Razne novice, * Prestolonaslediilk krstni boter. N-advojvoda Karl Franc Jožef je bil naprošen, da pristopi kot bo-, ter dviojekoma pešibaTiskega urednika dr. Kqrnela Abranyja, ki se sedaj nahaja kot Jiuzarski Sastnik na bojišču, Prestolonaslednik se je res odločil, da prevzame mesto botra. Ker se sam ni mogel osiebno ude. lež-ti krsta, ga je nadomeščal pri krstuem obredu dne 5. junija budimpeštanski mestni vojaški poveljnik godmaršal Bela Soršič. Sinčka sta bila rojena že dne 29.marca. * Dva prostovoljca iz oesarsfee hiše. 201etni nadvojvoda Rainer in 181etn* nadvo.^vodai Liejppold, oba isinova nadvojvode. Leopoldai Salvatorja, sta se povodom prebiranja lSletnih, čeprav sta aevieda kot člana cesarske liiše oproščena, prostovoljno prigla^ilia k artileriji, * Duhovniška vest. C. g.. Andrej Gliebp, župnik \v Ormožu in dekan velikonedeljske dekanije, j(e ime- novan za knezpškofijskega duhovnega svetovalca, * Duhovniško ppsvečenje vi somboteljskii Skofiji (škofiji ogrskih Slovenoev) se vrši dlne 10., 11. in 12. junij,a. Novomašnik 6., g. Jožef Hauko, rojen v Rankovcih, bo novo mašo služil dne 20. junija. * Iz pošte. Poštna oliioiantinja Ana Minarik v Feldbahu je imenovana za postarico v Vuzenici. Drugo vojno posojilo. C. kr. namestnik razglaša: Vsled pooblašfieiija gospoda o. kr, finan^nega ministra se z ozirom na poveeani naval občinstva v za<lnjih dfieh do nadaljnega &priejemajo pri poštiiit hranilnici in pri drugih mestih podpisanja za 2. voino posojilo tudi še po proteku sufbskripcijskega roka. Vsakdor, ki še ni podpisal, naj kakor mogo6e hitro naknadno podpiše. * Na drugo avstcijsko vojno posojilo se je podpisalo pri Spodn.}eŠifcajerski| ljudski posojilnici v Mariboru dozdaj 142.000 K, med drugimi: Družba duliovnikov 80.000 K, Spodnještajerska Ijudska posojUnica 15.000 K, Slov-enski Gospodar 2000 K, Tfekarna sv. Cirila 3000 K, kozjaSka posojilnica; pri Sv. Kirižu nad Mariborom 2000 K. Srečke Slovenske Straže. Vsled nerednih poŠtnih zvez nam je bil onemogočen v zadnjih dneb pregled po deželi prodanih sreck. Zato smo bili primorani žrebanje efektne loterije Slovenskie Straže, ';i bi se moralo vršiti dne 31. maja 1915, preložiti na 26. oktobra 1915, ob 6. uri zvečer, V slučaju, da še kdo ni vrnil neprodanih srečk, ga prosimo, da jih blagohotno dalje proda. Ce pa je sre6ke vrnil, ga pa prav lepo prosirao, da takoj naro2i srečke v razprodajo. Nova vojna nam je naložila novo skrb za naše uboge invalide, vdove in sirote paidlih vojakov, katerim je namenjen dobiček te loterije. * Potovanje z izkaznicami. Vsak, kdor hoce sedaj potovati po železnki .južno od ftrto Inomost (TirolBko), Scfnvarzfeacli—St. Vid (Koroška), Zieltweg (Gorn-e fitajersko), Maribor, Pragersko, ter Cakoveo iu Barfi (na Ogrskem) mora iimeti uradni potni list ali LKkaznioo zi. potovanje. Te potne Irste in izkaznice se dobiiio iia c. kr. okrajnfim glavarstvu. Kdor pai bofte potovat' v. utrjeno oziemlje ali v kako trdnjavo, mora imet Se posebno dovoljenje od tamošnjega vojaškega poveljstva. * Nabori lSletnih se bodo vršili na Spod. Sta.ierskom po sledeftP'Ti reiin: Oel',e, mesto, fpriibližno žtevilo nabornikov 100) dne 16. junija, Gelje3 okolica, 25001) 10 do 21. junija, Moztrje E2 junija, Trbovlje 21. junija, Brežioe (000). 