St. 58. V (iorici, y soboto dae 21. julija 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek inHobotoob 11. uri predpoldno za moslo tor oL 3. uri pop. za deželo. Ako padena ta dneva praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Staue po pošti prcjcniiui ali v Gorici na dorn pošiljan cololetno 8 K, pollotno 4 Kin četrtletno 2 K. Prodajasc v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellorsitz v Nunskih ulicah in Le- bn n na Verdijevein tekališču po 8 vin. uOKlLA Fredništvo in upraynistvo Be nahajata v se po pogodbi. (KJutranje Jzdanje.) Izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukeziö). Otvopitev boiiinjshe železnice. Izvršeno je: Bohinjska železnica je iztekla, in otvorjena je splošnemu pro- metu nova vez, ki po kratki progi spaja sever z jugom in odpre trgovini nove poti, nove vire. Odprta je proga, ki teče ves čas po zemlji, kjer *>o avtoh- tonni Slovenci, dasi so izvestni krogi toliko pri zgradnji nove žtleznice, ko- likor sedaj pri otvoritvi prezirali slo- venski narod, še več, žalili so ga. Sloveneki narod, osobito pa Slovenci na Goriäkem, so dali dostojen, miren in resen odgovor na vse žalitve. fresto- lonaslednik Fran Ferdinand, ki je v za- stopstvn našega cesarja otvoril bohinjsko železnico, nese seboj na Dunaj prepri- čanje, da teče železnica izkljnčno po slovenski zemlji, in da je narod slo- venski ta značaj zemlje todi doknmentiral tako kakor zna to storiti zaveden narod: povsod, skoraj povsod so vihrale z malimi iz- jemami edino le slovenake trobojnice! One trobojnice, ki bo baje znak panslavizma, one trobojnice, ki so baje „puntarskega dnha", a niso drngega nego pravična lastnina poätenega slovenskega naroda. Nesel je seboj na Dnnaj prestojona- slednik preprčanje, da prebiva ob tej stra- tegrtno izredno važni progi le naš narod, da je takorekocjdrzavna'varnostna straža — ali varnostno stražo je treba vpo- ätevati, in ne tlačiti. Treba ji je zau- pati, a ne jo zapostavljati ; treba je gojiti v nji straže dub, stem da se nreani- čijo pravične narodnostne zahteve, ne pa narocl zatirati, zapostavljati, kakor se je to zgodilo sedaj pri otvoritvi bo~ hinJBke železnice 1 Narod ne zahteva druzega kot pravice, ki so mu zajamčene po državnem osnovnem zakonn; narod noče več slnžiti samo za „Kanonenfutter", on hoče biti tudi vpoštevan. Od Jesenic do Trsta same slovenske trobojnice, slovenska društva, Sokoli, slovenski živio-pozdravi, to je mogočen uti8, ki ga ne8ejo vsi ndeleženci dvor- nega otvoritvenega vlaka — in to so bile, kakor pravi naš kmet, „velike glave"! Preveč je vtisov, preveč je tvarine, da bi danes mogli že podrobno poročati o otvoritveni slavnosti. Čitatelji naj po- trpijo, da se vtisi v nas strnijo v pre- gledno celoto, da razberemo podro- bnosti, za danes jim rečemo le-to: „Slo- venski narod je storil svojo ' dol- ž no st! Sprejem na Jesenicah. Otvoritvena slavnost je pričela v Četrtek dne 19. jolija v Jesenicah, kjer so se zbirali gosti, ki so doäli proko Du- naja, Lljubljane in Gorice. Okoli 11. are zjutraj so se pričela zbirati drnštva in občinstvo, ki je iraelo dostop do postaje. Priäle so zdrnžene požarne straže tovarn dä Jesenicah in v Javorniku s svojo godbo, požarna straža iz Koroške Bele, prišlo je kat. delavsko drnštvo s svojo zastavo in doputacija strokovnegb društva. Nastopilo je tndi okoli 85 Sokolov. Friäli so šolski otroci slovenskih äol z mno- gobrojnimi sloveüskimi trobojnicami in deloma tndi s cesarskimi zastavami, otroci šalferanjske Sole z belo-rudečimi in črno-žoltimi zastavami, gasilno društvo v Jesenicah, državni in deželni poslanci kranjski, nekaj tudi goriäkih, in polno dostojan8tvenikov cerkvenih in državnih. Kolodvor je nudil krasno pestro sliko, A kaj naj rečemo o Jesenicah? Vas, ki je bila še pred tremi leti popolnoma nemškutarska, je pokazala svoj slovenski značaj tako lepo, tako glasno, da smo bili zavzeti, ko smo to videli. Bile so hise, ki so nosile nebroj trobojnic, a nobene druge zastave. Pro- stovoljno gasilno društvo v Jesenicah je poätavilo üknsen slavolok, odičen s sa- mimi trobojnicami, ki je nosil na eni strani napis : „Ko požara plamen vžiga Gasilec pognmno stoj Neotrudno brani, zvesto duj !u Slava zavednim Jeseničanom ! Ob 12. ari 25minat je dospel dvorni vlak z našim prestolonaslednikom Fran Ferdinandom na jeseniško postajo, sprejet s sviranjem rudarske godbe, pozdravom Sokolov in urnebesnimi živio-klici nav- zočega občinstva. Po pozdravih raznih dostojanstvenikov vršilo se je blagoslov- ljenje otvoritvenega vlaka in nove proge po prevzv. knezonadškosu goriškema, dr, Sedeja, ob asistenciji Ijubljanskega knezo- škofa in druge duhoväcine, na kar je imel nadvojvoda cercle pod svojim So- torom, dokler ni vlak odpotoval ob 1 ari in 25 minnt. Krasen nastop Blejcev. Preko Dobrave in preko divnoro- mantičnega slapa Radovne v Vintgarju dospel je vlak ob 1 nri 41 minut v Bled. Pogled, ki se prikaže človekn, kozagleda naä biser, naä Bled, je nepopisen in ga vsakdo mora le sam videti, kajtiperone more nikdar zadosti opisati njegove Ie- pote. Čaroben Bled, a še čarobnejša slika, ki se je nudila prestolonaslednjka in gostom na blejski postaji 1 Nebroj Ijndstva, polno društev s svojimi zastavami, in skoraj vse to v narodni noši. Erepke postave gorenjskih mladeničev, zale naše gorenjke, vse v narodnih nošah, za ozadje pa krasno blejsko jezero s Stolom in dragimi go- rami — to je bil prizor kakor oni iz „TiBOČ in ene noči". Čuli smo občudo- valne besede iz nst gostov, ki so nas Slo- vence navdajale z največjim ponosom! Bled, ti si naš in naš ostaneä, dokler v tebi vlada ta naroden dnh, ki si ga ne- vstrašeno pokazal tvojemu bodočema vladarja, dvornim in drngim visokim krogom. Bohinjska Bistrica. Ko je dvorni vlak zapnstil s slo- venBkimi in drngimi zastavami krasno okinčani Bled, se je vozil po