ki so bile na voljo za ogled, po-kušino in nakup v bližnji vaški dvorani.
Strah lukarjev, da bo kislo zgodnjenedeljsko vreme preprečilo vesel praznik, se je tako izkazal kot popolnoma neutemeljen; praznovanje se je namreč ob zvokih ansambla Igor in zlati zvoki, pevke Mili ter tamburašev iz Velike Nedelje, zavleklo krepko čez polnoč.
SM
Mladi lukarji iz Dornave so zagotovilo, da tradicija pridelave in prodaje slovitega dornavskega rdečega luka ter šege, povezane s tem, še dolgo ne bo zamrla.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Zaključek festivala Terasafest 2008
Združeni le za posebne priložnosti
Terasafest je uspešen projekt Kluba ptujskih študentov, cilj organizatorjev pa je v slovensko najstarejše mesto privabiti najboljše glasbene izvajalce v Sloveniji. Čeprav je bilo v poletnih mesecih napovedanih pet odličnih koncertov, so zaradi dežja in neurja nastopile le tri glasbene skupine. V petek je tako množico Ptujčanov, še zadnjič letos, navduševala prijetna funk, latin in bepop glasba izvajalcev skupine ThreeKoustic.
Festival Terasafest se je pričel na Slovenskem trgu v juliju z nastopom glasbene skupine Jazoo. Udeležilo se ga je veliko število mladih in starejših etno-džez poslušalcev, ki so več ur uživali in plesali ob zaigranih mikavnih ritmih džeza. Zasedbo skupine Jazoo sestavljajo mladi in simpatični člani: Nejc Haber-man, Matjaž Mlakar, Tomaž Pačnik, Katja Stare in Anže Žurbi. Glasbena skupina je največkrat označena za kulturno, edinstveno, avtorsko izvirno »etno-jazz-fusion« zasedbo, saj pogumno vztraja že od svoje ustanovitve in se laliko pohvali s tremi posneti-
mi zgoščenkami. V julijski poletni noči je skupina predstavila nekaj starejših skladb v novi izvedbi in kanček skladb s svoje nove zgoščenke.
Ptujčani pa ne bodo pozabili nastopa nenavadne in ekstravagantne skupine Daj še en' litro. Koncerta primorskega orkestra se je udeležilo veliko mladih, ki so več ur prepevali in poplesavali ob balkanskih, pop in etno zvokih. Udeleženci festivala so povedali, da je bil nastop primorskih fantov daleč najboljši. Skupino sestavlja trinajst mladih godbenikov, ki za sebe pravijo, da izvajajo glasbo s poreklom: Matej
Za otvoritev festivala Terasafest je poskrbela skupina Jazoo.
Skupina ThreeKoustic nas je popeljala v zadnjo noč festivala.
Bažec, Miha Kovačič, Rok Nemanič, Bojan Volk, Mitja Mahnič, Damjan Jurič, Bojan Krajšek, Nejc Kovačič, Matija Mlakar, Jernej Žakelj, Jure Nemec, Damijan Štolfa in Uroš Nemanič. Glasbena skupina je nastala leta 1999 v študentskih domovih v Ljubljani, ker se je na žurih pojavila potreba po živi glasbi. Njihov nastop je zmeraj ocenjen kot nekonvencionalen, kar je verjetno razlog za veliko število poslušalcev. Kot so povedali na vroč in nenavaden julijski večer, je njihov namen predvsem ohranjati in gojiti tradicijo godbeništva, ki je pomemben kulturni element Slovenije.
Zadnjo noč ptujskega festivala Terasafest so zaključili prikupni fantje skupine ThreeKoustic. Skupino sestavljajo trije odlični glasbeniki: Grega Kozar, Bojan Krhlanko in Matej Hotko. Z bobnom, saksofonom in basom so na petkov večer izvedli ušesom prijetno latino, funk in bepop glasbo.
Organizatorji Terasafesta so na začetku festivala obljubili sklop petih odličnih koncertov na terasi Kavarne ptujskih študentov, vendar sta morali zaradi slabega vremena glasbeni zasedbi Vid Jamnik Trio in Zen Dejaleža odpovedati svoj nastop.
Ines Selič
Ptuj • Zaključni nastop druge glasbene delavnice Ustvarjalko
Brenkamo in godemo
Na Ptuju je bil v soboto v minoritskem samostanu zaključni nastop mladih glasbenikov iz celotne Slovenije, na katerega so se v okviru glasbene delavnice Ustvarjalko pripravljali ves teden.
Zaključni nastop mladih ustvarjalcev v polni dvorani minoritskega samostana je navdušil vse prisotne. Zraven glasbenega programa, ki je obsegal devet zaigranih skladb, so otroci pripravili tudi zabavne skeče. V dvorani samostana je bilo čutiti
navdušenje ponosnih staršev in vseh prisotnih. Z violino, violo in violončelom so malčki, stari od osem do dvanajst let, v komornih zasedbah zaigrali znane slovenske skladbe in se s pomočjo svojega instrumenta igrali družabnih iger. Kot je povedala akadem-
ska glasbenica in profesorica violine Špela Belak, so kratek koncert pripravili predvsem za starše, saj so tako želeli predstaviti tedensko glasbeno ustvarjanje otrok na Ptuju.
Mladi godalci so se pretekli teden udeležili druge glasbe-
Malčki so v komornih zasedbah zaigrali znane slovenske skladbe.
Akademska glasbenica in profesorica violine Špela Belak
ne delavnice Ustvarjalko in prišli glasbeno ustvarjat iz različnih koncev Slovenije: Laškega, Novega mesta, Rake, Ormoža, Maribora, Hrastnika, Slovenj Gradca, Senovega in Ljubljane. »Otroci so v komornih zasedbah igrali znane slovenske skladbice, na mali šoli glasbene improvizacije pa skladali svoje pesmice, se s svojimi instrumenti v dvojicah pogovarjali, muzicirali na skladbo z zgoščenke, se s pomočjo svojega instrumenta igrali družabne igrice,« je povedala Belakova.
Ines Selič
Tednikova knjigarnica
Dežela smejalka na začetku šolskega leta
Spoštovani bralci, kolikor je mogoče zaznati, je te dni največ slišati o udarcih narave in države. Največkrat izgovorjene besede so toča, streha, kritina, zavarovalnica ... in druge na temo posledic neurja. Naslednje, a ne tako v nebo vpijoče besede, so aneks, javni delavci, plače. Med temi počasi silijo v vsakdan nekoliko naveličano izgovorjene: volitve, zamenjave, kandidati, neopredeljeni . Nosilci olimpijskih medalj (vsa čast in slava!) že tonejo v pozabo.
In če vam je narava naložila hude skrbi, če se obremenjujete v sferi javnega delavstva ali pa tuhtate o tem, kako slaba je izbira med kandidati, potem vam priporočam Deželo smejalko - drobno knjigo iz leta 1976 hrvaškega avtorja Zvonimira Baloga z ilustracijami odličnega slovenskega slikarja in risarja Marjana Mančka.
V njej vas bo nasmejalo (pa tudi misliti dalo) štiriintrideset kratkih, žlahtnih in žlehtnih pripovedi. Npr. o človeku s pametnimi nogami. Balog pravi, da bi zanj težko rekli, da je bil bistre glave, kajti vso pamet, ki jo je imel, je imel v nogah. Čisto zares. Tip je najprej pomisli, da niti ni tako slabo - to, s pametjo na drugem koncu. Mislil je, da je tako lahko deležen udarcev po glavi, pa mu ne bodo le-ti nič škodovali. Hja, če so pa njegovi možgani v nogah! Ampak vse le ni bilo tako preprosto .
Lahkoten smeh se nariše na usta bralca ob pozabljivosti hruške, ob zares narobe zgodbi, ob dolgočasni zgodbi, ob najstarejši šoli, ob prepoznavanju človeških nevrlin, ki jih je Balog ovil z otroškim humorjem in poigravanjem s sopomenkami in metaforami. Tiste davne dni, ko je bila knjiga izdana, je že ubesedelovala pomanjkanje časa in hitenje, nepozornost do resnično pomembnih stvari . Teme torej, ki so aktualne bolj kot kdaj koli prej.
Najkrajša izmed zgodb je naslovljena Nepoštenjak(str. 31). Takole pravi:
Nepoštenjak je do vrha poln nepoštenosti. Tako poln, da mu gleda iz oči.
Tudi on lahko naredi kaj poštenega. Na primer: nepoštenjak se lahko pošteno naje in napije. Lahko se tudi pošteno naspi. Lahko postane spet pošteno lačen. Lahko se mu pošteno zeha. In lahko se mu pošteno drema. Lahko vas, če z njim mešetari-te, pošteno ogoljufa. Če nepoštenjaku kaj očitate ali ga grdo pogledate, se lahko pošteno razjezi in vas pošteno ozmerja. Nepoštenjak vas lahko tudi pošteno premlati.
Zato se mu je najbolje izogniti.
Ne imeti z njim poštenega opravka.
Zvonimir Balog (1932) je pesnik, pripovednik, romanopisec, scenarist, dramatik in urednik. Njegova bibliografija šteje čez petdeset knjižnih naslovov, od tega jih je trideset za otroke in mladino. Prav za slednje je tudi najbolj nagrajevani hrvaški avtor, priljubljen je tudi med slovenskimi bralci. Nazadnje je navdušil s knjigama o lepem vedenju, prvo je ilustriral Fojž A. Zorman in je izšla leta 2003, za drugo je ilustracije prispeval Dušan Klun in je izšla leta 2005 pri založbi DZS v prevodu in priredbi Iztoka Ilicha. Bonton, kot sta naslovljena oba dela, je avtor podnaslovil z (ali) kako ne postaneš teleban v 100 lekcijah. Besedica teleban je označena z zvezdico in pojasnjena z neotesanec, zahojenec, robavs, težak .
Navedene knjige in dobre želje naj bodo popotnica vsem vpletenim ob začetku novega šolskega leta (malim in velikim, učencem in učiteljem, vsem javnim delavcem ...).
Liljana Klemenčič
Foto: IS
Foto: IS
Foto: IS
Foto: IS
Hajdina • Literarni večer in razstava
Utrinki življenja na listu papirja
Že vrsto let se žene in dekleta iz vasi občine Hajdina povezujejo v Društvo žena in deklet z namenom, da v njem svoje mesto najde vsaka žena ali dekle, ki si poleg svojega domačega in službenega dela želi aktivnega vključevanja v družabno življenje na vasi in tudi širše. Točno en teden po slavnostni otvoritvi skulpture na trgu pred občinsko zgradbo so članice društva na istem mestu priredile literarni večer.
Ker gre za prvo tovrstno prireditev v njihovi režiji, so bile članice pred začetkom malce skeptične, kolikšen bo obisk, vendar je bil strah neupravičen, saj se je zbralo nepričakovano veliko število ljudi. V pozdravnem govoru jih je nagovorila predsednica Društva žena in deklet občine Hajdina Marija Pulko. Prireditve se je udeležil tudi župan občine Hajdina Radoslav Simonič, Lilijana Klemenčič iz Mladinskega oddelka ptuj-
ske knjižnice in Matjaž Neudauer, direktor ptujske Knjižnice, ter Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, kar so si članice štele v veliko čast. Povedala je, da je to zanje prva tovrstna prireditev z namenom, da se predstavijo v malce drugačni luči. »Eni ustvarjajo s peresom, drugi s kuhalnico, tretji s kvačko in še s čim, pomembno je, da sprostimo domišljijo in zadovoljimo svojo dušo. Če pri tem nastane še prijeten
Foto: Patricija Babosek
Članice Društva žena in deklet so obiskovalcem pripravile pravo literarno poslastico, prebirale so lastno poezijo, utrinke življenja, ki so jih zlile na papir.
Foto: Patricija Babosek
Po končani prireditvi so obiskovalci lahko uživali na razstavi umetnin članic društva.
in uporaben izdelek, ki ga lahko podarimo našim prijateljem in znancem, toliko boljše,« je povedala Pulkova. Program so pripravile Marija Markovič, Anica Cafuta, Cecilija Bernjak, Julijana Gvozda-revič, Frančka Cartl, povezovala pa ga je Estera Korošec. Omenjene so brale pesmi in misli, ki so jih same izlile na list papirja. Program je z glasbenim nastopom najprej
popestril Marko Medik, nato pa še Lilijana Klemenčič, ki je zbranim povedala pravljico o žabcu.
Po končanem kulturnem delu je župan občine Hajdina s kratkim govorom odprl razstavo, ki so jo pripravile članice društva, kjer je bil predstavljen samo delček vsega ustvarjanja, saj je vse skoraj nemogoče razstaviti.
Patricija Babosek
Ptuj • Telovadnica Osnovne šole Ljudski vrt
Gradnja po hitrem postopku
Posledice petkovega neurja, ki ni prizaneslo nikomur, so vidne vsepovsod. Poškodovana je tudi streha telovadnice Osnovne šole Ljudski vrt, razbita pa so številna šolska okna. Škodo si je naslednji dan ogledal sam predsednik vlade Janez Janša, župan dr. Štefan Čelan pa je obljubil takojšnjo pomoč. Kot kaže, se bodo v prihodnjih dneh pričele aktivnosti za pridobitev potrebnih dokumentov za pričetek gradnje nove telovadnice.
Pogovarjali smo se z ravnateljico Osnovne šole Ljudski vrt Tatjano Vaupotič, ki ima v teh dneh pred začetkom novega šolskega leta veliko več dela in skrbi kot sicer. Kot nam je povedala, je toča prebila streho stare telovadnice, delno pa je poškodovan tudi
strop, saj je voda takoj začela zatekati v stavbo. Nastalo škodo si je ogledal sam predsednik vlade Janez Janša, sekretar Ministrstva za šolstvo ter ptujski župan, ki so obljubili pomoč. Sama ni vedela povedati, ali obstaja nevarnost odpadanja ometa, saj so v času
najinega pogovora še čakali na obisk strokovnjakov, ki bodo podali natančnejše in strokovno mnenje o stanju in o nadaljnjem ukrepanju. Po njenih besedah so iz telovadnice odstranili vse, kar je bilo vrednega in s tem opremo zaščitili pred morebitnimi poškodbami. Kot pravi, je trenutno ves čas v neposrednem stiku z županom dr. Štefanom Čelanom in direktorjem občinske uprave mag. Stankom Glažarjem. Za prihodnji teden so sklicali Svet zavoda, kamor bodo povabili tudi njiju in kjer bodo razpravljali in odločili o nadaljnji usodi telovadnice. Vse pa je še vedno odvisno od vremena in od morebitnega novega neurja, ki je napovedano. Streha telovadnice je sicer pokrita s folijo, vendar, kot vemo, gre za kratkoročno rešitev. Sedaj so v pripravi projekti za gradnjo nove strehe, v kratkem namreč pričakujejo gradbeno dovoljenje ter vsa potrebna dovoljenja in dokumente s strani občine in države za pričetek gradnje. Če bo po besedah strokovnjakov telovadnica nevarna in neu-
porabna, bodo jeseni izrabili možnost telovadbe zunaj na prostem, delno pa bodo kombinirali s telovadnim kabinetom za razrede 1. in 2. triade. Če bo potrebno, bodo otroke prevažali tudi v podružnico na Grajeno in tam izvajali športno vzgojo. Če bo vse teklo po načrtih, ravnateljica Tatjana Vaupotič pričakuje dokončanje gradnje v 4 do 5 mesecih, saj poleg pridobitve dokumentov pričakujejo, da bosta čas vzela arheologija in razpis za izbiro izvajalca.
Poškodovana tudi podružnična šola
Kot nam je še povedala ravnateljica, je bila v neurju poškodovana tudi podružnična šola na Grajeni. Tam je veter deloma razkril streho, toča pa je razbila nekatera okna. Voda je zalila mansardne prostore, vendar so gasilci in nekateri posamezniki že ukrepali ter uredili in popravili nastalo škodo, tako da pouk ne bo moten in bodo lahko šolarji normalno zakorakali v novo šolsko leto.
Patricija Babosek
Foto: OS Ljudski vrt
Telovadnica je sicer prekrita s folijo, vendar obstaja strah pred vnovičnim neurjem, zato na OŠ Ljudski vrt upajo na čimprejšnje ukrepanje.
Samo M. Strelec • Dvomim...
O kandidatih
Nisem mogel, da ju ne bi gledal že v prvem soočenju. Kandidatov, liderjev, mandatarjev; eden od njiju bo junak, ki bo sestavljal prihodnjo vlado. Dva razloga za gledanje sem imel: najprej, spadam v tisto statistično skupino volivcev, ki še ne vedo, koga bodo volili. Drug razlog pa je, da pripravljam gledališki dogodek, nekakšne vzporedne volitev - in dajmo se učit' od najboljših! Pa ne le gledal, njuno soočenje sem celo posnel na VHS! To ne počnem niti, kadar je na sporedu kak kultni film. Nazadnje sem snemalpackarije, ko so še bile na televiziji, ko sem bil še ledig in fraj... Tempipasati; v mnogih ozirih © (Iskreno: nisem kak perverznjak, noben od kandidatov me posebej ne privlači, raje imam ženske, priznam, četudi so blond; da sem soočenje Pahorja in Janše posnel, je v resnici kriv sin: zmeraj mu moram točno takrat, ko je na sporedu kakšna pomembna tekma, brati pravljico za lahko noč! Potem pa se mama čudi, da se ata včasih obnaša, kot da bi bil z drugega planeta ... Če se pa z Nodijem dvigava nad Mesto igrač, z Grizistolom potujeva od riti do riti in se reživa Požrešni kanti .
Pustimo intimo, poglejmo raje junaka, ki ju narod komaj čaka. Šalo na stran. Časi so resni. Da o vremenu niti ne govorimo. Kaj šele o zavarovalnicah. Torej soočenje. Posnel sem ga pravzaprav v čisto študijske namene. Študentje se pri mojem predmetu učijo osnov režije, kar med drugim pomeni tudi znati opazovati govorico telesa: mimiko, gestikulacijo, oblačenje ... Kot vemo, je nemogoče nekomunicirati; prvi aksiom po Watzlawicku. Po domače: ko kuham mulo in užaljen ne govorim, povem o sebi več, kot če bi imel izdaten Hamletov monolog. Ko bomo s študenti gledali posnetek soočenja, (si) bodo morali odgovoriti na naslednja vprašanja: Kako sta bila kandidata oblečena ? Enako? Odgovorili bodo: - Ne. - V čem je razlika ?
-	Eden je 'mel kravato, drugi ne. - Kako to doživljate? -Meni se zdi eden bolj kul, drugi pa bolj resen, bo kdo rekel.
-	Kaj ste še opazili? - Oba sta bila lepoposončena (eden od višinskega, drugi od primorskega sonca (ali solarija, vrag vedi)) . In tako naprej. Torej se odločim, da se temeljito pripravim za novi semester, v pouk vključim multimedio, vzorno pripravim učne priprave in zatorej bom pogledal soočenje še enkrat!
Po kosilu spijem za ogrevanje kozarček terana ter se fino zleknem na kavč, pilota v roko in VHS v predvajal-nik. Soočenje se lahko začne (ponavljati). Toda, glej ga zlomka: po dobre pol ur'ce nadvse pozornega gledanja zaspim! In se znajdem v sanjski deželi: vse okrog mene samo sposobni, vsi imajo na startu enake izhodiščne možnosti, okolje je ena sama ohranjena narava, v deželi vlada sproščenost, velikanski svetilnik v orbito projicira napis »sLOVEenia«...
Upam, da vam gre zdaj moje pisanje na živce. A res spet še en članek o politiki!? Se opravičujem, ampak dovolite, da pojasnim. Ko sem dahnil uredniku svoj »da« in sprejel povabilo k pisanju tehle kolumn, sem si rekel: Dobro, o nečem pa ne boš pisal: o svojih režijah, igralcih, vajah, gledališčih. To je zanimivo le tebi; pa še kdo bo rekel, da izkoriščaš medij za samopromocijo. Potem sem pa ugotovil, da sem popolni fahidiot. Da me zares resnično zanima le gledališče in da, če hočem o čem pisati, lahko le komentiram to, kar živim(o). Pa je bil mesec evropskega nogometnega prvenstva - in je dal material za Gojčevo predstavo Fuzbal je vse!, bilo je poletje in naplavilo temo o dopustih, pa so bile OI in sem napisal o Igrah, igricah, eto, zdaj je mesec volilnega boja - pa smo spet tam. Torej tu:pripolitiki(h). Zelo mi je žal, a priznam: narava mi ni dala domišljije, da bi si izmišljal stvari, ki jih ni, zato sem nekje, v globokem bistvu, mrhovinar, ki se spravlja na to, kar pač leži okoli njega. Tudi ko režiram, pravzaprav recikliram stare štorije, ki so si jih izmislili drugi in so bile že videne n-krat. Pri tem pa si domišljam, da jih lahko povem tako, da bo izgledalo, kakor da se dogajajo prvič. Ne sodite me preveč strogo: radio, televizija, časopisi od tega, da poročajo o stvareh, ki se dogajajo okoli vas, živijo! Povejo nam stvari, ki so se zgodile nam, mi pa jim za to še dajemo denar. Kaj češ lepšega.
Letos na morju sem, odrezan od interneta in odločen, da ne bom kupoval časopisov, ugotavljal, kako čudovita je pravica do neobveščenosti. Zdržal sem ves teden, potem pa v soboto že skoraj malce v abstinenčni krizi hočem kupiti Delo. Hvala bogu dobivajo časopis z dnevno zamudo! Torej ostanem tudi v soboto zvest samemu sebi in svojemu NE, ki sem ga zadal medijski industriji ter si rečem, da je nedelja pač poseben dan, dan za prekrške in pregrehe. Zato naslednji dan skonzumiram vse sladice, spijem dve pivi ter se nažrem lubenic za ves teden za nazaj, pa še Delo si grem kupit. No, v Dalmacijo pride sobotno delo v ponedeljek ... Juhuhu! V ponedeljek se na plaži režim Braneto-vim (Gradišnik) podvigom na taborjenju in si mislim: Je pa pravzaprav fajn, tale časopis, ko vidiš, da je na svetu še več kandidatov za čudake. Da nisi sam. Četudi dva dni za svetom.
Ptuj • Prve rimske igre
Prvi korak v ambicioznem načrtu
Minuli konce tedna so se v Termah Ptuj odvijale prve rimske igre, ki so po besedah Andreja Klasinca del ambicioznega načrta, kako razviti tovrstni projekt v tradicionalno praznovanje, ki bi postal odmeven in prepoznaven dogodek daleč naokrog. Letošnje igre so prvi korak pri uresničitvi le-tega.
V Termah Ptuj so tudi v letošnjih poletnih mesecih pripravili raznovrstni program, s katerim na edinstven in prepoznaven način zaokrožujejo celovito turistično ponudbo. Med 22. in 24. avgustom so na prvih rimskih igrah obi-
skovalcem ponudili nepozabno doživetje, ki je temeljilo na bogatem rimskem izročilu. Gre namreč za čas, ko poletna sezona začne rahlo upadati, zato so se odločili, da konec avgusta popestrijo na tovrsten način. V tridnev-
nem programu je bil na voljo pester program delavnic, med njimi dvodnevni otroški rimski tabor, na katerem so otroci spoznavali življenje v antiki, obdelovali kamen in glino ter izdelali mozaik. Zabavali so se na rimskih igrah,
Foto: M. Brodnjak
Andrej Klasinc: »Dva tisoč let stare rimske zgodbe, ki se prepletajo v arhitekturi hotela Primus in njegovi ponudbi, razširjamo v vsebino številnih prireditev.«
Kako se orientalski ritem giblje v evropskih žilah, so pokazale trebušne plesalke.
Lenart • Poletne prireditve LEN-ART
Foto: M. Brodnjak
se učili rimskih pregovorov in rimskega mečevanja. Sodelovali so tudi na rimski povor-ki, kjer je sodelovalo kar 100 ljudi, kar je veliko za začetek projekta, ki se ga v naslednjih
Agatini dnevi in Agatina noč
V občini Lenart vsako leto v spomin na nesrečno ljubezen med Agato iz Štraleka in Friderikom Her-bersteinom iz gradu Hrastovec v 17. stoletju organizirajo prireditve, ki ji poimenujejo po Agati. Grad Hrastovec stoji v bližini Lenarta in je tesno povezan z lenarško zgodovino, zato je, pravijo organizatorji, vredno legendo o Agati obuditi in jo postaviti v današnji čas.
Tako je bilo v sklopu letošnjih poletnih prireditev Lenart več prireditev posvečenih Agati. Kulturno društvo Delavec iz Lenarta je organiziralo Agatine dneve na ploščadi na trgu v Lenartu. V ponedeljek, 11. avgusta, so organizirali prireditev Agata vabi. V programu so nastopili Trgači - fol-
klorna skupina, dramska sekcija pa je odigrala odlomek iz Agatinega življenja, poskrbeli so tudi za humoristični del in nastopili so harmonikarji. Kot gostje so nastopili pevska skupina Mavrica, KD Kajuh in Marko Mikuš iz Jarenine.
V sredo, 13. avgusta, so na trgu v Lenartu organizirali
delavnico za izdelovanje lutk in pripomočkov z naslovom Čarovnica se imenuje Ljubezen. Zvečer je sledil čarovni-ški ples na Športno rekreacijskem centru Polena, kjer so člani dramske sekcije KD Delavec odigrali odlomek Obsodba Agate iz povesti Črni križ pri Hrastovcu. Nastopili
Utrinek z Agatine noči. Čarovnice so zaplesale tudi z županom občine Lenart mag. Janezom Kram-bergerjem.
so čarovnik, Lidija Serčič in vokalna skupina Anulet iz Jurovskega Dola.
V	četrtek, 14. avgusta, so organizirali Agatin ples na ploščadi na trgu v Lenartu. V programu so nastopili folklorna skupina KD Delavec, duo Frajton z Matejo, folklorna skupina KD Sv. Ana in folklorna skupina OŠ Sv. Ana. Vsak večer je za glasbo poskrbel Duo Stop.
V	soboto, 16. avgusta, je bilo na Športno-rekreacij-skem centru Polena tradicionalno Srečanje upokojencev Slovenskih goric, ki se ga je udeležilo približno 800 upokojencev. V kulturnem programu so nastopili ljudski pevci društev upokojencev, več otroških pevskihskupin in folklorna skupina, Anita Kralj. Prisotne je pozdravil tudi minister za obrambo RS in predsednik stranske DeSUS, Karel Erjavec.
V	večernem času se je ob zvokih ansambla Klopotec pričela Agatina noč, ki je trajala skoraj do jutranjih ur. Prizor iz legende o nesrečni Agati so uprizorili člani dramske skupine KD Delavec iz Lenarta.
Zmago Šalamun
letih, vključno z letošnjim, lotevajo v Termah Ptuj. V naslednjih letih namreč načrtujejo premik povorke na ptujske ulice, kamor si v prihodnjih petih letih želijo privabiti 50.000 ljudi.
V	Klubu Gemina XIII. je potekala dvodnevna delavnica trebušnega plesa, v amfi-teatru Termalnega Parka pa delavnica rimskega mečevanja. V soboto je potekalo tudi predavanje o geografskem in urbanističnem razvoju rimske Petovione, ki ga je vodil Ivan Žižek, višji kustos arheolog v Pokrajinskem muzeju Ptuj, nato pa še rimska po-vorka, rimska tržnica in rimski kolo sej. Ob gladiatorski šoli, rimskih igrah in rimskih tabelnih igrah je bil na voljo tudi bogat večerni program s široko gostinsko ponudbo po rimskem vzoru.
V	nedeljo se je rimski program nadaljeval, potekal je namreč t.i. vojaški posvet vojskovodij, iz katerega izvira ime hotela Primus. Gladiatorji so se prestavili na osrednjem dogodku imenovanem »Rimske igre v rim-
skem Panteonu«. Sledilo je nadaljevanje ustvarjalnih delavnic obdelovanja kamna in izdelave mozaika ter nastop trebušnih plesalk, ki so pokazale kako se orientalski ritem giblje v evropskih žilah.
»Dva tisoč let stare rimske zgodbe, ki se prepletajo v arhitekturi hotela Primus in njegovi ponudbi, razširjamo v vsebinsko zasnovo številnih tradicionalnih prireditev, kot so starorimska poroka in rimske igre, s katerimi bomo našemu mesto dali poseben pečat in doživetje. Na ta način prenašamo bogato kulturno dediščino skozi vse aspekte naše ponudbe,« je ob tem povedal Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj. »Del tradicionalnih prireditev bodo postale tudi Rimske saturnalije, ki bodo potekale med 17. in 23. decembrom, ko se bodo na podlagi rimskega izročila v Termah Ptuj odvijale gledališke predstave, darilni bazar, razstave in znamenite rimske pojedine,« je dodala Martina Ajster, turistična animatorka v Termah Ptuj.