20. In 27, junija, Sloveajfrailec (600) 10 in 17.' junija, Ljutomer (300) 19. junija, rtuj, mesto, (100^ 21- Junija, Pltuj, okolica, (1000) od 21. do 23. junija,JRogatec 24. junija, Konjice (250) 26, junija. Vsi, ti okraji spadajo pod, deželnobrambovski .opolnilni okraj Ceije. Nabori za mariborski dopolnil;.i okraj se bodo vršili po sledieCem .redu: TMaribor, mesto, (350) 24. in 25. jun^a, Maribor, okolica, d400) i9. do 23. junija, Radgona (520) 16. in 17. junija, Li.jiiica (600) od 23. do 25. junija, Nemški Lonc (580) 20. ¦ :i 21. junija. K naboru ni treba tistim, ki- so že Ur ršCeni v crnovojniško glužbo ali pa opravljajo aktivno vojaško službo četudi brez orožja (vojaški delavoi), nadalje rudarji, Se 90 lastniki dotičnih, rudnikov :e poprej dobili tozadevno dovoljenje. ' Umetno podraženje sladkorja? Aflstrijskj slad¦conrJ tovarnarji, ki so, kakor splošno zna.no, velikanski bogataši, bi radi sladkor na umetni način po:lra/ili. Tovarniška sklacliišča so namreč polna siadkor¦a, trgovcem pa je sladkor -mnogokje skorq popolno;na pošel. Posiebno v velikih mestih jepostalo pomanjkanje sladkorja zelo občutno, Tiovarnarji so se izgovarjali zadnji čas, da ne dobijo pri žele^nioah. vozov za razpošiljanje blaga. Končno se je za&ela, vendar tudi vlada zanimat: za sladkorno kupčijo in je stvar ¦latančno preiskala. Dickazalo se je, da \& za razpošiljanje sladkorja bilo vedno dovolj vozov1 na razpolar rt'O, a da tovarnarji vozov sploh niso narooiliu Izgovor Lovarnarjev, da ni bilo železniskih vazov na razpolago, je že iz tega razloga ničev, ker n. pr. ena najv.ečja 6eška sladkorna, tovarna, ki bi bila ,,rada" poslala 98 vagonov sladkorja, na Dunaj, nit!l enega vagona ni naroeila. V železniško ministrstvo pa mesca maja ni došla ne ena pritožba o pomanjkanju1 železniških vozov pri posiljanju sladkorja. Gela zade\ra je le nefieden manever sladkornili bogatašev, ki bi na vsak nacin radi sladkor podražili. Vlada izjavlja, da bo odlofino nastopila zoper neoprav.ic.eno podraženje sladkorja. Najbaljše bo, da se sladkor uradno rekvirlra \n prodaja po kolikor mogoče nizkili oenah. * Ali bo vlada letošnjo žetev zaplenila? Odsek trgovsko-politiične komJsije na Dunaju, ki ima skrbeti za preskrbo ljudstva z živili, je imel dne 7. maja sejo, v kateri se je razmotrivalo o bodofiih načrtih glecle l^reskrbe z živili, Z večino glafSOv* je odsek sklenil, da se bo oelotna trgovina z žitom preustrojila v državno jjodjetje, f. j. žitna trgovina bo postala, državni monopol. Vojno-žvtni prometni zavod se bo temu primerno preustrojiL Sklenilo se je, da se aela letošnja žetev zapleni. K temu pordjetju se bodo glede sodelovanja; pritegnili trgovci, kmeoke organizadije in mlini! — Isti dan je na Dunaju pod priedsedstvom slovenskega poslanca Povšeta imel sejo tudi, odbor, ki ima nalogo, da vse potrebno ukrene glede nove žetvie, Odbor je po daljšem posvetovanju v glavnem sklenil sledeče: 1. Da se preprefii škodljiva špekulacija, naj država letošnjo ž&tev zapleni, O. d z a p 1¦ ei ra b ©i s e naj i z k 1 j u 6 i s a m o ž i t o , k i g, a r a b i k m e č k o prebtvalstvo za svojo lastno uporab o. 2. Izvršitev zaplembe se naj izroci vojno-ž!'tno proraetnemu zavodu^ ki se naj temu primerho izpopolni. 