romantični dolini bohinjske Save mimo postaj Bo- hinjska Bela, Soteska, Nomenj do Bohinj- ske Bistrice. Iz Bohinjske Bele se prav lepo vidi romantični Babji zob. Lep je pngled na bistrozeleno Savo in na go- zdovje, ki pokriva celo dolino. Vse* po- staje od Jesenic do Bobinjske Bistrice so bile več ali manj okinčane s sloven- skimi trobojnicami kot zastavami kranj- ske dežele. Izjemo je delalo le postaja- liäce Soteska, ali „Stenge", kakor pravijo Bohinjci, katero edino ni imelo slovenske zastave. Soteska je lastnina verskega zaklada. Lepo je bila okinčana postaja v Nomnju. Ko je vlak dospel na postajo Bo- hinjske Bistrice, je bil vsak skoraj ˇ veliki zadregi. Kaj naj gleda namreč poprej ? Ali veličastni alpski panorama, ki ga obdaja, na severn vse naokolo vi- soke gore Črnaprst, Triglavsko pogorje s svojim večnim snegora, ,ali pa pestro sliko pred postajo, kjer so stale v vrsti zale Bohinjke in krepki Bohinjci v na- rodnih noäah ? Tudi ta se je astavil vlak, in je iz- stopil prestolonaslednik, da so se ma predstavili razni dostojanstveniki in in- ženirji državne želoznične uprave ter gradbenih podjetij, ki so imeli posla pri gradnji tega dela bohinjske železnice. Dekleta v narodnih nošah so poatavile na ospredje železniškega stroja lep, velik venec s trobojnimi trakovi z napisi, a venca in trakov — nismo več videli na stroja, ko smo si jih hoteli ogledati pri Sv. Laciji. Ali treba se je bilo ločiti od naših Bohinjcev, ločiti se od prijazne Bohinjske Bistrice, ki je v neposredni bližini divje- romantičnega Bohinjskega jezera in pre- krasnega slapa Savice, ločiti se od vrhov triglavske grace, in iti v temo — v bo- hinjski predor. Sv. Lucija—Tolmin. Bohinjski predor je dolg 6339 m, 8*2 m širok in 64 m visok, nad predo- rom je še 1000 m gorske viäine. Predor teče poleg Črne prsti pod Crno goro in Kolbo, pod jalijskimi alpami, ki ta lo- čijo Kranjsko od Primorsko, mrzli sever od milejšega jnga. Vožnja v njem je trajala najmanj 10 minut. V predoru je ob enem tudi najvišja točka bohinjske železnice v visočini 534 m. Predor je skoraj raven, le na koncu ob primorski fltrani je nekoliko zavit. Lepo je, da se v njem nič ne kadi in je v njem hladno kakor v kaki ledenici. Vsaj nam se je tako zdelo, ki smo se vozili v razgretih železničnih vozovih. A kmala je bilo tndi predora konec, in priäli smo v ozko baško dolino, šli mimo lepo odičenih postaj Podbrdo, Hadajažna, Grahovo, Podmelec do Sv. Lucije-Tolmin, pustivši na desni strani sive pečine Črnoprst, Novi vrh, Rodico i. dr., na levi pa divni Porezen s svo- jimi hudourniki in zeleno Kojco. Postaja Sv. Lucija-Tolmin j e bila odičena ludi z narodnimi za- stavami. Tadi občinski zastopi so se postavili z narodnimi prapori z do- tičnimi imeni. In celo rezervni stroj je bil odičen z narodnimi zastavami. Ta so p ičakovali prestolonaslednika: tržaški namestnik tcnez Hohenlohe, v spremstvu name8tništvenega poročevalca o žele- zniških zadevah, okrajnega glavarja dr. Pipitz-a in namestništvenega tajnika Edmunda Fabianija, deželni preds. v pokoja, baron Winkler, tolminski okr. glavar Prinzig, duhovščina, voditelj okr. sodišča v Tolminu, deželnosodni svetnik Primožič, cerkljanski sodnik Dovgan, župani, inženirji in nradniki, ki so imeli pri gradnji železnice posla, razna druätva in vse polno domačega občinstva, kakor tudi onega iz bližnjih in tadi oddalje- nejših občin, Prestolonaslednik je, kakor drugod tudi tu izstopil na peron, kjer je vsprejel pozdrave in kjer so mu bile odličnejše osebnosti predstavljene. Največ občinstva se je seveda zbralo okolo po- staje, in ko je dvorni vlak ob 3. uri 23 min. zapustil postajo, zaorili so urne- besni „ziv'o", da je daleč na okrog odmevalo. Vlak je nadaljeval potem svojo pot proti Kanala. V Avčah so vihrale iz- ključno le slovenske zastave. V Ročinju ob cesti nad železnico so vihrale tadi le slovenske zastave, a na nekem vzviäenem mostu je stala ve- lika gruča ljudi z veliko trobojnico. Istotako so tadi v Ajbi vihrale zgolj le slovenske zastave. Kauai. Ob 3. uri 45 min. je dospel vlak v Kanal. Kanal je bil skoro izključno v slovenskih, a most izključno le v narod- nih zastavah. Dekleta so imela narodne trakove. V Kanalu je pričakoval prestolonasled- nika voditelj okr. glavarstva, dvorni bvetnik grof Attems, duhovščina, uradniki> župani, inženirji in uradniki, ki so imeli pri gradnji železnice posla, a postavljena je bila tu tudi častna stotnija Iovcev, ki so nastanjcni v Kanalu. Najprej je po- zdravil prestolonaslednika dvorni svetnik grof Attems. Prestolonaslednik si je nato ogledal častno stotnijo. Po končanih predstavah in nagovorih je zapustil vlak Kanal med burnimi „živio"-klici ogromne množice ljudstva, ki je bila zbrana okolo postaje. V Vrbpolju se je nudil karakte- rističen prizor. Na brdini stala je mno- žica vaščanov z dvema tablama z na- pisom: „Prosimo postajo", a poleg so otročiči — klečali v podkrepljenje te prošnje. Na kolodvoru v Plaveh, kjer se vlak ni astavil, so otroci obsipali vlak 8 cvetjem. Pred Solkanom bil je videti še poätni voz, ki se je žalostno pomikal proti soäki dolini, kakor da je v zadnjih vzdihljejih, ker z otvoritvijo nove želez- nice splošnemn prometn izgine njegova stara slava. Solkanski most. Vlak je dospel k solkanskema mostu ob 4. ari 20 min. Pri mosta se je vlak ustavil, in prestolonaslednik in že- lezniäki minister Derschatta izstopila sta ta iz voza. Ko je železniški minister predstavil prestolonasledniku inženirje podjetnikov Redlich in Berger, ki so izumili in nadzorovali gradbo tega mosta z največjim obokom na sveta, si je prestolonaslednik ogledal to krasno delo. Ob 4. ari 30 min. se je začel vlak pomikati proti Gcrici. V Solkanu so vihrale, razun 4 oficijelnih, zgolj le slovenske zastave. Na Soči pa je stal coin z jedno avstrijsko in -dvema slo- venskima zastavama. Ob nasipu