Patricija Babosek
Foto: M. Brodnjak
Otroci so na otroškem taboru spoznavali življenje v antiki, obdelovali kamen in glino ter izdelali mozaik. Zabavali so se na rimskih igrah, se učili rimskih pregovorov in rimskega mečevanja.
Foto: ZS
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Se lahk
Konec tega in v začetku drugega bo odigran »raztegnjen« 7. krog v 1. SNL. Že v petek bodo domačini v Novi Gorici gostili Celjane, kar bo zelo zanimiva preizkušnja iz več vidikov. Prvi je ta, da so Goričani med tednom zaradi slabih rezultatov ostali brez Mladena Andri-ča, ki je nepreklicno odstopil s položaja predsednika kluba, stolček pa se je pošteno zatresel tudi trenerju Primožu Glihi, ki je s svojo ekipo izgubil že štirikrat zapored. V tem primeru so Goričani spet dokazali, da se za menjavo trenerja ne odločijo tako zlahka in so Glihi potrdili zaupnico. Ker je ta v sporu z nekaterimi starejšimi igralci (Demirovičem), je vprašanje, ali bo zdržal do konca jesenskega dela, obdržijo pa ga lahko samo precej boljši rezultati, kot jih je dosegel do sedaj. Celjani so pred tednom v svoje vrste zvabili dva Argen-tinca, ki sta že na prvi tekmi proti Mariboru z doseženima zadetkoma dokazala, da sta iz »pravega testa«. Jima bo to uspelo tudi v Gorici?
V soboto bodo na sporedu tri tekme, derbi pa bo odigran v Kopru, kjer gostujejo Dom-žalčani. Slednji so favoriti tudi v tej tekmi, čeprav se po pravilu verjetnosti mora enkrat »odpreti« tudi Kopru. Od 20. ure dalje se bosta v Ljudskem vrtu merila Maribor in Primorje, vse drugega kot zmaga prvih pa bi bilo veliko presenečenje. V vrsto vijoličastih se je med tednom vrnil Dragan Jelič,
Nina Kolarič
V Pekingu najlepša, v Londonu najboljša
Stran 16
Tenis
Urh pripravil prvovrstno presenečenje
Stran 16
ki je bil doslej član turškega kluba Rizesporja (v tujino sta z velikim pompom pred dvema letoma odšla skupaj z Goraz-dom Zajcem, ki se je vrnil že pred časom in je sedaj član velenjskega Rudarja).
»Junuzovič je odličen igralec«
Ptujčani v soboto zvečer gostujejo v Velenju, želja pa je jasna: ostati neporažen. Lju-binko Drulovič opozarja svoje nogometaše, da Velenjčani
na svojem igrišču igrajo zelo agresivno in tesno pokrivajo tekmece. »Posebna nevarnost bo vratarju Murku pretila iz strani Edina Junuzoviča, ki je s petimi doseženimi zadetki najboljši strelec lige. To ni naključje, saj je odličen igralec, ki se dobro znajde v vseh položajih. Ne bom mu dodelil »stražarja«, ampak bo morala biti nanj pozorna celotna obrambna vrsta,« je povedal Drulovič, ki ga še posebej veseli dejstvo, da se je njegova ekipa že dvakrat vrnila po zaostanku, kar kaže na psihološko stabilnost ekipe.
»Bistveno bolje kot v Domžalah«
Veliko za to moštvo pomeni tudi velikokrat poudarjeno prijateljstvo, ki so ga zadnje zmage le še okrepile. Tega zaenkrat ne more porušiti tudi povečana konkurenca v moštvu, saj na priložnost s klopi čakajo nekdanji standardni igralci: Bošnjak, Horvat, Prejac, Gr-bec in novinec Borut Semler. Slednji je bil še posebej vesel dobrega sprejema na Ptuju in prvega zadetka v dresu Laboda Drave, ki ga je dosegel že po 15 minutah igre. »Na Ptuju je zame igranje pravi užitek, kar je povsem drugače kot v Domžalah. Tam sem bil pod stalnim pritiskom, ob tem pa niso povsem zaupali v moje sposobnosti, zato nisem mogel prikazati vsega kar znam. Tukaj je ekipa mlada, igralci se na igrišču borimo drug za drugega. V takšni
Kolesarstvo
Čim hitreje nazaj v tekmovalni ritem
Stran 17 Tatjana Majcen Ljubič
Sprejem pred odhodom na paraolimpijske igre Stran 17
igri lahko nekdo vedno izstopa, proti Kopru sem srečanje pač odločil jaz. A to ni samo moj uspeh, to je delo celotne ekipe. Posebej bi rad izpostavil zaupanje uprave, ljudi, ki so me pripeljali na Ptuj. Upam, da jim bom to zaupanje vračal z dobrimi igrami,« je po tekmi s Koprom povedal Semler. Na vprašanje, kaj lahko pričakujemo v naslednjih tekmah, je povedal: »Bistveno je, da si zelo želimo zmagovati in da se za ta cilj borimo vsi skupaj: tako tisti na igrišču kot tisti, ki na klopi čakamo na priložnost. Imamo trenerja, ki ima za sabo dolgo kariero nogometa in ve, da ekipo sestavlja 20 enakovrednih nogometašev - ob tem pa zna usmerjati mlade nogometaše. Na treningih dobro in prizadevno delamo, tako da lahko pričakujemo še boljše igre.«
»Pomnim še zaključek lanske sezone ...«
Podobnega mnenja je tudi Marko Grižonič, ki je bil zmage proti svoji nekdanji ekipi zelo vesel: »To so seveda najbolj sladke zmage. S pravim odnosom do Drave sem pokazal, da sem profesionalec in da se ne obremenjujem z drugimi stvarmi, samo s svojo igro.« Marko je izrazil tudi precejšnjo mero sa-mokritičnosti: »Že dvakrat smo nekoliko slabše odigrali prvi polčas, vendar smo v nadaljevanju prestavili v višjo prestavo', pokazali tudi pravo mero bor-
benosti in z malo sreče zmagali. To smo si pred srečanjem s Koprom tudi želeli, saj bomo sedaj šli nekoliko lažje v srečanje z Rudarjem. Zavedamo se, da je liga letos zelo izenačena in da moramo vsako tekmo odigrati 100 %, če hočemo osvajati točke.« Po desetih osvojenih točkah je stanje na treningih verjetno precej bolj sproščeno: »Še dobro se spominjam zaključka lanske sezone, ko je bilo vse skupaj zelo napeto in je bila vsaka tekma odločilna za obstanek. Sedaj je stanje glede morale ekipe bistveno boljše, igralci se med sabo bolje razumemo, klapa' je boljša. Kljub temu delamo na treningih zelo zavzeto, zato upamo na nadaljevanje uspešne serije,« je zaključil Marko Grižonič.
Nogometašem Aluminija v nedeljo ni uspelo premagati ekipe Bele krajine iz Črnomlja, osvojili pa so točko. Prvo mesto so s tem prepustili Olimpiji, ki je še tretjič zapored slavila in napovedala najresnejšo kandidaturo za naslov prvaka in ekspresno vrnitev v slovenski elitni nogometni razred. Kljub remiju pa Kidričani v nedeljo niso povsem razočarali, bili so le premalo natančni pred vrati gostov. Eden najboljših domačih nogometašev na igrišču je bil Branimir Djokič, ki je pred sezono prišel iz Zagorja. Ravno on je »krivec«, da je točka ostala doma. Igro v prvih treh kolih in posebej tekmo z Belo krajino je ocenil takole: »Če bi nam kdo ponudil sedem točk pred temi srečanji, bi jih seveda takoj sprejeli. Občutek pa imam, da bi vseeno lahko iztržili še več. Zavedati pa se moramo, da Bela krajina ni naivna ekipa in da je bil prikazan dober nogomet. Gostje so imeli svoje priložnosti, mi svoje, vendar konkretnejše. Toda to je nogomet, ki je zelo nepredvidljiv.«
Nogometaši Aluminija bodo v soboto gostovali v Krškem in
Franc Gajšek
Ptuj - mesto pozitivne energije
Strani 19
Rokomet
Cilj RK Gorišnica je zlata sredine lestvice
Strani 18
<¡J->oílulajt¿ ñaí na íuítounzm íhlztu!
CRADIOPTUJ
^ tut- afliettc
www.radio-ptuj.si
Zadnje srečanje kroga bo odigrano v ponedeljek, ko se bosta merila Interblock in Nafta. Ljubljančani so v četrtek v Berlinu odigrali povratno srečanje predkroga pokala UEFA, proti Nafti pa jih čaka nova zahtevna naloga. Lendavčani v gosteh sicer ne igrajo tako prepričljivo kot na domačem igrišča, a bi krizo Interblocka v primeru zmage še poglobili. Nekateri se namreč že sedaj sprašujejo, ali je Alberto Bigon pravi trener za Interblock in že sprejemajo stave, kako dolgo bo zdržal na mestu trenerja. Vse glasnejše pa so govorice, da se bo v Ljubljano kmalu preselil Dalibor Steva-novič, nekdanji član Domžal in Reala iz Sociedada, ki v Španiji ne dobi prave priložnosti.
JM
se nadejajo dobrega rezultata, čeprav se zavedajo, da jim ne bo lahko: »Najlepše bi bilo, če bi v Krškem zmagali in tako pokazali, da smo kaj hitro pozabili na remi s Črnomaljci. Če bomo pravi, v kar ne dvomim, potem bi se mi morali veseliti novega uspeha, kar bi bila dobra osnova za srečanje naslednjega kroga, ko se bomo pomerili z ljubljansko Olimpijo,« je nadaljeval Branimir Djokič. Očitno se je ta kvalitetni igralec dobro znašel v Kidričevem. »Znano je, da imajo v Kidričevem maksimalne pogoje za delo, da imajo mlado ekipo in kaj hitro sem se z njimi dogovoril za sodelovanje. Moram tudi reči, da sem bil dobro sprejet in nimam nobenih težav glede tega,« je zaključil Djokič, ki je doslej odigral dve tekmi in dosegel prav toliko zadetkov.
Danilo Klajnšek
2. SNL - najboljši strelci: 4 zadetki: Uroš Veselič (Aluminij), Oliver Bogatinov (Boni-fika); 3 zadetki: Dejan Burgar (Triglav Gorenjska) ...
ČQ PrvaLiga Telekom
^^	w Slovenije
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 7. kroga: petek, 29. 8., ob 20.00: Hit Gorica - MIK CM Celje; sobota, 30. 8., ob 17.00: Koper - Domžale, ob 20.00: Rudar Velenje - Labod Drava, Maribor - Primorje; ponedeljek, 1. 9., ob 17.00: Interblock - Nafta Lendava.
1. DOMŽALE	6	4	2	0	11:2	14
2. NAFTA	6	4	1	1	8:6	13
3. MARIBOR	6	3	2	1	13:9	11
4. LABOD DRAVA	6	3	1	2	10:8	10
5. MIK CM CELJE	6	2	3	1	9:6	9
6. PRIMORJE	6	2	2	2	8:7	8
7. RUDAR VELENJE	6	2	1	3	7:8	7
8. KOPER	6	1	1	4	7:12	4
9. HIT GORICA	6	1	1	4	6:13	4
10. INTERBLOCK	6	0	2	4	5:13	2
Najboljši strelci: 5 zadetkov: Edin Junuzovič (Rudar Velenje); 4 zadetki:
Marko Drevenšek (Labod Drava), Dario Zahora (Interblock), Marcos Morales Tavares (Maribor); 3 zadetki: Etien Velikonja (HIT Gorica), Zoran Pavlovič (Maribor), Mitja Zatkovič (Domžale); 2 zadetka: Rok Kronaveter, Ogu John (oba Labod Drava), Jože Benko, Andraž Kirm (oba Domžale), Edin Šaranovic, Nedzbedin Selimi (Primorje), Dejan Urbanč (MIK CM Celje), Aleš Čeh, Amel Mujakovič (oba Nafta Lendava), Damjan Trifkovič (Rudar Velenje), Dalibor Volaš (Maribor).
Nogomet • 1. slovenska liga
te
E-mail: sport@radio-tednik.si
slovenska liga
o serija nadaljuje?
Foto: Črtomir Goznik
Borut Semler (Labod Drava, modri dres) je že na prvi tekmi dokazal, da lahko trener Drulovič nanj resno računa.
Nogomet • 2. SNL
V Krškem na zmago
tednik
Atletika • Tiskovna konferenca AK CP Ptuj
V Pekingu najlepša, v Londonu najboljša
Nina Kolarič: »Sedem metrov je tista daljava, ki jo želim preskočiti!«
Nogomet • Pokal Hervis
Zavrč doma, Aluminij v Novo mesto
V	ponedeljek je bil v Ljubljani opravljen žreb za 2. krog tekmovanja v slovenskem nogometne pokalu - pokalu Hervis. Nogometaši Zavrča bodo 3. septembra doma gostili ekipo Koroške Dravograda, nogometaši Aluminija pa se bodo v Novem mestu pomerili z domačo Krko. Oba kluba z našega področja imata priložnost za napredovanje, saj njihova nasprotnika vsaj na papirju nista tako močna, da se jih ne bi dalo premagati.
Preostali pari so naslednji: Mura 05 - Šentjur, Tinex Šenčur - Olimpija in Adria - Bonifika.
Pokal MNZ Ptuj Poloma obeh Polskav
V	prvem krogu pokalnega tekmovanja (1/16 finala) za pokal MNZ Ptuj so največje presenečenje pripravili nogometaši Podlehnika, ki so slavili v Oplotnici pri lanskoletnemu štajerskemu ligašu. Tudi nogometaši iz Pra-gerskega, sicer povratniki v 1. ligo MNZ Ptuj, so v Gorišnici presenetili domačine, ki so nastopili brez sedaj že bivšega trenerja Boruta Kopšeta, ki je odstopil po prvem krogu. Po slabem startu v 2. ligi MNZ so okrepljeni Slovenjevaščani tokrat zaigrali bistveno bolje in po strelih z bele točke izločili Skorbo. V srečanju štajerskih ligašev v Bukovcih so domačini prav tako po strelih z bele točke morali priznati premoč nogometašem iz Ge-rečje vasi.
REZULTATI 1/16 FINALA POKALA MNZ PTUJ: Makole - Hajdina 1:5, Tržec - Lovrenc 0:1, Apače - Podvinci 1:2, Dornava - Grajena 2:0, Oplot-nica - Podlehnik 1:2, Zgornja Polskava - Videm 1:11, Središče - Spodnja Polskava 10:0, Gorišnica - Pauman Pragersko 7:9 (4:4) po streljanju enajstmetrovk, Markovci - Leskovec 4:2, Stojnci - Boč 4:0, Bistrica - Cir-kulane 2:1, Skorba - Slovenja vas 1:3 (0:0) po streljanju enajstmetrovk, Holermuos Ormož - Rogoznica 5:1, Bukovci - Gerečja vas 5:6 (1:1) po streljanju enajstmetrovk, Hajdoše - Zavrč 0:9.
Danilo Klajnšek
Športne novičke
Foto: UG
V grand hotelu Primus v Termah je v sredo Atletski klub Cestno podjetje Ptuj pripravil sprejem Nini Kolarič, prvi ptujski olimpijki. 21-letna skakalka v daljino je v Pekingu le za dve mesti zaostala za dosežkom Mirka Vindiša, 24. mestom iz davnega Seula 1988. Čeprav tokrat ni bila najboljša, je bila pa najlepša. Tako so namreč menili preostali slovenski olimpijci, ki so ji podelili laskavi naslov najlepše športnice v naši odpravi.
Ninin nastop, kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, je precej ovirala bolezen, ki jo je staknila tik pred tekmovanjem. »Tekmovala sem sproščeno, povsem sem odmislila številčno množico na stadionu. Na žalost nisem bila povsem zdrava, saj sem štiri dni pred tekmovanjem staknila prehlad. Zdravila so naredila svoje. Skočila sem 640 centimetrov, kar ni bilo dovolj za finale. Vendar sem vseeno zadovoljna in mislim, da bi morali biti zadovoljni tudi vsi ostali,« je povedala Ko-laričeva. Že uvrstitev na veliko tekmovanje je zanjo velik dosežek, kar je bil v začetku sezone tudi glavni cilj. Z novim državnim rekordom, ki ga je dosegla junija pred domačim občinstvom, se je že podpisala pod uspešno sezono. Njene misli so usmerjene v prihodnost. Letos jo čaka še nekaj nastopov na mitingih, ta konec tedna bo skakala v Nemčiji. Zaslužen dopust pa ji tudi ne uide.
Do drugih olimpijskih iger jo čakajo še nastopi na mediteranskih igrah, evropska in svetovna prvenstva. Za začetek se bo poslovila od kategorije mlajših članic, dvojnega programa ne bo več v prihodnji sezoni. »Dolgoročni cilj so seveda nove olimpijske igre. A bo
Pretekli teden je v Portorožu potekal turnir za odprto prvenstvo Portoroža za dečke do 14. leta starosti. To je bil turnir 2. ranga, na katerem je nastopilo kar osem igralcev iz najboljše petnajsterice po lestvici TZS. Prvi nosilec je bil Rihard Rožac (TK Benč Ljubljana), po rangu 3. igralec v Sloveniji v tej starostni kategoriji.
Na turnirju je s tremi igralci sodeloval tudi ptujski teniški klub, katerega barve so zastopali Blaž Kocjan, Luka Merc in Urh Krajnc-Domiter. Prvi je v 1. krogu premagal svojega tekmeca, v 2. pa ga je izločil 4. nosilec Valentin Horvat (AS Litija). Luka Merc je izgubil dvoboj prvega kroga z Žigom Ga-šperšičem, zato pa je bil toliko uspešnejši tretji ptujski predstavnik Urh Krajnc-Domiter.
Le-ta je s svojo igro presenetil prav vse prisotne in po vrsti premagoval tekmece, ki so na lestvici TZS uvrščeni pod sam vrh, medtem ko Urh sploh ni bil med nosilci tega turnirja (23. mesto lestvice U-14). Začelo se je s 5. nosilcem Samom Vršičem (Radenska), v 2. krogu pa mu je premoč moral priznati še Vršičev klubski kolega Marino Kegl. Posebej zanimivo je bilo v četrtfinalu, ko je bil Ur-
potrebno delati na skokih. Sedem metrov je tista daljava, ki jo želim preskočiti. London bi bil idealni kraj za to, ne bi pa imela nič proti, če bi se to zgodilo že prej.«
Njen trener Gorazd Rajher je bil ob njej zadnjih osem let, tudi v Pekingu. Če je še v pripravljalni bazi v kraju Jantai, daleč od bleščečega Pekinga, sanjal o »poletu«, je tudi njega smola varovanke precej pri-zemljila. »Mislim, da je bila sposobna doseči veliko, vsaj na treningih je pokazala najboljšo formo doslej. A je tudi na samem tekmovanju preskočila
hov tekmec Blaž Bizjak (AS Litija). Po izgubljenem prvem nizu je v nadaljevanju mladi Ptujčan popolnoma prevzel vajeti igre v svoje roke in 2. nosilca izločil iz turnirja. V polfinalu je preskočil še 3. nosilca Roka Sitarja (ŽTK Maribor) in se v finalu pomeril s 1. nosilcem, Rihardom Rožacem. Ljubljančan se je do finala »sprehodil«, saj je v štirih dvobojih izgubil le 4. igre! A to ni bilo dovolj za končno zmago, saj je v finalnem dvoboju
samo sebe. Glede na stanje, v kakšnem je bila, prav gotovo,« je dejal Rajher. Vendar, kot je poudaril, do tega ni prišla slučajno. »Ko sem se prvič srečal z njo na stadionu, ni nič kaj izstopala iz povprečja. Skakala je podobno kot njene vrstnice. Vendar je dokazala, da se s trdim delom in velikim odrekanjem da narediti veliko. Kako bo stvar potekala dalje, kako se bo Nina razvijala naprej, ne vem. Jaz imam svojo vizijo. Potrebno je graditi osebnost, močno atletsko telo in to se je do zdaj obrestovalo. Upam, da se bo ta zgodba nadaljevala.«
Urh popolnoma prevladoval in z raznoliko igro osvojil zmago na turnirju in tudi simpatije teniških strokovnjakov.
Ptujski trenerji ob tem dosežku niso bili preveč presenečeni, saj so že nekaj časa opozarjali, da lahko v kratkem pričakujemo boljše rezultate. Ti so posledica dobre priprave v mlajših kategorijah, do izraza pa so prišle po nekaterih turnirjih, ki jih je Urh odigral izven meja Slovenije (Bosna, Hr-
Navdušena nad dogajanjem na Kitajskem Kolaričeva kar ni mogla opisati vsega, kako vse skupaj zgleda. Je ena redkih, ki je dobila priložnost, da si to ogleda v živo. Kar je zagotovo velika motivacija tudi za vse atlete, ki trenirajo skupaj z njo. In tiste, ki jo le srečujejo na stadionu, na ptujskih ulici ali pa kje drugje. V atletskem klubu je včlanjenih 60 tekmovalcev, ki se redno udeležujejo tekmovanj. Atletska šola Mirka Vindi-ša, ki skrbi za naraščaj, pa šteje več kot 100 otrok, ki stopajo po njeni poti. Po poti uspeha.
UG
vaška, Nemčija, Avstrija), kjer je dokončno dobil potrebno samozavest. Predvsem v Nemčiji je Urh spoznal, da se lahko kosa z vsemi igralci svoje starostne skupine, saj se je moral za zmago proti njemu pošteno potruditi 3. nosilec turnirja 1. ranga Hrvat Veger.
JM
Rezultati OP Portoroža (U-14):
1.	krog: Blaž Kocjan (TK Terme Ptuj) - Tom Cvetkovlč (Radovljica) 6:1, 5:7, 6:1
Luka Merc (TK Terme Ptuj)
-	Žiga Gašperlč (Radovljica) 4:6, 5:7
Urh Krajnc-Domiter (TK Terme Ptuj) - Samo Vršič (Radenska, 5) 6:1, 6:2
2.	krog: Blaž Kocjan - Valentin Horvat (AS Litija, 4) 6:7 (5), 1:6
Urh Krajnc-Domiter - Marino Kegl (Radenska) 6:0, 6:1
Četrtfinale: Urh Krajnc-Do-miter - Blaž Bizjak (AS Litija, 2) 3:6, 6:3, 6:3
Polfinale: Urh Krajnc-Domi-ter - Rok Sitar (ŽTK Maribor, 3) 6:2, 6:4
Finale: Urh Krajnc-Domiter
-	Rihard Rožac (Benč LJ, 1) 6:1, 6:3
Rokomet • Zmaga Ptujčank v Zagrebu: Lokomotiva - ZRK Mercator Tenzor Ptuj 31:32 (15:17)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Pikl, Gregorec, Majcen, Prapotnik 8, Ciora 4, Frešer 6, Bolcar, Brumen 5, Mihič 6, Levstik, Ozmec, Mateša 3, Korotaj, Šeruga. Trener: Nikola Bistro-vič.
Ptujske rokometašice so v sredo zvečer gostovale v Zagrebu, kjer so odigrale pripravljalno srečanje z Lokomotivo, po mnenju rokometnih strokovnjakov drugo ekipo v sosednji hrvaški, takoj za Podravko iz Koprivnice. Očitno je, da je forma Ptujčank v tem obdobju priprav na primerni ravni, saj so vodile praktično skozi vso tekmo; malo pred koncem srečanja tudi s štirimi zadetki (domačinke so na koncu uspele prednost znižati). Pri gostjah je večino srečanja igrala prva postava, odlikovala pa se je vratarka Piklova, ki je zbrala sedemnajst obramb in izgleda, da bo dobra zamenjava za reprezentančno vratarko Mišo Marinček, ki je odšla k ljubljanski Olimpiji.
Ivanec - Gorišnica 42:26 (20:14)
GORIŠNICA: Bratuša, Štrbal, Zu-ran, Matjašič 1, Marin 1, D. Petek, M. Petek 2, Šoštarič, Balenko 2, Preac 1, Lozinšek 1, Golob 1, Štuhec 4, Vincek 1, Dimec 5, Peček 7, Majcenovič. Trener: Darko Znidarič.
Rokometaši Gorišnice so se v prijateljskem srečanju v Ivancu pomerili z domačo ekipo. Tokrat njihova igra ni bila na pričakovanem nivoju, saj fantje niso pokazali vsega, kar znajo. Domačini so si v prvem polčasu priigrali šest zadetkov prednosti, ki so jov drugem polčasu še bistveno povečali.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Prijateljska tekma: Cestica - Aluminij 0:7 (0:2)
Strelci za Aluminij: Djokič in Črnčič po 2 ter Gašparič, Ihbeshei in Medved po enega.
ALUMINIJ: Sagadin, Gašparič, Bingo, Jovič, Osaj, Dončec, Ihbeshei, Morsi, Šimenko, Vajs, Senkolič. Igrali so še: Lipovac, Lekčevič, Krajcer, Pavlin, Dugolin, Rotman, Djokič, Letonja, Medved, Črnčič. Trener: Bojan Špeho-nja.
Nogometaši Aluminija so v sredo v prijateljskem nogometnem srečanju gostovali pri ekipi Cestica ter jo visoko
premagali. To srečanje je pomembno že zaradi psihološkega momenta, saj so se strelci izkazali, kar je vsekakor dober obet pred sobotnim gostovanjem v Krškem. Trener Aluminija Bojan Špehonja je dal priložnost tudi nekaterim mladincem (Črnčič, Jovič, Vajs); posebej se je z dvema doseženima zadetkoma izkazal Leon Črnčič.
Danilo Klajnšek
Kasaške dirke v Ljutomeru • Nagrada sejma Alain Delonu
Tudi ob letošnjem, že 46. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, je KK Ljutomer pripravil kasaške dirke, kjer je v sedmih točkah sporeda nastopilo 64 kasačev iz vseh slovenskih klubov. Osrednja dirka je bila namenjena veliki nagradi Pomurskega sejma. Zasluženo je pripadla domačinu Mirku Šonaji z Alain Delonom, ki je vodil od začetka do konca dirke. Tik pred ciljem ga je ujel letošnji zmagovalec derbija Dawson MS (Marko Slavič, Ljutomer), ki pa se je ob kilometrskem času prvo-uvrščenega Delona moral zadovoljiti z 2. mestom. Ljutomerske dirke so bile zelo uspešne za tekmovalca KK Slovenske gorice iz Lenarta Franca Lovrenčiča, ki je slavil med dveletniki in s 5-letno Loro.
REZULTATI - 1. dirka za 2-letne kasače, 1600 m: 1. Coffee Gill (Lov-renčič, Slov. gorice) 1:23,0, 2. Rufus Alar (Puhar) 1:23,3, 3. Frnikula AS (S. Slavič, oba Ljutomer) 1:23,8. 2. dirka za 3- do 5-letne kasače, zaslužek do 1000 evrov, 2100 m: 1. Donatello MS (M. Slavič) 1:21,5, 2. Lamin (Da. Antolin, oba Ljutomer) 1:22,2, 3. Pontiac (Dolinšek, Ljubljana) 1:22,9. 3. dirka za 3- do 7-letne kasače, zaslužek do 2000 evrov, 2100 m: 1. Fito (M. Slavič, Ljutomer) 1:20,6, 2. John Wayne (Marinšek, Komenda) 1:20,7,
3.	Fiorela (Seršen, Ljutomer) 1:21,2.
4.	dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 5000 evrov, 2100 m: 1. Lora (Lovrenčič, Slov. gorice) 1:19,0,
2.	Polona (M. Slavič) 1:19,1, 3. Fijosa (Slana, oba Ljutomer) 1:19,4. 5. dirka za 3-letne kasače, kvalifikacije za DP, 2100 m: 1. Pratolina OM (Orel, Ljubljana) 1:17,9, 2. Lucky Fonz (Kosec, Komenda) 1:18,6, 3. Arisa (Šonaja, Ljutomer) 1:19,5. 6. dirka za 3- do 14-letne kasače, nagrada Pomurskega sejma, zaslužek do 10.000 evrov, 2100 m: 1. Alain Delon (Šonaja) 1:16,7, 2. Dawson MS (M.Slavič) 1:16,7,
3.	Las Palmas (Sodec, vsi Ljutomer). 7. dirka za 3- do 14-letne kasače, mednarodna udeležba, 2100 m: 1. Inter (Zorko) 1:16,7, 2. Saxon MS (M. Slavič, oba Ljutomer) 1:17,1, 3. Jo HV (Gregorc, Domžale) 1:17,2.
NŠ
Tenis m Urh Krajnc-Domiter (TK Terme Ptuj)
Urh pripravil prvovrstno presenečenje
Tatjana Majcen Ljubič
V Peking z lepimi željami župana
V četrtek, dan pred odhodom na paraolimpijske igre je dr. Štefan Čelan sprejel ptujsko para-olimpijko Tatjano Majcen Ljubič, ki se danes odpravlja v Peking. V svojem govoru ji je zažele čimveč športne sreče.