3. Kdor bo ve6 žifa rabil^, kdt ga sam pridela, se mora po Istega obrniti na vojno-žltni prometni zavod. 4. Obsejana zemlja in pridelek se naj čimprej natanko in podrobn,o popiSe. 5. Vlada naj stopi v ožlo zvol zo z Ogrsko glede uvoza žita v našo državno polovico. 6, Dosedanja uravnava uporabe žita in moke se naj obdrži in se naj onim Ijudsklm slojem, ( k m e č kemu prebivadsttvu)^ ki se hranijo večinoma s kruhom, dolocena množina nioke ali ž\r ta p o v i š a. 7, Naj se zjagotovi, da bodo živinorejci dobili otrobe za syojo živinoreio. * Olajšava za kmečkie mline. Notranje ministrstvo je izdalo ukaz, da oblasiti me smejo delatii težav kmeckim mlinora, 6e dajajo strankam moko iz tistega žita, katero so prejeli od strank, da ga zmeljejo proti plačilu, kar pa raora biti dokazano; to velja tudi v tem slučaju, 6e se nahajata mlin in stranka v razinih politi6nih okrajih. * Belega kruha še ne bo. Listi so poro5ali, da se bo v drugi polovici mesca junlja zopet pektel v Avstriji beli kruh. Kakor pa izvemo na merodajnem mestu, je bilo veselje prijateljev belega kruha prerano, ker r.o tako dovoiljenje v bližnjem času ne bo izdalo. Tržne cene v Gradcu. Debel: voli 240 do 268 K, srednje debeli, 224 do 236 K, suhi 208 do 220 K; debiele kravc 208 do 240 K, srednje debee 172 do 204 K, sulie 144 do 168 K; biki 208 do 200 K, mlada živina 200 do 248 K; teleta 280 do 300 K, iz,:emoma 304 do 316 K; mlade svinje 340 do 350 K, debele svinje 350 do 380 K, srednje debele do Ki, mesne svinjf 328 do 340 K; ovoo 150 do 180 K. (Pri goveji živini veljajo oene za 100 kg žive teže, pri teletih, svinjab in ovcah zu 100 kg mrtve teže.) Seno 100 kg: sladko 9 do 11 K, kislo 8.50 do 10.50, slama 7.50 do 8.5t< K; pšenica 41.50, rž 33.50, ječmen 30.80, koruza 40. proso 50 K, oves 27.30 K, ajda 60 K, fižol 90 do 100 K, grašica 180 K do 200 K, leča 200 K, prosenc pšeno 100 do 140 K, pšenični ^drob 120 K, koruzni zdrob 68 do 96 K, ržena moKa 64 K, pšenična moke št. 0 96 do 118 K, Št. 4 80 do 96 K, Št. 6 (črna) 68 do 72 K (100 kg). Jajca komad 12 do 14 v, krompir 20 do 26 v 1 kg, mleko 32 do 34 y liter, Poizvedovalnl urad za soeivje in krompir. Pisarna poizvedovalnega urada za sajenje krompirja in sočivja, k.i sie je naliajala dosedaj v Gradcu v B\irggasse štev, 2, se preseli v dvorec, dvorišcni trakt, in siden v prostpre deMnega klnUurnega nadiporstva., ijer se dobijo vsa ustmena pojasnila ob cetrtkih pred1 oldne od 8. do 12. ure. Za pojasnila se laliko prosi t udi pismenim potom. Karle za zeltenjavo. V Draždanih na Nemškem namerava mesto upeljati kante> za dobavo kuhinjske zelenjave, Pojavilo se je namrec tako iveliko pomanjkauje zelenjave, da so morali dobavo iste i^radno uravnati. Miesto Draždane bo odslej vsak mesec razdelilo 4000 do 5000 meterskih stotov zielenjave med ;:iestno prebivalstvo. Tudi v drugih mestih, n, p^r. na Dunaju in v Berolinu je pomanjkanje »elenjave že ze- 10 ob^utiio, ker se ista ne