sredi Solkana je bila zbrana množica, na ce'a ji duhovenstvo in starešinstvo, a otroci so imeli samo slovenske zastave. Nastopil je „Sokol" v velikem številu. Istotako je bila vsa proga proti goriškemu kolodvora obsejana s slovenskimi tro- bojnicami, a ona stran goriäkega kolo- dvora proti Solkanu je bila vsa obstra- žena z narodnimi trobojnicami. Gorica. V Sorico je dospel vlak mesto ob 4. uri in 5 rain, ob 4. nri 34 min. torej za cele pol ure kasneje, nego je bilo do- ločeno. Na goriški postaji je pričakovalo prestolonaslednika vse polno dostojan- stvenikov, cerkvenih, državnih in vo- jaških ter mnogo drugega odličnega ob- öinstva obojega spola. Zbrana so bila ta razna društva iz mesta kakor tadi z de- žele, nekatera korporativna, draga pa po deputacijah. Bilo je navzočih tudi mnogo žu- panov iz goriške okolice, mnogö duhovni- koT in tudi več uöiteljev. Ko je vlak priso- pihal na postajo, so zaigrale vojaäka, mestna in veteranska godba k pozdravom cesarsko pesem. V tem hipu je presentirala častna stotnija, ki je bila z zastavo postav- Ijena na perona. Ko je izötopil prestolonaslednik iz voza, si je najprej ogledal častno sto t- nijo. Potem ma je predstavil namestnik najprej dež. glavarja, dr. Pajerja, ki je nagovoril in pozdravil prestolonasled- nika v nemškem jeziku, izrazujoč uda- nost na§e dežeie do cesarja ter veselje nad tern, da je dokaDČana in otvorjena nova železnica, od katere pričakuje naäa dežela mnogo koristi in boljše pri- hodnjosii. Po primernem odgovoru na ta na- govor so bili predstavljeni prestolo- naslednika najprej deželnega glavarja namestnik, dr. Gregorčič, potem deželni odborniki in poslanci. Prve je prestolo- naslednik ogovoril jako prijazno, potem pa so sledili drugi. Prestolonaslednik se je z vsemi jako prijazno razgovarjal, stisnivši vsakerau roko, katerega je na- govoril. Predstave in ogovori so trajali nad jedno uro in 10 min. Ko je presto- lonaslednik vstopil zopet v svoj voz, bil je navdušeno pozdravljen, in zaorili so po peronn v vseh treh jezikih navdušeni klici, izmed katerih je bilo najbolj čuti krepkih „živio". Ob postaji, ob železniš- kem tiru proti predora, na kostanjeviš- kem hribu in drngod zbranega je bilo na tisoče občinstva, in ko je dvorni vlak zapuščal postajo, odmevali so zopet naj- gromovitejši naši „živio", tako, da so se „hoch"- in „evviva"-klici kar preslišali, to pa v dokaz, da mestj Gorica ni ita- lijansko, ampak da je mesto, v katerem gO8podarijo sicer sedaj Italijani, a da živi v njem polovica prebivalstva sloven- ske narodnosti, ki pa ni v Gorici tnje, ampak domače. To, pravimo, v dokaz, da je zahteva po slovenskih napisih na goriški postaji popolnoma opravičena, a protesti italijanskih mestnih očetov proti tem napisom goli humbug. Itihenberg. Od Gorice naprej — v Št. Petru. Volčji dragi, Gradišču, Prvačini, Dorn- bergu in Rihenbergu so plapolale slo- venske zastave in je tudi šolska mladina povsodi pozdravljala vlak s slovenskimi za8tavami. V Prvaöini je nastopil tudi „Sokol". Vlak pa se je ustavil le v Rihen- bergu, kamor je dospel ob 6. uri 10 min. Tu je pričakoval prestolonaslednika okr. komisar baron Baum, duhovščina, župani, Šolska mladina in križka garda s svojim načelnikom Hrabalom in s častnim stot- nikom, grofom Lanthieri-jem. Ko si je prestolonaslednik ogledal gardo, ga je rihenberški župnik Štrancar tako-le nagovoril: „V imenu vernikov župnije Rihenberg in sosedne duhovščine izra- žam Vaši cesarski Visokosti odkritosrčen pozdrav in popolno udanost, ob enem iskreno zahvalo, da ste narn ces. Viso- kost z današnjim dnem omogočili upanje v boljšo bodočnost; zatrjujem ces. Vis., da na tej zemlji biva rod, kateremusrce nepokvarjeno bije za katoliško vero, za njegov slovenski dom in zvesto za pre- svitlega cesarja. Und nun rufe ich im Namen der Gläubigen und der Geistlich- keit cilenherzige Untertänigkeit und ein herzliches Willkommen !M Po kratkem odgovoru so bili pred- stavljeni prestolonaslednika duhovniki in županje. llčerki Pavlice ml., ki ma je podarila äopek cvetlic, je podaril presto- lonaslednik dragocen „broche". Ob nav- dušenih „živio"-klicih zapustil je vlak Rihenberg ob 7. ari in 5 min. in je doBpel v Štanjel ob 7. uri 10 min. Štanjel-Kobdilj. V Štanjelu je pričakoval prestolo- naslednika sežanski okrajni glavar Rebek, aradniki sežanskih in komenskih uradov, želez. uradno osobje kakor tudi učitelji s šolskomladino.Podovršenih predstavah in nagovorih se je odpeljal vlak proti Trstu, kamor je dospel okolö 8. ure. Kraško ljudstvo je sicer prav dobro markiralo slevenski značaj Krasa s tem, da so vihrale do tržaške okolice ob že- leznični progi večinoma le'slovenske za- stave, a na postajah si zhmanj iskal slo- venske trobojnice, kakor tudi narodnih znakov, katere je imela äolska mladina povsod drugod, kjer.je pričakovala dvorni vlak. Ali ni to čudno ? V okrajih, kate- rim ne načeljujejo kot okrajni glavarji Slovenci, smele so vihrati tudi na po- stajah slovenske zastave, in s takimi za- stavami smela je nastopati tudi äolska mladina. V okraju pa, kjer je okr. glavar Slovenec, pa to ni bilo dovoljeno. Graf Oerindur, erkläre mir diesen Zwiespalt der Natur ! Na tržaški poslaji seje vršil vspre- jem po napovedanem programu. Nadvoj- vodo je najprej pozdravil nadvojvoda Ludovik Salvator, a na peronu so pri- čakovale vlak civilne, cerkvene in vo- jaške oblasti. Nadvojvoda je obhodil. častno stotnijo, na kar ga je pozdravil najprej tržaški škof in potem župan, ka- terima obema je nadvojvoda odgovarjal. Na to se je nadvojvoda odpeljal na na- mestništvo, kjer se je nastanil in kjer je bil dvorni obed. Po obeda je bil velik vBprejem v namestništveni palači. Ob 12. uri 55 minut ponoči se je nadvojvoda odpeljal s posebnim dvornim vlakom po novi železnici. Odlični gostje so bili povabljeni tudi na soarejo v trgovinski