Letošnje paraolimpijske igre bodo potekale v Pekingu od 6. do 17. septembra. V Peking se odpravlja delegacija 30 šport-
nikov, ki bodo tekmovali v 7 športih, spremljalo pa jih bo 20 ljudi, med katerimi pa žal ne bo Tatjaninega trenerja. Župan dr. Štefan Čelan je Tatjani zaželel, da se vrne z žlahtno kovino okrog vratu, v zahvalo za dosedanje dela, pa ji je podaril sliko z vedu-to Ptuja. Patricija Babosek
Foto: Patricija Babosek
Zupan MO Ptuj dr. Štefan Celan je Tatjani Majcen Ljubič priredil sprejem pred odhodom na paraolimpijske igre v Peking.
Planinsko društvo Ptuj
55. leto društva planincev na Ptuju
Športna organizacija že več let uspešno deluje na področju gorništva in pohod-ništva. Pohvalijo se lahko z vedno bolj pestro, poučno in zabavno poletno ponudbo izletov za otroke, mladino in starejšo generacijo.
»Osnovni namen društva je človeku približati naravo in ga poučiti o pravilih hoje oziroma plezanja na gore. Društvo je sestavljeno iz različnih odborov in odsekov. Mladinski odsek deluje v osnovnih in srednjih šolah na Ptuju, kjer mlajši člani z mentorjem obiskujejo različne vrhove v Sloveniji in tujini. Otroci se lahko odločijo tudi za obisk planinske šole, kjer se naučijo pravil planinstva, narave, prve pomoči in osnov vremenoslov-ja. Ob koncu tečaja mladostnike čaka dvodnevni izlet, kjer skušajo pridobljeno znanje uporabiti tudi v praksi. Alpinistični odsek je namenjen članom, ki se želijo naučiti osnov gorskega plezanja, markacisti pa so zadolženi za vzdrževanje in čiščenje planinskih poti ob morebitnih ujmah in neurjih,« je uvodoma pojasni-
la planinska vodička in marka-cistka Hermina Gojc. Izpostavila je zanimiv odsek orientacije, kjer ljudje tekmujejo v skupinah, opravljajo pisni izpit planinstva in iščejo določene planinske točke. Skupina z največ zbranimi točkami se uvrsti celo na državno tekmovanje SPOT (Slovensko orientacijsko planinsko tekmovanje). Gojčeva poudarja pester program izletov in pohodov čez poletje. Člani planinskega društva na Ptuju so v juniju in juliju že obiskali Krašnji vrh, Škofjeloško hribovje - Blegoš, Olševo, Koroško planinsko pot, Srednji Velebit, Martuljek, Visoke Tatre v Slovaški, Mišelj vrh, Jalovec, Dolomite, Rokave. »Največje število planincev je bilo pri vzponu na vrh Triglav in pri pohodu na najvišji vrh mestne občine Ptuj,« je pojasnila Gojčeva in dodala, da bo to poletje še pestro, saj člane društva čaka pohod na vrh Rati-tovec, Kum, Grintovec in Karavanke. Število udeležencev na izletu pa je odvisno od težavnosti pohoda in zanimanja.
Ines Selic
Mladostniki se v planinski šoli naučijo pravil narave, prve pomoči in osnov vremenoslovja.
Kolesarstvo
Čim hitreje nazaj v tekmovalni ritem
Ptujski kolesarji se ta konec tedna odpravljajo na Nizozemsko in v Belgijo, kjer bodo nastopili na dveh dirkah prve kategorije. Med osmimi kolesarji bosta hrvaška olimpijca, Radoslav Rogina in Matija Kva-sina ter Matej Stare, Kristjan Burasek, Kristjan Koren, Jure Kocjan, Kristjan Fajt in Matej Marin. »Po velikih naporih nam je uspelo dobiti dve težki dirki. Mislim, da bo velik uspeh, če se uvrstimo med najboljše. Progi sta težki, prva bolj tehnično, druga pa hribovita, zraven tega bo zasedba s štirimi Pro tour moštvi in številnimi iz razreda Pro Continental vrhunska. Želimo se čim prej vrniti v tekmovalni ritem. V drugem, sicer kratkem delu sezone, nas čaka-
jo še nekatere pomembne dirke,« je povedal vodja ptujskega moštva, Srečko Glivar.
Perutninarji se bodo v kratkem času poskušali vrniti na drugo mesto v točko Europe tour, ki se jim je izmuznilo v poletnem premoru, ko so nekatera moštva s številnimi tekmovalci redno nastopala. Trenutno so na sedmem mestu, tik za večnimi rivali, nizozemskim Continental moštvom Rabo-bank. Najvišje uvrščen posameznik je Mitja Mahorič na 36. mestu, ki je prav tako nazadoval. Med stotimi najboljšimi so še Radoslav Rogina (60. mesto), Matej Stare (64. mesto), Kristjan Koren (74. mesto) in Matija Kvasina (84. mesto).
UG
Mitja Mahorič je najvišje uvrščen perutninar v Europe touru.
Pred dirko »Po Štajerski«
Tujci papirnati favoriti
Vogrinec (na sredini) bo poskušal izboljšati lansko sedmo mesto.
Od danes do nedelje bo po štajerskih cestah potekala 7. kolesarska dirka Po Štajerski za mladince. Nastopilo bo 25 ekip in skupno 120 tekmovalcev iz dvanajstih držav. Med udeleženci bo tudi šest domačih moštev. Dirka v organizaciji štajerskega »poola«, ki ga sestavljajo Perutnina Ptuj, TBP Lenart in KD Branik Maribor, se bo danes pričela v Lenartu. Jutri bo karavana startala v Mariboru, cilj bo pri svetem Urbanu, zaključno dejanje pa se bo v nedeljo odvijalo na Ptuju in v okolici. Tekmovanje tudi letos nosi oznako prve kategorije.
V sedmih ponovitvah so šestkrat zmagali Slovenci, lani je prvič slavil tujec, Belgijec Pieter Cordeel. Iz leta v leto konkurenca postaja vse močnejša, na lanski dirki je bil Ptujčan Niko Vogrinec celo edini domači kolesar, ki se je s sedmim mestom uspel uvrstiti v najboljšo deseterico. Vogrinec bo tokrat poskušal še izboljšati svoj rezultat. Najboljši kolesarji bodo vozili v posebnih majicah, ki so jih pripravili organizatorji. Najbolj prestižno, rumeno, bo oblekel najboljši v skupnem seštevku.
Boštjan Arnuš, trener kolesarjev Perutnine Ptuj: »Letošnja dirka ne bo nič lažja kot lanska. Tu je odlično belgijsko moštvo, ki je lani dominiralo, nevarni bodo Rusi, Avstrijci, Poljaki, Italijani so pripeljali kar tri moštva. Od naših zagotovo največ pričakujemo od Baumana in Vogrinca. Vsaka etapa bo nevarna za odločitev v končnem seštevku, zato bo potrebno biti zelo pazljiv. Tudi prednost v najtežji drugi etapi še ne bo zagotavljala lahkega zaključka. Upam, da bomo vrh krojili tudi Slovenci.«
Andrej Petrovič, trener kolesarjev TBP Lenart: »Med mladinci imamo le dva kolesarja, zato smo moštvo dopolnili z dvema odličnima fantoma iz Bleda. Startali bomo v posebej za to dirko narejenih dresih, mogoče bomo zaradi tega malo manj prepoznavni. Upam, da nam uspe kakšno etapo zaključiti v vrhu. Na težko gorsko ne računamo, zato tudi v skupnem seštevku verjetno ne bomo povsem pri vrhu.«
Spored etap:
1.	etapa, petek. Lenart-Lenart, 105 km, start ob 14.30
2.	etapa, sobota. Maribor-sveti Urban, 95,5 km, start ob 12.30
3.	etapa, nedelja. Ptuj-Ptuj 104 km, start ob 11.00
Na Poli maratonu letos tudi Atomik harmonik
Kot vsa leta do sedaj je na Poli maratonu po odvoženih trasah tradicionalni Poli žur. Razveseljujejo nas različni glasbeniki in izjemna kulina-rika. Letos nas bo razveseljevala skupina, ki je leta 2004 zmagala na Melodijah morja in sonca s pesmijo Brizgalna brizga - Atomik harmonik.
Atomik Harmonik za dobro voljo
Na Poli maratonu, predvsem pa seveda po njem, je vsako leto veselo. Kljub prevoženim kilometrom se marsikdo tudi zavrti ob prijetnih zvokih. In letos bodo pete zasrbele ob znanih in poskočnih taktih vsem znane skupine Atomik harmonik. Špela, Tejči, Jani in Frei Toni bodo vse udeležence zabavali na Poli žuru po od-kolesarjenih kilometrih. Frei Toni je ob neki priložnosti povedal: »Kolesarjenje je moj najljubši šport. Večkrat si vzamem čas za daljšo turo s kolesom, sem in tja pa tudi urico za badminton s prijatelji. Tako skrbim za sebe, za svojo kondicijo, ki jo na nastopih zelo potrebujem.« ^Če bo tudi odkolesaril Poli Jmaraton, ne vemo, vemo £ pa, da bo kondicijo zastavil
na nastopu. Tega ne smete zamuditi.
S Poli maratona v Terme Ptuj
Priprave na Poli maraton bodo 4. in 5. potekale v zunanjih bazenih Term Ptuj. S plačano položnico se bodo lahko tisti, ki se prijavijo preko interneta, kopali v zunanjih bazenih. Na dan Poli maratona pa se boste lahko odšli kopat vsi prijavljeni.
Ne le dobra, tudi zdrava hrana
Kdor kolesari, postane žejen in lačen. Po toliko kilometrih pa sploh. Na Ptujskem kolesarskem maratonu to ni noben problem, kar vam udeleženke in udeleženci preteklih maratonov seveda lahko povedo. In tudi letos to ne bo problem, saj bodo vsem udeležencem ponujene izbrane jedi Perutnine Ptuj, narejene po izjemnih receptih. Ptujska PP je znana po tem, da razveseljujejo še tako zahtevne kulinarične gurmane, za kolesarje se bo še posebej potrudila, saj nenazadnje gre za Poli maraton, Poli pa je ... Ah! Saj to pa veste!
Policisti na Poli maratonu
Letos bo ponovno potekalo državno prvenstvo policistov na kolesu. Po opravljenem tekmovanju na poligonu, ki si ga boste lahko seveda ogledali, pa se bodo tudi oni zapodili na eno izmed predvidenih Poli tras. Če boste želeli, in vsakič je veliko takih, se boste pa tudi vi lahko poskusili v spretnostni vožnji na poligonu. Zakaj bi uživali le oni! Zmagovalcu državnega prvenstva policistov na kolesu boste lahko tudi čestitali in ga vprašali vse, kar vas bo zanimalo.
Na Poli maratonu tudi letos Slovenska vojska
Letos se bo Slovenska vojska predstavila v zanimivi postavi. Na ogled bodo vojaški avtomobili, tanki, helikopterji in mnoge druge stvari. Ne bodo pa samo na ogled od zunaj, ogledali si bomo lahko tudi notranjost vozil, vojaki nam jih bodo predstavili in pokazali svoje vsakodnevno delavno okolje.
Ko bomo gnali kolo, bodo padalci izvajali trike
Vzporedno s Poli maratonom pa bo na letališču tudi tekmovanje v likovnih skokih s padalom, dih pa nam bodo jemali tudi padalci v ekstremnih višinah.
Za vaše malčke pa bo poskrbela šola Juhuhu
Na Poli maratonu bo poskrbljeno tudi za otroke in njihovo varnost, za kar bodo poskrbeli v otroški šoli Juhuhu. Z otroci se bodo v šoli ukvarjali na različne aktivne načine, prav tako pa se bodo naši malčki družili s svojimi vrstniki.
Na Poli maratonu se bo tudi letos dogajalo, s spremljevalnimi dogodki in Poli žurom vam bomo pričarali najlepši Poli maraton do sedaj. Še zmeraj se lahko prijavite preko interneta, kjer boste dobili prijavni popust. Če pa se ne boste uspeli prijaviti, se lahko prijavite na dan dogodka na štirih prijavnih mestih, kjer boste prejeli tudi vrečko z nagradami. Tilen Mrgole, Di@log Co
Slika: UG
Foto: UG
Foto: arhiv
Rokomet • RK Gorišnica
Cilj je zlata sredina lestvice
V RK Gorišnica je pred začetkom priprav za novo prvenstvo prišlo do precejšnih sprememb. Prva se je zgodila na trenerski klopi. Po odhodu Ivana Hru-piča na Ptuj je trenerske posle prevzel Darko Žnidarič, ki je že prej delal z mladimi v klubu in jih v bistvu tudi najbolje pozna. »Priprave smo pričeli 1. avgusta, vadimo petkrat tedensko, vse skupaj pa je usmerjeno v kar najboljšo pripravljenost za novo prvenstvo. Imamo mlado ekipo, želimo pa si nekako uvrstitve v sredino prvenstvene razpredelnice,« je o poteku priprav povedal novi trener članske ekipe RK Gorišnica.
Kar nekaj sprememb se je zgodilo tudi v igralskem kadru. Odšli so Tomaž Valenko, Dejan Ivančič, Sedin Suljič, Peter Marušič in Dejan Grizolt. Med

Ekipa RK Gorišnica
novimi igralskimi močmi so se doslej predstavili Dejan Dimec (prišel iz Grčije), Luka Štuhec (Hrastnik) in Damjan Peček
(Ivanec). Seveda te spremembe zahtevajo dobro pripravo in uigravanje in tudi nekaj potrpljenja. Verjamemo pa, da bodo
ti fantje dali vse od sebe, da še enkrat presenetijo konkurenco, kot že velikokrat prej.
Danilo Klajnšek
Kickboks • KBV Ptuj
Bazične priprave
V	Kikboks centru na Ptuju člani In članice Kluba borilnih veščin Ptuj različnih starostnih skupin že pridno trenirajo. Bazične priprave so se pričele v avgustu, kjer si člani prve tekmovalne ekipe pridobivajo splošno telesno moč in kondicijo, nato pa se preselijo v dvorano, kjer trenirajo in se pripravljajo na naslednja tekmovanja. Program priprav je zelo skrbno načrtovan in po treningih, ki potekajo vsak dan, trenerski team v KBV Ptuj pričakuje dobre rezultate in pripravljenost tekmovalcev, da se spoprimejo z naslednjimi tekmovanji.
V	klubu imajo po odličnih rezultatih na državnem prvenstvu 2008 visoke cilje v jesenskem delu sezone. Selektor reprezentanc Slo-
venije v kikboksu Vladimir Sitar je namreč že objavil seznam kandidatov za nastop na kadetskem in mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo potekalo od 22. do 28. septembra v Napoliju v Italiji. V širšem seznamu reprezentantov je sedem članov Kluba borilnih veščin Ptuj: Matic Bedenik Ruši, Luka Vindiš, Filip in Izidor Janžekovič, Anej Štrafela, Tilen Abraham in Adriana Korez. V klubu upajo na eno kolajno, kar bi odlično zaključilo letošnjo že tako uspešno tekmovalno leto.
Selektor reprezentance je skupaj z njegovim timom (Bojan Korošec, Tomaž Barada) pripravil treninge vseh kandidatov v Zagorju 31. avgusta in v Mariboru
Člani in članice KBV Ptuj s trenerji
Foto: Franc Slodnjak
7. septembra., po katerih se pričakuje končni seznam potnikov za
prvenstvo.
Franc Slodnjak
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14
Popoln izkupiček Aluminija in Drave
Četrti krog v 1. slovenski mladinski in 1. kadetski ligi je bil zelo uspešen za fante iz Kidričevega in Ptuja. Mladinci Aluminija so še četrtič zapored zmagali, tokrat v Dravogradu in so še vedno vodeče moštvo na prvenstveni razpredelnici. Mladinci NŠ Poli Drave pa so v Biljah slavili prvič po uvrstitvi v 1. SML. Tudi kadeti so bili uspešni in so oboji premagali svoje sovrstnike; Kidričani Dravograd, Ptujčani pa Bilje - Primorje.
1. SML
REZULTATI 4. KROGA: Dravograd - Aluminij 1:3, Bilje Primorje
-	NŠ Poli Drava 0:2, Simer šampion
-	MIK CM Celje 1:3, Slovan - Domžale 0:1, HIT Gorica - Mura 05 0:0, Interblock - Krka 3:1, Koper - Triglav 3:2.
DRAVOGRAD - ALUMINIJ 1:3
(1:3)
STRELCI: 1:0 Sredenšek (14), 1:1 Milec (16), 1:2 Krajnc (24), 1:3 Milec (26)
ALUMINIJ: Zajc, Draškovič, Lon-čarič (Tominc), Mlakar, Meznarič, Rešek, Krajnc, Šešo (Hajšek), Jovič, Črnčič, Milec. Trener: Bojan Flis.
BILJE PRIMORJE - NŠ POLI DRAVA 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Vidovič (30), 0:2 Kurež (50)
NŠ POLI DRAVA: Klevže, Vinkovič (Roškar), Pečnik, Dirnbek, Kozar, Fe-konja, M. Krajnc, D. Krajnc, Vidovič, Kurež, Grajfonar (Jazbec). Trener: Franc Fridl.
10. HIT GORICA 4	1	1	2	3:4 4
11. SLOVAN 4	1	0	3	4:5 3
12. SIMER ŠAMP. 3	1	0	2	1:2 3
13. MIK CM CELJE 4	1	0	3	3:5 3
14. TRIGLAV 4	0	2	2	5:10 2
15. DRAVOGRAD 4	0	1	3	2:8 1
16. BILJE -PRIM. 4	0	0	4	2:12 0
DRAVOGRAD	- ALUMINIJ 0:2			
1. ALUMINIJ	4	4	0	0	13:4	12	1. SKL				
2. DOMŽALE	4	4	0	0	8:3	12	REZULTATI 4. KROGA: Dravograd				
3. INTERBLOCK	4	3	1	0	11:4	10	- Aluminij 0:2, Bilje Primorje - NŠ				
4. KOPER	4	2	1	1	10:6	7	Poli Drava 0:3, Slovan				■ Domžale
5. MARIBOR	3	2	1	0	6:3	7	0:1, Simer šampion		- MIK CM Celje		
6. HIT GORICA	4	2	1	1	6:4	7	0:1, HIT Gorica -	Mura 05 0:1, Koper			
7. DRAVOGRAD	4	1	2	1	5:6	5	- Triglav 5:1, Interblock			-	Krka 3:1.
8. TRIGLAV	4	1	1	2	12:8	4	1. DOMŽALE 4	3	1	0	7:2 10
9. MIK CM CELJE	4	1	1	2	7:9	4	2. MARIBOR 3	3	0	0	4:0 9
10. MURA 05	4	1	1	2	4:8	4	3. KOPER 4	2	2	0	9:4 8
11. SLOVAN	4	1	0	3	6:7	3	4. INTERBLOCK 4	2	2	0	9:6 8
12. SIMER ŠAMP.	3	1	0	2	6:8	3	5. MURA 05 4	2	2	0	7:4 8
13. BILJE -PRIM.	4	1	0	3	3:6	3	6. NŠ POLI DRAVA 4	2	1	1	6:3 7
14. POLI DRAVA	4	1	0	3	5:11	3	7. KRKA 4	2	1	1	5:5 7
15. KRKA	4	0	1	3	2:13	1	8. RUDAR VELENJE 2	2	0	0	6:2 6
16. RUDAR (V)	2	0	0	2	1:5	0	9. ALUMINIJ 4	1	1	2	4:5 4
(0:1)
STRELEC: 0:1 Pučko (39), 0:2 Pučko (52)
ALUMINIJ: Duh, Čeh, Ostroško, Holcman (Horvat), Polajžer (Koren), Medved, Vindiš (Perger), Pučko (Žu-rej), Greifoner, Petek, Rumež (Kajta-zi). Trener: Simon Vidovič.
BILJE PRIMORJE - NŠ POLI DRAVA 0:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Pukšič (21), 0:2 Matjašič (55), 0:3 Ljubec (57)
NŠ POLI DRAVA: Topič (Trajkov-ski), Simonič, Goričan (Topolnik), Serdinšek, Roškar, Strel, Pukšič, Ljubec, Hauptman (Kajzer), Matjašič (Kocuvan), Pernek (Muršec). Trener: Damjan Vogrinec.
LIGA U - 14 VZHOD
REZULTATI 3. KROGA: Nissan Ferk Jarenina - NŠ Poli Drava 1:2, Ljutomer - Aluminij 0:2, Rudar Velenje
-	Simer šampion 2:1, Tehnostroj Veržej - Brežice 2:0, MIK CM Celje
-	Železničar 1:0, AHA EMMI Bistrica
-	Nafta 0:1, Maribor - Mura 05 2:3.
1.	MURA 05	3	3 0	0
2.	TEH. VERŽEJ	3	3 0	0
3.	RUDAR VELENJE3	3 0	0
4.	ALUMINIJ	3	2 10
5.	MIK CM CELJE	3	2 10
6.	NAFTA	3	2 0	1
7.	MARIBOR	3	10	2
8.ŽELEZNIČAR	2	10	1
9.	DRAVOGRAD	2	1 0	1
10.	SIMER ŠAMP.	3	10	2
11.	A. E. BISTRICA	3	1 0	2
12.	POLI DRAVA	3	10	2
13.	F. JARENINA	3	0 0	3
14.	LJUTOMER	3	0 0	3
15.	BREŽICE	3	0 0	3
16.	RADGONA	1	0 0	1
14:3 10:2 10:2 6:0 7:2
18:6	6
13:5	3
5:3	3 3:3
4:5	3
4:6	3
3:10	3
1:9	0
1:15	0
1:16	0
0:15	0
NISSAN FERK JARENINA - NŠ POLI DRAVA 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Kirič (26), 0:2 Krajnc (42), 1:2 Pešl (65. z 11 m)
NŠ POLI DRAVA: Fras, Hliš, Slanič (Nahberger), Leskovar, Trep, Metličar (Kmetec), Pulko, Zupanič (Krajnc), Golob (Čeh), Kirič, Veličkovič (Abraham). Trener: Miran Ljubec.
LJUTOMER - ALUMINIJ 0:2
(0:1)
STRELCA: 0:1 Vindiš (6), 0:2 Go-ljat (40)
ALUMINIJ: Motaln, Rajh, Kelc, Zajc, Dvoršak-Špehar, Cafuta, Goljat (Simonič), Koren (Planinšek), Pod-bežnik (Debeljak), Vindiš, Šešo (La-šič). Trener: Tomislav Grbavac.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA - PETEK ob 20.00: HIT Gorica - MIK CM Celje; SOBOTA ob 17.00: Koper - Domžale; 20.00 Rudar Velenje - Labod Drava, Maribor - Primorje; PONEDELJEK ob 17.00: Interblock - Nafta.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Aluminij - Krško; NEDELJA ob 17.00: Bela krajina - Bonifika Izola, Šentjur - Zagorje, Livar - Mura 05, Olimpija - Triglav Gorenjska.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 10.30: Mons Claudius - Paloma, SOBOTA ob 17.00: Dravinja Kostroj - Stojnci, Črenšovci - Trgovine Jager, Koroška Dravograd - Tehnostroj Veržej, Kovinar Štore - Odranci; NEDELJA ob 17.00: Simer šampion - Malečnik, Čarda - Šmartno.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Pohorje - Holermuos Ormož, LKW Jack Gerečja vas - Peca, GIC Gradnje Rogaška - AHA EMMI Bistrica, Podvinci - Jarenina Šentilj, Zreče - Partizan Fram, Tehnotim Pesnica - Šoštanj; NEDELJA ob 17.00: Bukovci - Brežice.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA - NEDELJA ob 11.00: ŽNK Ptuj - Rudar Škale, NEDELJA ob 17.00: Krka - Dornava, Pomurje - Senožeti, Slovenj Gradec
-	Maribor.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Cirkulane - Videm, Pauman Pra-gersko - Rogoznica, Središče - Hajdina; NEDELJA ob 17.00: Gorišnica
-	Apače, Dornava - Skorba, Oplotnica - Boč.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Makole - Tržec, Leskovec - Slovenja vas, Zavrč - Markovci, Spodnja Polskava - Lovrenc; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Podlehnik; NEDELJA ob 17.00: Grajena - Zgornja Polskava.
VETERANSKA LIGA - VZHODNA SKUPINA
PARI 2. KROGA: PETEK ob 18.00: Dornava - Tržec, Stojnci Korant
-	Gorišnica, Markovci - Podvinci, Videm - Grajena.
ZAHODNA SKUPINA
PARI 1. KROGA - PETEK ob 18.00: Lovrenc - Prepolje, Skorba
-	Zgornja Polskava, Podlehnik - Polskava, Boč - Apače, Pragersko
-	Hajdina.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
5. KROG: NŠ Poli Drava - Slovan (sobota ob 17.00). Srečanje Aluminij - Interblock bo 2. septembra.
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
5. KROG: NŠ Poli Drava - Slovan (sobota ob 15.00). Srečanje Aluminij - Interblock bo 2. septembra.
LIGA U-14
4. KROG: NŠ Poli Drava - Radgona (sobota ob 10.00), Mura 05
-	Aluminij (sobota ob 11.00)
DK
Tenis
Liga U-14
Ta konec tedna se pričenja tekmovanje v ligi U-14, kjer bo letos pri dečkih nastopilo 14 ekip. Razdeljene bodo v tri skupine, v skupini B pa bo letos nastopala tudi ekipa TK Terme Ptuj. Pod vodstvom Zorana Krajnca in Luke Hazdovca jo bodo zastopali Urh Krajnc-Domiter, Luka Merc, Blaž Kocjan, Mitja Čuš, Miha Kosi, Marko Mlakar in gosta iz Hrvaške Marko Goleš-Babic in Marin Šuica. V play-off se bodo uvrstile najboljše ekipe posameznih skupin. Razpored tekem ptujske ekipe:
1.	krog (31. 8. ob 9. uri): TK Rogaška - TK Terme Ptuj
2.	krog (1. 9. ob 15. uri): ŽTK Maribor - TK Terme Ptuj
3.	krog: (3. 9. ob 15. uri): TK Terme Ptuj - TK Radenci
4.	krog: (7. 9. ob 9. uri): TK Terme Ptuj - TK Branik Maribor
Športni vikend v Šikolah
Člani Športnega društva Šikole vabijo ljubitelje športa in rekreacije, da se jim pridružite na Športnem vikendu, ki ga 29., 30. in 31. avgusta 2008 organizirajo v Šikolah. V treh dneh se bodo zvrstila prijateljska tekmovanja v odbojki, košarkarskih trojkah, nogometu in rekreativna kolesarska tura. Vsako društvo lahko na posameznem tekmovanju sodeluje z več mešanimi ekipami (ženske in moški).
Ekipe za tekmovanja in posamezniki za kolesarjenje se prijavite kontaktnim osebam vsaj uro pred začetkom tekmovanja. Prijava za posameznika znaša 5 evrov in je konzumacija za topli obrok in eno pijačo. Urnik dogajanja: PETEK, 29. avgust 2008:
-	ob 17. uri: turnir ODBOJKE NA TRAVI (5 igralcev), info: Jože, 041 384 678
-	ob 20. uri: turnir TROJK v KOŠARKI (3 igralci + 1 menjava), info: Matej, 041 221 970
SOBOTA, 30. avgust 2008:
-	ob 19. uri: turnir MALI NOGOMET (igra se 3 + 1), info: Sebastijan, 041 965 965
NEDELJA, 31. avgust 2008:
-	ob 9. uri: REKREATIVNO KOLESARJENJE, info: Željko, 031 642 961 Dodatne informacije: 040 315 315 - Bogdan Babšek, predsednik
ŠD Šikole
JM
FOTO: DK
Franc Gajšek • Predstavnik generalnega sponzorja ptujske Drave
Ptuj - mesto pozitivne energije, kjer se splača vlagati
Foto: Črtomir Goznik
Franc Gajšek: »Ptuj je potencial in ima dobro energijo. Ko sem spoznal to okolje, sem videl, s kakšnim entuzijazmom se dela. Robert Furjan, predsednik NK Drava Ptuj, me je za generalno sponzorstvo prepričal tudi z velikim številom mladih, ki zelo angažirano igrajo nogomet. Nogomet ima na Ptuju zelo veliko perspektivo.
Od avgusta letos je Labod, d. d., Novo mesto, generalni sponzor NK Drava Ptuj, ki po novem v prvi slovenski nogometni ligi tekmuje pod imenom Labod Drava. O tem smo se pogovarjali s poslovnežem Francem Gaj-škom, predsednikom upravnega odbora Metalke trgovine, predstavnikom večinskega lastnika Laboda, rojenim na Kozjanskem, za katerega pravi, da je država v državi. Tam ima ranč, oče in sestra še vedno živita tam, v občini Šentjur, kjer pa kot poslovnež ne deluje. Raje se je odločil za vlaganje v
drugih krajih in mestih Slovenije, ker, kot pravi, smo Slovenci obremenjeni z gledanjem v sosedov lonec. S tem ne želi obremenjevati očeta in sestre, ki tam živita. »Ptuj je potencial in ima dobro energijo, ki pa jo je potrebno začutiti. Da jo začutiš, moraš ostati otrok. Bled, Ljubljana in Ptuj so mesta, ki imajo zgodovino, tradicijo in pozitivno energijo, kar pomeni, da če v njih vlagaš, ti tudi vračajo,« je med drugim za Štajerski tednik povedal poslovnež Franc Gajšek, ki se je sedaj znašel tudi v nogometu. V
drugih športih pa je že dolgo prisoten.