more od nikoder dovažati. * Telečja jetra zdravilo protl jetiki. Zidravstveno preiskovanje je dokazalo, da telečja jetra v presnem stanju obiiujejo z lipoidi in fermienti1, organičnimi tvarinaini, ki imajo to svojstvo, da druge organske snovi kemično prietvarjajo, ne da bi se same izpreinenile, To je vzpodbudilo dr. A, Zironija, specijali-' sta za tuberkulozo, da v svojem zdravilišču v Kremo. iii zdravi bolnike s telečjlmi jetrami, Po poročilu ,,Kli. iiiena-t&rapeutskega, tediiika"-, ki ga v Berolinu-Wil-, mersdorlu urejuje dr. W. Rothschild, je dosegel dr. Zimm s svojo metodo ozdravljenja nepričakovano ugodne uspelie. Za poizkus je zdravil samo težko bolne, ki. so imeli ž,e oba dela pljuč okužena, s tuberkulozo, in to one, ki so bili ravaiokan sprejeti v bolnišnioo, ka/kor tudi one, ki so sei že delj časa zdravili. Vsak bolnik je dobil dnevno 100 do 350! gramov surovih telečjih j.eter. Oni bolniki, ki so se že zdravili z medicinami, se niso hoteli zdraviti na ta način, ter so se mu upirali, tako, da ja opuatil zdravljenje s te_ lečjimi ietraimi. A oni, ki so bili ravnokar sprejeti v bolnišnico, so se radi zdravili po tej metodi, ter so. bi- 11 doseženi: veliki uspehi. Splošno se je atanje bolnikov liitro popravljalo, tek se jim je po\rrnil in telesno so se ojačili, a kar je najbolj važno, se» je moglo opaziti na pljučih, da se bolezien obrača na bolje. Dr. Zironi bo nadaljeval s tem; načinom zdravijenja ter bo v znanstvienih razpravah pordčail o uspehih, za katere upa, da bodo ugodni. Mazil« za bljuvni krč in Idruge bolezni v trebulm. Raztopi eetrt kilograma koštrunovega loja, oslninko rumenega voska, 10 gr kadila^ 10 gr benzove smole. žlico žbičnega, žlico metinega in žlico terpentinOvega oljiai. Ko se je raztopilo in prijelo vse lepo, namaži na platno in prilepi na trebuh. To mazilo segreje in razžene vsled prehlada zaostale snovi, Naraesto muškjatovega masla deneš lahko par listicev muškatovega cvetfai. Za želodčni krč, ki napjada letos pogostoma Ijudi, je dober lek na mlefcu kuhana; klumina, jemlje se veekrat žlicka toplega mleka. Pri hudem krču pomaga soda bikairbona. Deni žličko v polovico kupice vode, zmešaj in izpij, krfi se poleže kmalu. Zelo dobro dene obkladek žganja na želodec. Ob hudem krču v črevih kani v žlico olja limone ali dobrega jesiha in jvžij, namoSi kos platna v. vro5 jesih in ovij si trebuh in pošlji po zdravnika. Obadi in mušice ne bodo zbiadale živine, 6e jo utereš s česnora, s čebulo, z buBinim perjem, s tobakovo raztopino ali s terpentinolvim oljem. Ušlva teleta maži z repinim oljem in izperi z janeževo izkuho. Ušive kokoši skoplji v tobaklovi izkuhi ali namaži z janeževim oljem. Kurnik pobeli in potresi z novim peskom in s pelinom. * Grški narod za svojega bolanega kralja. Iz Aten se z dne 5. junija poroca: ^elesna gorklot^ bolanega grškega kralja je narasla na 38.5 stopinj, a venidiar pa še vsled tega. zdravniki niso vznemirjeni. Vroči izrazi sožalja grškfega prebivalstva dne 4. t. ra., ko se je slika Matere božje iz Tynosa obesila fu nad bolniško posteljo b(o!a.nega kralj^j, so bili zares uretresljiv dokaz ljubezni in spoštovanja: grškega