zbornici, a v petek ob 10. uri zjutraj se je vršila za slavnostne goste vožnja po tržaškem zalivu s parobrodom „Bohemia" na povabilo upravnega sveta avstrijskega Lloyda. Komppomis med „Slovansho zvBzo" in Italijani. Pod tem naslovom je priobčil „Slo- venec" v torek ta-le čJanek: Kompromis med „Slovansko zvezo" in Italijo glede volilne reforme je vzbadil največjo pozornost v parlamentarnih krogih, kakor tudi v vsej slovenski in hrvaški javnosti. Zgodovina tega kompro- misa se danes ne more še pisati, toda toliko je gotovo, da so razlogi, ki so napotili „Slovansko »vezo", eprejeti kompromis, morali biti zelo tehtni. Kajti posebnega pomena je, da se je — ka- kor je načelnik dr. Ivčevič naglašal v odseku — dotični bklep „Slovanske zveze" učinil soglasno. To je bilo le mo- goče, ker so vsi člani kluba bili proši- njeni od uverjenja, da je ta kompromis absolutna politična potreba. Klubovemu odseku sta zlasti pri- trdila oba primorska poslanca, profesor Spinčie in dr. Gregorčič. Klubovi seji je prJ8Ostoval kot gost tudi istrski deželni poslanec in deželni odbornik, gospod dr. Dinko Trinajatič, ki se je bil na željo poslanca Spinčiča tudi udeleževal koro- promisnih pogajanj. Vladaloje v seji po- polno soglasje; vsi brei izjeme so bili uverjeni, da se gre pri tem kompromisa za važno politično potezo, ki je neizo- gibno potrebna v korist slovenski in hrvatski stvari, četudi je kompromis na- videzno boljši za Italijane nego za S o- vane. V resnici je dobiček Italijanov le navidezen. Kajti Italijani ne dobe niti enega mandata več, nego jih jim priznava Hohenlohov načrt, Slovenci in Hrvati pa niti enega mandata manj. Spremeni se lokalno razmerje v Istri in Gorici tako, da bodo v obeh deželah imeli Italijani in Slovenci enako zastopstvo : vsaka stranka po tri poslance v vsaki teh dežel. Ta okolnost ima pa le en sam politični učinek: enakost gla- sov v obeh deželah pri volitvah v delegacijo, medtem ko bi po Gautschevem načrtu imeli Slovani v obeh deželah ve- čino. Naravna ipraktična posledica tega razmerja bode, da bodemo Jugoslovani iz Primorja imeli vsakokrat le po enega delegata: eno leto iz Goriške, a drugo leto iz Istre (doslej nismo imeli nobenega!). Napram sedanjema položaju bodemo torej na botjšem za en delegacijski mandat — napram Gautschevemu načrtu pa za ravno toliko na slabšem. Ta edina realno-politična žrtev pa je v resnici zelo mala, ako se pomisli, da smo na- pram sedanjemu položaja vendarle na ! boljšem, da nadalje delegacija nima bogve kakšnega pomena in da glede na ogrske razmere sploh ni pričakovati, da ustav delegacije še dolgo obstane. Ni torej kazalo, radi borega dele- gacijskega mandata razbiti kompromif, ki je na drugi strani že evidentno ko- ristil, kajti le s pomočjo Italijanov se je dobilo potrebnih 26 glasov za reasumi- ranje Štajerske v volilnem odseku in tako priboril sedmi mandat na Šta- jerskem. Končno treba popraviti napačno mnenje, da so Italijani s svojo obatruk- cijo dosegli kompromis. Obstrukcija je bila že premagana, ko se je kompromis sklepal. Kompromis je bil izključno le izven političnega položaja, ne glede na obstrukcijski poizkas Italijanov, ki ni mogel imeti nikakega vspeha. Mimogrede bodi omenjeno, da je obstrukcija proti volilni reformi dandanes najslabše bojno sredstvo. Obstrnkcija za- more biti k večemu obupno sredstvo tistih, ki volilne reforme sploh nočejo. Volilna reforma je neizogibna, in vsaka stranka, ki jo skuša zaprečiti, bode kruto kaznovana pri volitvah. To naj si za- pomni tudi naša liberalna stranöica ! Dopisi. Iz Bovca. — Tu na Bovškem so nastale zelo žalostne razmere. Dočim gleda vsa ostala dežela z ozirom na novo bohinjsko železnico s ponosom in veseljem v boljšo bodočnost, preti nam velika nevarnost, da bomo odslej še bolj osamljeni in zapuščeni nego doslej. Da pride do tega, je poskrbela visoka c. kr. vlada s tem, da nam je dala namesto dolgo pričakovane predilske železnice prijazno poročilo, da odslej bo vozila ! pošta čez Predil, — in sicer tudi poleti, — samo enkrat na dan, in čujte! od sv. Lucije do Bovca, torej tam, kjer je roi- lejäe obnebje, bo vozila pošta s popol- noma zaprtim, toda od Bovca čez Predil, torej tam, kjer je veliko bolj mraz, le s pol-zaprtim vozom, in sicer ne več s šti- rimi, ampak z dvema sedežema. Ta do- ločba stopi v veljavo takoj po otvoritvi bohinjske železnice. Tak odgovor je pred kratkim dobilo tnk. „bIov. katoliško politično društvo" na svojo tozadevno peticijo, naslovljeno na visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo. — Zdi se, da gospodje ministri se rajši vozijo po železnici nego po prašni cesti, tndi mi tako. Zdaj pa še nekaj. Ker so videli naäi bovški „prvaki", da je predilska ie- leznica za vedno pokopana, začeli so, kar je sicer zelo hvalevredno, vsaj poti vsestran8ko regalirati in izboljäati, toda kar počenja naš cestni odbor v zadnjem času, tega ne moremo več mirno gledati, ampak pri temu hočemo visoko svoj glas povzdigniti, da se tudi pristojne oblasti nekoliko prepričajo, kako postopa bovški cestni odbor z naäim težko pri- služenim denarjem. BivŠi župan in na- čelnik našega cestnega odbora, pokojni g. Matija Jonko, je pustil pri oestnem odboru 14.000 K v blagajni, a sedanji cestni odbor je baje že celo to svoto porabil in zdaj zahte?a 10.000 K poso- jila, kar bi bilo pri bolj varčnero gospo- darstva — vsaj za zdaj — popolnoma j izključeno. Ravnokar se širi in regulira nova skladovna cesta, — doslej občinska — po takozvani „Rapi" v smeri proti Oez-Soči. Mi nimamo nič proti temu, da se to delo racijonelno izvrši, a iz- vršiti bi se moglo in moralo tako, da se ne bi preveč in brez potrebe obremenili ubogi davkoplačevalci, a ravno na to se niso dotični gospodje niti najmanje ozi- rali. Načelnik cestnega odbora ima ravno na vrhu imenovane ceste vhod na svoje dvorišče. Zanj je gotovo