Gospod Gajšek, kaj vas je ponovno pripeljalo na Ptuj?
»Enostavno vprašanje, težak odgovor. V principu se mi iz Ptuja nismo nikoli popolnoma umaknili, kjer zaradi velike konkurence nismo vzdržali kot trgovina. Kupili smo bivše skladišče Kumha v Puhovi ulici na Ptuju, ki je sedaj v delnem najemu poljskega partnerja, ki ima kable, v načrtu pa je ureditev tudi ene manjše trgovine, ki jo bo imela Metalka trgovina. Pomeni, da Metalka, kljub vsemu, kar je se zgodilo, ni v celoti odšla iz Ptuja. Pred nekdanjim skladiščem želimo postaviti tudi velik in lep poslovni objekt, ki bo zaključil linijo Puhove ulice, ki naj bi postala avenija oziroma lepo urejena inudstrijsko-poslovna cona Ptuja. Vključili pa smo se tudi v nogometno zgodbo Ptuja, ker vidimo veliko perspektivo tega športa. Glede na to, da je bila na Ptuju druga največja tovarna Laboda, ki je na žalost propadla, ker se je kompletna tekstilna industrija v Sloveniji prestrukturirala, smo kot Labod želeli izkoristiti medijsko pozornost v slovenskem prostoru, zato smo tudi pristali na sodelovanje kot generalni sponzor NK Drava Ptuj.«
Kako je prišlo do sodelovanja s predsednikom NK Drava Ptuj Robertom Fur-janom?
»Uvodoma sem že povedal, da smo kupili njihovo skladišče Kumho, preko tega sva navezala poslovne stike.«
Dejali ste, da še pred dvema letoma ne bi verjeli v to zgodbo o nogometu, čeprav ste že dolgo v športu. Podpirate nekatere druge športe, nogometa pa doslej še niste?
»Ne da nogometa nikoli, ni bilo tako mišljeno. Ker sem prisoten v drugih športih, mi nogomet ni bil tako blizu. V bistvu smo stopili v nogomet predvsem zaradi velike medijske pozornosti, ki jo kljub vsemu nogomet ima v Sloveniji. Podobno pa je tudi drugje po svetu.«
Kako to, da ste se odločili za lastništvo v Labodu? Vemo, v kakšnem stanju je
slovenska tekstilna industrija.
»Lahko rečem, da je do tega v bistvu prišlo bolj po naključju V večjem paketu podjetij, ko smo se dogovarjali za odkup Metalke od Kada in Soda, je bil tudi en paket Laboda. Enostavno ni bilo mogoče izstopiti. Nas zanima samo večinsko lastništvo in aktivno upravljanje podjetij. To nam je lansko leto uspelo, ves čas smo tudi spremljali Labodovo poslovanje. Pred našim prihodom je bila družba prestrukturirana, glavna kriza v slovenski tekstilni industriji, razen v Muri, ki je še vedno tako velika, je mimo. Labod s svojimi dobrimi 200 zaposlenimi lahko preživi, ker dela svoje kolekcije. V glavnem se proizvodnja opravlja v cenovno bolj ugodnih destinacijah, znotraj EU, ali zunaj nje, v Srbiji, Bosni in drugje.«
Kakšne so ambicije Laboda pod vašim večinskim lastništvom?
»Predvsem, da kot družba obstane, še bolj razvije maloprodajno mrežo, da ponudi izdelke na tistih področjih, ki so tradicionalno kupcem prepoznavni kot Labodovi izdelki. To so srajce, bluze, ženski kostimi, skratka tisto, kar potrebujejo
ženske na splošno, ne glede na poklic in status.«
Ob stečaju ptujskega trgovskega podjetja Emona Merkur ste dejali, da boste na Ptuju ostali, to se je sedaj izkazalo kot resnično, in da boste odprli nekaj novih trgovin.
»Ti načrti so vezani na nove trgovske centre, ki se bodo še odpirali na Ptuju. V tem trenutku pa je o konkretnih načrtih oziroma imenih še prezgodaj govoriti.«
Kako pa kot poslovnež, gospodarstvenik, komentirate gospodarske in siceršnje razmere v Sloveniji? Ste zadovoljni z razvojnimi trendi in usmeritvami slovenskega gospodarstva?
»Slovenija se je glede na splošne gospodarske razmere dokaj dobro stabilizirala. Gospodarstvo beleži kakovostno rast. Ob večjem posluhu politikov za gospodarstvo in pametnih gospodarstvenikih pa bi zagotovo lahko še hitreje napredovalo.«
Vas morda mika tudi politika? Vas lahko vprašam tudi o tem, koga boste podprli na letošnjih volitvah?
»Politika me ne zanima. Prisoten sem v številnih državah,
verjetno pa bom podprl Oba-ma.«
Veliko sva že povedala, bolj malo pa o vas osebno. Kako bi se predstavili, čeprav smo ob stečaju Emone Merkur nekaj slišali o vas, torej naj bi vas že poznali?
»Dvomim. S stečajem Emone Merkur Ptuj nisem imel ničesar, s tem ptujskim podjetjem me je povezal le nakup deleža, ki se je pozneje pokazal kot zgrešen, denar sem izgubil. To je bila bolj žalostna zgodba. V vsakem primeru pa sem oseba, ki pozitivno razmišlja, ki hoče povsod, kjer se v Sloveniji pojavi, razvojno delovati. Nisem prisoten samo na Ptuju, tudi v Ljubljani, v borzni hiši Medve-šek-Pušnik, Metalki trgovini, ki je dokončno sanirana. Državni skladi in pidi so mi jo prodali, ker so bili prepričani, da bo vzdržala največ štiri do šest mesecev, nato pa šla v stečaj. Ker nimam podpore politike, tudi ne bi mogel priti do teh deležev tako kot nekateri drugi, ki so prišli do marsikaterega deleža, podjetja pa so potem propadla.«
Ste bogat?
»Sem.«
Spadate med slovenske tajkune. Ima to poimenovanje za vas negativni predznak, če vas ima nekdo za tajkuna?
»To, da sem tajkun, mi še niso povedali. Bogat pa sem zaradi tega, ker imam pet otrok, ki odlično napredujejo.«
Kakšne so vaše želje na poslovnem, športnem in zasebnem področju?
»Osebne želje so vezane predvsem na mojo družino in uspešnost oziroma zadovoljstvo tistih, ki so okrog mene, ter uspešnost vseh tistih, ki pozitivno mislijo, ki želijo Sloveniji dobro. Iz družine črpam tudi vso potrebno energijo za uspešno delo na poslovnem področju.«
Kaj si kot bogat človek privoščite, če si sploh privoščite? Kaj je za vas uživanje po vsakodnevnem delu?
»Bogastvo je relativna stvar. Privoščim si obiske Andov, Himalaje, sproščam se pri vzpenjanju na vrhove, na izletih z družino.«
Športni napovednik
Kajak in kanu
Na Ptuju državno prvenstvo na mirnih vodah
Brodarsko društvo Ranca iz Ptuja bo to soboto in nedeljo organizator državnega prvenstva v kajakih in kanujih na mirnih vodah v vseh starostnih kategorijah. Nastopila bosta tudi slovenska olimpijca Špela Ponomarenko in Jernej Zupančič.
Mali nogomet
8. Sandijev memorial
Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 8. tradicionalni Sandijev memorial, NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU (4+1), ki bo potekal v SOBOTO, 30. avgusta 2008, na asfaltnem igrišči pri OŠ v Vitomarcih.
Rok prijav in žreb za članski turnir: na dan turnirja do 19.30 ali na telefon 031 634 847. Prvih 5 prijavljenih ekip bo deležnih 15 % popusta na prijavnino.
Nagradni sklad: 1. mesto: 560 € + pokal + prehodni pokal; 2. mesto: 260 € + pokal; 3. mesto: 160 € + pokal; 4. mesto: praktična nagrada v vrednosti 100€.
Bogate nagrade za najboljšega igralca, vratarja in peterko turnirja in fair play ekipo. Turnir je posvečen v spomin na tragično preminulega igralca kluba Sandija Toša. Informacije: 031/634-847 (Darko), 051/367-899 (Peter)
17. Ptujski mali maraton
Prva septembrska nedelja je ponovno rezervirana za ljubitelje teka. Člani tekaškega kluba Maraton in Terme Ptuj že 17. organizirajo Ptujski mali maraton, ki bo tokrat 7. septembra 2008. Po vrtenju pedalov na sobotnem Poli maratonu organizatorji vabijo, da se jim aktivno pridružite še na teku na razdalji malega maratona na 21 km ali na rekreacijskem teku na 7 km. Start obeh tekov bo ob 10. uri v Termah Ptuj. Otroci bodo tekli na petih različnih razdaljah ob 9.30. Po končanih tekih boste lahko druženje nadaljevali v bazenih ptujskih Term.
Novost 17. Ptujskega malega maratona je proga, ki je krožna in v celoti asfaltirana. Tek se začne na prostoru ptujskih Term, nadaljuje proti Zadružnemu trgu, vodi na peš most, čez park ob Žnidaričevem nabrežju, Na trate in po Vrtnarski ulici na Puhov most. V krožišču pri čistilni napravi trasa rekreacijskega teka zavije desno mimo Semenarne nazaj v Terme Ptuj s ciljem pred tribuno prireditvenega prostora.
Proga malega maratona pa se nadaljuje od krožišča pri čistilni napravi proti krožišču na Zagrebški cesti (Cestno podjetje) in nazaj, nakar prav tako zavije proti Semenarni in se nadaljuje v smeri Golf igrišča (Mlinska cesta) v Skorbo, Hajdoše in se pred Slovenjo vasjo obrne nazaj v Terme Ptuj. Traso proge si lahko ogledate na spletni strani www. tkm-ptuj.si.
Na tek se lahko prijavite preko spletne strani ali zloženke, ki jo dobite v trgovini Hervis ali na recepciji v Termah Ptuj. V predprijavi, ki poteka do vključno 5. septembra, je startnina za rekreacijski tek in mali maraton 8 €, startnine za otroške teke pa ni. Na dan tekmovanja je prijava možna od pol osme do devete ure, startnina znaša 15 €. Vabljeni torej v nedeljo, 7. septembra, v Terme Ptuj.
JM
Nekoliko spremenjeni progi letošnjih tekov: mali maraton (rdeča črta) - dva kroga, rekreacijski tek (zelena črta) - en krog. Na progi sta dve okrepčevalnici.
Foto: Črtomir Goznik
Franc Gajšek in Robert Furjan na ptujski nogometni Modri noči, ki je bila 24. avgusta na zunanji terasi grand hotela Primus, po še eni uspešno končani tekmi nove sezone. »Letos po rebalansu, glede na najnovejše rezultate, računamo na uvrstitev med prve tri, drugo leto pa že startamo na naslov državnega prvaka,« je v nedeljo na Ptuju povedal Franc Gajšek.
Maribor • Carmina Síovenica pričenja novo koncertno sezono
Pevska šola in zbor vpisujeta nove člane
Koncertni zbor Carmina Slovenica pričenja v septembru novo koncertno sezono. Po mednarodno bogati pretekli sezoni, ko se je zbor pod vodstvom Karmine Šilec uspešno predstavil občinstvu v Kaliforniji, Franciji in na Japonskem, se bo v letošnjem letu s koncerti v različnih slovenskih krajih predstavil tudi domačemu občinstvu, decembra pa se odpravlja na gostovanje v Italijo.

i t
»i
) 4 ' l\
"■ (
T
i w
s « *
Med 10. in 12. septembrom bo potekal vpis v Pevsko šolo Carmina Slo-venica. Mladi pevci med 8. in 16. letom se bodo lahko vpisali v oddelke: Koncertni zbor Carmina Slovenica, Mladinski zbor Secunde in Otroški zbor Junior CS.
Več informacij o poteku vpisa najdete na zborovi spletni strani ali v pisarni zbora.
Foto: Iztok Bončlna
Zbor Carmina Slovenica na gostovanju na Japonskem
Pevski zbor je ena redkih nešportnih skupinskih aktivnosti za mlade. S sodelovanjem v organizirani skupnosti, z jasnimi cilji, je zbor pomemben člen v vzgoji mladega človeka. V zboru pridobljene kreativnost, disciplina, koncentracija, samostojnost, delovne navade, družabnost in druge oblike socializacije bodo služile vsem tudi v nadaljnjem življenju.
Mnoge države so začele uvajati projekt Zborovsko petje zoper nasilje in droge; tudi Pevska šola Carmina Slovenica se s svojo dejavnostjo aktivno pridružuje temu projektu.
Po uspešni pretekli sezoni Pevske šole Carmina Sloveni-ca, ko sta z nastopom na 21. reviji otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi 2008 zbora Junior CS in Secunde prejela zlati, zbor PU pa srebrno priznanje, po uspešnem nastopu zbora Secunde na mednarodnem tekmovanju otroških zborov ob Gardskem jezeru ter snemanju skladb za otroške izobraževalne oddaje Radia Slovenija, pa začenjajo sezono tudi vsi oddelki Pevske šole Carmina Slovenica.
K vpisu so vabljeni vsi, ki imajo veselje do glasbene ustvarjalnosti, ki jih zanimajo nove izkušnje, ki želijo ustvariti nova prijateljstva, potovati, pripadati skupini, biti ustvarjalni. Skratka vsi, ki so del prostega časa pripravljeni nameniti umetnosti in drugačnim oblikam druženja z vrstniki.
Za vpis v zbor ni potrebna glasbena izobrazba. Za preizkus pevskih sposobnosti pa lahko mladi pevci pripravijo nekaj skladb po lastnem izboru.
Otroci, ki imajo veselje do ustvarjalnosti na področju petja, plesa, igranja na inštrumente, bodo v različnih programih Pevske šole Carmina Slovenica zanimivo in koristno preživljali svoj prosti čas. Pevska šola s svojimi stopnjami tvori izobraževalno telo in vokalne ansamble hkrati. Pevci skozi priprave
in izvedbe skladb osvajajo glasbena znanja, jih dopolnjujejo z izbranimi poglavji iz nauka o glasbi. Po zaključku Pevske šole Carmina Slovenica pa lahko petje nadaljujejo v Koncertnem zboru Carmina Slovenica.
Kaj pravijo pevke zbora
Bivše pevke zbora Carmina Slovenica so v zvezi s sodelovanjem v zboru odgovorile na nekaj vprašanj.
Kaj ti pomenita zbor in glasba?
Ana Bračič, diplomantka Harvard University: Čudno, da najprej pomislim na pripadnost in enotnost in ne na glasbo. V zboru sem postala del celote. In ta celota je del mene. Seveda je glasba prav tako pomemben del zbora, saj sem prav zaradi glasbe same začela peti. Pridobila sem veliko več. Izkušnje, ki sem jih pridobila - ne samo glasbene - so neprecenljive.
Marina Gumzi, študentka dramaturgije: Največ mi pomeni možnost prav posebnega umetniškega ustvarjanja, ki se od vsakega posameznika zrcali v sliki (in zvoku) celote, ki jo kot zbor predstavljamo. Edinstven fenomen se mi zdi tudi, in tako jo tudi občutim, povezanost med dekleti, ki presega tudi prijateljstvo in prehaja v sfero magične eno-sti, ki se povezuje s silnimi vezmi pesmi. Seveda se ob vsem tem počutim počaščena, da lahko tako žlahtno umetnost predstavljam in podajam drugim, s čimer je povezano tudi spoznavanje mnogih zanimivih ljudi, dežel in kultur in ob tem mnogo neprecenljivih izkušenj in spominov. Pomeni mi nezavedno osebno rast in spoznavanje delovanja in vključenosti v homogeno celoto. Spoznavanje sveta, ljudi. Med pomembnimi pridobljenimi vrednotami so splošna glasbena razgledanost, umetniška kreativnost, odgovornost, vztrajnost, samostojnost, intuitivnost ...
Natalija Koren, študent-
ka glasbene pedagogike:
To je nekaj prečudovitega. Ne da se vsega opisati. Pomenita mi nekaj velikega, to, česar ne more vsak človek doživeti. Seveda brez dirigentove pomoči tega ne bi bilo mogoče, zato je potrebna prava oseba za to delo in mislim, da smo jo tudi dobili. Včasih se še na vajah nasmejimo in pozabavamo tako, da je popolno.
Ne vem, kaj bi brez zbora in glasbe. Tega veselja mi ne more vzeti noben, pa če se še ne vem kaj zgodi.
Maša Pavkovič, študentka primerjalne književnosti in literarne teorije: Že dolgo spadata v moje življenje, sedaj sta usklajena z učenjem, šolo ... Če bi sedaj nehala s petjem, bi v meni nastala ena velika luknja. Včasih je tako lepo, da so vaje moja sprostitev in čas, ko pozabim na šolo, na skrbi in na katere koli probleme. Zbor je nekaj posebnega in to pomeni, da smo tudi mi posebneži. ZBOR JE ZAKONI^
Nuša Čoh, študentka medicine: Vpis v zbor mi je spremenil življenje. Trenutno mi zbor in glasba pomenita vseI Če bi me s čim prizadeli, bi me s tem, da bi morala zapustiti zbor. S sodelovanjem v zboru sem pridobila veliko samozavesti. Rada imam tudi vaje, saj mi včasih pomagajo
iz depresije. Zbor in glasba mi pomenita vse in tega ne more spremeniti NIHČEI
Maja Cuic, študentka medicine: Zbor mi pomeni zelo veliko. Pomeni mi nekaj, kar je neprecenljivo. Prvo leto mi je bilo težko, saj vemo, vsak začetek je težek. Vendar po prvem letu, ko sem ujela tempo in način dela, mi je bilo zelo v redu. Kar kmalu sem navezala zelo dobre prijateljske stike, ki so se ohranili do danes. Pomena, ki ga ima zbor v mojem življenju, ne znam opisati. Srečna sem, da se mi je takšna priložnost ponudila v življenju in sem jo sprejela tako, kot je. Vedno sem si želela, da se v življenju nečesa lotim resno (seveda zraven šole) in za to zvesto delo dobim tudi pohvalo. Ugotovila sem, da je s trdim delom in disciplino mogoče uspeti v vsem, kar se na prvi pogled zdi nemogoče. Seveda je bistveni del zbora tudi glasba, ki je naš način izražanja. Vesela sem, da sem lahko spoznala različne zvrsti glasbe, saj sem bila prej le malo poučena o njih. Srečna sem, da sem del zbora Carmina Slovenica.
Ana Vončina, študentka muzikologije: Nekaj najlepših trenutkov svojega življenja sem doživela prav na koncertih. Ko so misli vseh nas združene, ko se naša energija
pomnoži in smo vse skupaj kot ena velika celota z istim namenom, z istimi mislimi in istimi čustvi, je to nekaj nepopisno lepega. Zaradi teh občutkov se bom le stežka ločila od tega zbora. Ves trud naših vaj je združen na koncertu, ki je običajno bogato poplačan z aplavzom ter vzkliki občinstva. To je nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo v zboru, pa tudi nasploh v življenju. Pridobila sem samostojnost, delovne navade, samodisciplino, doslednost, točnost, čut za skupnost, samozavest.
Maja Bohinc, študentka pravne fakultete: Ko stojim na odru in pojem, začutim, da ne pojem samo za sebe, temveč tudi za druge. In to je občutek, ki se ga ne da opisati. In ko začutim harmonijo in sodelovanje celega zbora, pomislim: kje je moč pesmi? In odgovorila bi: ni samo v posameznih glasovih, temveč v ubranosti in skupnih občutkih, skupnem mišljenju in čustvih. Ne pomeni pa mi zbor le petja, temveč tudi način življenja. Prijateljstvo, ki se stke v vseh letih medsebojnih skupnih doživljajih, je neumrljivo. Pri zboru sem se naučila biti samozavestna, naučila sem se poslušati druge in se prilagajati. In to je pomembno za življenje. Zato bo ta zbor del mene tudi, ko bom
nehala sodelovati.
Urška Orešič, skladateljica: V tem zboru sem dobila še več veselja, saj mora petje v takem zboru vsak posameznik občutiti po svoje. Petje v zboru mi večkrat odvzame slabo voljo; ko pojem, pozabim na stvari, ki me bremenijo. Živim z glasbo - torej tudi s petjem.
Vanja Maher, študentka komunalnega inženiringa: Odkar pojem pri zboru, sem »budna«. Budna in do-zetna za stvari okoli sebe. Sleherni trenutek petja na koncertu pa mi pomeni vse, kar si trenutno želim. V zboru sem odraščala. Naučila sem se dela v skupini, potrpežljivosti, tolerance . To so stvari, ki mi bodo koristile kasneje v mojem »nezborovskem« obdobju življenja. Srečna sem, da sem se tega naučila ravno v tem zboru in s temi ljudmi. Prav zaradi tega danes to, kar sem.
Nadja Stegne, profesorica glasbene pedagogike:
Ko sem se pred leti pridružila zboru Carmina Slovenica, je ljubezen do glasbe še bolj narasla, kajti pri zboru sem poleg petja spoznala tudi veliko prijateljev, spoznala veliko tujih dežel . skratka, vedno sem se imela lepo in v družbi sopevk in dirigentke mi nikoli ni bilo dolgčas. Zbor je imel veliko vlogo v mojem življenju, predvsem ko sem odraščala. Kajti tukaj sem se naučila samostojnosti, lepega obnašanja in v veliki meri je pomoč sopevcu nenazadnje pomoč sočloveku.
Vesela sem, da sem imela možnost prepevati pri takšnem zboru, kot je ta. Nikoli pa ne bom pozabila tekmovanj, na katerih je po vseh pevkah potoval isti tok misli in isti cilj, vseh teh aplavzov, te sreče ob zmagoslavju . tega ni mogoče opisati. To moraš preprosto doživeti.
Sabina Šneider
Vpis v šolskem letu 2008/2009 !	
/	Začeli smo z vpisi v srednje šole:
S LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Mestni trg 2 2250 Ptuj ■ 02 749 21 50 a 02 749 21 56 H luptuj@slol.net	PREDŠOLSKA VZGOJA Omejeno število mest! poklicni tečaj, SSI
	EKONOMSKI TEHNIK poklicni tečaj, PTI, SSI v _ TU RISTICNI TEHNIK Omejeno število mesti poklicni tečaj
Vse informacije dobite v tajništvu Ljudske univerze	KUHAR - NATAKAR m ADMINISTRATOR
VLJUDNO VABLJENI !	TRGOVEC
WWW.LU-PTUJ.S
Vpis v študijskem letu 2008/2009 !
Želite študirati v domačem kraju? Vas zanimajo ekonomske vede?
Ne odlašajte - pridružile se nam tudi vi!
W 02 749 21 50 a 02 749 21 56 H lupbij@stol.net
Visoka poslovna šola - EF Ljubljana
dodiplomski študij ekonomije 3+2
liCACttfcatOji Há»

GEA College - Center višjih sol
dvoletni študijski program - diplomirani ekonomist
Visoka šola za računovodstvo - Ljubljana &.....r
dodiplomski študij računovodstva
RAČUNOVODSTVO

program za pridobitev
PEDAGOSKO-ANDRAGOSKE IZOBRAZBE
[EF
PHJAGOŠKA MKLLTETA KDPEH
FACOU* m STUDI EDUC*W11
¡aar
WWW.LU-PTUJ.SI
Ptuj • Še en četrtek Društva upokojencev Ptuj
Orfejev spomenik kot medgeneracijski projekt
Izjemoma se je četrtek Društva upokojencev Ptuj zgodil tudi avgusta. Vojo Veličkovič, predsednik DU Ptuj, je 14. avgusta pred Orfejevim spomenikom na terasi Bo cafeja predstavil gostitelja večera Mitja Gobca in njegovega gosta arheologa Ivana Tuška. Rdeča nit večera je bila glasba, z različnih zornih kotov jo je predstavil Mitja Gobec, ki je tako rekoč v glasbi že celo življenje, lani je praznoval tudi 50-letnico zborovodstva.
Zborovodja bo še eno leto, ker bi rad nehal, ko še ne bo čisto na koncu, zato po preteku enega leta mandata zborovodje ne misli več podaljševati. Kot drugi G večera si je zamislil gemino XIII., znamenito rimsko legijo oziroma pogovor o najstarejši zgodovini Ptuja in tudi o obdobju škofa Viktorina Ptujskega, ki je umrl kot mučenik, kot tretji G pa gobe, za katere je zmanjkalo časa in bodo predmet pogovora ob drugi priložnosti. Če je glasba njegova domena, pa je zgodovina Ptuja ter z njo gemina XIII področje, kjer je najbolj doma arheolog Ivan Tušek, za katerega upravičeno govorijo, da zna o Ptuju in o njegovi zgodovini toliko kot vsi Ptujčani skupaj. Mitja Gobec je o njem dejal, da je velik strokovnjak, skromen, ni domišljav in je družaben, skratka ima vse lastnosti, ki jih ima lahko samo prijatelj. O zgodovini in glasbi se pogovarjata vsak dan, del tega pogovora pa sta želela predstaviti tudi širši javnosti. Ivan Tušek je skozi svoje pripovedovanje dal tudi vedeti, da s ku-rentijo Ptuj ne bo prišel med kulturna mesta Evrope, kvečjemu v Guinnesso-vo knjigo. Tudi najnovejši ptujski hotel ne nosi pravega imena, ker Primus ni bil takšen junak, kot se ga predstavlja, je bil velik prevarant;hotel bi se moral imenovati Vespazian, ki so ga legije izvolile, postal je rimski cesar, Ptujčani
od takrat štejejo tudi svoja leta. Bolje bi bilo imeti ime cesarja kot pa vojskovodje, ki je slučajno zmagal.
Večer pa je bil posvečen tudi Orfe-jevemu spomeniku, za katerega si ptujski navdušenci želijo in prizadevajo, da bi ga temeljito restavrirali, nato pa prenesli v lapidarij, na Slovenski trg pa postavili njegovo kopijo. Kdor je želel, je lahko že 14. avgusta pristavil svoj podpis in prvi prispevek za ta projekt, ki
ga pelje ptujska civilna družba na čelu z DU Ptuj, ki je s predsednikom Vojom Veličkovicem pobudnik tega projekta.
Drugi četrtek v avgustu je bilo veliko slišati o glasbi, ki je ob likovni umetnosti najstarejša umetnost človeka. Sprva je bila izključno vezana na neka obredja, verovanja, kasneje pa ne več. Otrok brez glasbe je zelo osiromašen, vse stare civilizacije so to znale ceniti, po tem bi se morali zgledovati tudi danes. Na
generacijsko sodelovanje, ki prinaša uspehe, prisega tudi Dejan Levanič, ki je tudi obljubil, da bo po najboljših močeh pomagal pri realizaciji prestavitve Orfejevega spomenika, ki je od letos tudi kulturni spomenik državnega pomena in ki si ne zasluži, da bi ga vsako leto čez zimo pokrivali z neugledno škatlo. Do konca avgusta naj bi imenovali oziroma ustanovili poseben iniciativni odbor, ki bo vodil vse aktivnosti okrog prestavitve spomenika, prav
tako naj bi odprli poseben transakcij-ski račun, na katerega se bodo stekali prispevki za realizacijo projekta. Akcijski načrt naj bi bil izdelan v dogovoru s stroko in skladno s predpisi o kulturnih spomenikih državnega pomena najkasneje do novembra 2008. Predložili ga bodo Ministrstvu za kulturo in zahtevali polno finančno podporo za njegovo izvedbo.
MG
Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Gana, Togo in Burkina Faso (10.)