prebivalstva do svo.jega kralja. Na tisoče ljudstva je peš sledilo avtomobilu, ki je vozil zelo počasi in v katerem se je vozil grški metropolit s podobo Matere božje na dolgi cesti od pristanišča Pireja do mesta Aten. Procesijo ,je napovedovalo prebiv&lstvo samo iz lastnega nagaba. Ljudstvo je zl,aiiteyalo, da vozi avtomobil zelo počasi, da mu more pešl slediti. Po šegi orijentaJcev so mnogi sezuli svoja obuvala in šli bosonogi za podobo Matere božje. V Atenah je priSakoval'a procesijo na tisoSe bro.iečci> mniožicai prebivalstva. Od/ vseh strani je klicalo Ijudstvo IMater božjo: ..Reši našega kralja!" mefil zvonjenjem zvonov vseh cerkva. Ko so prinesli podobo v atensklo stolno cerkeiv, kjer je bila služba božja, se je za^el spreHTod pomikati proti Scraljevi palači. Na čelu procesije je korakala duhovSčina. Ko so se približali kraljevi palači, je zapel zbor pevcev! pretresljiv: ,,tk>spod, reši svoje Ijudstvo!" Pesera ,je pela tudi vaai množica občinstvai. Tz rok metropolita je prejel grški prestolonaslednik pred kraljevo palačo i>odobo Mfatere božje in jo izročil kraljici Sofiji, katera jo je nato izročilabolanemu kralju, Ta jo je držal nekaj trenutkbv v. svojih rokjah in jo je poljubil. Nato je obesila kraljica podobo Matere božje nad bolništkt) postelj bolanega Kralja. * Marlbor. Me3 Mariborom in Gradcemj vozita od dne 8. junija naprej dva navfaj osebna vlaka. Osebni vlak štev. 41 vozi iz Bruckja ob 6, uri 15 minut zjutraj in pripelje v Maribor ob 9. uri 5i6 minut predpoldne, Vlak štev. 64 vozi iz Miaribora ob 4. uri 14, minut popoldne, dohod v Gradec ob 5. uri 54 minut zveeer, dohod v Bruck ob 7. uri 30 minut zvečer. Ta. vlalka p(a se laihko vsak čas odpovesta. * Maribor. Mariborski mestiri svet je sporazumno z vojaškim poveljstvom v, Mariboru dolofiil za drobno prodajo živil in drugih predmetovi, ki se rabijo pri domajcem gospodinjstvu,, ^ledeče najvišje cene: 1. kruh: kolač s 35 deisagraini 20 vin., kolač s 70 dkg 40 v, kolač s 140 dkg 80 v; 2. mok.a 1 kg: krušna 5(5 v, moka z^a kiiho 70 v, koruzna moka št. I 72 v, koruzni zdrob 76 v, slabejša koruzna moka 56 v, beli koruzni zdrob 80 vT ajdina moka B K 1.20; 3. zelenjav-a, stročnice in k r m i 1 a 1 kg: ližol 1 K, prosena kiaša K 1.15, kislo zelje 48 v, kisla repa 32 v, krompir 14 v, krompir 1 merica 1 K, koruzja v podrobni prodaji 1 liter 45 v, oves 30 vin.; meso: prednje s pridevkom K 3.60, zadnje 4 K. najboljše volovsko K 4.40 (pridevek znaša ki. večjemu 20 dkg pri 1 kg); meso za pljučno pečenko 6 K, meso za pržolo K 4.40, telečje ineso 4 K, izločena pleca 5 K, raeso za zrezek 6 K, svinjstao meso: prednje 4 K, zadnje K 4.60, svinjska Tiba 5 K, gnjat K 4.40, telečja jetra 4 K, svinjska jetra, K 2.40, drobovina K 1.20, srce K 1.60; 5i. mast 1 kg: goveji loj 4 iv, svinjska mast K 5.60. špeh svež K 4,40, tolšča 4 K 80; 6. mleko, masloinjajca: neposneto mleko 1 liter 28 v, posneto mleko 10 v, smetana 1 kg 60 v, čajno maslo 5 K, maslo za kuho K 3.60, • sveže jajce 1 komad 12 v; 7. špeoerijsko blago.in drugo: izdelki iz jajčjega testa 1 kg K 1,50^ ješprenj K 1.28, Kava vrste Santos žgana 4 K, surova K 3.G0, bučino