prav, da ostane pot v isti višini z njegovim dvoriščem, a za nas ni prav, da se trosijo tisočaki s tem, da se je vrh klanca še skoro za 1 meter zvišal, namesto da bi se vsaj za toliko znižal. V tem slučaju bi ne bilo treba omenjene ceste tako visoko, namreč povprečno dva metra vzdigniti, temveč bi zadostovalo, da jo primerno razširijo. Ker se je cesta, menda iz navedenega razloga, preveč podsula, napravili so ob cesti in s suhim kamenjem obzidali glo- bok, jako czek jarek, kar je policijskim in sanitetnim ozirom skrajno nasprotno. Da se je ta cesta v navedenem obsegu podsula, so vozili materijal, in tega je bilo treba zelo veliko. celo iz daljave 4 km; to stane težke tisoöake, in vendar bi se morda še z enim prav dobro izha- jalo. Zato slovesno protestiramo proti vsakemu nameravanemu posojilu in pro- simo merodajne organe, da stvar pregle- dajo, ter eventuvelno naložijo dotičnemu cestnemu odboru, da sam plača, kar hoče naložiti na naša ramena. Prizadeti davkoplačevalci. Politiöni pregled. Državni zbor. V včerajšnji seji je posl. zbornica dovršila prvo čitanje zakonskega načrta glede podržavljonja severne železnice. Potem je rešila tudi zak. načrt glede pokojnin prtvatnih uslužbencev. Nato se je povedalo poslancem, da so tudi za nje začele poletne počitnice. Volilna reforma. Razprave v odseku za volilno re- formo se nadaljujejo sicer dan na dan, ali brez vsakega vspeha. Razpravo gledč števila mandatov na Tirolskem je moral odsek odložiti, ker ni prišlo do spora- zumljenja med Nemci in Italijani. Zdaj se bavi volilni odsek s šteirilom manda- tov za Čeako; a tadi ta je naletel na ve- like in mogoče celo na nepremagljive ovire. Nemci, katerim bi bilo najljubšp, da bi do nove volilne reforme sploh ne prišlo, stavijo do Čehov take zahteve, da jim Čehi nikakor ne morejo agoditi. Nemci zahtevajo namreč za se zvišanje števila mandatov, nikakor pa nočejo dopustiti, da bi se jednakomerno zvišalo tpdi šte- vilo čeških mandator. Zato so pa odse- kove seje le kratke in se odlagajo od dne do dne. Sam min. preds. bar. Beck baje ž© obupuje. Rakor poroöajo ligti, se je že baje izrekel, da odstopi, ako ne pride do kompromisa med Nemci in Oehi. Pa tadi med jugoslovanskimi posl. je zavladala zadnji čas velika nezado- voljnost, kjer je baje bar. Beck obljubil, da je pripraven dati Italjanom na Tirolskem še jeden mandat, kar pa bi bilo narav- nost v protislovju s kompromisom, ka- terega so sklenili Slovenci z Italijani glede primorskih dežel. Za to pa sta se podala v četrtek k min. pred. bar. Becka dr. Šušteršič in dr. hčevič ter sta najo- dločneje protestirala proti 19. ital. man- data. Izjavila sta, da je to proti kompro- misu med Slovenci in Italijani. Mandat bi spravil v nevarnost vso predlogo. Med jugoslovanskimi zastopniki vlada veliko razburjenje. Beneški Slovenec za škofa. Te dni je došlo iz Riraa poročilo, da je imenovan za äkofa v Padovi veleč. g. dr. Alojzij Pelicco, beneški Slovenec iz Fojde, mnogozaslužni vodja videmskega semenižča. Rodil se je 1. 1860. Splošna volilna pravica v Črnigori. Uradni list črnogorski „Glas Črno- gorca" je priobčil te dni zalcon o splošni volilni pravici v Crnigori. Prve volitve se bodo vräile v drž. svet dne 27. sept. t. I. Drž. svet se otvori pa dne 31. okt. t. 1. Ta postav» je še precej svobodo- miselna. Vsak okraj bode volil namreč po jednega poslanca, mesta pa jih bodo volila 5. Volilno pravico bode imel vsak, ki je dopolnil 21 let svoje starosti. Vo- lilne pravice pa ne bodo imeli ne čast- niki, ne podčastniki in tudi oni ne, ki so bili obsojeni v ječo. Uradniki ne morejo biti izvoljeni za poBl. Volitve bodo mo- rale biti popolnoma svobodne, in je ostro prepovedano političnim uradnikom, upli- vati na volilce. Državni svet se bo sešel vsako leto dne 31. oktobra. Kakor se vidi, je znala Črnagora nelroliko bolj hitro izvesti v Crnigori volilno reformo, ali jo prav za prav uvesti. No seveda, v Crnigori ni o tem sklepal niöesar par- lament, katerega tam ni, ampak je to storil črnogorski knez iz lastnc volje. Sicer pa ni tadi pri nas izključeno, da bi ne dobili volilne reforme iz rok vla- darja. Domače in razne novice. Za „Solski Dom" so plačali pred- sedništvu: Hrovatin Kiementina, Makuc Eliza, Mercina Gabrijela, Obizzi Teodora, Kornmüller Alice, Šusteršič Julka, Lukan Ruža, Komel Anica, Pahor Viktorja, Le- govich Oliva, Milost Ljudmila, Makac Pavla, Lazar Marija, Posega Josipina, Saonig Blandina, Milost Marija, učiteljice v rŠolskem Domu^ po 2 K; Roza Kovač, sodnega svetnika 2 K; Zijec Olga,tr- govčeva 2 K; Černatič g.ca 1 K; Zni- deršič Josipina, prof^sorjeva 2 K; Pe- čenko Adela, zasebnica 2 K; Gabršček lvanka, tiskarjeva 2 K; Rojic Melita, g.ca 2 K; Bolko Ana, deželnega poslanca 2 K; Trošt Margarita, uradnikova 2 K; Vodopivec Alojzija, nčiteljica 2 K; Tuma Marija, odvetnikova 5 K; Dovgan Ana, učiteljica 2 K; Dominko Marija, ravna- teljeva 2 K; Cibej Katarina, učiteljeva 2 K; Kokole Nela, g.ca 2 K; Ratar Josi- pina, sodnega svetnika 2 K; Klavžar Marija, aradnikova 1 K; Bežek H^dviga, Solskega ravnatelju 2 K; Cizelj Miaka, profesorjeva 4 K; Fistravec Ana, prose sorjeva 2 K; Satner Ana, trgovka 5 K; Kntin Marija, posojilničnega blagajničarja l2 K; Gabrijelčič Tereza, sodnega avetnika 2 K; Kaučič lvanka, g.ca 2 K; Cigoj Ana, trgovčeva 2 K; Evgeniia Kregau, trgovčeva 4 K; Braunizer Ljudmila, g.ca 2 K; Abram Ela, g.ca 1 K; Češčut Ma- tilda, uradnikova 2 K; Poniž Milena, g.ca 5 K; Kovačič Neža, služabnica 2 K; Jakončič Amalija, deželnega poslanca 5 K; Dereani Milka, zdravnikova 2 K; .Pirjevec Irrn«, uöiteljica 2 K; Jeretic Antonija, trgovčeva 1 K; Mlekuš Marija, uradnikova 1 K; Fon Josipina, gostilni- čarka 1 K; Kos Marija, prof'esorjeva 2 K; Plohl Olga, učiteljica 2 K; Velikonja Amalija, zasebnica 2 K, Perko Lacija 1 K; Pirjevec Avgusta, višjega računskega Bvetnika 5 K. Dalje došlo preasedništvu : gospa Pavlosič pri Sv. Roku 4 K; šolsko vod- stvo v Hiljah odškodnino za posojeni oder 20 K; g.čna Gabrijela Mercina iz- ročila skupilo za narodni kolek 100 K 96 h; Andlovec Ivana, trgovka v Gorici 1 K; ^esela drnžba na Vojščici zbrala 2 kroni. Dahovščina, zbrana pri proč. gosp. 'Štrancarju v Rihenbergu ob priliki slo- vesne otvoritve bohiujske železnice da- rovala 20 K 60 vin. in sicer 10 kron 30 vin. za „Šolski Dom" in 10 K 30 v za ,.Alojzijevišče". Srčna hvala vsem dobrotnikom, prijetne počitnice in blage naklonjenosti tudi v prihodnjem šolskem leta ! Preplačllo za „Šolski Dom" za S. Gregorčičevo knjigo „Job" je ua- dalje poslal: Dr. A. Homotaric žapnik v Trhlju 1 K 60 v. Preplačila za „Šolski I)omM za dr. K. Ozvaldovo knjigo „Naši kulturni delavci v zroalu Prešernovih poezij" : Jos. Štrancar župnik v Rihemberga 1 K 70 v. Imcnovanje. — Naš rojak gosp. Jakob M>čus iz Kronberga je imenovan definitivnim azistentom pri ravnateljstvu c- kr drž. železnice v Trstu. V mašnJke bo posvetll prevzvi- seni knezonadškof prihodnjo nedeljo dne ^- jalija naslednje gg. bogoslovce : za goriško nadškolijo : Fran Ballaben >z Brume, Bened. Drius iz Kormina, Jož. Kos iz Nemškega Rata, Iv. Reačič iz Gorice, Krisl. Tomši č iz Gabrii pri «nbijah, Valt. Venier iz Ajela, Štel" pi. Pos a re Hi iz Avč; za kr §ko škofijo: 1*. G r š k o v i c, Fr. K r i v i ö i c ; za tržaško škofijo : Ant. Križman, Sim. Sironič; iz kapucinskega fPda: br. Bonav. Savec. Sveti obredi se bodo vršili v stolnici ter prično ob 7-V2 zjutraj. Novo mašo bodo pelf, in sicer : čast g. Stefan pi. P o sa rell i nad Avčem dnp 5. avgasta, č. g. Krištos Tom sic v Gabrijah pri Rabijah dne 29. t. m., 6. g. Josip Kos v Opatjemseln dne 29. t. m., a. g. Ivan Reščič na 3v. Gori dne 29. t. m.. č. pater Bonaventara Savec pri Svr. Marjeti niže Ptaja dne 5. avga- sta, č g Anton Rrižman v Sv. Ivanu pri Trsta dne 29. t. m., č. g. Franjo K r i v i č i č v Valuncu v htri dne 29 t. m., č. g. Ivan GrSkovič v Gorici dne 23. t. m., Č. g. Šime S ironiö v Tr- vižu v Istri dne 29. t. m., in č. g. Franc Ballaben na Brami dne 29. t. m. Mladim gg. dnhovnom častitamo, želeč, da bi Bog blagoslovil njih delovanje v daSni in telesni prid našega Ijodstva. Skoi'ft in nadvojvoda. — Kne- aonadškoC goriäki dr. Sedej in knezo- škof Ijabljanski dr. J e g 1 i č sta v dvornem vlaku imela prostor v drnžbi ostalih slavnostnih gostov. Nadvojvoda je med vožnjo poslal svojega pribočnika po oba cerkvena dostojanstvenika in ja prijazno povabil v svoj salonski voz, kjer se je ž njima ljubeznjivo razgovarjal. Nadškosa dr. Sedeju je prestolonaslednik podaril v spomin verižico z zlatim križcem. » Občul zbor Alojzijevišča bo pri- hodnji četrtek, t. j. 26. t. m. ob 2. ari popoldne v Alojzijevišča. V Alojzijevišče s« bo sprejelo s prihodnjim šolskim letorn kakih If) novih gojencev. Prošnje za vsprejem Daj se dopošljejo odbora Alojzijevišoa vsaj do 15. avgusta. Priloži naj se jim krattii in ubožni list, zdravniško in zadnje šolsko spričevalo in znamka 20 vin. za odgovor. Pogoji za vsprejem so: starost od 9—12 let; vstop vsaj v III razred c. kr. vad- nice ali na c. kr. pripravnico; poleg nadarjenosti in pridnosti veselje za du- hovaki poklic, ker je Alojzijevišče pri- prava za malo semeniäöe. Nagla sinrt. — V četrtek je prišel k slovesni otvoritvi bohinjske železnice tudi 82-lfttni veteran Matej Pojanac iz Fojane. Stari mož je korakal v vrstah svojib tovarišev na novo postajo, ter je bil neizrečeno vesel, da ma je biladana prilika videti našega prestolonaslednika. Ko se je pa zopet vračal s svojimi to- variši po mestu med zvoki veteranske godbe, priälo mu je na potu blizu gle- dališča tako slabo, da so ga morali pre- nesti v bolnišnico, kjer je pa kmalu iz- dahnil svojo dušo. Sodi se, da je stari mož umrl vsled solnčarice. Da je ta slučaj napravil med tovariši veterani in sploh med vsemi globok utis, razume se samo ob sebi. Pokopali so ga na tuk. pokopališču. Pogreb je bil danes ob 8. uri zjutraj. Udeležili so se ga veterani z vojaäko godbo, mnogo častnikov tuk. posadke in mnogo drugega ljudstva. Napi§ pred predorom pod Kosta- njevico, kateri prepoveduje prehod skozi predor, jo samo italijansko-nemški, kakor se nam poroča. Ker ni tudi slovenskega napisa, je nek hndomnšnež zapisal na tablo s svinčnikom : „S 1 o v e n c e m do- voljen prehod14, kar je našega po- ročevalca napotilo, da je šel skozi istega, in nihče mu ni nič reke). Goriški vročekrvui Italijaiicki in odprtje nove železnicc. — Nekdo nam piSe: V četrtek, o priliki otvo- ritve bohinjske železnice, sem bil na perona goriške postaje, kjer smo ča- kali dvornega vlaka. Da jo bilo na pe- ronn tudi dosti goriških Italijanßkov, ki bi radi pokazali o ti priliki mesto Gorico kot čisto italijansko mesto, se samo ob sebi razume. Gruča takih italijanskih vro- čekrvnežev se je ustavila tik mene in si pripravljala grla, da bi prekričala slo- venske „živio"-klice, kajti videli so na perona tudi mnogo Slovencev, katere bi najraje poslali v rusko vojsko, da bi jih Japonci pohrustali, kakor sem sklepal iz njih pogovorov. Jaz sem si pa drugače mislil in precej bi jim svetoval, naj gredo oni — junaki — v italijansko armado __ a poprej naj si dobro nabrunijo pete — in naj se znesejo še enkrat nad črnim Menelikom, kijimje zidnjič preštel kosti in jih naučil teči - nazaj. Mi Slovenci smo se že večkrat pokazali kot junaki tudi na bojnem polju, ter proslavili marsika- terega sedanjih avstrijskih mogotcev, ki pa sedaj nas nočejo več poznati. Dovolj o tern. , Ko je prisopihal dvorni vlak na postajo in so bili nadvojvodi Franc ber- dinandu predstavljeni vsi javni fankcijo- narji se je pripravljala omenjena gruca na vpitje „evvivau. Še niso ti vročekrv- neži zinili, kar zaori tarn izpod Kosta- njevice gori do konec postaje tak hu- ronski „živio", da se je italijanski „ev- ,vivau popolnoma poizgubil. To je itali- janske vročekrvneže tako ujezilo, da so začeli na glas kleti in so rekli, da ta že- leznicaneprinese nič dobrega italijanstvu Gorice ter dostavili, da bo nova železnica vozila v Gorico samo — „ä k 1 o p a 1 « n j i' in da ti bodo rogovilili proti goriškemu magistratu in zahtevali slovenskih äol od istega, kar je seveda skrajna predrznost. O uboge italijanske reve! Kako »a nas bojijo ! — Bodlo jih je v oči tudi to, ker so vihrale nasproti postajinemu peronu (v polju) slovenske trobojnice in rekli so, da za par let bodo smeli razobeaiti celo — čujte — na Travniku slovensko tro- bojnico. — Ojoj, kaki čudni (^asi se vam obetajo. Jaz pravim, ne za par let, ampak tudi sedaj bi smela vihrati slovenska tro- bojnrca na Travniku, ako bi bila naäa slavna vlada malo bolj pravična na- sproti nam Slovencem, ki se par irre- dentovpkih vročekrvnežev tako boji, da njim no ija^o prepoveduje razobešenje slovenskih trobojnic v goriäkem mestu. Mi smo trdno preprtfani, da go- riškvm Slovencem bo nova železnica ko- ristila, sicer ne v taki meri, kakor bi morala, kajti za to bodo že znali poskr- beti naši odkriti in prikriti „prijatelji". Ali to še enkrat povdarjamo, da nova železnica mora povzdigniti slovenstvo v Gorici. Že sedaj, kolikor mi je znano, se je naselilo okoli 2f) slovenskih družin v Gorici, ki so y službi na novem dr- žavnem kolodvoru, kar se bo s časom äe pomnožilo. Uilužbenci na novi postaji, pa naj si bodo nizki ali visoki, morajo poznati naš jez:k, sicer preč ž njirni. Slo- venci se ne bomo pustili tako teptati, kakor nas teptajo krščeni in nekrščeni. milijonarji pri južni železnici. ki poznajo le naš denar, za naäe narodne pravice pa so slepi in gluhi. Bohinjska žoleznica je takorekoč naša, mi jo moramo uživati, ona teče po sredini naše domovine. Ona more tudi naäo Gorico pomnožiti s Slovenci. Kar nismo goriäki Slovenci äe dosegli, upamo, da nam bo pomagala doseči bohinjska železnica. Mi jo moramo do skrajnoati izrabiti. Kolesarsko dru^tvo „Gorica" napravi v nedeljo dne 22. t. m. izlet v Vipavo. Odhod točno ob 6 uri zjutraj izpred kavarne Central. 0 d b o r. VTabilo k veselici, katero prirede biljenske diletantinje dne 29. julija 1906 v Biljah v grajskem vrtu g. župana Janeza Saunig s sledečim vsporedom : 1. „Spavaj sladko", E. L. Ženaki čvete- rospev ; 2. J. Žirovnik : „T(čekkl, tro- glaani ženski zbor; 3. P. Hugolin Sattner: MNa planine", meäan zbor; 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh de- janjih. Spisal Viljem Pailler; 5. Anton Foerüter : „Dekle in lilija", troglasni ženski zbor. 6. Anton Medved : „Miruj srce" in „Bratje zapojmo", deklamaciji 8 pesmijo; 7. Sv. Neža : deklamacija; 8. Sv. Neža: igrokaz v dveh dejanjih. Spisal Viljem Pailler poslovenil L. S.; 9. J. Žirovnik : „Kukovica", mešan ibor; 10. Šaljivo srečkanje. ZaČetek točno ob 4y2 uri popoludne. Vstopnina 40 vin., sedeži I. vrste 80 vin. II. vrste 40 vin. V slučaju slabega vremena se veselica odloži na nedeljo dne 5 avgusta. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. C. kr. okr. šolski svot v Gra- dišču razpisuje zmanjševalno dražbo za novo šolsko poslopje v Foj a n r. Sklic- na cena je 16.203 K 09 vin., varščiua 850 K v gotovini ali obligacijah. Načrt, stroškovnik in gradbeni pogoji se rao- rejo vpogledati v navadnih urah. Pismene ponudbe naj se vložč do 12. ure opoldne 1. avgusta t. 1. Xa c. kr. pripravnici za učite- ljišča v Tolminu je bil sklep äol. leta 14. t. m. — Izmed 9 učencev je dovräil eden z odliko, sedem jih je dobilo spri- čevalo I. reda, eden pa je padel. Gojenci, ki so dobro dovräili, so dobili po 32 K državne podpore. Vpisovanje v ta zavöd bo dne 16. septembra, priöetek pouka pa 17. istega meseca. Sprejemajo se zdravi, nad 14-letni dečki, ki so dobro dovršili ljudsko ali kak razred srednje sole. — Drugi po- goji se objavijo pravočasno. Akad. fer. dru^tvo „Adrija*' pri- redi v četrtek, 26. julija ob 10. uri zjutraj izredni obcni zbor v prostorih pri „Jelenu". Točke dnevnega reda: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poljudna predavanja Adrijašev med tekočimi počitnicami. 3. Slučajnosti. — Pričakuje se obilne udeležbe tov. viso- košolcev in letošnjih gosp. abiturjentov. Odbor. Akad. fer. društvo „Adrija" priredi v teku meseca avgusta in septembra v goriški okolici in * po možuosti tudi v drugili okrajih ciklus poljudnih predavanj. Razpravljalo se bode v prvi vrsti o vpra- šanjih, ki so posebno v zadnjem Lasn na dnevnem redu. Iz Tolmiiui. — Podpisano vodstvo si Ateje v prijetno dolžnost, da se za- hvfcli sledečim dobrotnikom ubožnih učen- cev tukajAnjega zavoda : 1.) Gospodoma O. Gabrščeku in A. Vrtovcu za brezplačno oskrbovanje ne- k iga učenca. 2.) Gospodom tolmin^kim lovcem zr daro^ani pr 'ostali' done.^ek plesne zabave v znesku 43 K. 3.) Sl. županstvu v Tolminu za zne- 8ek 40 K, s katerim so Re nakupile učne knjige najpotrebnejšim učencem. 4.) Sl. županstvu v Bovcu za pod- poro 30 K nekemu uČencu. b.) Slav, hranilnici in posojilnici v Tolminu za dar 50 K, in 6.) slav. trgovsko-obrtni zadrugi v Gorici za 40 K, s katerima zneskoma se nakupijo učne knjige in druge šolske po- trebščine. — Bog povrni ! Vodstvo c. kr. priprav. za učiteljišča. V To I min u, 18. julija 1906. Ant. K a t i n, c. kr. voditelj. Našim rojakom ob otvoritvi iiove želcziiice. — Pozivljamo naše slovenske rojake, da govore, ko bodo imeli posla z železniškimi uslužbenci in uradniki vedno le v alovonskem jeziku. Zelezniški uradniki, ki našegi jozika ne umejo niso za nas in mi no zanje. Posebno pa mo- ramo zahtevati od vsakega Slovenes, da govori službeno tudi z načelniki tudi le slovenski. Gospodtt Höpperger in Wieser murata dol>ro občutili, da je tu slovenska zemlja! Kadarkoli pa bi se utegnila pri- petiti od strani neslovanskega osobja kakršnakoli breztaktnost treba zahtevati pritožno knjigo, popisati kratko in točno ves prigodek in podpisati se. Pričaka- jemo od narodnega ponosa Slovencev, da nikdo ne bo d^lal malo častne izjeme. Dopoluilnn državnozborska Vo- litev na spodnjem Äta.jerskem. — Od oddanih 2679 glasov je dobil nadsvenik Voušek 2518 glasov, ki je torej izvoljen za državnpga postanca. Opozarjamo uaše čitatelje na raz- glas „Vinarskega in gospodarskega društva" v Komiiu, katerega priobčujemo med današiijimi oglasi lista. St. 1748. Natecaj. V šolskem okraju goriške okolice se razpisuje v stalno ali začasno name- ščenje: 1. mesto nadučitelja na trorazrednici v Rihembergu in na dvorazrednicah v Sovodiijah in Ligu ; 2. mesto učitelja-voditelja na jedno- razrednicah v Batah, Dol. Branici, Ga- berjah na Vipavskem, na Gradišču, v Lomu, Lokovcu, Lokvah, pri Murovcih, v Raviičh, Vedrijanu, Višnjeviku in pri Voglarjih ; 3. mesto potovalnega učitelja za Banj- šice-Vrh, Podlako-Dol. Lokovec in Sred- nje-Kambreško; 4. mesto učitelja na štirirazrednicah v Dornbergu in Podgori ter na trorazred- nicah v Ajdovščini, Mirnu in Vrtojbi; 5. mesto učiteljice na trorazredniciv v Ajdovščini in na dvorazrednicah v St. Ferjanu. Ligu, Prvačini, Ročinju in Šmarjah. S temi službami spojeni prejemki so določeni v postavi z due 14. janu- varja 1906, dež. zak. št. 10. Potovalni učitelj za Banjšice-Vrh dobiva potnino letnih 300 K, druga dva potnino letnih 260 K. Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vlože z vsemi spričevali, ime- novalnimi dekreti in z dekreti o pode- ljenih petletninah opremljene prošnje najpozneje do vštetega dne 4. avgusta t. 1. uradnim potem pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Prepozno došle ali v gornjem roku nepopolno opremljene prošnje se ne bodo vpoštevale. C. kr. okr. solski svet, v Gorici, 16. julija 1906. Kdor IJabi kakau in AokolnrtoMti in j« ob najbolj- iem okuau l/.ruduo poceni Pristen Hnmo r. imonora Iran Hoff in ¦ l«vjo viti-titvoiii) zuHtak" Zavojipo '/«kgOOvinarjev ' » » '/• • 60 > •>' Dobiv» H« poviod. ™i' w I. Priilv slöuenshi optihor u Gorici ulica Vetturini 3, ripopoča č. duhovScini in sl.oVinstvu Pmestu in na deželi svojo veliko zalog'O optičnih izdelkov in sieer vsake vrste očal, barometre toplomerje, zdravniške toplomerje, da- ljnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejema naročila inpoprave in L1^ pošilja na dorn. ^^%4 Bflr kavarna in restavracija 'W nova zgradba, 70 elegantnih sob. električna razsvetljava, Lift, kopelji. — Cene zmerne. Poekaj & Kögl. flntan Ivanav Fečenho Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih via iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzeiyskega piva »jinizclroj« iz sloveče češke »Meščanske pi- vovarne«, in domačega žganja I. vrste v steklenicah, kojoga pristnost se jamči. Zaloga ledu katcrega se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naproj. Cene zmerne. Postrežba poš tena in točna. m m m m m m j Rojohi! kupujte narodni holeb Jolskega Qoma". Spfejmem takoj zanesljivega in po- štenega -o postiljona za pošto Bovec-Rabelj. Plača po do- govoru. Anton Adolf Mlekuž, podjclnik vozne pošte. ,CeatFaka posojiluiea, registrovana zadruga v Qoriei, uliea VettiiFini St. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odpločila v petih Ictifi in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakib 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menice po 5V\„ na vhnjižba po S°|o z Vlo upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. POZOR! Podpisano naznanja, da je začelo >Vinarsko in go- spodarsko druslvo« v Komnu svoje redno delovanje. — Otvorilo je v znanih „Švarovih" prostorih gostilno preskrbljeno s prenočišči in izvrstno kuhinjo. Skrbelo se bode vedno za kraški teran in bela vi- pavska vina prve vrste, nizke cene in točno postrežbo. Društvo bode imelo zalogo pristnib domačih vin, odpošiljalo bode naročiteljem v množinah nad 56 litrov, kraški teran in bela vipavska vina in bode sploh skrbelo, da zadovolji'vseslransko svoje obiskovalce in odjemalce. NAČELSTVO „Vinarskega in gospodarskega dmstva" V Komnu, dne 17. julija 190(). Izjava. Podpisani .si dovoljuje naznaniti častiti duhovščini. da je sprejel delavnico spoštovane firme JeodoFJa Slabanja Via Morelli St. 12. Obljubuje ob enem, da se bo držal navad in stopinj neha- joče firme, izdelujoč vsakovrstne cerkvene posode iz katere- koli kovine, po. vsakem predpisu ter jih prirejeval z ozirom na potrebo krasne in fine s tako nizko ceno, da se tie boji ¦ konkurence. Želeč pripomoči, da tudi revue cerkve dobijo potrebne svete posode, se zadovoljuje s plačilom ob določenih ob- rokih, katere lahko stavi cerkveno oskrbništvo. Podpisani pa javi, da si dovoljuje izplačevanje po 8%, kakor je sedaj v navadi. — Pričakujoč vsestranske naklonjenosti se že v naprej zahvaljuje in s spoštovanjem podpisuje Jožef Bonanni naslednik Teodorja Slabanja v Gorici. Objava. Naznanja so, da je sklenilo varnstvo dežolnega hi- potesinega savoda v svoji seji dne 7. julija t. 1.. da se podaljsa rok za vplačevanje poluletnih obrokov. ne da. hi se raeunale zamudne obresti, od 8 na 15 dni. Po preteku tega roka se bodo racunale zamudne obresti od dne, ki sledi dospelosti obroka, Ravnateljstvo deželnega hipotečnega zavoda. Goriško kmetijsko društvo bode imelo dne 26. julija t. 1. občnizbor v ppostorih hotcla „Jelen" od 10.—12. urc-predpoludnc. Dnevni red: 1. Volitev II. podpredsednika; 2. Volitev 8 odbornikov, Izžrebani so bili sledeči gg- odborniki: Kosmač Anton, Vertovec Andrej, Ukmar Maks, Pavletič Josip, Ličan Maks, . Obljubek Fran, Mozetič Anton, Saunig Ivan. ¦ Opazka: Kdor ni poravnal še udnine za lani in letos, nima pristopa. Kdor je plačal, dobi namesto vstopnice izkaznico. Predsednik: • Tajnik: itntoix Jakončie, 1. r. JFran j