Mesto ob cvetočem drevesu
Čeprav je Kumasi, kot nekdanja prestolnica Gane, sodobno mesto z razvito industrijo in evropskimi arhitekturnimi dosežki, pa čar mestu daje predvsem neverjetna zgodovina. Na vsakem koraku te spremljajo razni kipi in obeležja tega tradicionalnega kraljestva in še danes se ljudje mnogo bolj poistovetijo z ashantsko identiteto kot z nacionalno gansko. V skladu z mitsko preteklostjo, ki jo dopolnjujejo najrazličnejši sveti kraji v mestu in okoli njega, je bila etnična skupina Ashanti oblikovana v 18. stoletju s strani kralja Osei Tutu. Njegov verski voditelj po imenu Okomfo Anokye je poenotil do tedaj nepovezana ashantska kraljestva na osnovi »svetega stola«, ki je mitsko prišel iz nebes in predstavlja enotnost in obstoj kraljestva. V skladu z ustnim izročilom je Okomfo zasadil dve drevesi v gozdu in predvidel, da bo eno drevo zacvetelo in tam bo oblikovana Ashanti prestolnica. Od tod izvira ime mesta Kumasi, ki v lokalnem jeziku pomeni »cvetoče drevo«. Sveti stol, ki je
mimogrede v celoti iz zlata, je bil skozi stoletja predmet čaščenja in zagotavlja obstoj kraljeve družine ter s tem posledično Ashanti kulture. V vojni med Britanci in Ashanti kraljestvom, v 19. stoletju, so Britanci želeli uničiti enotnost skupine, zato so si na vsak način prizadevali odkriti lokacijo tega svetega stola. Ob koncu vojne, ko je postalo jasno, da bodo Britanci zmagali, se je kraljeva družina odločila narediti duplikat stola in le-tega so ob vojaškem porazu Britancem tudi predali. Originalni sveti stol pa je bil prestavljen na skrito mesto, katerega natančno lokacijo pozna samo kralj in ta skrivnost se ustno prenaša do prestolonaslednika. Danes je seveda nemogoče videti sveti stol, čeprav so ljudje na ulici trdno prepričani, da obstaja in z vso vnemo verjamejo vanj.
Drug pomemben sveti predmet je »Sveti meč«, ki predstavlja enotnost etnične skupine; še vedno se nahaja na povsem istem mestu, kamor je bil poslan z neba. Namreč, v dobrih 6 sto-
Foto: Uroš Zajdela
Prikaz religijskega voditelja Okomfo Anokye, ki je uspel priklicati bogove, ki so mu v znak enotnosti ashantske kulture posredovali »sveti stol«.
letjih ni bilo korenjaka, ki bi uspel potegniti meč iz zemlje in tako prekiniti obstoj Ashanti kulture. Zanimivo je, da je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja svetovno znani boksar, Mohamed Ali prišel v Kumasi in poskušal razrešiti to uganko. In kljub vsej svoji silni moči se meč ni premaknil niti za milimeter in s tem se je Ashanti kulturna identiteta le še stopnjevala in utrdila. Seveda sem tudi sam poskušal posnemati številne izzivalce uganke z mečem, vendar je pravzaprav nesmiselno, saj vendarle nisem močnejši od Alija. Kakorkoli, človek dobi občutek, da je meč pognal nepredstavljivo mogočne mitske korenine in šele v primeru propada Ashan-ti skupine bomo sposobni izkoreniniti meč ter razrešiti uganko. Osebno seveda upam, da se to ne bo zgodilo nikoli in da bodo ljudje še naprej tako trdno ohranjali svojo preteklost in kulturo. Ob vsej tej nepredstavljivi mistiki pa te vendarle nekoliko preseneti lokacija samega muzeja, kjer se nahaja meč, saj je njegova lokacija sredi bolnišničnega vrta. Izredno prijazen domačin, kar je tudi največja odlika ljudi v Kumasiju, nama je pojasnil, da sveti meč predstavlja tudi simbol zdravja in kreposti in na osnovi tega argumenta je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja okrog meča zgrajen največji zdravstveni kompleks v Gani.
Polna etnične in mitske radovednosti sva se še isti dan napotila v kraljevi muzej, kjer sva se srečala predvsem s preteklo in sedanjo podobo ter načinom življenja kraljeve družine. Najbolj naju je presunil podatek, da se mora še danes ganski predsednik vlade posvetovati in upoštevati modrost ashant-skega kralja, preden sprejme pomembno odločitev na ravni države. Čeprav je slikanje v muzeju strogo prepovedano, pa se ob primernem »finančnem« darilu lahko dogovoriš z vodičem za fotografijo ali dve.
Nadaljevanje prihodnjič
Vasica ob jezeru Bosumtva, kjer domujejo duše umrlih.
Foto: Uroš Zajdela
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
3. Državno prvenstvo v toboganskem spusta
Sobota, 30.08.2008 od 14.00 naprej
1. Državno prvenstvo v toboganskem spusta za slovenske medije
Nedelja, 31.08.2008 od 14.00 naprej
Termalni Park Terme Ptuj Odpiralni čas:
Zunanje kopališče - vsak dan od 9.00 do 20.00
Notranje kopališče - vsak dan od 7.00 do 22.00, petek in sobota do 23.00
& 6'r
'/ V
Termalni Park
't \
Termalni Park
't
Termalni Park
Turistični vlakec PRIMUS EXPRESS
P0NEDEUEK-S0B0TA:
9.00 GH Primus - 9.30 MO Ptuj	15.00 GH Primus -15.30 M0 Ptuj
10.00 GH Primus -10.30 M0 Ptuj	16.00 GH Primus -16.30 MO Ptuj
Odrasli 2 EUR, otroci (5-15 let) 1 EUR
Kuharski nasveti
Biskvitna rezina z rdečim ribezom
Sestavine: 4 jajca
4,5 žlice sladkorja
1	vaniljev sladkor 4,5 žlice gladke moke 1/4 pecilnega praška za noževo konico cimeta
2	sadna pudinga (malina in jagoda)
50 dag rdečega ribeza sladkor po okusu (za ribez) 2 dl sladke smetane pest ribeza za okrasitev margarina (za pekač) Potek priprave: Jajca, sladkor in vanilin penasto umešamo, da dobimo gosto zmes. Mešamo tako dolgo, da se sladkor stopi. Nato dodamo moko s pecilnim praškom in cimetom. Pripravljeno testo vlijemo v globok pekač iz pečice, ki smo ga dobro namazali z margarino in potresli z ostro moko. Pečemo 30 minut pri 180 stopinjah Celzija. Ribez sladkamo in ga s paličnim mešalnikom zmešamo ter zavremo. Vanj zakuhamo dva sadna pudinga. Ko
se zmes zgosti, jo še vročo zlije-mo na pečen biskvit. Po vrhu potresemo z jagodami ribeza. Rezino damo na hladno ali v hladilnik, da se strdi. Preden jo ponudimo, jo okrasimo s tolče-no sladko smetano.
Kolač iz rdečega ribeza
Sestavine:
37 dag ostre moke 1 pecilni prašek 1 vaniljev sladkor 18 dag sladkorja 18 dag masla ali margarine 3 debelejša jajca
Nadev: 3 beljaki 12 dag sladkorja 50 dag rdečega ribeza 10 dag na lističe narezanih man-
dljev
Potek priprave:
Moko sipamo v skledo, dodamo vaniljev sladkor, pecilni prašek, sladkor, margarino in jajca. Iz vseh sestavin z roko na hitro zgnetemo testo. Pekač iz pečice dobro premažemo z margarino in potresemo z ostro moko. Testo z roko enakomerno porazdelimo na pomaščen pekač. Testo damo v pečico, ki smo jo prej ogreli na 180 stopinj Celzija, in na pol spečemo (približno 20 minut). Posebej stepemo sneg s sladkorjem. Ko postane čvrst, dodamo mandlje in ribez, rahlo premešamo in stresemo na do polovice pečeno testo. Kolač pečemo še 10 do 15 minut. Preden ponudimo, ga lahko potre-semo z mletim sladkorjem in mletimi mandlji.
Češnjev narastek z zdrobom
Sestavine: 12 dag masla ali margarine 5 dag sladkorja 4 rumenjaki ščep soli
20 dag ostre moke 20 dag pšeničnega zdroba 4 beljaki
10 dag sladkorja (za beljake)
1-2 žlici drobtin
25 dag izkoščičenih češenj
maščoba in moka za pekač
Potek priprave:
Maslo penasto umešamo skupaj s sladkorjem, počasi med mešanjem enega za drugim dodajamo rumenjake, sol ter dobro premešamo. Zmešamo zdrob in moko ter ju dodamo k rumenjakom in premešamo. Iz beljakov in sladkorja stepemo sneg ter ga s kuhalnico dodamo k moki. Pekač, velik 35 x 40 cm, dobro namažemo z margarino in potresemo z ostro moko. V pomaščen pekač stresemo pripravljeno maso. Če je nekoliko bolj redka, po vrhu potresemo drobtine in po drobtinah enakomerno položimo češnje. Pečemo pri 180 do 200 stopinj Celzija 45 do 50 minut. Preden ponudimo, lahko potresemo s sladkorjem v prahu.
Skutini cmoki s slivami
Sestavine (za 5 oseb):
50 dag skute 5 pesti ostre moke 1 rumenjak
3 dag na lističe narezanih mandljev sladkor sol
30 dag sliv brez koščic
Potek priprave:
Skuto pretlačimo, ji dodamo sol, moko in rumenjak in na hitro zgnetemo testo, ki ga damo počivat na hladno vsaj 10 minut (v hladilnik). Posebej na suho v posodi prepražimo mandlje. Polovico sliv stresemo v kozi-co, dodamo sladkor po okusu in dušimo. Ko se zmehčajo, jih pretlačimo ali prepasiramo. Od testa odščipamo manjše kose in ga nadevamo s slivo, ki jo povaljamo v sladkorju in mandljih. Cmoke v slani vodi kuhamo 5 minut. Na krožnik damo slivovo omako in nanjo položimo cmoke, ki jih potresemo s sladkorjem in mandlji.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Igračke za živali
V svoji praksi opažam vedno več primerov težav, ki nastanejo zaradi nepravilne uporabe ali izbire igračk za naše ljubljenčke. Pogosto prihaja do zaužitja igrače, zaradi slabe kvalitete igrače do raztrganja in razgrizenja le-te in do požiranja ostrih delcev, ki se lahko kasneje v prebavnem traktu zapičijo v steno želodca in črevesja, lahko pride do neprehodnosti črevesja, črevesno steno lahko celo prepičijo in izzovejo nevarna urgentna stanja, ko je treba nemudoma ukrepati s pravočasno operacijo.
Da je težava še večja, je tudi diagnostika pogosto otežena, saj rentgenski žarki ne zaznajo plastičnih delcev v črevesju in nevarno je, da prepozno postavimo pravilno diagnozo.
Vsekakor je zaželeno, da imajo naši mali ljubljenčki igrače, saj s tem preprečimo marsikatero škodo, ki bi jo
drugače živalca naredila. Saj vemo, najpogosteje imamo razgrizene čevlje, lesene predmete, mobilne telefone, očala, daljinske upravljalnike za TV in podobno. Igrač je ogromno vrst, prav tako tudi materialov, iz katerih so narejene. Plišaste igračke psički pogosto uporabljajo kot plen in tako tudi
z njimi ravnajo, jih stiskajo z zobmi, stresajo in trgajo. Če te igračke pri tem še spuščajo določene zvoke, je toliko bolj zabavno. Prenekateri kužek se pri tem prekomerno razburi. Podobno se lahko zgodi tudi pri gumijastih igračkah, psički se pogosto pri stiskanju igrače in njenem piskanju sploh ne menijo več za okolico. Pri obeh, plišastih in gumijastih, obstaja nevarnost zaužitja. Zelo pripravne pa so za vzbujanje pozornosti kuž-ka, saj se večina živali odzove, ko zapiskamo z igračko.
Vsi vemo, kako pomembno je za psa glodanje in žvečenje. Krepi si žvekalne mišice, utrjuje si dlesni in zobovje, predvsem pa je žvečenje za psa prijetno in sproščujoče. Zaradi vsega tega moramo kužku ponuditi prave predmete za to dejavnost. Zelo primerna so tako imenovana naravna glodala, to so kosti iz stisnjene goveje kože, bikovke, tudi svinjski uhlji. Na trgu so tudi kosti, prekajene v dimu in z dodanimi ojačevalci okusa, vendar pogosto izzovejo alergijo pri živali in posledično praskanje in grizenje kože.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Narobe ravnajo tisti, ki dajejo kužkom v grizenje odslužene stare čevlje, plastične steklenice in podobno, saj potem kuža uničuje tudi nove predmete. Tudi pri naravnih kosteh moramo biti previdni, saj povzročajo prebavne motnje in tudi močno zaprtje. Zgoraj omenjeni predmeti iz naravnih materialov so najboljši in nujno potreben žvekalni pripomoček. Paziti moramo le, da so predmeti dovolj veliki in da oglodane stvari zavržemo, ko so tako majhne, da jih kuža lahko pogoltne.
Pri vsaki novi igrački, ki jo prinesemo domov, se moramo prepričati, kako jo je ku-žek sprejel in kako se z njo igra. Le tako lahko preprečimo morebitne težave v smislu požiranja odlomljenih delcev ali cele igrače. Če je vse v redu, mu jo pustimo, da se z njo igra, če pa posumimo, da bi lahko šlo kaj narobe, mu jo raje odvzamemo in ga tako obvarujemo pred problemi, ki bi lahko nastali. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Poletje se poslavlja
Izteka se poslednji poletni mesec avgust, ki po vremenskih ujmah prepušča prvemu jesenskemu septembru precej okleščeno vrtno naravo. S skrbno nego vrtnega rastja do sklenitve vegetacije pospravimo njegove jesenske plodove, za trajnice pa je še dovolj časa, da se pripravijo na prezimitev.
V SADNEM VRTU drevninam in grmovnicam jagodičev-ja na prehodu poletja v jesen močno pojenjuje vegetacija. Plodovi prično zoreti, mladike leseneti, listje pa preneha asimilacijo do odpadanja. Ves ta naravni proces je občutno prizadet pri drevninah, poškodovanih po toči v poznem poletju, ki ne bodo več v stanju pridelati toliko asimilatov, da bi se zacelile rane na lubju, mladikah in brstju. Škropljenje poškodovanih dreves s fungicidi je potrebno opraviti, da na ranjenih mestih zaščitimo rastline pred okužbami z glivičnimi boleznimi. Za dognojevanje z rudninskimi gnojili preko korenin in dohranjevanje z listnimi hranili pa je v začetku jeseni že nekoliko pozno. Pozno dohranjevanje rastlin podaljša vegetacijo, zaradi česar mladike in listje ne dozorijo, pozimi pa pozebejo. Čim jih opazimo, izrezujemo polomljene mladike in veje, ki venijo in se sušijo, ter odstranjujemo odpadlo in na drevesu poškodovano sadje.
Jagodnjak oplejemo, odstranimo vitice, pri osnovi odre-žemo stare in poškodovane liste ter cvetna stebla, če so se še v tem času pojavila, da se bo rozeta do zime še dobro okrepila. Če kažejo jagodni grmi videz venenja, je lahko vzrok pomanjkanje vlage ali pa so na delu talni škodljivci. V prvem primeru jagodnjak zalivamo, v drugem pa ukrepamo proti škodljivcem s škropljenjem. Po pletvi pa je potrebno v vsakem primeru jagodnjak poškropiti z bakrenimi pripravki, da preprečimo v srcu jagodne rozete pre-zimitev glivičnih bolezni. Pri drevesih, ki jih bo potrebno izločiti, je krčitev s koreninami vred priporočljivo opraviti že v zgodnji jeseni, jamo pa pustiti nezasuto, da se izkopana zemlja pred ponovnim sajenjem dobro prezrači. Mnogo prednosti ima jesensko sajenje sadnih sadik pred pomladanskim, za kar ni odveč če priprave pričnemo že koncem poletja oziroma v zgodnji jeseni,
Za obnovo ali nadomestno saditev malin, robide in taj-berija lahko uporabimo doma pridelane sadike, ki so se razvile kot koreninski izrastki iz dobrorodnih in zdravih matičnih grmov. Že med letom sopreštevilni izrastki morali biti preredčeni na primerno razdaljo, da so se jim razvile dovolj goste in močne korenine. Izkop sadik pa opravimo šele v jeseni, ko jim stebelna rozga dozori in oleseni, listje pa odpade.
V	OKRASNEM VRTUpo toči in viharju nadaljujemo z odstranjevanjem delov rastlin na poškodovanem okrasnem rastlinju: vej, mladik ter cvetnih brstik, ki zaradi poškodb venijo in se sušijo, s čimer nepoškodovanemu ohranimo zdrav nadaljnji razvoj in ga vzpodbujamo pri obraščanju ter obnovi. V zgodnji jeseni še poslednjič obrežemo živo mejo, da ji bodo mladike bolje dozorele ter da bo košata dočakala zimo. Vrtnice potrebujejo še polno oskrbo, nego, dohranjevanje ter varstvo pred boleznimi in škodljivci, ker pozno zaključujejo vegetacijo, cveto pa še po jesenskih slanah često tudi pod snežno odejo. V začetku jeseni je še čas za pripravo zemlje ter setev vrtne trate. Trava bo dobro vzklila ter dorasla v dva do tri odkose, dokler je zemlja v jeseni še dovolj vlažna in topla.
V	ZELENJAVNEM VRTU je čas za spravilo pridelkov vrtnin. Posebno skrbno je potrebno spraviti in porabiti plo-dovke: kumarice, bučke, paradižnike, jajčevce in podobne, ker so v svežem stanju ali hranjeni v neustrezni hrambi neobstojni. Korenovke in gomoljnice so obstojne in s spravilom ne hitimo. Pospravljamo jih ob ugodnem vremenu in ne prevlažni zemlji. Septembra je čas za setev in sajenje prezimnih zelenjadnic. Za setev zbiramo sorte, ki so se v naših zimskih vremenskih razmerah skozi več let najbolje obnesle. Zimsko solato sejemo v več časovnih presledkih glede na prezimitev, razsajamo pa šele, ko sadike razvijejo četrti list.
Miran Glušič, ing. agr.
MšMmt 2% avgusta - i septembra
29-petek	30-sobota é	31-nedelja ê	1-ponedeljek
2-torek y**	3-sreda S*	4-četrtek è	
Mit št. 2: Začeti moraš z majhnim -veliki posli so preveč tvegani
- Nič ni narobe, če
začneš z majhnim. Verjetno razmišljate o nakupu 250.000 evrov vredne družinske hiše in oddajanju le-te. Ali pa celo 320.000 evrov vredne dvojne stanovanjske hiše?! Ampak zakaj bi izločili zgradbo s 50 enotami v vrednosti 2 milijonov evrov? Verjemite ali ne, vsaka izmed teh nepremičnin je v vašem dosegu.
Zagotovo si mislite: »Niti slučajno! Ne morem si privoščiti posojila v vrednosti dveh milijonov!« In na to rečem, lahko imate prav, ampak ni potrebno, da imate sposobnost si to privoščiti. Poglejmo, zakaj! Hipoteke na manjšo posestvo, kot je enodružinska hiša, so skoraj vedno zagotovljene preko kupčevega lastnega osebnega potenciala za služenje premoženja. Lahko ste presenečeni, da so posojila za večjo investicijo zavarovana z novo pridobitvijo samo. V drugih besedah, namesto da bi zgradba vredna 2 milijona evrov visela na vašem premoženju, visi na svoji vrednosti. To že pomeni manj tveganja za vas!!! Poglejmo si zadnji primer. Stanovanje, ki ste ga kupil za 116.000 evrov z 20.000 evri iz svojega žepa, je bilo 100 % vaša odgovornost od hipoteke do upravljanja. Za 9-milijonski projekt, ki pa je bil le 10 % v vaši lasti, niste plačali iz svojega žepa nič in sam posel je bil pravzaprav manj tvegan, ker niste investirali nič lastnega denarja in nepremičnina je bila profesionalno upravljana. Druga lastnina pa je bila vaša, čisto vaša, v dobrem in v slabem. Pet let kasneje ste prodali stanovanje za 121.000 evrov in pridobili 5.000 evrov. Nedavno ste refinancirali zgradbo s 182 enotami, ki ste jo imeli v lasti manj kot eno leto. Njena nova vrednost je znašala 11,3 milijona evrov, 2 milijona več, kolikor ste plačali zanjo. In ker ste lastnik 10 odstotkov tega projekta, ste zaslužili več kot 200.000 evrov v manj kot enem letu. Dokaz za pravilno kupčijo in dobro upravljanje!!!
Ta primer demonstrira tudi tveganje, povezano z ovrednotenjem. Če kupite hišo ali stanovanje in ga začnete oddajati v najem, je cenitev in vrednotenje nepremičnine odvisno le od vrednotenja soseščine, v kateri se nepremičnina nahaja. Bolje je, da kupite nepremičnino v pravi soseščini, ker lahko sami le malo prispevate k povečanju vrednosti vaše nepremičnine.
Če primerjamo, je vrednotenje komercialnih nepremičnin, kot so stanovanjske zgradbe, osnovano na denarnem toku nepremičnine same. Več denarja, kot se ga z nepremičnino zasluži, več je vredna. Ko se denarni tok poveča, se poveča tudi vrednost nepremičnine. Upravljajte svojo nepremičnino pravilno in povečali boste njeno vrednost. V nasprotnem primeru bo vrednost ostala ista ali pa bo celo padla.
Drugi način za manj tvegan nepremičninski posel je povezan z deležem izkoriščenosti. Ko je enodružinska hiša najeta, je 100 % izkoriščena. Ko je prazna, je 100 % nezasedena in hipoteko oz. posojilo pokrivate v celoti iz lastnega žepa. V večjih nepremičninah, tudi v zgradbi z osmimi enotami, če en stanovalec odide, imate še vedno sedem stanovalcev, ki plačujejo najemnino. Vaša izpostavljenost na neizkoriščenost nepremičnin je toliko bolj zmanjšana, kolikor več stanovalcev imate!!!
Mitja Petrič
Modrosti iz sveta ameriških staroselcev
INDIJANSKI HOROSKOP - moč magične ljubezni (3)
Danes bomo nadaljevali po sledeh indijanskega horoskopa, ogledali si bomo, katero znamenje praznuje v mesecu zrnastih plodov in kakšne lastnosti ima. Seveda ne bomo pozabili tudi na simboliko, po končanem opisu sledi znamenje, ki po verovanju ameriških staroselcev praznuje v mesecu žetve. Veselo popotovanje!
Jeseter (Lev) od 23. 7. do 22. 8.
Mistična simbolika: mnogi ne vedo, da je to morska riba z dolgo ozko glavo, ki se hodi dr-stit v reko. Ravno ta riba nakazuje samozavest in direktnost. Ribe so bile simbolika v zgodovini za hrano. Simbolika vode ponazarja nadnaravno moč, kar daje intuicijo. Preživetje v naravi je umetnost in ravno jeseter to zna. Globoko v sebi ima močan nagon preživetja in ponazarja plodnost. Močna volja in močan pečat dajeta energijo in jim dajeta notranjo moč, da so lahko kos nalogam življenja. Zanimivo je, da na Daljnem vzhodu ponazarja srečo v zakonu in plodnost. Vsekakor je plodnost nekaj, kar se lahko prenaša na veliko stvari, vključuje tudi umetnost in umetniško izražanje. Osebne značilnosti: oseba, rojena v znamenju jesetra, je rojena v znamenju meseca zorenja zrnastih plodov in tako je nakazano, da poseduje v življenju ogromno notranjo moč in strast. Veliko daje na svoje dostojanstvo in ga brani na svoj
način. Njihov močan adut je bistroumnost, in če to oplemenitijo z ogromno količino volje in energije, so na pravi poti in se uspehi lesketajo. Pogosto svoje prave občutke skrivajo in tako se zdi, da je težko prodreti v njihovo dušo. Vsekakor so zelo priljubljeni pri nasprotnem spolu. Zanimivo je, da so nekoliko maščevalni, še posebej tedaj, če jim kdo stopi na žulj. Nakazano je, da je v njihovi naravi tudi zaščitništvo in da so se pripravljeni boriti za resnico in pravico. Preden začutijo poraz, se umaknejo. Pri nasprotnem spolu so zelo priljubljeni, kar jim nenazadnje tudi godi. Največkrat jim daje notranjo moč tako pohvala kot priznanje. Zelo dobro se v življenju razumejo z
Rdečim jastrebom (Oven), Jelenom (Dvojčka) in Divjo gosjo (Kozorog). Zdravilna zeliščna rastlina je malina, ki pomaga pri težavah z diarejo, čiščenju telesa in uravnava želodčno kislino. Kristal pa je granit, ki v sebi skriva moč ljubezni, zvestobe, dobrega zdravja in dostojanstva. Indijanci so prepričani, da preprečuje kožne bolezni in nočne more. Barva Jesetra je rdeča.
Rjavi medved
(Devica) od 23. 8. do
22. 9.
Mistična simbolika: zelo zanimiva simbolika, še posebej v keltskem svetu, kajti povezovali so ga s kraljem Arturjem in vitezi okrogle mize. Na nek način je znano, da se upira in da hoče stvari postaviti na svoje mesto - nikoli slepo ne verjame in večkrat je bil upodobljen nasproti merjascu. Seveda so ga na drugem koncu sveta, na Japonskem, častili kot gorsko božanstvo.
Večkrat so mu pripisovali
Narava je tudi vesolje; vsi ti pojmi so tako široki, da jih znanstveniki še danes niso raziskali, oz. vsak dan se odkriva kaj novega in se ovrže kaj starega. Kakšno moč ima narava, smo lahko v preteklih tednih občutili tudi na ptujskem območju. Predvsem negativne posledice neurij in toče vidimo na vsakem koraku, slišimo v vsakdanjih pogovorih. Narava nas opozarja; na kaj nas opozarja, kaj se lahko iz tega naučimo, kaj nam želi povedati? Kam vsi drvimo, kaj počnemo vsak dan, kaj smo naredili z našo naravo? Smo se to vprašali?
Vse, kar ni v ravnovesju, se nagne na eno stran, levo ali desno. Stoletja pustošenj po naravnih bogastvih, podiranja dreves, delovanje v nasprotju z naravnimi zakoni ..., nekega dne se to mora obrniti in nekdo mora plačati davek za naša pretekla slaba dejanja. Davek smo plačali, vsak po svoje, oz. ga še plačujemo vsak dan, na vsakem koraku. Če le želimo pogledati vase in tudi okrog sebe, bomo videli, da se vsaka stvar nekega dne mora vrniti, plačati, na tak ali drugačen način. Če nismo pozorni na svoja dejanja, tega ne bomo spregledali ali pa si namerno zatiskamo oči, kot noji držimo glavo v pesek, samo da ne bi slišali, kaj nam želi povedati narava ali prijatelji . V vsakem dogodku, ki nam ni po volji, v vsaki zadevi, ki se ne zgodi v naše dobro, lahko poiščemo odgovor - zakaj se mi to dogaja? Kaj sem naredila v preteklosti, da se je to zgodilo?
Človeška bitja, del narave -
izkoriščamo naravo na vsakem koraku, kjer se le da. Kaj pa mi njej vrnemo za vse to, kar nam daje? Zakaj ne vzpostavljamo ravnovesij in ne vračamo tistega, kar smo ji odvzeli? Naravni zakoni so vedno pošteni, vedno prav odmerjeni. In mi smo samo majhna, nepomembna bitja v primerjavi s tem, kar je narava ustvarila. To, kar mi ustvarjamo v svojem življenju, hiše, avtomobile in ostala materialna sredstva, lahko v trenutku izgubimo. Ko smo udeleženi v eni naravni katastrofi, lahko ostanemo brez vseh materialnih dobrin. Ostane pa nam naša zavest, ostane nam tisto, kar smo zgradili v sebi. Zato je tako pomembno, kaj vsak dan naredimo zase, za to, da si znamo sami pomagati, za to, da nas ne objame panika, ko se nam zgodi kaj nepredvidenega. Koliko smo trdni v sebi in se zanesemo nase, toliko moči imamo tudi v tistih dneh, ko nam ne gre najlepše. Ostanejo nam odnosi, ki smo jih medsebojno negovali.
Vsaka nesreča pa je lahko tudi opozorilo za nas ljudi, da spregledamo, kaj smo naredili narobe in v nesreči nam priskočijo na pomoč tudi ljudje, s katerimi prej nismo morda imeli dobrih odnosov in morda smo morali doživeti to prav zato, da smo se tudi lahko zbližali.
Narava je tako veličastna in lepa, mogočna, lahko pa je tudi neusmiljena, ko nam vrača naša dejanja.
In kaj lahko danes naredimo, da bomo svoja dejanja izboljšali, da ne bomo več s svojo trmo in hlastanjem po večjih material-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
nadnaravno moč in veliko energije. Zanimivo je, da imajo še dandanes v njegovo čast svoj praznik. Indijanci so ga bolj povezovali z nadnaravno močjo narave in podzemlja. Verjeli so, da imajo veliko opraviti tudi pri plodnosti zemlje, tako v ožjem kot tudi širšem smislu. Rjava barva nakazuje resnost. Osebne značilnosti: oseba v znamenju Rjavega medveda je rojena v mesecu žetve. To so zelo nežna in sramežljiva bitja, ki imajo okoli sebe radi vse organizirano, urejeno in
predvidljivo. Tako dajejo jasno vedeti, da jih radikalnost in hitrost sprememb odbija. So zelo vztrajni in imajo pronicljiv um, spremlja jih tako analitičnost kot kritičnost. Vse to spremlja izrazit občutek za pravico, po potrebi tudi izjemna moč in pogum. Zanimivo je, da v osnovi zelo dobro skrivajo svoja čustva in dajejo občutek hladnosti. Toda v njih se skriva notranja strast, in če se vname, gori kot suhi listi v gozdu. Praktično delijo svoje nasvete in radi pomagajo - tako sodelavcem kot tudi prijateljem. V osnovi so zelo pridni, marljivi in delo jim veliko pomeni, skozi lastne rezultate se počutijo ljubljeni. Zelo dobro se razumejo z Divjo gosjo (Kozorog), Pumo (Ribi), Bobrom (Bik) in Kačo (Škorpijon). Njihova zaščitna rastlina je spominčica, ki simbolizira skromnost. Zaščito v svetu kristalov pa najdejo v ametistu, ki je po prepričanju Indijancev »kamen žalosti«. Vendarle stara modrost nadaljuje, da ravno melanholija izzove samospoznanje o življenju. Simbolizira umirjenost, duhovni mir, treznost in zdravi odvisnost od alkohola. Med drugim menda povečuje intuicijo, in če ga daste pod blazino, izzove prijetne sanje. Barva Rjavega medveda je vijolična.