olje 1 liter K 2.80, jedilno olje 1 liter K 3.20, slajikor v grudi 1 kg 96 v, sladkor v kockah 1 K, drobni riž K 1.25, sol 28 v, milo K 1.68, Spirit za kuho 1 liter K 1.20, petrolej 56 v; 8. drva: bukova 1 kubični meter 14 K, mehKia 12 K. Te c e n e s o brezizjemno n )a j v i s j e c e n e in se nikakor ne smejo prekoračiti. Blago se sme po teh najvišjih oenafh le tedaj prodajati, če je gospodarski položaj in krajevne razmere take, da se po nižjih cenah blago sploh ne more prodajati. Na noben način pa cena v posameznih slučajih ne sme biti višja, kot je nakupfna cena dotičnega bla,ga vrajcunivši pošten meščanski dobiček. Ce se bo glede teh najfvišjih cen kaj spremenilo, bo mestni svet to ja;yno'razglasil. Najvišje cene so stopile že dne 3. junija v veljavo. Kdor se pregrešri. zoper to odredbo, se kfaznuje glasom določil obrtnegja reda z denarno globo do 1000 K aJi.z zaporom do treh mescev, istotako so mu tudi lahko odtegne pravico do nadaljnega izvrševanja obrti, ako se ne izkaže, da se je prodajalec ali trgovec pregpešil zoper postavna določila, ,ki prepovedujejo podražitev blaga. V tem slučaju se kaznuje še z ostrejšimi kaznimi. . / * St. Peter niže 'Mairibora. llmrl je tukajšnji organist Martin Ornik v pondeljek, dne 7. junija. V miru naj počiva! Št. Ilj v Slov. goricah. V obftini Ceršak je bil v nedeljo dne 6. junija namesto umrlega g. Hauca izvoljen za župana g. Jožef Reiter, za njegovega nameštnika pag. Mihael Hercog. Oba sta zv-esta naša pristaša. Brezno. Predpoldanjšd osebni vlaH, ki vozi med Mariborom in Celovcem, je v pondteljelk, dne 7. junija, na tukajšnji postaji skočil iz tira in sicer tako močno, da so vsi vozovi s strojem tvred skočili raz tračnice. Promet se je vzdrževal s prestopa.njem. Tudi progia je močno pokvarjena. Prekjucnil se Ik sreči ni noben voz, tudi nobena oseba ni ponesrečila. Šterntal. Iz ujetniSkega tabora so pobegnili 4 Rusi, med njimi 2 visokošolca. Ni še znano, ali so že jih zasledili. Stavfoa barak se je pr&kinila. ZaCeta dela se dofkonftajo. Ujetniki v kratklein zanpustijo naš Sterntal in se barake porabijo za druge namene. * Za novi podmorski čola so darovali: Franc Košir W Rošpahu 10 K; župnik J. Črnko 2 K; ravnatelj Josip Zidanšek 10 K; dr. Anton Korošec 10 K; ravnaltelj Anton Jerovšek 10 K. — Darovi za podmcrfski čoln, katerega hočejo domoljubni Avstrijci podariti avstrijski mornarici, naj sei pošiliajo ma, naslov: Alvetrijski mor,nar v Cirilovi tiskarni v Mar i b o r u. * Pogreša se: N o v a k Avgust, peSpolk; Stev. 47, 8. stotnija, vojna pošta štev. 73. Kdor kaj zna q njem, naj sporoči na naslov: Karol Novak, PobreŽje pri Mariboru, Rihard Wagnergasse štev. 13. Vojaški žecvem dopusti. Poslanec "VVagner piše ,v JGrajzer Volksblattu", da je poljedelsko ministrstvo dpe 6. junija odredilo, da se namerava posestnikom in poljedelskim pomožnim delavcem, gi niso vbojni erti, dovoliti 14 dnevni aJi k veejemu tritedenaki dopust za čas žetve. Prošnje je vložiti pri okrajnem glavarstvu, katero jih mora takoj dalje poslati. Najboljše je, ako župan sam napravi tozadevno kr«,tk)o vlogo. Na..vsak način pa n,aj župan prošnjo potrBi in priporoči.