Prihodnjič: Krokar (Tehtnica) in Kača (Škorpijon) Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si
Tadej Šink, horarni astrolog
Svetovanje za vas, za vse nas...
Narava, naravno ...
Vse, o čemer smo razpravljali, je del nas, je v nas, je pa tudi del narave. Mi smo majhna bitjeca v primerjavi s celotnim vesoljem. Vesolje je neskončno, v vesolju je vse, kar obstaja, vse, kar vidimo, občutimo in zaznavamo pa je prav tako del vesolja.
nih dobrinah posegali tja, kjer je prostor za mir in tišino, kjer domujejo bitja, ki so bila vedno v naravi? Kaj lahko danes naredimo, da bomo v sebi zgradili trdnost in neomajnost? Kaj bomo naredili za to, da bomo bolj upoštevali naravo in se povezali z njo? Kaj bomo naredili zase, da bomo živeli po zakonih narave, v skladu z njo?
Vsak dan imamo možnost izbire, na vsakem koraku, v vsakem našem dejanju. V prodaji je mnogo stvari, ki nas opozarjajo na to, da so naravne; pa so res, ali prihajajo iz narave ali pa so industrijsko pridelane in je na njih oznaka, da bi nas pritegnila? Je res naravno vse to, kar tržijo pod tem imenom?
V naravnih katastrofah občutimo moč narave, njeno razdiralno moč in tedaj ji nehote moramo priznati svojo nemoč. Kaj pa dobra in pozitivna stran narave? V zadnjih letih znamo izkoristiti tudi to, vedno več je ljudi, ki se obrača k njej v svojem prostem času. Vedno več ljudi želi preživeti svoj prosti čas, svoje dopuste v čim bolj neokrnjeni naravi. Kakšne moči pa še ima narava? Od kod pa smo sploh mi? Ker smo del narave, smo del te moči. Našo naravno stanje je zdravje, je dobro počutje. Ker smo se v stoletjih nazaj in se še vedno vsak dan bolj obračamo tako daleč od narave in počnemo stvari, ki niso v skladu z naravo, z našim naravnim bitjem, smo svoje telo in vse funkcije, ki se dogajajo v njem, zanemarjali in jim namesto naravnih snovi dajali kemikalije, toksine ..., se je
tudi delovanje našega telesa in uma podvrglo napačnim predstavam. Koliko daleč smo od naravnega delovanja našega telesa, toliko bolezni in nepravilnosti je v našem telesu. S svojim načinom življenja oblikujemo svoje telo, svoje mentalne funkcije, naše pojmovanje življenja in vsega, kar se dogaja v nas in okrog nas.
Narava ima izjemno moč, tudi moč zdravljenja. Prav tako kot smo spoznali rušilno moč narave, lahko spoznamo tudi zdravilno moč narave že, če si vzamemo nekaj uric časa in se odmaknemo v miren kotiček v naravi. Zdravilna moč narave se
pokaže v svoji polnosti, če svoje telo in misli uravnovesimo in čim bolj približamo naravnemu procesu. Tedaj se nam lahko po naravni poti ozdravijo tudi bolezni, za katere smo menili, da niso ozdravljive. Narava dela čudeže. Čudež smo tudi mi sami. Kako smo lahko postali človeško bitje iz nič?
Narava je v nas, je del nas, zdravje je v nas, je del nas. Kako pridobiti spet zdravje, dobro počutje na naraven način? Če ne zmorete sami, vam bomo pomagali mi, s pomočjo narave . Milena De Viktory, predsednica društva Feniks, 051 413 354
Duševno zdravje
Skrb za ostarele
Prepad med generacijami je vedno večji, zanj pa ne gre vedno kriviti mlade. Antonija se je odločila, da bo pomagala ostarelim staršem, o tem so pripravili tudi notarski zapis. Zdaj pa ugotavlja, da se je odločila napačno in da dogovora ne more izpolnjevati, ker ji starša, če je le mogoče, nagajata, tudi tako, da si izmišljujeta, da jima ne da hrane, da jima ne menja posteljnine in podobno.
Vedenje in doživljanje starejših ljudi je odvisno od številnih dejavnikov v njih samih in v njihovi okolici. Glede na njihove osebnosti jih lahko razdelimo na več skupin. Antonijini starši očitno sodijo med tiste, ki se čutijo ogrožene in negotove in so zato agresivni do okolice, zamerljivi, pretirano občutljivi, sumničavi in celo sovražni, lahko pa tudi potrti in žalostni. Za starostnike te skupine pomeni proces staranja v bistvu duševni in telesni propad. In ker nimajo notranje opore, so nesposobni obvladovati novo življenjsko situacijo. Posledice pa se kažejo v mnogih duševnih motnjah in neprilagojenem vedenju. Pri An-tonijinih starših pa v tem neprilagojenem vedenju močno izstopata egoizem in občutek ogroženosti.
Antoniji lahko svetujem predvsem brezmejno potrpežljivost, ki pa je očitno več ne zmore. Naj se obrne na CSD in se pogovori o možnostih vključitve staršev v dom za ostarele občane, naj se posvetuje z geriatrom in tudi s pravnikom zaradi že obstoječega notarskega zapisa.
mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
:k-k-k
Billysi so se vrnili s počitnic in že pridno koncertirajo. Spomin na morske dni pa še vedno živi, prav tako je moč opaziti, da je počitek blagodejno vplival na vse člane. ■k-k-k
Kljub dejstvu, da so fantje iz skupine Nude še relativno mladi, se na slovenski glasbeni sceni nahajajo že 15 let. Sredi julija pa so člani skupine odšli na zasluženi dopust malce napolnit baterije. Boštjan je odšel na Mallorco, kjer je neizmerno užival. Tošo se je potepal po Kninu, Šibe-niku in Zadru. Gaber pa je svoje telo sončil na Cresu. V septembru bodo fantje izdali nov singel, najverjetneje pa bodo posneli tudi video. Poletno sveža pa je tudi njihova uradna spletna stran.
-k-k-k
Na letošnji jubilejni trideseti prireditvi Krompirjeva noč je svoj 43. rojstni dan praznoval naš priljubljeni pevec Miran Rudan. Njegovi privrženci so mu slavje pripravili že med samim nastopom skupine Pop Design, slavje pa je trajalo tudi po koncertu vse do jutranjih ur. -k-k-k
Na posebno povabilo organizatorja se je Tanja Žagar kot lanska dobitnica 1. nagrade strokovne žirije za pesem Neka te, neka te, ki jo je odpela skupaj v duetu s srbskim pevcem Nikolo Burovcem, tudi letos odpravila na makedonski mednarodni glasbeni festival Ohridski trubaduri. Predstavila se je s pesmijo Tiho, tiho čas beži v hrvaščini z naslovom Idu, idu godine. Uvrstila se je na 5. mesto in za dve točki zgrešila nagrado za 3. mesto po izboru občinstva. Tanja je z nastopom zadovoljna, predvsem pa je vesela tega, da jo ljudje prepoznajo.
-k-k-k
Manca Špik letošnje poletje ne počiva. V natrpanem urniku nastopov je poiskala majhno luknjico in na prelepo sončno julijsko nedeljo posnela videospot za najnovejšo pesem. Mančin že peti videospot po vrsti je nastal pod okriljem preverjene ekipe TO3 z režiserjem Mihom Tozo-nom na čelu.
Manca Špik in Miha Tozon, ki sta skupaj sodelovala že pri nastanku njenega prejšnjega spota za pesem Baila, baila, baila, sta se tokrat odločila za nekoliko drugačen pristop. Nastal je privlačen poletni videospot, za katerega Manca trdi, da predstavlja njeno najbolj intimno izpoved doslej. Najbolj zanimivo pa je to, da je Manca spot posnela le nekaj korakov od svoje rodne vasice, v okolicipreču-dovitega Blejskega jezera.
Pripravila: MZ
BTlr
1 O CA
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. MANCA ŠPIK: QUE SERA, SERA
^pAMjaz si želim 8 ElASEm in tja
7. STEREOTIPI: POKAŽI MI JO MAL 6. TABU: PESEK IN DOTIK 5. CARPE DIEM: KO SI MI VZELA SRCE 4. KINGSTON: TROPIKANA KLUB 3. PETER JANUŠ: DALEČ OD OČI 2. ANIKA HORVAT: DANES JUTRI VČERAJ 1. VLADO KRESLIN, SEVERA GJURIN: ABEL IN KAJN
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Prihaja skupina Voyage!
Skupina Voyage se je formirala v lanskem letu, po odhodu ključnih članov pevke Maje Štuhec in basista ter avtorja Sebastjana Kukovca iz skupine Zeus.
Maji in Sebastjanu so se pridružili kitarist Boris Jakop, ki je deloval kot studijski glasbenik, David Toman, drugi kitarist, ter energična bobnarka Mihaela Kotnik, ki je bila do nedavnega članica zasedbe Nexys. Prva skladba, ki so jo dekleti in fantje sploh posneli je doživela lep uspeh, saj je z drugim mestom na festivalu FeNS 07 postavila odskočno desko za skupino. Kasneje so Voyage posneli tudi videospot za omenjeno skladbo, ki je predstavil nov pristop k snemanju videospotov, saj temelji na računalniških animacijah ter temeljiti grafični obdelavi. Skupina je zelo aktivna tudi na področju koncertiranja.
Skupina Voyage je na radijske valove prinesla nalezljiv in melodičen pop rock. Nase so opozorili s singlom Zame, ki je še posebej navdušil v video obliki, saj gre za fantastičen animacijski spot, s temeljito grafično obdelavo, za katerega so poskrbeli SebaS Production.
V najbolj vročih mesecih v letu pa se Voyage vračajo s skladbo Čas. Skladba je avtor-
Filmski kotiček
sko delo kitarista Davida Tomana in basista Sebastjana Ku-kovca, vlogo pri produciranju in deloma tudi aranžmaju je skupina Voyage ponovno zaupala Mitji Mithansu, s katerim je že sodelovala pri prejšnjem singlu. Skladba se začne z lahkotnimi reggae ritmi, pravšnjimi za poletne dni, ki poslušalca prav kmalu popeljejo v svet rock glasbe. Tematsko se avtorja dotikata pritiskov in vplivov modernega življenja na posameznika ter iskanja kvalitete življenja, kar lahko vsak posameznik najde v sebi, v tem, kar dela, morda tudi v glasbi.
Kot se za ime skupine spodobi, so člani skupine tudi čez poletje malce »potovali«. Za nekaj dni so se namreč odpravili na morje in v gore, sicer pa veliko potujejo po Sloveniji, kjer imajo tudi čez poletje dosti nastopov.
Na vajah se člani skupine običajno sestanejo dvakrat tedensko, nastopi pa so ob koncih tednov. Največ nastopajo v klubih, za njimi pa je tudi nekaj koncertov na večjih odrih. Energije v skupini ne manjka, že za jesen pa napovedujejo novo skladbo. To bo ljubezenska balada, ki govori o razhajanju, kaj več pa člani skupine še ne želijo izdati.
Več o skupini Voyage pa lahko izveste na www.band-voyage.com ali http://myspace. com/rockwithvoyage.
MZ
m
Mumija: Grobnica zmajskega cesarja
Rick je sedaj še starejši ata kot v prejšnjem delu. Njegov mulc je že odrasel mož in kot se za sina svojega očeta spodobi, mu je enak: neutruden arheolog, ki med neskončnim bežanjem pred nešteto starinskimi pastmi uspe buditi stare mumije. Ker sta si z očetom preveč podobna, se seveda ne razumeta, čeprav mu upokojeni in zdolgočaseni oče na moč zavida akcijsko življenje. Toda sine na Kitajskem zabrede v pregloboke težave, in ker je oče ravno v bližini na neki diplomatski misiji, združita moči proti obujenemu starodavnemu kitajskemu cesarju, ki je s sabo izza groba pripeljal še mogočno vojsko glinenih vojakov ...
Preden se odpravite v kino, še enkrat preberite pazljivo in počasi podnaslov: Grobnica zmajskega cesarja. Na kakšen film pomislite ob takšnem podnaslovu? Romantično komedijo? Dramo o umirajočem duhovniku? Otroški muzikal? Seveda ne, film je namreč točno to, kar podnaslov izdaja: šundo-vska arheološka akcija, kakršne so cvetele pred šestdesetimi leti in ki jih je pred dobrega četrt stoletja uspešno oživil prvi film o Indiani Jonesu. Če vam takšni
filmi ne odgovarjajo, vam že podnaslov pravi, da raje ne hodite v kino.
Mumija 3 je torej film, ki vsebuje mumije, grobnico in cesarja, ki je hkrati zmaj, vmes pa veliko akcije in ljubezni. Film se, podobno kot prejšnja dela, zaveda, da je le zapuščina oz. odmev starih kino časov in to vedenje mu gre šteti v plus, saj se zato ne jemlje preveč resno. Obljublja instant zabavo in v tem pogledu instant zabavo tudi dostavi. No, vsaj vaš kronist se je med ogledom zadovoljno muzal večkrat, kot bi se za tak film spodobilo. Pravzaprav več-
krat kot med zadnjim Indiano Jonesom. V nasprotju s tem filmom je prednost zadnje Mumije pač v tem, da od nje pričakujemo veliko.
Takšen film brez pretenzij se najbolje obnese, če ga gledate brez pretenzij. V tem primeru boste deležni tistega toplega znanega občutka, ko ste še kot mulci hodili gledat matineje v kino ob sobotah dopoldan in nedeljah popoldan. Seveda, če tovrstna starostna skupina danes sploh še hodi v kino, medtem ko bo tudi mladež prišla na svoj račun. Čeprav poln računalniške grafike, v filmu ni uporabljana pretirano in zato ne moti. Pravi užitek je videti Jet Lija zopet v elementu, toliko bolj, ker kot negativec ne umre od takšne spužve, kot je Brendan Fraser (ali pa od roke Mela Gibsona kot v Smrtonosnem
CID vabi!
orožju 4), ampak ga ubije čarovnija. Jasno, Malega zmaja ne more ubiti nič drugega.
Film podobno kot zadnji Indiana Jones predaja štafeto mlajši generaciji in nesramno namiguje, da se bo naslednji del dogajal v Peruju. Prav, čeprav bi se lahko, kar se nas tiče, dogajal kjerkoli, le da bo zopet tako nedolžno in neresno zabaven. Ker je videti, da so avtorji šele s tretjim delom v sredino zadeli formulo, ki so jo hoteli zaobjeti že s prvim delom (in jo precej zgrešili v drugem), se četrtega filma lahko nadejamo le z veseljem.
Matej Frece
The Mummy: Tomb of the Dragon Emperor
Igrajo: Brendan Fraser, Jet Li, Maria Bello, John Hannah, Luke Ford, Michelle Yeoh Režija: Rob Cohen Scenarij: Alfred Gough in Miles Millar Žanr: akcijska pustolovščina Dolžina: 112 minut Leto: 2008 Država: ZDA
Napovedujemo dva dogodka
Od 1. septembra bo v CID Ptuj na ogled razstava društva Humanitas iz Ljubljane po naslovom: Kdo je naredil majico? Pot od bombaža do tekstila.
V soboto, 6. septembra, bo na Novem trgu na Ptuju med 10. in 12. uro potekal že tradicionalni Sejem prostega časa 2008. Tudi tokrat bodo ptujske organizacije s področja kulture, športa, izobraževanja in socialne dejavnosti svojo ponudbo kakovostnih programov za otroke in mlade v novem šolskem letu predstavile na svojih stojnicah. Sejem ni namenjen prodaji, ampak informiranju najširše javnosti o kakovostni ponudbi programov v našem mestu.
Mednarodni programi
V CID Ptuj dobite informacije o možnostih vključitve v mednarodne mladinske izmenjave in v evropsko prostovoljno službo (EVS) v drugih evropskih državah.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je od 1. junija odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure.
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
ZAČETNI DEL SKOKA
PTIČ DEŽEVNIK
DEDNA GENSKA BOLEZEN
NAS SKLADATELJ GOBEC
RIGAJOČI DOLGOUHEC
OBOROŽENO SPREMSTVO
EVA NOVŠAK
NERAZUMNO DIVJANJE
PREPIRLJIVA SOKRATOVA ŽENA
OČE
ZDRAVKO OCVIRK
EGIPČANSKO BOŽANSTVO
KONEC MOLITVE
PTUJSKA REVIJA
ELDA VILER
PIKADO (ELEKTRON.)
SMUČ. SKAK. (PETER)
GALOP, DRNEC
AM.PEVEC REEVES
PLOSČINSKA MERA
PEVKA (MAJDA)
BIVANJE-EKSISTENCA
ČASOVNI TERMIN
REKA PAD
ALFI NIPIČ
GRSKA DREVESNA VILA
ČREDA, KRDELO
PLEME, ROD
DEL ROKE
HOTEL V
RADENCIH
HRVAŠKA POPEVKARICA JUVAN
RUSKA TEKAČICA
(JULIJA)
NASA REVIJA
NASELJE PRI RAKEKU
SODOBNIKI KELTOV
ALUMINIJ
OŠLAK
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (SHIRLEY)
REKA V PODONAVJU
MESTO V SAUDSKI ARABIJI
AM.SMUČAR (THOMAS)
SUROVINA ZA PLATNO
VOL S PROGAMI PO HRBTU
ZNAČAJ
OBLASTVENI ODLOK
BESEDILO
MORSKE NIMFE
EDI OKIČ
IVAN KLARIČ
PIVSKI VZKLIK
ŠVICARSKI DRAMATIK (ARNOLD)
Ugankarski slovačrek: ANAIZA = mesto v Saudski Arabiji; HEVIZ = zdravilišče in jezero na Madžarskem; IVANJE SELO = naselje pri Rakaku; OTT = švicarski dramatik (Arnold, 1840 - 1910); PROGERIJA = dedna genska bolezen; SIDA = sodobna kuga, aids; SOTNIKOVA = ruska tekačica (Julija, 1970 - ); TAINE = francoski filozof (Hipollyte, 1828 - 1893).
■}S>19} 'ue|p 'uswe 'eie 'i^ps 'esej
'ed|iues>| '03 'mili 'cy 'síusjou 'uuoa lo^s 'oz 'N3 'ezjeuv '|ejo 'ezejis '^isgjsus 'ijep '|sso 'bac^uios 'ueAopey '[aios '¡13 'eíusgojd 'hd '^eíupojg 'sujei 'ep|s 'crnejg 'Aupo :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) Asesan
Zanimivosti
Jamie Oliver: Prehrana ponekod v Južnoafriški republiki boljša kot v Veliki Britaniji
London, 26. avgusta (STA) - Po
mnenju Jamieja Oliverja imajo v nekaterih južnoafriških revnih četrtih veliko boljše prehranjevalne navade kot v Veliki Britaniji. Znani britanski kuhar se sicer s svojimi televizijskimi oddajami že nekaj let zavzema za bolj zdrave prehranjevalne navade Britancev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Britanci se nasitijo samo, kadar zapravljajo za alkoholne pijače in kupujejo televizorje," je za francosko revijo "Paris Match" povedal 33-letni kuhar. V Veliki Britaniji imajo ljudje ogromne televizorje, najboljše mobilne telefone in drage avtomobile, ob vikendih pa posedajo
v barih, kjer popijejo veliko alkohola. Kot primerjavo k nezdravemu načinu življenja Britancev Jamie navaja zgled revnega predela v južnoafriškem mestu Soweto, kjer je prehrana veliko bolj raznolika. Oliver s svojimi oddajami že nekaj let spodbuja k bolj zdravemu načinu prehranjevanja, pri tem pa je včasih tudi zelo provokativen. V svoji oddaji z naslovom "Jamie's Fowl Dinners" je na plinu podušil zajca, da bi s tem opozoril na slabe življenjske pogoje zajčjih ne-snic, ki so zaprte v kletkah
Belgijska zakonca prvorojenko poimenovala Ljubljana
Ljubljana, 26. avgusta (STA)
- Mlada zakonca Laurence in Alexa Heuschen iz mesta Liege v Belgiji, ki sta leta 2002 preživela počitnice v Ljubljani, je prevzel pomen legende in zven imena Ljubljana. Svojo prvo-
rojenko, rojeno 30. oktobra 2007, sta poimenovala Ljubljana, so sporočili z Zavoda za turizem Ljubljana. Mlada družina bo glavno mesto spet obiskala prihodnje leto. Tisti, ki jim je, kot je bila Antonu Tomažu Linhartu, slovenska prestolnica pri srcu, zagovarjajo mnenje, da njeno ime lahko izvira le iz slovenske besede "luba", "ljubljena". Etimološka razlaga torej pravi, da je slovenska romantična prestolnica dobila ime glede na svoj sloves - črko "e" je zamenjala črka "a" in iz "ljubljena" je nastala "Ljubljana", so legendo pojasnili v ljubljanskem zavodu za turizem. Mlada starša prijateljem in znancem z veseljem pojasnita pomen imena slovenske prestolnice, ki se jima je tako priljubila. V letu 2009 se namerava družina na povabilo mesta Ljubljana in Slovenske turistične organizacije vrniti v mesto, po katerem je dekletce dobilo ime. Mlada družina se veseli vrnitve v Ljubljano, ko se bo srečala tudi
z ljubljanskim županom Zoranom Jankovicem, so še sporočili z zavoda.
Charlie Sheen še četrtič pričakuje naraščaj
Los Angeles, 26. avgusta (STA) -
Ameriški igralec Charlie Sheen in njegova soproga Brooke Mueller sta tri mesece po poroki izvedela za veselo novico. 42-letni zvezdnik in 31-letna nepremičninska posrednica namreč pričakujta naraščaj, to pa bo za sina igralca Martina Sheena skupno četrti otrok, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Charlie ima namreč iz preteklega razmerja 23-letno hčer Cassandro, iz zakona z igralko Denise Richards pa ima še dve hčerki, 4-letno Sam in 3-letno Lolo. "Ona je najboljša mačeha, ki si jo lahko Sam, Lola in Cassandra samo želijo, "je bil navdušen zvezdnik televizijske nadaljevanke Dva moža in pol.
RADIOPTUJ
89,8 °98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 30. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). NEDELJA, 31. avgust: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljud-
skimi godci In pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin).
PONEDELJEK, 01. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala šta-
jerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). TOREK, 02. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTO-RADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox). SREDA, 03. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30,
8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). ČETRTEK, 04. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - an-
keta. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). PETEK, 05. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje -anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU:
www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Zadnji dnevi avgusta in prvi septembra prinašajo ogromno novosti. Tokat jih ne boste ustvarjali sami, ampak spoznali ljudi, ki vam bodo pri tem v veliko pomoč. Moč ljubezni bo prinesla veliko izzivov in izvirnosti. Konec koncev je resnica tudi, da iz majhnega raste veliko.
Sn BIK
Klicalo vas bo delo. Pravilno je, da si zavihate rokave In da se vseh opravil lotite na učinkovit način. Pri ničemer ne smete odlašati, ampak si pogumno utirati svojo pot. Glede zdravja naredite nekaj zase, veliko telovadite in si pripravite zeliščne pripravke.
DVOJČKA
Na delovnem mestu se boste prijetno nasmejali in zabavali. Vaši občutki bodo kot peščen vihar, ki spreminja smer. V življenju je tako, da si največ naredite sami s pozitivnim razmišljanjem. Iskre ljubezni se bodo prijetno kresale. Letanje s cveta na cvet odpade.
RAK
Skozi pogovor boste napredovali, in četudi ste prepričani, da zmorete sami, bo čas, da za pomoč zaprosite prijatelja. Na delovnem mestu boste dobili pohvalo, še večji uspeh pa prihaja v skupinskem delu. Zaupali boste sebi in po navdihu se odpravite raziskovat neznane kraje.
LEV
■Tj Pridobili boste pomembno nalogo In jo razrešili tako, da boste Imeli korist. Pravzaprav pri ničemer ne smete odlašati, v rokah imate škarje in platno. Ojačali se boste v komunikaciji in pri intelektualnih zadevah. Odpravite se v knjižnico, tam boste srečali prijetno osebo.
DEVICA
Napredek glede denarja, sledil bo čas prijetnosti. Zazibali se boste v jasne ambicije in dovoljeno vam bo sanjati z odprtimi očmi. Na poslovnem področju se bodo stvari nekoliko zasukale, toda v tem je velik plus. Zvezde žarijo in septembrske noči bodo strastne.
TEHTNICA
Zvezde bodo na vaši strani. Prava sreča se bo skrivala v izzivih in energičnosti, katerega tempo si pač določate sami. Partnerjeva odločnost vam bo v pomoč. Soočili se boste z neko resnico, ki vam bo dala moči za prihodnosti. Tako si nalijte v čašo modrosti čistega vina.
ŠKORPIJON
Privlačila vas bodo skrita znanja in vse, kar je nekoliko bolj mistično. Pri vsem tem ne pozabite, da boste postopoma in po majhnih korakih napredovali. Na delovnem mestu sledi manjša tišina, morda je modro vzeti dopust. V ljubezni se bodo bleščale majhne stvari.
STRELEC
Duhovna narava, ki je v vsakem, vas bo presvetila v novi luči. Naredili boste poteze in se odločili, kaj je za vas pomembno in zakaj. Urnik na delovnem mestu bo naporen in zahteval bo veliko prilaganja. Toda zdi se, da boste spretno vijugali naprej.
KOZOROG
Prelomnica vas čaka ne delovnem mestu. Na svoj način se bodo točke usode zasukale In vaše življenje postavile na glavo. V tem ni nič slabega, ampak vas krepi v notranji moči in zavesti, da je v življenju vse mogoče. Samski bodite pozorni, kajti na vaša vrata trka ljubezen.
VODNAR
Doživeli boste ugodnosti in se v veliki meri sprostili. Tiste stvari, ki vas motijo In bremenijo, odmislite in tako vam bo lepše. Finančno boste morali narediti načrt in se v tem pogledu problemov lotiti postopoma. Barka v ljubezni bo priplula v pristan. Prijetno bo.
RIBI
Vaše življenje bo kot velika slika, na katero boste nanašali svetle In prijetne sanje. Projekti se bodo stopnjevali, naredili boste načrte in tako šli naprej. Razpotja usode vam bodo v osnovi naklonjena in spoznavali boste prijetne ljudi. Notranja moč bo zasijala v popolni lepoti.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Iščete svoj stil	^
Irena v večplastni kombinaciji kontrastnih crno-belih barv
Irena Petek je stara 44 let, po poklicu medicinska sestra, zaposlena v Zavodu dr. Marjana Borštnarja v Dornavi. Mama ene hčerke. V prostem času ob pomoči očeta obdeluje vinograd. Želi si, da bi bila tako srečna in zadovoljna, kot je danes. Podobno kot vse naše dosedanje udeleženke se je tudi ona za akcijo Iščete svoj stil odločila iz radovednosti.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Ireni ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili tudi obrvi. Svetovali so ji še dodatno skrb pri negi kože, še posebej zato, ker ji je uspelo močno znižati telesno težo in tudi sicer, ker je njen cilj izgubiti še nekaj kilogramov. Pri hujšanju je potrebno negi obraza dati še posebno pozornost, da bi obrazne mišice podobno kot celo telo učvrstili.
V	Frizerskem salonu Stanka je Irenino novo pričesko oblikoval frizer Denis Horvat. Oblikoval jo je resasto, pri tem pa uporabil tehniko »point cut«. Ker je bila gospa Irena odprta za spremembe, se je odločil za rahlo asimetrično linijo. Pri barvanju je izpostavil odtenek rdeče ni-anse, ki se najbolj opazi na naravni svetlobi in se preliva v temnejše tone. Za oblikovanje je frizura relativno enostavna, z malo gela in utrje-valca.
KOLEKTiV SALONA
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Irena prej ...
... in pozneje
njosKo m gensKo
Slomškova 22 10 % popust v septembru *
Vizažistka Minka Feguš je make up pričela z nanosom lahkega pudra. Oči je nežno poudarila s svetlo zelenim, zlatim in temno sivim senčilom. Poudarila je tudi trepalnice in ličnice, na ustnice pa je nanesla malce močnejši odtenek rdečkastega glosa.
Današnjo kandidatko je stilistka Sanja Veličkovic oblekla v večplastno kombinacijo kontrastnih črno-belih barv. Vse kose oblačil je našla v trgovini Elkroj. K belim la-nenim hlačam in beli laneni klasični ženski jopici je za dodatek, da vse skupaj ne bo videti kot bela delovna uniforma, izbrala še kontrastni črni top in črno belo krilo s cve-
tličnim vzorcem. Preko širših lanenih hlač ji je oblekla krilo, ki s svojim krojem spominja na 60. leta, čas rokenrola, plesa, zabave, mladostne razigranosti. Zakaj ne bi tudi danes poskrbeli za sproščenost, razigranost, ker se nikoli ne ve, morda jo celo današnji dan popelje v dolgo noč in zabavo. Jopica je za vsak primer, če bo vročina popustila v večernih urah. V primeru prevelike vročine obstaja tudi možnost odločitve, ali bo slekla hlače in ostala v krilu, ali pa bo slekla krilo in naprej uživala v hlačah. Obutev letošnje sezone, »gladiator-ke«, imajo še vedno v trgovini Alpina. Izbrala je črno barvo
kot kontrast k belim hlačam. Če se odloči samo za krilo in top, pa se tudi lepo ujamejo s celotnim videzom in črno usnjeno torbico iz prodajalne Mura. Za piko na i pa še nekaj okrog vratu, ki bo malce razbilo črnino topa. Verižica je iz trgovine La'Mans. Ireni Sanja Veličkovic svetuje, naj bo še naprej polna energije, ki jo lahko še dodatno popestri preko izbranih barv in kosov oblačil.
V kozmetičnem studiu Olimpic so pri Ireni opravili estetsko pedikuro. Zaradi narave svojega dela, pretežno ga opravlja stoje, ima pogosto utrujene in težke noge. Po sproščujoči kopeli so ji uredili stopala in zmasirali noge do kolen. Nad pozitivnimi učinki je bila zelo presenečena, masaža stopal ji je po napornem delu v službi dobro dela. »Počutim se kot kraljica,« je povedala, ko so ji uredili še nohte. V službi veliko uporablja razkužila, zato so kljub redni negi posledice vidne na nohtih in koži rok. Takšne osebe morajo še posebej oziroma dodatno intenzivno negovati svoje roke, je povedala Silva Čuš, vodja kozmetičnega studia Olimpic, ki je tudi opravila storitvi.
Z gospo Ireno se ekipa akcije Iščete svoj stil poslavlja
za mesec dni. Z deseto sezono bomo pričeli v oktobru, ko bodo police trgovin že do-
bro založene z izdelki nove modne sezone.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Irena v oblačilih iz Elkroja, torbici iz prodajalne Mura, čevljih iz Alpine in modnih dodatkih iz trgovine La'Mans.
Ptujska Gora • Tretji Rožmarin fest
Kulturno bogat in pisan konec tedna
V okviru 3. Rožmarin festa, ki so ga tudi letos pripravili člani Turističnega društva Ptujska Gora v sodelovanju s folklornim društvom Rožmarin iz Dolene, so na Ptujski Gori in v Majšperku od četrtka, 21., do vključno nedelje, 24. avgusta, pripravili več zanimivih in obiska vrednih kulturnih prireditev.
Na 3. Rožmarin festu, ki je potekal v okviru prireditev ob 12. prazniku občine Maj-šperk, so v četrtek, 21. avgusta, v galeriji Turističnega društva na Ptujski Gori pripravili odprtje razstave izdelkov Društva žena Tisa iz Ptujske Gore, ki samostojno deluje že od leta 2002, ter večer ljudskega petja z domačimi ljudskimi pevkami, skupino 5 navadnih ter Prešmentanimi faloti iz Stoperc.
Naslednji dan, v petek, 22. avgusta, so na trgu Ptujske Gore pripravili koncert znamenite slovenske etno skupine Katalena, ki jo sestavljajo Vesna Zornik - vokal, Polona Janežič - klaviature in spremljevalni vokal, Boštjan Gom-bač - klarinet, flavte, tolkala in spremljevalni vokal, Tibor Mihelič Syed - bas kitara in vokal, Boštjan Narat - kitara, mandolina in vokal, Robert Rebolj - bobni, tolkala.
V soboto, 23. avgusta, je slabo vreme z dežjem organizatorje prepodilo s čudovitega ambienta ptujskogorskega trga v večnamensko dvorano v Majšperku, kjer so pripravili tretji mednarodni festival
folklore z nastopom okoli 150 plesalk in plesalcev folklornih skupin iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Ljubiteljem folklore so se v programu, ki ga je pripravila in uredila Maja Glaser, predstavili plesalci Folklorne skupine Rožmarin iz Dolene z Boštjanovo klapo iz Cirkulan, varaždinski folklorni ansambel, plesalci Folklornega društva iz Beltincev, folklorna skupina Bakony iz sosednje Madžarske, folklorna skupina iz Črešnjevca ter Tamburaši iz Cirkulan pod vodstvom Boštjana Polajžerja.
Folklorno društvo Rožmarin iz Dolene deluje že 28. leto in pridno skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, šeg in navad z območja Haloz. Predsednica društva je Slavica Petrovič, v njegovem okrilju pa delujejo člani odrasle folklorne skupine, ki jo vodi Maja Glaser, otroške folklorne skupine, ki jo vodi Aleksandra Petrovič, ljudske pevce vodi Hedvika Ostroško, glasbeni sestav Jože Godec, za kostume pa skrbi Bojan Glaser.
Folklorno skupino kul-
turno umetniškega društva Beltinci, ki letos praznuje 70-letnico delovanja, vodi Dragica Kolarič, v njihovem repertoarju so na prvem mestu prekmurski narodni plesi. Poleg številnih gostovanj doma in na tujem pa se lahko pohvalijo z evropsko nagrado za ohranjanje izvirnosti.
Varaždinski folklorni ansambel je bil ustanovljen
leta 1998. V njem trenutno deluje okoli 30 plesalk in plesalcev ter 10 glasbenikov, v njihovem repertoarju so koreografije iz vseh delov Hrvaške, vodja in koreograf ansambla pa je prof. Pjerino Hrvacanin.
Folklorna skupina Ba-kony iz kraja Kisber na Madžarskem je bila ustanovljena leta 1998, ko se je
združila iz dveh predhodnih skupin. Danes je v njej 42 plesalk in plesalcev, ki doma in po svetu predstavljajo bogato folkloro in plese iz cele Madžarske.
Tretji Rožmarin fest pa so zaokrožili v nedeljo, 24. avgusta, z igro na prostem Vaja zbora v izvedbi dramske sekcije DPD Svoboda Majšperk. Vse ljubitelje kulture in klasične glasbe pa že sedaj vabijo na 5. klavirski koncert obetavne pianistke Hane Jurič z vokalistko Polon Sajko, ki bo tudi letos ob prazniku občine Majšperk v nedeljo, 7. septembra, ob 17. uri v izredno akustičnem in edinstvenem ambientu cerkve Marije Za-vetnice s plaščem na Ptujski Gori.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
S temperamentnimi madžarskimi narodnimi plesi ob zvokih cimbal in narodnega orkestra so na Rožmarin festu ogreli dlani obiskovalcev plesalci madžarske folklorne skupine Bakony.
Foto: M. Ozmec
S pisano koreografijo hrvaških narodnih plesov so navdušili tudi plesalke in plesalci varaždinskega folklornega ansambla.
Ptuj • Društvo upokojencev Ptuj
Ptuj • Državno prvenstvo v toboganskem spustu
Kegljali so po rusko Novinarje na tobogan!
Upokojenci iz letno in vroče gljanju.
Ptuja in upokojenci Športnega društva nove Hajdine so po-popoldne popestrili s tekmovanjem v visečem - ruskem ke-
Jutri in v nedeljo bo rumeni tobogan Term Ptuj ponovno postal tekmovalna proga, na kateri bomo dobili nove državne prvake v toboganskem spustu.
Tekmovanje, ki ga letos tretjič zapored organizirajo Terme Ptuj in Plavalni klub Terme Ptuj, bo letos dobilo nove razsežnosti, saj bo sobotnemu že tradicionalnemu tekmovanju sledilo nedeljsko, na katerem se bo prvič odvijalo državno tekmovanje v toboganskem spustu za medije. Ekipa naše družbe na prizorišču ne bo manjkala.
Tretje državno prvenstvo v toboganskem spustu bo v soboto potekalo po ustaljenih tirnicah. Za naslove državnih prvakov se bodo potegovali posamezniki in ekipe. Ekipo lahko sestavlja do osem čla-
nov, v tekmovalnem delu pa se bo vsaka ekipa predstavila s štirimi tekmovalci, dvema ženskima in dvema moškima članoma. Tekmovanje se bo odvijalo na 164-metrskem rumenem toboganu, enem najdaljših v Sloveniji, zmagovalna ekipa ali posameznik pa bo tisti, ki bo progo prevozil v najkrajšem času. Ali bo trenutnim državnim prvakom - ekipi iz Gorišnice, ki je progo na rumenem toboganu v skupnem seštevku časa vseh štirih tekmovalcev prevozila le nekaj stotink več kot v minuti in pol - uspelo obdržati naslov ali ne, bo znano v so-
boto. Moški del tekmovalcev bo za državni rekord moral progo prevoziti v manj kot 20 sekundah in 95 stotin-kah, kolikor znaša čas spusta lanskoletnega prvaka Reneja Brodnjaka iz Gorišnice. Tudi ženske tekmovalke se bodo morale precej potruditi, da bodo prekosile rezultat lanskoletne državne prvakinje Klavdije Štuhec, ki je za spust po rumenem toboganu porabila 21 sekund in 58 stotink.
Kako dobro pa se po toboganu spuščajo predstavniki medijev, ki letos tekmujejo prvič, bo znano v nedeljo.
Dženana Bečirovič
V visečem kegljanju so se pomerili upokojenci društva Ptuj in Hajdina.
Ekipa Društva upokojencev Ptuj se je pretekli teden tekmovalno pomerila s tekmeci iz Športnega društva Hajdina. Organizator dogodka, lastnik zasebnega kegljišča in član društva upokojencev Ptuj Mirko Jaušovec, je prisrčno pozdravil vse prisotne in povedal, da cilja tekmovanja nista rezultat in zmaga, temveč prijetno druženje in izkoriščanje prostega časa. Po dvo-urni igri ruskega kegljanja se je bolje odrezala mešana ekipa Društva upokojencev Ptuj s 520 podrtimi keglji, ekipa Športnega društva nove Haj-dine jih je podrla 462.
Igra »rusko kegljanje«, ki
Podvinci
jo poznajo po vsem svetu, se je razvila v več inačic pravil, vendar je vsem skupno število kegljev, postavljenih v kegeljni križ. Vadba poteka na steznem kegljišču, pri njej uporabljajo 9 kegljev in privezano kroglo. Rusko kegljišče je namišljena ploskev v obliki kvadrata, lahko je tudi različnih velikosti.
Jaušovec je povedal, da se je za zgradbo lastnega visečega kegljišča odločil predvsem zaradi prostorske pomanjkljivosti mesta Ptuj, ki ne ponuja želenega objekta za tovrsten šport. »Pred štirimi leti sem se odločil poiskati prostor v zasebni okolici in ljudi
navdušiti nad tem svetovno priljubljenim športom,« je povedal Jaušovec. Izpostavil je člana društva upokojencev Ptuj Ivana Čučka, ki ima prav tako zasebno kegljišče na Mestnem Vrhu. »Treningi visečega kegljanja potekajo vsako sredo pri Čučku, v petek pa pri meni,« je poudaril Jaušovec in povedal, da ob zaključku sezone najboljše ekipe prejmejo pokale, katerih stroške krije Pokrajinska zveza društva upokojencev. Naslednja igra ruskega kegljanja jih čaka 5. oktobra, in sicer z upokojenci Ptujske Gore.
Ines Selic
Tudi letos se bodo tekmovalci spustili po rumenem toboganu.
90 let Terezije Golob
V nedeljo, 17. avgusta, sta predsednik Janko Mlakar in podpredsednica Tončka Horvat iz Društva upokojencev Rogoznica v Domu upokojencev Ptuj obiskala članico društva Terezijo Golob iz Podvincev ob njeni 90-letnici. Obiskali so jo tudi njeni svojci.
Terezija Golob je s svojim možem, ki je preminil pred 24 leti, živela na kmetiji, go-
spodinjila in se ukvarjala s kmetijstvom. Pred 5 leti je zaradi težke bolezni našla za-
točišče v domu upokojencev, kjer za njo zelo dobro skrbijo in se dobro počuti.
Terezija je rodila tri hčerke, sedaj pa ji jesenske dni življenja lepša šest vnukov in sedem pravnukov. Svojci jo redno obiskujejo, z njo ohranjajo stalne stike in ji nudijo potrebno pomoč, za kar jim je zelo hvaležna. Z lepimi vtisi smo se od slavljenke poslovili z najlepšimi željami za čvrsto zdravje in dobro počutje.
Janko Mlakar
Krvodajalci
4. avgust - Mojca Novak, Miklavž na Ormožu 36; Dejan Sever, Kajžar 26/a; Danica Prapotnik, Breg 5, Središče ob Dravi; Boris Marin, Podgorci 74; Zdravko Fajfar, Lahonci 17; Janko Prapotnik, Breg 5, Središče ob Dravi; Boris Hebar, Gornji Ključarovci 29; Anica Sever, Kajžar 26/a; Tanja Mesarec, Senešci 20; Zdenka Vido-vič, Velika Varnica 32; Marija Škrjanec, Kicar 43/b; Dušan Slodnjak, Sakušak 19/a; Janez Malinger, Skorba 27/c; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20, Ptuj; Srečko Sitar, Lancova vas 58/b; Sonja Predikaka, Šturmovci 11; Bojan Vidovič, Barislovci 11/a.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________Se®_________
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do». Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA DARIL
• • •
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
V	^
DARU prej • • • • •
Marija Vinkler,
Majšperk 110,2323 Ptujska Gora
Jožefa Janžekovič, Strejaci 7,2252 Dornava
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Foto: IS
Foto: DB
Zdravniki opozarjajo • Nevarnost tetoviranja
Tetoviranje je škodljivo
V poletnih mesecih veliko število potujočih umetnikov, ki izdelujejo posli-kave s črno kano, ponuja svoje storitve na različnih območjih, ki jih obiskuje veliko turistov. Na pobudo Evropske komisije poteka v državah članicah EU medijska kampanja, ki opozarja na nevarnosti zaradi tetoviranja s črno kano.
Kot poročajo tuji mediji, je bil 10-letni deček iz Anglije na počitnicah v Turčiji skupaj s starši. Ker si je deček močno zaželel začasne tetovaže
Začasna tetovaža nevarna
Foto: IS
modna, a
na roki, mu je mati tetoviranje tudi dovolila. Tetovaža je počasi zbledela, zato si je fant pred koncem počitnic zaželel novo, da bi jo lahko pokazal prijateljem v Angliji. Le nekaj ur po poslikavi je fantu pričela roka otekati, pojavili pa so se tudi ogromni mehurji in neznosna bolečina. Tetovaža iz kane je dobesedno zažgala del dečkove roke in pustila trajen madež.
Pri tetoviranju s črno kano nastane začasni tatu, ki predstavlja sliko na koži. Pri pravili tetovažah so pigmenti injicirani v kožo in so trajni. Tetovaža s črno kano pa zbledi v nekaj tednih. Začasne tetovaže so posebej priljubljene med mladimi, saj jim predstavljajo spomin na počitniške dni in norosti morja. Dobiček pa je na žalost glavna vzpodbuda ustvarjalnih ponudnikov tatu storitev, ki se ne zavedajo nevarnosti za zdravje.
Na inštitutu za varovanje zdravja RS so letos junija izdali opozorilo nevarnosti tetoviranja s črno kano. Kot so zapisali, lahko po tetoviranju
s črno kano nastanejo hude alergijske oziroma kronične vnetne reakcije s trajnimi poškodbami. Barvila, ki so dodana kani za večjo obstojnost tetovaže, lahko povzročijo alergijo. Nastanejo lahko trajne posledice, kot so trajna poškodba kože, alergijski dermatitis in preobčutljivost na več snovi hkrati. Simptomi pa se pojavijo po približno tednu dni v obliki srbenja, rdečice, mehurja, trajnega razbarvanja kože in madeža. Inštitut za varovanje zdravja opozarja, da se je najbolje izogniti tetoviranju s črno kano.
In kako se lahko izognemo posledicam začasnega tetoviranja? Inštitut za varovanje zdravja RS svetuje, da je najbolje opustiti tetoviranje s črno kano. Če pa se za te-tovažo odločite, morate biti pazljivi na barvo kane. Če je barva paste temnejša, so bila najverjetneje dodana škodljiva barvila. Potrebno je tudi povprašati po izvoru kane in sestavi. Če izvajalec ne more dati dobrih informacij, se ne dajte poslikati.
Ines Selic
Skozi selekcije do olimpijade
Atletski klub Cestno podjetje Ptuj je za predšolske otroke in za osnovnošolce, ki obiskujejo prvi dve triadi, ustanovil atletsko šolo. Za starejše otroke in mladino pa je v klubu organizirana vadba v obliki selekcij, za katere skrbijo priznani in dolgoletni atletski trenerji - Franc Ivančič, Gorazd Rajher in Aleš Bezjak. Vsi se strinjajo, da je trening atletike specifičen, vsekakor pa zelo zanimiv za vsakega, ki se odloči postati atlet.
V selekcijah se poskuša načrtno skozi trenažni proces izboljševati športnikove dosežke in dosegati cilje, ki sta jih atlet in trener skupaj določila pred tekmovalnim obdobjem. Vsak trener v klubu je specializiran za določene atletske discipline in vodi svojo skupino atletov. V eni izmed takšnih vadbenih skupin je pred leti svojo uspešno pot začela tudi Nina Kolarič, trenutno najboljša skakalka v daljino v Sloveniji in udeleženka letošnjih olimpijskih iger v Pekingu. Nina je že na začetku opozorila na svoj talent, vendar na splošno ni bistveno odstopala od sovrstnikov. Do kakovostnega preskoka pri njej je prišlo z dolgoletnim strokovnim treningom.
Skupno število atletov v selekcijah se giblje okrog 35. Vključitev v atletski klub je odprta in dostopna vsem otrokom in mladostnikom, ki želijo preizkusiti svoje sposobnosti v kraljici športov, jo bolje spoznati in uživati v vsej njeni pestrosti. Treningi potekajo po dogovoru, njihovo število pa je prilagojeno športnikovi razvojni stopnji, osebnim željam in ciljem.
Vpis v atletsko šolo in selekcije bo potekal septembra in oktobra vsako sredo ob 16.30 za otroke, rojene med 1994 in 1997, ter vsak četrtek ob 16.30 za otroke, rojene med 1998 in 2004. Vpis bo potekal na Mestnem stadionu na Ptuju. Pričakujejo vas strokovno usposobljeni in izkušeni trenerji in vaditelji - Mojca, Barbara, Simona in Aleš.
Nina Kolarič je svojo športno pot začela v eni od : Atletskega ' kfesIrCestno-. podjetePuj.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
W lá!Z>4
m
•ZOJINA ZAVAROVANJA
nezgodna in štipendijska zavarovanja za otroke in mladino
Zakaj je sklenitev
Zojinega nezgodnega zavarovanja
modra odločitev?
•	ker boš 24 ur na dan nezgodno zavarovan/a, kjer koli boš, tudi na počitnicah
•	ker lahko izbiraš med različnimi ugodnimi kombinacijami
Zavarovanje lahko sklenete:
•	spomočjo interneta: www.ZavarovalnicaMaribor.si
na vseh prodajnih mestih Zavarovalnice Maribor
pri prodajalcih zavarovanj Zavarovalnice Maribor
več informacij 080 1920
080 19 20
to]0-
www.zoja.si
Mali oglasi
STORITVE
POSEZONSKA razprodaja letnih pnevmatik iz zaloge. Popusti do 40 %. Vulkanizerstvo Korošec. Mariborska cesta 49/b, Ptuj, telefon 02 788 50 54, 041 331 970.
^milumecl
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 74 5 01 43 www.milumed.si
KNAUF (stene in stropi). PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
Wast^
KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža KNAUF sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratki rok. Montaža vseh vrst kritin razen S-metala. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info.: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava . Tel. 041 375 838 ali 02 7 5 5 74 21.
RAČUNOVODSTVO za	s. p., d. o. o. in društva. Nataša	Mernik, s. p., Štuki 23,2250	Ptuj. Tel. 031 873 769.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Ploj Janez, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic, Ti-baut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, možna dostava. Tel. 041 312 621.
PRODAM ciprese v lončku, smaragd, cena 4 evre od 50 cm naprej, 5,5 evra od 60 cm naprej ... Telefon 040 578 587.
PRODAM vinograd s 350 trsi in vikend na območju Cirkulan. Telefon 031 666 143.
PRODAM suho luščeno koruzo ali v storžih ter večjo količino koruze na rasti in suhi ječmen. Telefon 02 787 68 00 ali 041 632 729.
PREŠO za grozdje, 350-litrsko, elek-tro-hidravlično, ugodno prodam, ter razno drugo kletarsko in vinogradniško opremo. Telefon 051 346 644.
PRODAM 1500 kg suhe luščene koruze in 200 kg svinjo domače reje. Telefon 041 502 138.
PRODAM traktor Tomo Vinkovič 730, planirno desko in prikolico ter brejo kravo in telico, pašni, A-kon-trola. Telefon 051 274 5 53.
PRODAM telico, simentalko, brejo 9 mesecev, ali menjam za klavno živino ter dva črno-bela bikca. Telefon 041 28 89 063.
PRODAM telička, stara tri in dva meseca, ter dva pujska, 70 kg. Telefon 02 792 51 11.
PRODAM krompir za ozimnico. Telefon 041 363 947. Branko Žnida-rič, Cvetkovci 102, Podgorci.
ODKUPUJEMO mokre bučnice. Oljarna Veselič, s. p., Moškanjci 91, telefon 7408 222.
PRODAM odojke. Tel. 755 31 21.
KUPIM traktor trosilec hlevskega gnoja in obiralec koruze. Telefon 041 5 8 8 741.
PIŠČANCE, 4-tedenske, težke 1,2 kg, za nadaljnjo rejo po 2,30 evra za žival, prodam. Naročila sprejemamo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
DOM-STANOVANJE
PRODAM 4-sobno, starejše, prijetno stanovanje, 2. nadstropje, v izmeri 129 m2 v centru Ptuja. Telefon 051 348 278.
DAMO v najem 1-sobno stanovanje na Ptuju. Telefon 041 528 106, kličite po 16. uri.
NA PTUJU prodam trisobno stanovanje. Telefon 041 512 178, 777 12 12.
PRODAM trisobno stanovanje na Ptuju (v izmeri 76 m2), leto gradnje bloka 1992, opremljeno, vselji-vo takoj, cena 106.000,00 tisoč evrov. Informacije na telefon 031 586 406.
PRODAMO dve stanovanji na Ptuju, Gregorčičev drevored, enosobno, 36,6 m2, 43.900 EUR; 1,5-sobno, 44, 6 m2, 53.500 EUR. Popolnoma prenovljena 2008, prosto bremen, vpisana etažna lastnina. Stanovanje so prazna in takoj vseljiva. Lastna nepremičnina, brez provizije. Več informacij: BH VARPREM, d. o. o., www.davki-finace.com/nepremic-nine ali 031 602 396.
NEPREMIČNINE
V TIBOLCIH prodamo hišo, zgrajeno leta 1965, 65 m2 stanovanjske površine, parcela 1063 m2. Cena: 49000 evrov. Telefon:031 699 616.
GOZD V IZMERI 4627 m2 na področju Cirkulan, prodam. Tel. 031 370 221.
PRODAM gozd v izmeri 2,58 ha, k. o. Župečja vas . Inf. na tel. 031 341 092, g. Žiga.
nepremičnine
POMOČ v gospodinjstvu. Med tednom od ponedeljka do petka, potrebujem dve- do triurno pomoč v gospodinjstvu v centru Ptuja. Nudim izjemno ugodno plačilo. Za informacije prosim pokličite številko 041 643 629.
PRODAM skoraj novo kotno sedežno garnituro z ležiščem, sobni regal in kavč. Kupcu podarim 2 jogi vložka, telefon 031 616 316.
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
ŽAGA - razrez in prodaja rezanega lesa po naročilu. GSM 041 606 138, faks 03 752 33 45. Opaž, talni ladijski pod in ostalo. Manles d.o.o. Dravinjska cesta 62, Poljčane.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Prireditvenik
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Prevl|anje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
EUROPARK Maribor
tel.: 02/33 05 800, 041/81 71 69, 040/66 33 00
Prodamo samostojno hišo, Zlatoličje, leto gradnje 1978, v izmeri 279 m2 v etažnosti: K+P+M, sproti zelo dobro vzdrževana, zemljišče 558 m2 v celoti ograjeno! CENA: 135.000 eur, id: 1445
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
MOTORNA VOZILA ■ ZA PETKOVO IZDAJO
PRODAM osebni avto Daewoo nexia, letnik 1998, še neregistriran, v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Telefon 02 751 18 41, 040 570 211.
RAZNO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
8 TEDNOV stare nemške ovčarje prodam. Telefon 755 57 21 ali 031 24 11 45.
piMililiM jikJifHIfiP ÍC 02/22 80110
Razlagova 24, Maribor I
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV (jesen 2008)
petovia^o
(tereni) DAT.
Petovia avto Ptuj d.d. Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj
KRAJ
URA
KRAJ
URA
8.9.2008	GERECJA VAS - Gasilski dom	7.30 do 9.30
9.8.2008	LEVANJCI	7.30 do 9.30
10.9.2008	ŽETALE - kmetija Kolar	7.30 do 8.30
PODLEHNIK - Lovski dom	10.00 do 12.00
11.9.2008	MOŠKANJCI - Gasilski dom	7.30 do 9.30
12.9.2008	JIRŠOVCI - kmetija Dajčman	7.30 do 9.30
15.9.2008	LESKOVEC - Gasilski dom	7.30 do 9.30
16.9.2008	TRNOVSKA VAS - Kmetijska Zadruga	7.30 do 9.30
17.9.2008	ZG. JABLANE - Žaga Cesar	7.30 do 9.30
18.9.2008	LOVRENC NA DR. POLJU - Društvo upokoj. 7.30 do 9.30
19.9.2008	ZAVRČ - Občina Zavrč	7.30 do 9.30
22.9.2008	FORMIN - Gasilski dom	7.30 do 9.30
23.9.2008	NOVA VAS PRI MARKOVCIH - Kekec	7.30 do 9.30
24.9.2008	POLENŠAK - Kmetijska Zadruga	7.30 do 9.30
ZG. HAJDINA - prevozn. Vogrinec	10.00 do 12.00
GRAJENA - Gasilski dom	12.30 do 14.00
DESTRNIK - Gasilski dom	10.00 do 12.00
SELCE - Gostilna Ornik	12.30 do 14.00
ŽETALE - Gasilski dom	8.30 do 9.30
JUROVCI - Avtoelektrika Bračič	12.30 do 14.00
MARKOVCI - deponija	10.00 do 12.00
DORNAVA - dvorišče Hmelj Dornava	12.30 do 14.00
DRSTELJA - kmetija Sever	10.00 do 12.00
JANEŽOVCI - »Pri Mici«	12.30 do 14.00
MAJŠPERK - Občina Majšperk	10.00 do 12.00
STOPERCE	12.30 do 14.00
VITOMARCI - Kmetijska Zadruga	10.00 do12.00
SP. VELOVLEK - Gasilski dom	12.30 do 14.00
CIRKOVCE - Gostilna Korže	10.00 do 12.00
ŠIKOLE - Gostilna Kureš	12.30 do 14.00
PLETERJE - trgovina Peršuh	10.00 do 12.00
APAČE - Gasilski dom	12.30 do 14.00
CIRKULANE - Kmetijska Zadruga	10.00 do 12.00
STOJNCI - Gasilski dom	12.30 do 14.00
SELA - Gostilna Svenšek	10.00 do 12.00
SESTRŽE - Dom krajanov	12.30 do 14.00
MALA VAS - Bar Žgajar	10.00 do 12.00 MEZGOVCI OB PESNICI - Gasilski dom 12.30 do 14.00
JURŠINCI- Lovski dom	10.00 do 12.00
NJIVERCE	12.30 do 14.00
Vsak dan med 7. in 19. uro opravljamo na sedežu podjetja preventivne tehnične preglede za vse vrste vozil. Informacije: 02 74935 34 (registracije), 02 749 35 33 (vodja teh. pregledov), 031 728 010 (Benko Alojz, vodja TP)
Petek, 29. avgust
15.00 Ptuj, gostišče Ribič, Ribiška noč na Dravi, mehanska glasba, vožnja s
kočijo, vožnja po Dravi s Čigro, skoki s padali Aerokluba Ptuj, tekmovanje s kajaki, tekmovanje z jadrnicami, vodne akrobacije s skuterji, Miss Ribiške noči ...
16.00 Podvinci, na nogometnem igrišču, turnir v malem nogometu, v okviru
praznovanja 5. krajevnega praznika četrtne skupnosti Rogoznica 17.00 Šikole, turnir odbojke na travi, v okviru športnega vikenda 18.00 Sobetinci, ob praznovanju 60-letnice ustanovitve PGD Sobetinci, taktična vaja
18.00 Makole, Graslov stolp, odprtje razstave Forma Viva Makole 20.00 Šikole, turnir trojk v košarki, v okviru športnega vikenda 21.00 Ptuj, na dvorišču stare policije, Krempljeva ul. 1, turbo šmarničarska komedija Ovinek 2
Ptuj, CID, na ogled je razstava Koši v mestnem parku - zgodba projekta Mladi &
Mesto, razstava je na ogled do konca avgusta Ptuj, Galerija Magistrat, Mednarodna razstava sodobne umetnosti International
Exhibition of Contemporary art, ART STAYS OPEN 08 Ptuj, Miheličeva galerija Mednarodna razstava sodobne umetnosti International
Exhibition of Contemporary art, ART STAYS OPEN 08 Ptuj, CID, prijavite se lahko še na začetni tečaj flamenka ter začetni tečaj španščine
na telefon 780 55 40 Ptuj, CID, mlade vabimo, da jim sporočijo svoje interese glede preživljanja svojega prostega časa
Ptuj, CID, dobite lahko informacije o možnostih vključitve v mednarodne mladinske izmenjave in v evropsko prostovoljno službo v drugih evropskih državah Majšperk, na gradu, likovna kolonija
Sobota, 30. avgust
8.00 do 17.00	Slovenska Bistrica - Tinje, nastop in prikaz kmečkih obrti
in običajev
8.00 Slovenska Bistrica - Tinje, odprtje pohodne poti mlinov in žag, začetek
poti pri Gregoričevih v Tinjski Gori, pohod bo voden 9.00 Budina, Državno prvenstvo v kajakih in kanujih na mirnih vodah 9.00 Spodnji Duplek, v občinski dvorani, 10. mednarodno srečanje zbirateljev policijskih, gasilskih in vojaških insignij (našitki, kape, uniforme, literatura, fotografije ...)
14.00 Slovenska Bistrica, na Tinju, 12. podobe Bistriških domačij, na ogled bodo
številne razstave, prikazi obrti in običajev . 17.00 Budina-Brstje, dom krajanov, koncert KD ljudskih pevk Jezero in ČS Jezero, vabljeni vsi ljubitelji ljudskih pesmi, ljudskih viž in ljudskega plesa 19.00 Šikole, turnir v malem nogometu, v okviru športnega vikenda 21.00 Ptuj, na dvorišču stare policije, Krempljeva ul. 1, turbo šmarničarska komedija Ovinek 2
21.00 Ormož, Grajsko dvorišče, koncert ob koncu počitnic, nastopili bodo Free
for Casch (rock), Los Nipples ... Runeč, na igrišču, vaške igre in dan odprtih kleti Runeč Ormož, Mladinski center, koncert ob zaključku počitnic Ormož, planinski izlet na Rombon, Prestreljnik, Kanin, težavnost pohoda lahka,
informacije na telefonu 041 698 741 Ptuj, v Termalnem parku, tretje državno prvenstvo v toboganskem spustu
Nedelja, 31. avgust
16.00
18.00
9.00 Šikole, rekreativno kolesarjenje, v okviru športnega vikenda 14.00 Pacinje, v gasilskem domu, kulturno družabno srečanje, otvoritev razstave likovnih del, zasaditev lipe in podelitev priznanj, dogodek v okviru 5. krajevnega praznika četrtne skupnosti Rogoznica
Sobetinci, prireditev ob 60. obletnici ustanovitve PGD Sobetinci in predaja praporja
Ptuj, razstavišče hotela Primus - Terme Ptuj, odprtje 10. samostojne fotografske razstave V objemu poletja, razstavlja Anita Kirbiš Ptuj, v Termalnem parku Term Ptuj, 1. državno prvenstvo v toboganskem spustu za slovenske medije
Slovenska Bistrica, na Tinju, 12. podobe Bistriških domačij, na ogled bodo številne
razstave, prikazi obrti in običajev . Slovenska Bistrica, 4. kolesarski vzpon na Tri kralje (iz Slovenske Bistrice do Treh kraljev)
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena
oddaja Planet polka. Predstavlja se ansambel Nagelj. Hit poletja - nastopajo: Navihanke, Helena Blagne, ansambel Unikat ansambel
Spev, Zreška pomlad, Saša Lendero, Vlado Kalember. Vabljeni pred male ekrane.
Kino Ptuj
29., 30. in 31. avgust, ob 19.00 Iskan - akcijski triler. Ob 21.00 Art program: Zajtrk na Plutonu - komična drama.
Zahvala
Milan in Marica Kumer z Mestnega Vrha 23 se iskreno zahvaljujeva gasilcem za hitro posredovanje in trikratno pomoč pri pokrivanju strehe s folijo. Ob neurju sva ostala tako rekoč brez strehe nad glavo, s potrtimi okni in vrati, luknjami v fasadi.
Še enkrat - hvala vam, gasilci, za hitro pomoč!
Milan in Marica Kumer
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA «	OPR.	BARVA
AUDIM 1.9IDI KARAVAN	2006	18.680,-	AVT. DV. KLIMA	SREBRNA
AUDI A6 AVANT	2001	11.800,-	AVT. DV. KLIMA	T. MODRA
KIA CARNES 2.0 CRDI	DEC. 2002	6.700,-	AVT.KUMA	KOV. SIVA
K1ARI01.416 V	2006	7.880,-	AVT.KUMA	KOV. SV. MODRA
OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 CDTI	2005	10.980,-	AVT.KUMA	KOV. SIVA
OPEL ZAFIRA 1.9 CDU	20D6	15.480,-	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
RENAULT CU01.5 DCI	2002	5.700,-	KUMA	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE 2.2 DCI	20D5	13.800,-	AVT.KUMA	KOV. ZLATA
RENAUL LAGUNA 1.9 DCI LUXE PRMLEGE	2006	11.470,-	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1.9 CONFORT EXSPRESION	2006	11.980,-	AVT.KUMA	KOV. SIVA
ROVER STREETWISE20D	2005	8.700,-	KUMA	KOV. SREBRNA
SEATALHAMBRA 1.9 TDI	1998	6.680,-	AVT.KUMA	BELA
ŠKODA OCTAVIA 1.91DIUMUZ.ELEGAN.	2004	10.580,-	AVT. KUMA	KOV. SIVA
TDY0TARAV4	2002	15.550,-	KUMA	KOV. SREBRNA
VOLVO S 80 2.8	2000	6.980,-	AVT.KUMA	KOV. ZLATA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2004	11.980,-	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN CONFORT	2006	17.300,-	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD IOCE POŠKODOVANA VOZILA, OPVOZ IN PREPIS NA NAŽE STROŠKU
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA:,,	OPREMA	BARVA
AUDIAG1.8T	1999	5«.	AVTOMATSKA KUMA	DELA
BMW SERIJA 7:740 IL	2001	12.290,-	KUPLIENVSLO	KOV. MODRA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	2003	10.990;	KLIIHA	SREBRNA
OTENC3l.il	2004	7.090,-	AVTOMATSKAKUMA	KOV. D. RDEČA
CITROEN XANT1A 2.D 16VISX	1909	2.490,-	KLIMA	KOV. T. ZELENA
MERCEDES RAZRED E 270 CDI TIPTltONIC	2994	19.990,-	UNA KLIMA	SREBRNA KOV.
MITSUBISHI GALANT 2.0	1999	5.290,-	AVTOMATSKA KUMA	SREBRNA
RENAULT MEGANE COUPE I.B E RN	199G	2.190,	CEI. DAUM	KOV. T. ZELENA
ŠKODA FABIA 1.2	2005	6.990,-	KLIMA	SREBRNA KOV.
BMW MOD	2002	21.990,-	KUPUEN V SID	KOV.UElfNA
CITROEN C41.6 HDI	2006	12.990,-	KLIMA	ČRNA KOV.
CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI EXCLUSIVE	2004	9.490;	AVTOMATSKA KUMA	SREBRNA
VWG0LFV1.G	2006	13.690,-	1JNA KLIMA	SREBRNA
SPRINT EXSACTLY	2009	999,-	iiovsnn	MODRA
SPRINTCHOPER RAPTOR	2009	1.799,-	NOV CHODPER	ČRNA
NUDIMO takojšnje POKRIVANJE STREH s kritino ODPORNO proti TOČI
Kritina Eco Respect je iz jeklene pocinkane pločevine.
Cena kritine že od 10 € po m2 (+DDV).
Pokličite 02 796 01 27,031 411 990, respectgmbh@siol.net; www.eco-respect.eu
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
petovižfevto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
M m	e6§	Bojan Arnuš, s.p. 1 Nova vas pri Ptuju 76a, 1 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550 UGODNI LEASINGI IH^ IN KREDITI NA L. jL. POLOŽNICE!
Prodaja vozil		
VOZILA POŠKODOVANA OD TOČE!
Samopostrežna in avtomatska avtopralnica 7.00 - 24.00
Letnik Cen^ Oprema Barva
Ponudba rabljenih vozil
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
KREDITI VSEH VRST
> POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
- tudi za dohodke nižje od 400 EUR - Poplačila starih kreditov
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVAWA, Milena Prapotnks.p, Plvkovta ulica 18/a, 2250 PTUJ
SJP
TV
Skupnih Internih Rff'QgJff'aEülOW
SPORED ODDAJ
PETEK 29.8.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
SOBOTA 30.8.
8.00 75 letŠD Markovcl 9.00 Sedmo Platno
10.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja
11.00 Imamo se fqjn - otroška oddaja
12.00 VIDEO TOP 10 odd.
13.00 SUPER HiTI odd.
14.00 SIP lestvica - odd.
17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 Oddaja občine Markovci
NEDELJA 31.8.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Predaja skulpture na Hajdlnl 10.00 Kuhajmo skupaj - kuharska oddaja 11.00 Nova pridobitve občine Videm 13.00 Žetev na Polenšaku 2. del 15.00 Gorišnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja občine Destmlk
PONEDELJEK 1.9.
8.00 Oddaja občine Videm 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Nove pridobitve občine Videm 19.15 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 20.00 Oddaja občine Markovci
ARHITEKTONSKI ATEUE
FRANC CIZEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086
Arhitektonski atelje - ustanovljen leta 1985, ponovno deluje z namenom nuditi strankam načrte za gradbeno dovoljenje. Prisluhnili bomo vašim željam - mi pa jim bomo dodali še naše znanje za dosego skupnega zadovoljstva! Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti!
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASK0 ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASK0 IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka	Letnik Cena Oprema Barva
PEUGEOT 2061.4 RENAULT LAGUNA 1.6 VOLKSWAGEN POLO 1.2 TWINGO 1.2 AUDI A3 VW POLO U PEUGEOT 3071.61 VW PASSAT 1.9 TDILIMOZINA VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN MAULT SCENIC Ii DQ VW GOLF 1,9 TDI MERCEDES-BENZ C200 CD] AUDI A4 KARAVAN RENAULT LAGUNA 1.9 DO PEUGEOT 3071.6 HDI RENAULT TRAFIC 1.9 DO FORDC-MAX AUDI A41.9 TDI CITROEN XSARA PICAS VW PASSAT 1.9 TDI 4X4 RENAULT ESPACE 2.2 DCI AUDI A3 2.0 TDI RENAULT LAGUNA1.9 DO RENAULT MEGAN SCENIC 1.9 DCI VW PASSAT 1.9 Tl V0LKSWAG1 AUDI A3 2.0. AUDI A4 BMW 320D
VOLKSWAGEN POLO 1.2
2004 14.900 2001 11.000 9.300 6.800
AVT. KLIMA 5 VRAT
KLIMA
KLIMA
KLIMA 5 VRAT
KLIMA 5 VRAT
KLIMA 5VRAT
KLIMA
AVT.KLIMA
AVT.KLLMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT .KLIMA 5 VRAT KLIMA
KLIMA, 9 SEDEŽEV
KLIMA,
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA
KUMA5VRAT KLIMA
KLIMA ALU PLATIŠČA
AVT.KLIMA
KLIMA
KUMA5VRAT
KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. RUMENA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. SIVA BffiA BELA
KOV. SREBRNA RDEČA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SIVA KOV. ČRNA KOV. SIVA KOV. ČRNA KOV. SIVA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. RDEČA RDEČA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
Na zalogi tudi vozila poškodovana od toče po ugodnih cenah
GUME KUMHO -35%
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
Pomlad je na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla je na rožna tla in jokala, ker vaju ni.
SPOMIN
Franca in Vlada Selinška
IZ SAGADINOVE NA PTUJU
Minilo je šest let žalosti, dragi Vlado, odkar te ni več med nami, zelo te pogrešamo.
Za nami je eno leto žalosti, odkar si za vedno odšel k ljubemu sinu, dragi mož, oče, dedek, tast, boter, svak, da si spočiješ utrujeno srce.
Hvala za vsako prižgano svečo in lepo misel na njiju. Hvala dobrim sosedom za pomoč in sestri Danici Vrtič, sosestram in Milici Bezjak.
Vsi vajini, ki vaju zelo pogrešajo in vaju imajo radi
na
www.radio-tednik.si
Glasbena šola DECIMA, Mohorko Rudolf, na Zadružnem trgu 12 na Ptuju,
vpisuje nove učence za šolsko leto 2008/09.
Vpis bo od 1. do 3. septembra, med 15. in 18. uro. Vpišejo se lahko tudi starejši. Informacije na telefon 783 82 31, 751 34 91 ali 040 458 300.
peterico
Petovia avto avtohiša d.o.o.. Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
Zaposlimo
avtomehanika in kleparja
- 2 leti delovnih izkušenj
Kandidate vabimo, da pošljejo prošnje z dokazili o izobrazbi v 8 dneh od objave oglasa na naslov: Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška 23, 2250 Ptuj
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovlča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po h. 0038549372-605
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI |
22HH
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 2458 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
VPÏ3UJE
|PLESNIVRTEC-od3.leta I PLESNA ŠOLA
Ihiphopšola _
£HOW-OANCE^M športni ples^b plesna rekreacijai aerobikal lati no i tecajizaodraslel
Vsak delovnikmed 16. in 20. uro Volkmerjevac. 26, Ptuj, T. 02 748 1446 www.mambo-ptuj.com

ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
SAM0PLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trojanora 1, Ptuj [ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH
možnost obročnega odplačila
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Nada Babič, višji dentist v Zdravstvenem domu Ptuj
iPoiiuiajts. nai
na ivE-tounsm. ijihtu!
RADIOPTUJ
KO, àfoU&C
www.radio-ptuj.si

V spokojnem naj bivanju najde svoj mir,
sij božji pa naj mu bo sreče izvir!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka in tasta
Franca Cimermana
IZ MARKOVCEV 74
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj, gospodu župniku Janezu Maučcu za opravljen obred in sveto mašo, govornikoma Mariji Prelog in Marku Lepošu za poslovilne besede, gospe Ivanki Zemljarič za molitev, fantovski skupini Šarki in cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, vsem gasilcem, zastavonošem, podjetju Klima Ptuj, vsem sodelavcem in pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: sinovi z družinami
ZAHVALA
Hudo se je zbuditi v jutro ob bolečem spoznanju, da tebe, dragi mož, oče in dedek
Vinko Jus
ni več med nami.
Najtežje trenutke ob njegovi izgubi ste nam lajšali vi, njegovi in naši sorodniki, prijatelji, sosedje, znanci, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali sveče in izrazili sožalje.
Lepa hvala gospodu župniku za opravljen obred in izrečene ganljive besede.
Hvala gospe Pulko in gospodu Rajhu za tople besede ob slovesu, hvala tudi pogrebnemu podjetju Mir za opravljen obred in Društvu upokojencev Kidričevo. Zahvala tudi pevcem iz Pod-lehnika za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči njegovi: žena Štefka in sin Branko z družino
Svečke ti v spomin gorijo, rožice tvoj grob krasijo, a naše solze jih rosijo.
SPOMIN
31. avgusta minevajo tri leta, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek
Miroslav Petrovič
BUKOVCI 145
3. 7. 1934 t 31. 8. 2005
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate svečke ali postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči vsi njegovi
V	tujino si šel si kruha iskat, še slutil nisi, kako je grenak, le ena želja se ti je izpolnila, da domača zemlja te bo krila.
ZAHVALA
V	63. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi sin, brat in stric
Anton Zvonko Visenjak
rojen 23. 10. 1945 - umrl 5. 8. 2008
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegov zadnji dom na pokopališču v Gorišnici.
Iskrena hvala gospodu župniku za občuteno slovo ob pogrebu, prav tako zahvala gospodu Janezu Cvetku za ganljive besede slovesa, pevcem iz Podlehnika za odpete pesmi. Hvala za darovane sveče in izrečeno sožalje. Hvala Društvu upokojencev Gorišnica za izraze sožalja in godbeniku za odigrano Tišino. Ostal nam bo v večnem spominu!
Žalujoči: mama Marija, brat Dani, sestre Slavica, Zinka in Martina z družinami
Odkar utihnil je Tvoj glas, nasmeh, ki vsakega osrečiti je znal, ni več besed, ne stiska Tvojih dobrih rok, ostal spomin je le in solze naše, a vendar vedi, v naših srcih še ti živiš.
V SPOMIN Vinko Kolarič
MLINSKA C. 11, PTUJ
28. 8. 2003 t 28. 8. 2008
Hvala vam vsem, ki s cvetjem in svečami krasite njegov zadnji dom že pet let.
Z ljubeznijo v srcih se te spominjamo: žena Terezija, otroci, vnuki in pravnuki
Zdaj mirno spiš, ljuba naša mama, pa saj v življenju vse preveč si ti garala. A v naših srcih se zarezala je rana in krik nemočen: »Zbogom, mama, in hvala, hvala!«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče
Genovefe Njegač
IZ BUKOVCEV 22
se iskreno zahvaljujemo prav vsem, ki ste nam ob najtežjem času stali ob strani, vsem, ki ste se prihajali poklonit v spomin na našo mamo, jo spoštljivo spremili na njeni zadnji poti, ji s cvetjem, svečami in darovanjem za svete maše izkazali svoje spoštovanje, nam pa iskreno sočustvovanje. HVALA VAM!
Otroci z družinami
Skrb, delo, potrpljenje tvoje je bilo življenje. Zdaj solza kane nam iz očesa, odšla si tiho, brez slovesa. Pred nami je še vedno tvoj obraz, ti mirno spiš in čakaš nas. Bolelo in skelelo bo, dokler se med zvezdami ne srečamo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče
Marije Petek
rojene Roškar IZ BOROVCEV 11
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče, veliko število svetih maš in za izrečene besede sožalja. Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Maučcu za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za lepo odpete pesmi, gospe Ani Bezjak za molitev, govorniku gospodu Martinu Zamudu za ganljive besede ob slovesu, pogrebnemu podjetju Mir za lepo opravljeno delo in godbeniku za odigrano Tišino. Zahvala gre tudi podjetju in sodelavkam Boxmarka Kidričevo.
Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: hčerka Darinka z možem Brankom in vnukinja Zlatka z Gabrijelom
ti
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame, babice, tašče, sestre, svakinje, botre in tete
Terezije Frlež
rojene Dajčman iz Jiršovcev STANUJOČA V ULICI LACKOVE ČETE 5, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo patru Klemnu Verdevu za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, ge. Veri za poslovilne besede in molitev.
Iskrena hvala za vso pozornost kolektivu Engrotuša, d. d., Celje, Taluma Kidričevo in gostišču Sobočan. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
Trnovska vas • Ljudje si še niso opomogli
Kmetje na robu obupa
Od strašanskega neurja s točo, ki je najbolj prizadelo ravno naše kraje, je minilo natanko 14 dni. Medtem ko so nekateri strehe, fasade, okna, rolete in ostale uničene stvari v celoti popravili, drugi sredstev za sanacijo nimajo. Primarna skrb vseh, ki so utrpeli škodo, je, kako čim prej pokriti hišo in priti do strehe nad glavo. V velikih težavah pa so tudi kmetje. Nekateri so zraven škode, ki so jo utrpeli na objektih, v samo nekaj minutah izgubili tudi ves pridelek, za katerega so trdo garali in ki večini predstavlja edini vir dohodka.
Družina Muršec se preživlja izključno s kmetijstvom.
Občina Trnovska vas sodi med tiste, ki jih je avgustovsko neurje najbolj prizadelo. Zraven tega, da je poškodovanih 345 stanovanjskih objektov, je na 130 gospodarskih objektih uničenz več kot polovica kritine, na dodatnih 110 pa je škoda nekoliko manjša. Skupno torej 240 poškodovanih gospodarskih objektov, katerih vrednost škode presega 770 tisoč evrov samo v občini Trnovska vas, je vsekakor zaskrbljujoča bilanca. Kmetje, katerih večina je že na stanovanjskih objektih utrpela škodo, se sedaj spopadajo z vprašanjem, kako sanirati še prepotrebne hleve ali farme in kje dobiti krmo za živino. Večina je namreč namočena in neuporabna.
Edina rešitev stare, rabljene salonitke
Šestčlanska družina Franca Muršca iz Biša se preživlja izključno s kmetijstvom. Situacija, v kateri so se znašli, je izredno težka. Toča jim je razbila okna in uničila streho na hiši ter tudi kritino na dveh
hlevih. Največja škoda je na tistem, ki so ga zgradili pred šestimi leti. Čeprav bodo kredit zanj odplačali šele leta 2011, je sedaj zaradi lukenj, ki jih je naredila toča, potreben nove strehe. Ker je stara povsem uničena, sedaj hlev pokrivajo s starimi rabljenimi salonitnimi ploščami, ki so jih kupili za tristo evrov. »Zaenkrat je to edina rešitev. Kredita si ne moremo vzeti, saj še starega nismo odplačali,« pojasnjuje Muršec, ki s svojo kmetijo preživlja kar šest članov družine. Žena Frančiška je brezposelna, socialne pomoči ne prejema. Z njima živita tudi Frančeva starša in dva otroka, ki obiskujeta srednjo šolo, kar predstavlja dodaten finančni zalogaj. Predstavniki občine Trnovska vas so družino Muršec že obiskali, ravno na njihovo pomoč pa se družina najbolj zanaša, saj objekti niso bili zavarovani, zato drugih sredstev ne morejo pričakovati. Kot je pojasnil Alojz Benko, župan občine Trnovska vas, bodo sredstva, ki jih bodo dobili od države, poskušali čim bolj pošteno razdeliti. »Upoštevali bomo tudi dejstvo, da je kmetija dejansko živa in družina Mur-šec je vsekakor ena tistih, ki
Napoved vremena za Slovenijo
Hleve bodo pokrili z rabljenimi salonitnimi ploščami.
Danes bo pretežno jasno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 24 do 28, na Primorskem do 30 stopinj C.
V soboto bo v zahodni polovici Slovenije pretežno jasno, drugod se bo pooblačilo, vendar bo povečini suho vreme. V nedeljo bo na Primorskem in v višjih legah jasno, drugodpa bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost, nato se bo delno razjasnilo.
ji bomo skušali pomagati,« je povedal Benko.
Kako naprej, sploh ne upajo razmišljati
Tudi na kmetiji Požegar je škoda, ki jo je za seboj pustilo neurje s točo, izredno velika. Popraviti bi morali kar dva tisoč kvadratnih metrov strehe, ker pa bi bil to zanje prevelik zalogaj, bodo del gospodarskega poslopja najbrž porušili. Zraven uničene strehe na stanovanjskih in gospodarskih objektih so veliko škodo utrpeli tudi v vinogradu, kjer je uničenega kar 90 odstotkov pridelka. Ostali pa so tudi brez 40 ton krme, ki je zaradi vlage povsem neuporabna. »Nekaj sicer imamo zavarovano, ampak še vedno za prenizko vsoto, da bi lahko vso nastalo škodo poplačali. Precej sem se razjezil, ko nas je obiskal zavarovalni agent, saj sem bil razočaran nad dejstvom, da zavarovalno premijo plačujemo že 50 let in nikoli nismo uveljavljali škode, sedaj, ko pa bi resnično rabili pomoč, pa nam ponujajo drobiž,« je pojasnil kmetovalec Franc Požegar. Po njegovem mnenju je na potezi država, ki bi lahko pomagala na ta način, da se odpove davku za material, potreben za sanacijo, in ponudi brezobrestne kredite. Ravno tega bi na kmetiji Požegar najprej namenili za potrebno kritino na hiši. Zaenkrat sredstev zanjo nimajo. »Ne vem, niti ne razmišljam, kako bomo naprej. Kmetom, ki živimo samo od
Dupleška cesta 10,2000 Maribor
Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
tega, je najhuje. Mi ne moremo pričakovati plač, nimamo prilivov. Streho bomo nekako morali pokriti, hleve pa
ali pokriti in nabaviti krmo ali enostavno podreti,« je še pojasnil Požegar.
Dženana Bečirovič
Franc Požegar je prepričan, da je na potezi država, ki lahko pomaga kmetom.
Požegarjevim je neurje uničilo 40 ton krme.
TRGOVINA. PROIZVODNJA. STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PRJJ, Slovenija
Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tel.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina črna In barvasta metalurgija (Volkmerjeva 32a) Tel.: 02 74 81 038
lnfo@tehcenter.sl www.tehcenter.sl
TRGOVINA
•	Črna In barvna metalurgija
•	Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje
•	Barve in laki
•	Ležaji
•	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
Črna kronika
Potujoče tihotapsko vozilo
Foto: Carinska uprava RS
Kar 80.400 cigaret je bilo skritih v osebnem avtomobilu Hyundai Accent, s katerim se je hrvaška državljanka 20. avgusta sama pripeljala na mejni prehod Gruškovje. Carinika sta pri pregledu ugotovila, da je avto povsem predelan za tihotapljenje. Pod je bil pod sedeži dvignjen, podvozje spuščeno in na novo zavarjeno, rezervoar za gorivo pomanjšan, v zadnjem in sprednjem odbijaču sta bila iz pločevine izdelana skrita prostora, v nosilnih stebrih na levem in desnem boku avtomobila pa sta bili izrezani odprtini. Odkrite cigarete znamke Memphis bi bile na domačem trgu vredne več kot 9 tisoč evrov, v drugih državah članicah EU pa še več. 40-letna potnica, namenjena v Maribor, je povedala, da ni vedela, kaj prevaža. Vozilo so carinski organi zadržali, potnico pa so po končanem postopku predali v obravnavo še policiji in tožilstvu.
Trčila motorist in avtomobilist
Na Glavni cesti izven naselja Slovenja vas se je 22. avgusta ob 23.30 zgodila prometna nesreča med voznikom motornega kolesa in voznikom osebnega avtomobila, v kateri je bila ena oseba huje telesno poškodovana. 46-letni voznik motornega kolesa Honda, doma iz okolice Maribora, je vozil iz smeri Hajdine proti Zlatoličju. Med vožnjo je pričel prehitevati vozilo, ki je vozilo pred njim, in trčil v sprednji levi bočni del osebnega avtomobila BMW, ki ga je tedaj nasproti pripeljal 29-letni voznik, doma iz okolice Maribora. Po trčenju je voznika motornega kolesa odbilo v desno, zaradi česar je zapeljal izven vozišča na njivo. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ptujsko bolnišnico. Policisti so pri obeh voznikih opravili preizkus alkoholi-ziranosti v izdihanem zraku in pri obeh ugotovili prisotnost alkohola nad dopustno mejo.
Vozilo se je večkrat prevrnilo
Na regionalni cesti izven naselja Spodnja Kungota se je 23. avgusta okoli 2.30 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba huje poškodovana. 20-letni voznik osebnega avta Renault clio je vozil po regionalni cesti iz smeri Zgornje proti Spodnji Kungoti. V blagem desnem nepreglednem ovinku je zapeljal na travnato bankino ob levi strani ceste, ko pa je želel zapeljati nazaj na vozišče, je vozilo obrnilo preko levega boka. Po večkratnem prevračanju je vozilo obstalo na vozišču. Zraven voznika so bili v vozilu še trije potniki, stari od 18 do 20 let, eden izmed njih, star 18 let, je bil huje poškodovan. Vsi so bili odpeljani v mariborsko bolnišnico. Policisti so pri postopku z voznikom ugotovili, da gre za voznika začetnika, pri preizkusu alkoholoziranosti pa so ugotovili prisotnost alkohola nad dopustno mejo.
Vlom v Rajšpovi
V noči na 26. avgust je neznanec vlomil v pisarno podjetja v Rajšpovi ulici na Ptuju, odtujil pa je več kosov računalniške opreme v vrednosti 4.000 evrov.
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB