\ GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE O odpuščanju delavcev ni bilo govora IZJAVA GLAVNEGA Dl-REKTORJA ING. LOJZETA ILGA PRIPOMBE NA OSNUTEK PRAVILNIKA 0 NOTRANJI ORGANIZACIJI Rok za dajanje pripomb na objavljeni osnutek pravilnika o notranji organizaciji je potekel. Vse pripombe je pregledala komisija, ki je sestavljala pravilnik ter dala svoje mišljenje upravnemu odboru. Na seji dne 14. 5. 1965 je upravni odbor zavzel svoje stališče glede pripomb ter sprejel dokončno osnutek besedila pravilnika o notranji organizaciji, katerega bo predložil centralnemu delavskemu svetu v razpravo in potrditev. Na prihodnji seji bo centralni delavski svet odločal o tem pravilniku in izrekel dokončno besedo. Upravni odbor se ni strinjal z vsemi predlogi v pripombah ter je bil mišljenja, da naj se v osnutek pravilnika vnesejo le nekatere spremembe, ki so utemeljene. f Naziv poslovne enote »priprava proizvodnje« se preimenuje v »tehnične pripravljalne službe«, s čimer je dan poudarek že v samem nazivu, da gre za tehnično pripravo proizvodnje. Naziv »vzdrževalne službe in energetske naprave« je spremeniti n) glasi »služba za vzdr- ževanje in energetsko oskrbo«, oddelek »energetske naprave« pa se preimenuje v »oddelek za energetsko oskrbo«. Služba za vzdrževanje in energetsko oskrbo je samo zaradi potrebe koordinirane priprave pogojev za proizvodnjo vključena v sektor »tehnične pripravljalne službe«, ima pa zaradi svoje pomembnosti in obsega dela enak položaj ali rang kot proizvodni obrati. Ni pa osvojen predlog spremembe naziva in ranga pri skupini »orodna služba s Skla- diščem« v »oddelek orodna služba« in »centralno orodno skladišče«, ker ta služba nima v našem podjetju takšnega obsega kot v nekaterih drugih večjih podjetjih in ni potrebno, da bi bila oddelek. Tudi nima podrejenih skupin ter zajema razen tega samo rezilna in vlečna orodja. Že med sestavljanjem osnutka in organizacijske sheme je bilo veliko razpravljanja o dekor oddelku; ali naj bi bil samostojna delavnica ali pa samo oddelek v okviru ema j tirnice. Odločeno je, naj ostane dekor oddelek še naprej oddelek, le s to razliko, da je neposredno podrejen vodji obrata emajliranih, pocinkanih in alu izdelkov, ne pa vodji emajlir-nice. (Nadaljevanje na 16. strani) V zvezi z zadnjimi gospodarskimi ukrepi so bile nekatere delovne organi,zaci-• je prisiljene poseči po najskrajnejših sredstvih; tudi z zmanjšanjem števila zaposlenih so skušale reševati svoj gospodarski položaj. NepoučenL so celo govorili, da se bomb tega ukrepa oprijeli tudi mi in so v tej zvezi navajali konkretno »število delavcev, ki bodo odpuščeni«. Da gre za povsem neutemeljene in izmišljene govorice, o tem ni dvoma. Navzlic temu smo pa naprosili glavnega direktorja inženirja Lojzeta liga za kratko izjavo. Restrikcije v gospodarstvu, pa najsi bodo pri investicijski in splošni potrošnji ter kreditih "ali‘kjerkoli, bo čutilo in čuti tudi naše podjetje. V tej zvezi so vodstvo podjetja in organi upravljanja sprejeli nekaj nujnih ukrepov. Med temi je tudi ta, da ,za letos planirano število delovne sile malenkostno .zmanjšamo predvsem zato, ker je planiran okvir preširok. Vendar v nobenem primeru ne gre za odpuščanje zaposlenih delavcev, marveč za to, da na tistih delovnih mestih, kjfer kdo zapusti podjetje in ne obstaja nujna potreba po nadomestitvi. tistega delovnega mesta ne zasedemo z novim delavcem. Gre torej za docela naravno fluktuacijo, pri kateri pa upoštevamo glede nadomestitve dejansko potrebo, pogojeno s produkcijskimi in tržnimi pogoji. Razen tega bi hotel poudariti, da je naš osnovni cilj zagotoviti vsem zaposlenim delo še v prihodnje in vsaj na nivoju osebnih dohodkov prvega tromesečja. Večkrat smo že ugotavljali, da je najbolj zanesljivo sredstvo, ki bo zagotovilo dvig osebnih dohodkov, povečana produktivnost in gospodarnost na vsakem koraku. Ko bo ta miselnost dejansko prodrla v zavest in delo vsakega posameznika, tedaj nam ne bo treba skrbeti za prihodnost. Ob koncu bi pripomnil, da odpuščali bomo, in . sicer ti-ste._ ki ne bodo mogli razumeti, da je tudi disciplina eden od pogojev dobrega gospodarjenja, ki bodo hoteli živeti na račun svojih sodelavcev. Zastran teh odpustov pa od dobrih delavcih ne bo očitkov, saj'bi bili povsem neutemeljeni. Za dobro volilno udeležbo so delavke in delavci izrazili zaupanje centralnemu delavskemu svetu S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V CELJU Neurejene urbanistične probleme čimprej urediti ZDRAVSTVENO SLUŽBO ŠE BOLJ PRIBLIŽATI LJUDEM Za zadnjo sejo občinske skupščine v Celju bi lahko rekli, da je bila zelo pestra po vsebini ter živahna in kritična .po razpravi. Najprej so odborniki poslušali poročilo o problematiki zdravstvene službe v celjski občini,. ki ga je podal direktor zdravstvenega doma v Celju dr. Janez Lovšin. Razveseljiva je bila ugotovitev, da je bilo lani le 8 mrtvorojenih otrok, kar pomeni, da je na 100 živorojenih odpadlo komaj 0,83 mrtvorojenih. Tudi umrljivost dojenčkov jec zelo minimalna in se glede tega lahko primerjamo s skandinavskimi deželami. Lani je bilo opravljeno v celjskem zdravstvenem domu 650.040 raznih zdravstvenih storitev. V teh zdravstvenih ustanovah in ambulantah na področju celjske občine je bilo o-pravljeno lani nad 1 milijon raznih zdravstvenih storitev. Aktivpi zavarovanci so lani najbolj bolovali na boleznih dihal in prehladnih obolenjih. Zaradi teh bolezni je bolovalo 8.243 zavarovancev in je bilo izgubljenih 77.296 delovnih dni. Sledile so poškodbe izven dela. Zaradi njih je bolovalo 3.420 zavarovancev in bilo izgubljenih 56.508 delovnih dni. Na tretjem mestu so poškodbe pri delu, nato sledijo bolezni prebavil in jeter, sklepni revmatizem, infekcije kože in podkožja, živčne in duševne motnje ter bolezni srca in ožilja. Tako je lani bolovalo 32.155 .zavarovancev, zaradi česar ' je bilo izgubljenih 589.726 delovnih dni. Izostanki z dela so bili najvišji v kovinski industriji, nato sledi barvna in na tretjem mestu je tekstilna industrija. V razpravi so odborniki opozorili, da bo treba izboljšati zdravstveno službo v obrobnih predelih občine, še posebej pa v Štorah in Vojniku, kjer ni dovolj zdravstvenega kadra in prostorov za opravljanje zdravniške službe. Zavezali so se tudi za boljšo organizacijo zdravstvene službe v manjših delovnih kolektivih, kjer ni obratnih ambulant, v hribovitih predelih občine ter pri šolobveznih otrocih na podeželju. Na seji so sprejeli več odlokov, ki sta jih predlagala komisija za programiranje in financiranje ter svet za notranjo politiko in splošne zadeve. Skupščina je sprejela odlok o sodnih taksah, odlok o uprav- nih taksah, odlok o voznih olajšavah šoloobveznih otrok, odlok o zaključitvi računa občin-skih^skladov, odlok o delovnem, času upravnih organov ter odlok o samoupravnih pravicah delovnih ljudi v upravnih organih Zelo živahna in kritična razprava se je razvila, ko so obravnavali odlok o ureditvenem načrtu za Ostrožno. Odborniki so menili, da je vrsta vprašanj na področju komunalne in urbanistične dejavnosti, ki niso urejena. V nekaterih stvareh pri gradnji hiš je nastala že prava zmeda. Občani npr. še danes ne vedo, kakšen je komunalni prispevek, čeprav so že začeli graditi. To je tem bolj graje vredno, so menili odborniki, ker obstaja vrsta institucij, ki bi morale te stvari urediti, pa doslej še niso urejene. Ker je med občani zaradi tega precej vroče krvi in ker tako stanje meče slabo luč na občinsko skupščino, katere ena poglavitnih nalog je prav skrb za komunalno izgradnjo, so odborniki sprejeli sklep, da bodo ustrezale strokovne službe do prihodnje seje vse te stvari raz- Nova imenovanja Na zadnji seji občinske skupšjine v Celju je bil imenovan za direktorja banke v Celju Peter Šprajc, diplomiran ekonomist. Za direktorja občinskega sklada' za šolstvo je bil imenovan Vojko Simončič. Za inšpektorje pri cejski občinski skupščini so bili imenovani: dr. Anton Kovač za veterinarskega inšpektorja, ing. Aleksander Bukanovsky za gradbenega inšpektorja ter za začasnega elektroenergetskega inšpektorja. Pavle Javornik za komunalnega inšpektorja, Ivan Mravlje za tržnega inšpektorja, inž. Marija Stiplovšek za gozdarskega inšpektorja. Razen tega so na seji občinske skupščine imenovali še 3 odbornike, ki bodo poleg dosedanjih opravljali poročne obrede na sedežu občine. To so odborniki Bogdan Šnabl, Bruno Hartman in Cveto Pelko. čistile, nakar bo občinska skupščina zavzela jasno stališče glede organizacije poslovanja na te^n področju. Pri tem so odborniki poudarili, da to ni le celjski specifični problem, ampak so podobne dejavnosti tudi v ostalih mestnih občinah kot npr. v Mariboru in Ljubljani. Vendar ne kaže, da bi zaradi neurejenosti na tem področju trpel ugled občinske skupščine, ki sicer zelo v redu dela. Na seji so odborniki dali soglasje tudi na statute nekaterih delovnih organizacij s področja družbenih služb, ki jih je potrdila občinska komisija za izgradnjo statutarnega sistema. Razen tega so sprejeli odlok o soglasju k ustanovitvi 17 krajevnih skupnosti. Pri tem so poudarili, da je treba zlasti pri mestnih krajevnih skupnostih paziti, da se ne bi razbohotila administracija. Predvsem je treba dati poudarka vsebini dela in temu načelu tudi prilagoditi financiranje krajevnih skupnosti. Odlok predvideva tudi, da so krajevne skupnosti dolžne v 3 mesecih sprejeti svoje statute. _ —tm RAZVOJ SERVISNE DEJAVNOSTI Svet za terciarno gospodarstvo pfi občinski skupščini v Celju je na eni svojili zadnjih sej sprejel nekaj koristnih priporočil. Ker bodo zanimala gotovo širši krog občanov, važnejša med njimi navajamo v skrajšani obliki. Za razvoj servisne dejavnosti radio in elektro stroke naj bodo odgovorna tudi trgovska podjetja »Tehnomercator«, »Center« in »Elektrotehna«, ki prodajajo televizorje, radio aparate, gospodinjske in razne druge električne stroje. CIM YEC PROSTOROV ZA TERCIALNO DEJAVNOST Ob priliki sproščenja upravnih prostorov (ukinitev vseh okrajnih institucij in gospodarske zbornice) bi bilo potrebno z raznimi preselitvami pridobiti čim več poslovnih prostorov za terciarno dejavnost. RAZVOJ PODJETJA »FINOMEHANIKA« Nadaljnji razvoj obrtnega podjetja »Finomehanika« je odvisen predvsem od sposobnosti in solidnosti delovnega kolektiva. GLOBUS Delež kovinsko-predelovalne industrije v bruto produktu DR Nemčije znaša že 36 odstotkov, medtem ko ta industrijska panoga pokriva že 57 odstotkov celotnega izvoza te države. Po glavi prebivalstva zavzema vzhodnonemški izvoz kovinsko-predelovalne industrije že četrto mesto v svetu, v kemični industriji pa celo tretje mesto v svetu za ZDA in Francijo. Pri tem ima lahka kovinska industrija, ki izdeluje v glavnem izdelke široke potrošnje, že 22 odstotni delež v bruto produktu te socialistične države. Japonska, danes država s 100 milijoni prebivalcev, je v zadnjih desetih letih povečala proizvodnjo kar za 9,5 odstotka (v primerjavi s 3,3 °/« rasti v ZDA in 4,3 «/o rasti v Franciji). Na področju proizvodnje jekla se Japonska danes uvršča že na tretje mesto v svetu (za ZDA in SZ), v izgradnji ladij pa zavzema že prvo mesto (od leta 1956 dalje). Po številu velikega ladjevja prav tako prednjači v svetu. Japonski izvoz počiva dandanes ne samo na izvozu ladij in jekla, ampak zlasti še v fotografskih in filmskih aparatih, radijskih sprejemnikih, televizorjih, izdelkih iz plastičnih mas in iz umetnih vlaken. Veliki uspehi v izvozu so posledica relativno nizkih osebnih dohodkov v primerjavi z drugimi razvitimi državami v svetu. Povprečni zaslužek kvalificiranega delavca na Japonskem znaša mesečno 82.500 dinarjev, pri čemer pa žene zaslužijo v povprečju polovico manj. "Japonska industrija zaposluje blizu 40 odstotkov žena. Občudovanja vrednim rezultatom gospodarstva botruje mentaliteta Japoncev, ki so spoznali, da je napredek mogoč samo ob hitri rasti produktivnosti in nizkih proizvodnih stroških; pri vsem tem pa spretno izkoriščajo zakoreninjene nagibe Japoncev v pogledu marljivosti, sposobnosti razvijanja inteligence in neprestanega izobraževanja. Medtem ko so prva leta po totalno izgubljeni vojni v glavnem samo kopirali inozemske izdelke, že nekaj let dosegajo izredne rezultate v lastnih razvojnih laboratorijih, institutih, raziskovalnih centrih itd. Znano je, da je japonska barvna televizija najboljša na Svetu. HOTEL CELEIA ZOPET NA REŠETU Na Iniciativo sindikalnega odbora storitvenih dejavnosti je bil pred kratkim razgovor z zastopniki hotela Celcia, zastopniki občinske skupščine in predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Obravnavali so težaven položaj tega gostinskega kolektfra. Po zaključnem računu za leto 1964 izkazuje hotel čez 30 milijonov din izgube, ki še danes ni povsem pokrita in znaša okrog 10 milijonov dinarjev. Ker pa je delovna skupnost hotela brez vednosti občinske skupščine, ki pokriva izgubo, zvišala osebne dohodke linearno na zaposlenega po 7.000 din mesečno, ni hotela Narodna banka izplačati osebni dohodek za marec. To je dalo povod, da je kolektiv pričel iskati pomoč pri občinskem odboru sindikata delavcev storitvenih dejavnosti. Vse kaže, da se položaj v tej delovni organizaciji ne bo bistveno popravil, tudi če bi odpravili vse pomanjkljivosti subjektivne narave. Rešitev tega problema bo zelo težka in ker se tega zavedajo vsi odgovorni v komuni, je bil sprejet zaključek, naj posebna komisija pregleda poslovanje ter predlaga občinski skupščini ustrezna priporočila. Začasno je Narodna banka nakazala tej delovni organizaciji osebne dohodke, ki so se v obliki akontacije izplačevali dosedaj (brez omenjenega linearnega povišanja). Tudi letos Iz meseca v mesec nastaja precejšnja Izguba In bo rešitev precej težavna, zlasti ker primanjkuje sredstev v skladih in proračunu občine. ^3S3@$3S!3!3!3®S!3i3^ Novi člani centralnega delavskega sveta zatrjujejo: i se bomo s sodelavci Na volitvah članov centralnega delavskega sveta dne 15. maja 196-5 so bili izvoljeni naslednji člani CDS: ing. Mirko Jančigaj, Stane Dvoršak, Milan Kavčič, Pavel Goričan, Stane Dolenc, Jože Koštomaj, Miha Zav-. šek, Jože Čander, Marija Kocelj, Jože Centrih, Stanko Jhrnšek, Jože. Jutršek, Etudi Slokar, Jožica Višnar, Antonija Skrubelj, Zofija Dereani, Stane Hrovat, Ludvik Muhovec,, Anton Re-mus, Štefan Ravnj,ak, Ervin Belak, Edi Sulioleznik, Ivan Lukman, JErih Šalekar, Vili Končan, Mirko Doberšek, Mirko Polutnik, Petgr Videnšek,. Jvau Čendak, Marjan Zgank, Marjan Rejc, Franc Berginc, Anton Bornšek, Pavla Ravbar, Ivan Pepel in Anton Gajšek. Izvoljenih je bilo osemintrideset novih članov CDS, ker je prav tolikim potekla enoletna mandatna dolja. V centralnem delavskem svetu je ostalo dvainštirideset članov z dvoletno mandatno dobo. Tem poteče mandatna doba prihodnje leto. Ker nas je zanimalo, kako se nameravajo novi člani CDS in je takoj pristal na kratek intervju. Tole mi je povedal: »Že dolgo je, kar sem v tovarni. Celili 25 let. Funkcij sem imel že precej. Že od leta 1947 sem član Ljudske tehnike, bil sem že večkrat izvoljen v organe delavskega samoupravljanja. Kot član centralnega delavskega sveta si bom prizadeval prispevati čim več za skupne interese podjetja. S svojimi sodelavci se bom posvetoval pred zasedanji CDS in jim tudi po zasedanjih povedal, kaj in o čem je CDS sklepal. Mislim, da je bilo tako obveščanje na zelo šibkih nogah. To bo treba popraviti. Po mojem mišljenju bomo morali mnogo več za dobro organizacijo dela ,in odpraviti pojave birokracije, kjer se le da. So primeri, ko je treba za izvršitev nekega dela šest pismenih nalogov. Take stvari bo treba pogledati in poenostaviti. Mislim, da pri CDS ni potrebno toliko komisij. Imamo strokovne službe, ki lahko pripravijo vse, kar je potrebno za razpravo na CDS. Te so odgovorne vodstvu podjetja za svoje delo, vodstvo pa organom delavskega samoupravljanja. Klasično delo po komisijah je preživelo z decentralizacijo samoupravljanja, ker se s tem zmanjšuje odgovornost strokovnih sTužb, ki odgovornost za neko strokovno delo kaj rade prenesejo na komisije«. Miha Zavšek .Našel, sem ga v njegovi delavnici pri delu; Pogledal me je nekam postrani, ko som mu povedal kaj nameravam. Naš Miha ni rad popularen. Sicer pa sam ne ve, da ga je napravilo zelo popularnega njegovo nesebično in požrtvoyano dolgoletno delo v vseh množičnih organizacijah na terenu Ga-berje. Bil je. že mnogokrat izvoljen v organe delavskega samoupravljanja. Tudi v upravni odbor je bil izvoljen že trikrat. Tudi za racionalizacijo, se, zavzema in jih je že , večkrat predložil. Mnoge so bile osvojene. Za svoje požrtvovalno delo v tovarni je bil tudi odlikovan. Povedal mi je tole: /»Mislim, da mora biti član CDS dober upravljalec in dober gospodar. Kar se, mene tiče, se zanimam in se bom zanimal za vso gpspo-darsko' problematiko in našel ugodne/ oblike dela s svojimi sodelavci. Mislim, da dajemo premajhen pomen racionalizacijam. Nagrajevanje za to bi moralo biti bolj stimulativno. Želim, da se to popraviš. Edi Suholežnik »,V delnvski.svet sem izvoljen prvič. Znal bom, opravičiti zaupanje. mojih tovari-, Sev. V našem oddelku bi bilo potrebno čimprej normirati delo pri .strojih. Sedaj so ' namreč stroji še v poskusni .,dobi. S postavitvijo še dveh strojev bo delovni proces v . našem oddelku docela urejen,. To je zlasti važno za začetek proizvodnje radiatorjev po JUS-u. Delam pri varjenju. Želim se strokovno izpopolniti pa tudi članstvo v ODS bo zame dobra šola«. E. Jejčič I> ros ¡Ti''neku tc're 'za^kratek 5Š3šiiSŠ5š5v5\KS5š5š5Š5s5Š5Š5Š5Š5Š5v5s5Š5\5Š5v5\5v5v^^ intervju. Marija Koželj V tovarni sem zaposlena i že dolga leta. Vodim gospo-j dinjski ,krožek pri društvu Ljudske tehnike, poleg tega J pa sem že več let.vaditeljica | pri TVD »Partizan« v Ga-( berju. ,Na zadnjih volitvah, sem bila izvoljena za odbor- ' nika občinske skupščine v) Celju, sedaj pa v centralni, delavski svet tovarne. Dela' imam kar dovolj, pa bo že j šlo, saj, sem delati vajena. Kot članica centralnega) delavskega sveta si bom ( prizadevala, da bom dojela j celotno problematiko pod-, jetja in bom "delovala v smis- j lu celovitosti. Mislim, da je potrebno, da ( se pred zasedanji central-j nega delavskega sveta po-, svetujem s svojimi sodelavci I o vseh gospodarskih vpraša-) njih, ki bodo na dnevnem, redu. Erih Šalekar Srečal sem ga nasmejane-j ga v obratni pisarni emaj-) lifnice. Bil j« dobre volje, O sodobnih metodah stroškovnega računovodstva Povojni gospodarski razvoj, ki je bil v .pretežni meri ekstenziven, kar tudi vedno bolj spoznavamo, je dosegel stopnjo, ko ga je treba zamenjati z intenzivnim gospodarskim razvojem. Nujne so kvalitativne spremembe, na katere pa smo v veliki meri organizacijsko nepripravljeni. Ukrepi, ki smo jih sprejeli na področju ekonomske politike ter naša odločilna zahteva po stabilizaciji gospodarstva, postavlja naše delovne organizacije v nove institucionalne pogoje gospodarjenja. Delovni kolektivi se bodo nujno morali ob pogojih stabilizacije dinarja obrniti navznoter in se orientirati na povečanje produktivnosti in ekonomičnosti, preko -katere bodo vplivali na zviša- „ nje družbene produktivnosti in s tem blaginje v naši državi. V omenjenih okoliščinah so stroški osnovni indikator gospodarjenja in gospodarskega usmerjanja. Pojmovanje stroškovnega računovodstva je danes dejansko in funkcionalno preozko. Stroškovno računovodstvo naj se ne ukvarja samo s stroški, temveč tudi z učinki, vrednostnim planiranjem procesa v notranjem območju poslovanja, nadzor nad njimi in njihovo analizo. Na simpoziju sp bije nakazane sodobne metode stroškovnega računovodstva: • obračun po normalnih stroških; -« # obračun po predkalkulacij-skih stroških; • obračun po standardnih stroških; • obračun po planskih stroških; • obračun po variabilnih stroških. Vse; navedene metode v našem gospodarstvu zaenkrat še niso izvedljive, kef jih preprečujejo sedanji gospodarsko finančni predpisi. Pri tem mislimo na nekatere predpise o oblikovanju celotnega dohodka in njegove- delitve, o vrednotenju sredstev, o kalkulacijah. Zato je bil dan predlog po odpravi zastarelih predpisov in uvedbi sodobnejših. : (Nadaljevanje na 8. strani) Diplomantom so podelili diplome Dne 15. 5. 1965 je bila v sejni dvorani Narodnega doma v Celju svečana razdelitev diplom prvim izrednim diplomantom Višje tehniške šole v Mariboru. Za inženirje strojništva so diplomirali: Dolžan Drago, Krem-puš Marjan, Lasnik Anton, Udrih Slavko, Vrabič Franc iz našega podjetja in še pet diplomantov iz drugih celjskih podjetij. Svečani razdelitvi diplom so prisostvovali: dr. Bračič Vladimir, prof. predstojnik združenih visokošolskih zavodov v Mariboru, Vera Kolarič, predsednik občinske skupščine Maribor, dipl. ing. Praunsseis Alojz, predstojnik strojnega oddelka VTŠ Maribor, Kočar Magda, poslanec i,z Celja, Erjavec Tone, org. sekretar ob. komiteta ZK Celje, prof. Čop Viktor, direktor združenja študijskih centrov, dipl. ing. ligo Lojze, gen. direktor tov. emajl, posode, dipl. ing. Muršec Ivo, preds. strojne sekcije DITa Celje ter direktorji ostalih podjetij, kjer so diplomanti zaposleni in predavatelji VTŠ iz Maribora in Celja. , Direktor šole, dipl. ing. Raič Milivoj, je v svojem govoru izrazil zadovoljstvo, da podeljuje diplome v Celju in to izrednim študentom. S tem je celjski industrijski bazen pridobil 10 novih prepotrebnih strokovnjakov, saj strokovnega kadra pri nas še vedno primanjkuje. Podal je primerjavo povprečja, tako npr. imajo v ZDA in Sovjetski zvezi že danes enega inženirja na 60 zaposlenih, dočim smo pri nas globoko pod evropskim povprečjem. Kljub temu, da je izredni študij zelo težak, posebno pod pogoji, ko je tre: ba opravljati v podjetju tudi vse dolžnosti, so navedeni diplomanti končali študij v 4 in pol letih; to je v rednem roku. Z diplomami jim je treba priznati ne samo strokovnost, ampak tudi izredno vztrajnost in požrtvovalnost, saj je v tej grupi začelo 137 kandidatov, končalo pa jih je le 10. Diplomantom je čestital nato še dr. Bračič in omenil, da so mariborski visokošolski zavodi doslej dali 1200 diplomantov višjih šol in da je to lep uspeh za tako kratko dobo obstoja, obenem pa tudi dokaz, da so bile investicije dobro naložene. Diplomante je pozdravil še dipl. ing. Ivo Muršec, predsednik strojne sekcije DIT in jim zaželel pri njihovem nadaljnjem delu veliko uspeha in plodnega sodelovanja z društvom. Program mariborske Višje tehniške šole je prirejen predvem za prakso, posebno še tehnološka smer, ki je danes še takorekoč mlada veja znanosti. V tem primeru pa je povezava predavateljev praktikov in študentov iz prakse naravnost idealna, zato je ta majhna slavnost imela obeležje uspešnega napredka in širjenja tehniške kulture. KNEZOV USPEH V Ženevi bo od 15. junija do 15. septembra mednarodna razstava keramike. Vabilo na sodelovanje pri tej razstavi je dobilo tudi jugoslovansko društvo uporabnih umetnikov. Friderik Knez, naš novi sodelavec na področju industrijskega oblikovanja, se je kot član društva likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije udeležil razstave keramičnih del v Beogradu, ki je bila v aprilu tega leta. Od razstavljenih predmetov je posebna žirija izbrala avtorje oziroma njihova dela, ki bodo zastopala jugoslovansko ustvarjalnost na tem področju v Ženevi. Med osmimi avtorji je tudi naš sodelavec Knez, ki je uspel s svojini delom: dekorirani keramični krožnik. Ob tem uspehu čestitamo. Pot po Švici in Franciji Na predzadnji seji je upravni odbor sklenil, da se udčleži strokovne ekskurzije v Švico in Francijo zaradi izpopolnjevanja na področju konstruiranju varnostnih naprav Marjan KREMPUŠ, konstruktor varnostnih naprav in orodij. S to ekskurzijo je odpotoval tudi vodja obratne ambulante dr Jože ČAKŠ. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIMIHIIIMIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH1IIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1HI1IIIIIIHHI1IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII1IIII1 Razmaščene in očiščene predmete zaščitimo pred zunanjimi vplivi z raznimi kovinskimi in nekovinskimi prevlekami. Lakiranje je ena izmed zaščitnih prevlek. Površino lakiramo na različne načine, odvisno od velikosti in zgradbe predmeta in na drugi strani od lastnosti lakov. 1. nanašanje laka s čopičem je najstarejši način, vendar se še danes uporablja včasih v obrtništvu in tudi v industriji. Na ta način lahko lakiramo predmete z laki, ki se ne suše prehitro. Hitro sušeče lake lahko nanašamo le na manjše predmete. 2. namakanje omogoča lakiranje na več predmetov hkrati. Posebno vlogo pa imajo tu viskoznost laka ter hitrost in kot izvlačenja. Vsekakor moramo poskrbeti za primerno sestavo topil. Ponavadi je vse delo pri tem postopku avtomatizirano. Predmet obesimo na klin^transportnega traku, ki ga vodi naprej v kad z lakom in nato v peč Za sušenje, seveda, če je to potrebno. V naši tovarni lakiramo na ta način radiatorje. Tu bomo morali že marsikaj popraviti, saj je prevleka tanka in neenakomerna. halatni cinkkromatni temeljni lak, ki Morali bomo zamenjati nekvalitetni ima pregrobo polnilo z novim, kvalitetnejšim. : Hitrost namakanja in izVlačenja je j nepravilna, posebno hitrost izvlačenja bi morali; zmanjšati, saj mora znašati •pri 1100 mm visokem grelnenr telesu 2 m/min. Morali bomo spremeniti hitrost tran-I športnega trak** in delo avtomatizirati. Vsekakor pa so izgube pri tem postopku zelo majhne, seveda, če uporabljamo kvaliteten lak. V našem primeru so izgube večje in še prevleke so izredno tanke, ker moramo delati s preveč razredčenim lakom; sicer bi bila površina peskasta zaradi pregrobega polnila. Tudi odpreske bi lahko lakirali na ta način, kar bi bilo vsekakor bolj ekonomično. 3. v bobnu lakiramo majhne predmete kot gumbe in podobne predmete. Boben se vrti s hitrostjo 10 obr./min; brizgamo avtomatsko ali ročno s pištolo. 4. dolge predmete — kot žico in podobno lakiramo s pomočjo vlečenja. 5. postopek s centrifugo uporabljamo za specialne lake, ki se hitro suše in dajejo filme, odporne proti udarcem. Predmete damo v žično košaro it% potopimo v kopel z lakom; neodcejeno košaro postavimo v centrifugo, ki rotira s hitrostjo 4 — 5 obr./min. V tem času se lak osuši. 6. prelivanje uporabljamo za nana- šanje laka na komplicirane površine* Prelivamo lahko ročno ali avtomatsko. Odvečni lak se ne odkaplja s površin zaradi rotacije, temveč se lepo razvije. Dobimo debelejši nanos in lepši videz. Uporabljamo za lakiranje raznih delov koles. •. . - f‘ , , r.-v- 7. s pomočjo valja lakiramo ali barvamo razne površine, npr. papir, pločevino. Eden izmed valjev služi za odvzemanje laka iz posode in nanašanje na površino predmeta. Sestava laka in množina ter izparevanje topil morajo biti usklajeni s hitrostjo' vrtenja valja in vrsto materiala. 8. brizganje je način lakiranja, ki ga uporabljamo v naši tovarni poleg namakanja. Postopek ima prednost zaradi hitrosti dela in gladke površine. Niso pa vsi predmeti primerni za lakiranje na ta način. Razdeljevanje laka opravimo s pritiskom zaraka iz kompresorja; lak razpršimo v drobne kapljice, ki se všedajo na površino predmeta. Brizgamo lahko ročno ali avtomatsko. Zadnje uporabljamo navadno za lakiranje večjih predmetov. Brizgamo s pomočjo pištol, ki imajo šobe različnih premerov; odvisno od lastnosti lakov oziroma lak — emajlov od 0,5 — 3 mm. Visokotlačni način uporabljamo, če hočemo dobiti fino razdeljen lak. Delamo z malimi količinami zraka (6 — 12 mVuro) in visokim pritiskom (1 — 4 atm). jZ nizkotlačnim načinom brizganja dobimo grobo razpršen lak in manjšo količino megle laka; moramo pa delati z bolj razredčenim lakom. Uporabljamo velike količine zraka (20 —».■ 70 m-/uro) in, nizek pritisk (0,2 — 0,5 atm). Brizgamo lahko topel ali vroč lak. To pride v poštev ža gostejše lake, ki so obstojni pri višji temperaturi. Prednost tega postopka je ta, da dobimo debelejše sloje in si prihranimo čas, ki bi ga uporabili za večkratni nanos. Prihranimo pa tudi precej topil in razredčil. Toplo brizganje je pri 30 — 40° C, vroče pa pri 70 — 80° C. 8. elektrostatsko brizganje se vedno bolj uporablja v tehniki lakiranja. S tem načinom si prihranimo čas in lak. Glavna odlika tega postopka pa je popolno avtomatsko delo. Razlikuje se od drugih postopkov predvsem po tem, da lak ne brizgamo na predmet, temveč v prostor, kjer se nahaja predmet. Med tem predmetom in sistemom elektrod se tvori elektromagnetsko polje 100.000 — 130.000 V. to polje brizgamo raz-rečen lak. Delci laka dobijo i9ti naboj kot elektrode, zato jih predmet privlači. Posebno primeren je ta postopek za lakiranje cevi, obročev, itd. V Sloveniji uporabljajo elektrostatsko lakiranje v Tomosu v Kopru, v Rogu v Ljubljani in še v nekaterih tovarnah. Moramo pa spremeniti sestavo in viskoznost lahka in uporabiti težje hlapna topila. Najboljši so laki na osnovi umetnih smol. 9. elektroforetsko lakiranje je najnovejši način lakiranja, ki pa ga pri nas še ne uporab jamo, pač pa je že razvit v zapadnih državah. Postopek zahteva posebno pripravljen lak. To so različni načini lakiranja, ki jih uporabljajo v industriji. Tudi v naši tovarni bomo morali posvetiti več pozornosti problemu lakiranja ter uvesti postopke, ki bodo najbolj ekonomični. - > M* LAKIRANJE Člani upravnega odbora na obisku pri firmi zanussi rex VTISI Z ENO BESEDO: IMPRESIVNO PROIZVODNJA SPOMINJA NA DOBRO ŠVICARSKO URO -SPREJEM JE PRERASEL PRIČAKOVANJA - ŽELJA PO ZBLIŽANJU IN SODELOVANJU - PODJETJE PREDSTAVLJA INDUSTRIJSKI VRH V ORGANIZACIJSKEM, TEHNOLOŠKEM IN PROIZVODNEM POGLEDU. Aforizem: Videti,JVapoli in umreti, je znan. Za ljudi naše stroke bi lahko obveljala metafora videti Zanussi in umreti! Vendor ne v aforizmu ne v metafori ni mišljena prava smrt. Človek, ki je to dejal, je hotel povedati, da lahko nmre, saj kaj lepšega v življenju ne bo več srečal. On je našel'in videl svoj Napoli, mi pa podjetje Zanussi Rex. Beležnica je polna zapiskov, ki jih gotovo ne bom mogel nporabiti vseh. Vendar je nekaj gotovo. Prepričan sem namreč, da bi bil kot strokovnjak, kar seveda nisem, še bolj navdušen. Ogled podjetja je namreč za vsakogar zanimiv. Za strokovnjaka pa je po mojem mnenju prava poslastica! G. di Stefano med pozdravom V Pordenone je avtobus pripeljal nekaj pred poldnevom. Še kar hitro smo odkrili mali, vendar lepo urejen hotel Mon-tereale, ki je skorajda nasproti velike vojašnice. Medtem ko je vodič urejal formalnosti z lastnikom, smo imeli iz avtobusa možnost videti pravo pravcato gledališko predstavo. Nenavadnost pozdravljanja glavnega junaka — bil je to stražar pred vojašnico — nas je tako navdušila, da smo viseli vsi ob oknu. Gotovo ga je naša zvedenost silila še bolj strumno pozdravljati, saj bi v primeru, da bi tako počel vedno, moral dobiti vsak teden nov levi čevelj. Pozdravljal je namreč tako, da je sunkovito vrgel . levo nogo nazaj, potlej pa trikrat z njo ostro udaril po betonski podlagi. Te nenavadne gibe je najlaže opisati, če jih primerjamo z udarjanjem kopit kakšnega ognjevitega žrebca. Morali smo zapustiti areno. Ker smo bili za obisk najavljeni pri firmi Zanussi Rex ob pol dveh, smo morali s kosilom in razmestitvijo po sobah pohiteti. Podjetje Zanussi Rex je oddaljeno iz središča mesta kakšne tri kilometre. Stoji na desni strani ceste, ki pelje v Padovo. Ob cesti je veliko upravno poslopje, pod katerim je glavni vhod v podjetje. Na nasprotni strani je velik parkirni prostor in prostor za kolesa. Takoj po prihodu so nas povabili v sejno sobo, kjer nas je sprejel f najožji sodelavec direktorja g. di Stefano. V dobrodošlici nam je dejal, da mora opravičiti odsotnost direktorja Zanussija, ki je trenutno na službenem potovanju v Španiji. V nadaljevanju pa je dejal: »Vaš obisk ima za nas še poseben pomen, ker ga ocenjujemo kot prijateljskega. Naša vrata v prihodnje so vam vselej odprta.« V našem imenu se je zahvalil inženir Rihard Pompe in dejal, da smo presenečeni zastran toplega sprejema. Že uvodoma so nam dejali, da ne bodo imeli pred nami nobenih skrivnosti in bodo odgovorili na sleherno vprašanje. To je obetalo veliko in pričakovati je bilo, da bodo naši tovariši velikodušno zagotovilo izrabili do kraja. Zvedeli smo, da obsega podjetje 1,200 tisoč kvadratnih metrov površine in da trenutno zaposluje 6 tisoč ljudi. V tem številu je tisoč uradnikov, vsi drugi so produktivni delavci. In' še pri tem velja poudariti, da je od tisoč-uradnikov veliko število tistih, ki so zaposleni v 35 filialah in zastopništvih, ki jih imajo širom Italije. Njihov bruto produkt znaša 22 milijard lit letno, od česar odpade na izvoz 15 milijard lit. Odstotek investicijskega vla- ganja je precejšen, saj investirajo vsako leto v nove objekte 2 milijardi lir. Zanimiva je njihova izvozna politika. Vedeli so, da je osvajanje trga dolgotrajna zadeva, predvsem še, če bi hoteli ustanoviti lastno trgovsko mrežo. Trajalo bi najmanj štiri leta. Zato so se odločili za poslovno sodelovanje s firmama Linde in Hoover, katerima pošiljajo velike modele. Nemcem je nakup pri njih ugoden, saj so njihovi proizvodni stroški zaradi večje proizvodnje nižji kot nemški. Njihovi glavni tržišči sta Nemčija in Francija. Zadnji čas so osvojili tudi španski trg. Tam so se odločili zgraditi tovarno. Osem mesecev po vgraditvi temeljnega kamna je novo podjetje že obratovalo. Njihovo podjetje sodi v sam vrh v Evropi. To jim je uspelo, ker so s pridom uporabili izkušnje drugih v njihovi stroki. V ta namen so prepotovali skorajda cel svet. Videli so Japonsko, ZDA, Vel. Britanijo, ZSSR, Češko in druge države, ki imajo podobno industrijo in kjer so se mogli kaj naučiti. Tega, da prenašajo izkušnje od drugod, sploh ne tajijo. Tako delajo povsod. Osnovno vodilo pri povečevanju proizvodnje je za njih tržišče- Navzlic temu pa vsako leto opustijo en model svojih izdelkov in ga nadomestijo z novim. Izkušnje, ki jih prinašajo od drugod, 250 zaposlenih inže- Clani upravnega odbora nirjev in tehnikov, ki so zaposleni v razvoju in pri načrtovanju tehnologije, vse to je zadostno jamstvo, da so z novimi izdelki vselej v korak z okusom in zahtevami tržišča. Mimo tega jim omogoča mehanograf-ski servis vedeti vsak trenutek koliko so prodali, kolikšna je proizvodnja, kako je z zalogami in podobno Dela nimajo normiranega. Delavci so plačani na uro. Tempo dela uravnava pri njih transportni trak. To smo najbolje videli pri ogledu obratov. OGLED PODJETJA Z AVTOBUSOM Pred prvim križiščem v podjetju je postavljen pravi kažipot, ki obiskovalca usmerja k posameznim objektom. Mi smo to poenostavili. Sedli smo v avtobus in se odpeljali do vhoda v obrat, kjer izdelujejo motorje za pralne stroje. Ker je deževalo in pa tudi zato, ker je dolga pot po obratih zares u-trudljiva, smo se vožnje z avtobusom od objekta do objekta poslužili še večkrat. Tudi sami uporabljajo za pot po obratih kolesa in smo te kolesarje, ki so povečini električarji in dežurni mehaniki, srečali kaj pogosto. Prvo, kar pade v oči, je neverjetna čistoča Pri nekaterih vhodih v obrate smo naleteli celo na predpražnike. Drugo je transport, ki je skorajda praviloma urejen pod stropom. Kjer to ni mogoče, imajo tekoče trakove ali pa prevažajo z viličarji. Transport je izpeljan tako dobro, da je bil pravi paradoks srečati delavoa, ki je nesel ploh na ramenu. (Nadaljevanje na 7. strani) med vožnjo po Italiji 6 hnaituu KAKO BO POČITNIŠKI DOM SPREJEL PRVE DOPUSTNIKE Spoznanja, ugotovitve, želje in predlogi Moj prvotni namen je bil obiskati Cri-kvenico in bralcem popisati vtise in jih pripraviti na prijetna presenečenja, ki jih zanje pripravlja počitniški dom. Crikvenica me je pričakala hladna, kakršne domačini ne pomnijo že dolga leta v majskih dneh. Morebiti je prav ta hlad vplival tudi na moje razpoloženje in bo zastran tega ocena - bolj hladna. Nedvomno je Osnovno spoznanje, ki si ga je morebiti že prenekateri od vas priznal to, da smo ga pred leti z nakupom vile Gane polomili. Če bi namreč sešteli' vse stroške, kar so nas posamezne gradnje, popravila, dopolnila, ¿prezidave in dozidave v teh letih veljale, bi ta znesek gotovo odtehtal veliko večji, lepši in funkcionalnej-ši turistični objekt. To je videti tudi letos — morpbiti še najbolj — ko je 14 milijonov dinarjev izhlapelo V delih,"sicer nujnih, ki pa bistveno ne bodo vplivala na počutje letoviščarjev. 'i \ Kaj smo ttšpeli zgraditi s tem' denarjem? Predvsem sporno greznico, tla v! jedilnici s6 iz te-razza, posute so poti, pod Vikend hišicami šo betohske plošče, stopnišče je znova prepleskano, zgrajeni sta dve novi stranišči, poti so posute in plaža bo' urejena. Morebiti sem kakšno manjše delo izpustil;' vendar trditve, da Vsa dela bistveno na počutje-ne bodo vplivala, kljub temu drži. Da se ne bomo razumeli napak! Sprememba je. Vendar manjka še veliko nadrobnosti, ki jih pa z razpoložljivimi sredstvi ni bilo mogoče opraviti. Predvsem bo treba — morebiti že prihodnje leto — nabaviti novo opremo, kupiti preproge, urediti kopalnico, obesiti v sobe slike in podobno. Staromodno in iztrošeno pohištvo ne more ustvariti vzdušja v sobi, predvsem še ne, če so postelje pogrnjene z grobimi odejami temno sive barve. Toliko o domu. Najemne hiše so ¿seveda 'opremljene boljše. Letos smo dodatno sklenili pogodbo še z enim zasebnikom, saj smo del prenočitvenih kapa- ‘ citet izgubili, ker jih je najela Zlatarna. Mimo drugega mi je bilo naloženo, naj razmislim, kaj bi veljalo nabaviti, da bi ljudje preživeli počitnice kar se da ugodno in prijetno. Predvsem bi .znova obudil} spornih na čoln. Navadni čoln; tak na vesla, stane nekaj nad 300 tisočakov, medtem ko motorni nekaj nad pol milijona dinarjev. Dru- go: zgradili so kabino za slačenje, ki bo postavljena na plaži. Zares hvalevredno. Vendar velja pripomniti, da prodaja podjetje Induplati, Jarše kabine aluminijaste konstrukcije in opremljene s primerno tkanino — gotovo ceneje, kot je veljala lesena kabina — pa še na poljsko stranišče ne spominja. Pred. našo vilo bi mogli postaviti vsaj štiri pletene garniture, med katere bi postavili sončnike, ki bi sodili tudi na plažo. To niso dragi predmeti, dajejo pa videz Urejenosti in dobro služijo svojemu namenu. Morebiti tudi ta misel ni odvečna- zdi se mi namreč, da bi vsakdo za simbolično odškodnino raje imel ležalnik, kot pa težko desko, ki vrh vsega zavzame še veliko prostora. Prepričan sem, da bi bili ležalniki (mogoče tudi blazine) v eni sezoni amortizirani. Igralne karte, šahi, revije in zabavni tisk bi naj bili samoumevni rekviziti doma. Prav bi bilo, če bi imel dom tudi dve mizi za namizni tenis in tudi dvoje ruskih kegljišč bi bilo moč zgraditi. Če bi bil v domu še televizor, ki bi krajšal večerne ure, potlej bi marsikdo s pridom izrabil poletne dopustne dni, ne da bi se dolgočasil. Opozoril bi še na nekaj. Počutje dopustnikov je v veliki meri odvisno od upravnika in osebja doma. če bo tudi v prihodnje težnja uvesti kasarniško disciplino; če bo tudi letos moč dobiti osvežujoče pijače le v določenem času — tedaj se ljudje ne bodo počutili dobro. Zavedati se namreč moramo, kdo je v domu zaradi koga. Prav je, da preprečujemo izgrede, res pa je tudi, da ni zaradi pitja brezalkoholnih pijač še nihče pobesnel. Ko sem govoril s turističnimi delavci Crikvenice, so me opozorili na možnost, ki bi jo Veljalo izrabiti. V vsakem turnusu bi lahko najeli turistične čolne (to so preurejene ribiške barke), ki jih dajejo za skupinske izlete s posebnim popustom. Imajo štiri ladje, ki imajo skupno ‘kapaciteto štiri sto potnikov. Z njimi prirejajo izlete v Sulin na Krku, kjer vzgajajo ostrige in imajo v zakupu vso vino sorte šlahtina, druga izletniška točki je Vitezič jama, potlej v Livno in celo okoli otoka Krka. Cena po osebi, recimo v Livno, je 600 dinarjev, pri čemer priznajo pri skupinskem izletu 20 odstotkov popusta. f Možnosti za razvedrilo bo po zagotovilu turističnih delavcev dovolj. Več lokalov bo imelo redne programe in glasbo (hotel Internacional, kavama Cor-so, hoteli Esplanade, Therapija, Miramare itd.). Priporočajo izlete na Ladvič in obisk Mime kolibe, ki je iz centra oddaljena samo tri kilometre. Tudi vse stalne prireditve so v programu: crikveniške in ribarske n6či, plavalni maraton, jadralna regata in drugo, -s Torej vsega več kot dovolj. Predvsem pa dovolj sonca in sinja prostranost slanega elementa, ki ga ne more nadomestiti kuhinjska sol v kopalni kadi. V. S. OGLED PODJETIJ AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE pl ^% * S, w"* /./' K. V dneh od 10. do 18. maja 1965 so si tovariši, ki pripravljajo elaborat za rekonstrukcijo obdata odpreskov in koles ing. Ciril Pušnik, ing. Lojze Žnideršič, ing. Jože Stojs in vodja EE 5 Franc Štor ogledali tovarne Saurer — Werke, Dunaj, Lasco Cor bürg, Opel Werke, Bochum in Deutz Ulm. Ogled je bil potreben za dokončno določitev tehnološkega, postopka in izbiro potrebnih strojev in naprav. VTISE LAHKO STRNEMO V BESEDO „IMPRESIVNO" (Nadaljevanje s 5. strani) Videli smo veliko. Pokazali so nam proizvodnjo pralnih strojev, frižiderjev, štedilnikov in televizorjev. Videli smo tudi vse tiste delavnice, ki so nas najbolj zanimale: emajtirnici, lakirnico, surovinske obrate, lužil-nico, emajlne mline in oddelek za plastiko. Spraševali smo in dobili odgovor na vsako vprašanje, Njihova obljuba niso bile prazne besede. Nisem strokovnjak, zato bi Tovariši iz Struge so se poslovili V petek 14. maja 1965 je bila ■ v dvorani CDS skromna slovesnost. Tovariši iz tovarne emajlirane posode »Boris Kidrič« so se poslovili. Po kratkem govoru predsednika komisije za medtovariško sodelovanje Albina Lesjaka, so se od tovarišev poslovili še predsednik CDS Vili Končan, predsednik UO Drago Mravljak in predsednik sindikalne podružnice Maks Korošec. Tovariši iz Struge so se zahvalili za trud našega kolektiva, saj so si pridobili solidno znanje za delo v svojem podjetju, kar so tudi dokazali pred izpitno komisijo. v Izpite so opravili: 6 z odličnim, 45 s prav dobrim, 20 z dobrim in 1 z zadostnim uspehom, kar je zelo lep uspeh. Ni pa ocena na izpitu odločilna za bodoče delo. Vsi tovariši bodo še opravili izpit na svojih delovnih mestih in pri premagovanju začetnih težav novega pod- lotia Ekonomske enote, kjer so se tovariši usposabljali,- so obdarile vsakega posameznika, saj so med učenjem ustvarjali in prispevali k izpolnitvi planskih nalog. Tudi mi smo dobili pri vodenju izobraževanja precej izkušenj. Poglavitno je, da so u-spehi večji in usposabljanje hitrejše, če je organizirano in stalno merjeno. Upam ši trditi, da ne drži več prepričanje, da se vlagača pri stiskalnici ne da prej usposobiti kot v dveh letih. Tudi nanosilec emajla v emajlimici lahko postane prej. To so dokazali tovariši iz Struge. ^ . Usposobili smo za novo podjetje najnujnejši kauer. Moralno pa smo tudi v naprej obvezani, da jim pomagamo na njihovi poti. V tem smislu so tudi sklepi našega kolektiva, da tudi v bodoče sodelujemo z novo tovarno emajlirane posode v .^tniori AR prepustil ocenjevanje njihove proizvodnje njim. Upam namreč, da ta reportaža ne bo zadnja beseda o obisku. VABILO K SODELOVANJU V pogovoru je nanesla beseda tudi na njihovo sodelovanje z »Gorenjem«, ki ima licenco za avtomatični pralni stroj. Gospod di Stefano je namenil temu sodelovanju kratek vek predvsem zato, ker je pogodba sestavljena na osnovi reciproci-tete. V tej zvezi je g. di Stefano dejal, da z njim ni noben problem kupiti kar koli pri nas. Vendar mora naš izdelek ustrezati njihovim merilom zastran kakovosti, cene in dobavnega roka. Poudaril je, da problema z materialom in sestavnimi deli kooperantov nimajo zategadelj, ker mora biti izdobava,določenega dne, in ne dan poprej ali kasne je. Obljubil je tudi, da nam bodo storili uslugo in poizkusili naš temeljni emajl. Zvečer smo bili njihovi gostje. Ker smo že večerjali, smo se zbrali v prijetnem restavracijskem prostoru hotela Monte-reale, kjer so nas pogostili z izvrstnim vinom in kavico. Tudi tamkaj je tekel sproščen pomenek in gostiteljem ni hotelo v glavo, da naše podjetje še vedno izdeluje emajlirano posodo! Tudi o njihovi organizaciji, načrtovanju razvoja in nabavi strojev smo zvedeli marsikaj zanimivega. Žal so se pa nekateri posvetili bolj pijači in manj pomenku. Vendar to, vsaj videti ni bilo, gostitelja ni motilo. Poslovili smo se z obojestranskimi zagotovili, da je prvi korak za poglobitev tovariškega sodelovanja med obema podjetjema storjen. Za konec bi še nrirnsal. da ie ristno. Ljudem, ki morajo odločati o razvoju podjetja v prihodnje, smo omogočili nazorno videti, kaj hočemo doseči z organizacijo, tehnologijo, transportom, kontrolo in podobnim. Videli so veliko povečavo slike, ki bi jo hoteli imeti v nekoliko manjšem merilu tudi mi. Vlado Smeh bilo popotovanje nedvomno ko^ ALOJZU KRAJŠKU V SLOVO V ponedeljek, 27. maja smo spremili na njegovi zad.iji poti Alojza Krajška. Njegovo tovarištvo in prizadevno delo nam ga bo ohranilo v trajnem spominu. Vsako slovo je težko. Posebej kruto pa je, če se poslavljamo od tovariša, ki je bit vedno pripravljen priskočiti v pomoč in ki je svoje življenje posvetil drugim. Bil je zgleden' družinski o-te, pozoren sin, nežen in skr-ben mož ter neprecenljiv delavec. Njegovi delavci so ga imeli radi in ga spoštovali, pri nadrejenih je! pa užival ugled dobrega mojstra v svoji stroki. Čeravno je bil v našem kolektivu le deset let, je vendarle povsod videti sadcve njegovega dela. Skorajda ni kamna, ki se ga ni dotaknil s svojo roko in ni kvadratnega metra, kamor bi ne stopila njegova noga. Zdaj ga ni več med narti. Kruta usoda mu je preprečila Uživati sadove večletnega dela. Vendar tu ni kaj spremeniti. Njegovo delo in tovarištvo nas obvezujeta ohraniti ga v prijetnem spominu, ki ne bo zbledel, saj nas spominja nanj vsak kamen in slednja vgrajena opeč ka. OB SMRTNI NESREČI ZIDARSKEGA MOJSTRA ALOJZA KRAJŠKA Smrt je visoka cena za šolo TISTO, KAR JE OD PODREJENIH NEIZPROSNO ZAHTEVAL, SAM NI UPOŠTEVAL. FAKTORJEV ZA KRAJŠKOVO SMRTNO NE-SR]ECa JE VEČ. OTO RAČEČIČ JE HOTEL POMAGATI PA JE SAM OMAHNIL. Ko smo vprašali dr. Jožo Čakša, vodjo obratne ambulante za njegovo mnenje o nedavni nezgodi, ki je zahtevala življenje 51 letnega zidarskega mojstra Alojza Krajška, nam je dejal, da je to »šolski primer neupoštevanja predpisov o uporabi zaščitnih sredstev«. To povsem drži. Mojster Krajšek, ki je od svojih delavcev vselej odločno zahteval, da predpise upoštevajo, je to pot napravil usodno izjemo, ki ga je stala življenje. Z njim je bil gradbeni tehnik Oto Račečič, ki so ga izvlekli napol zavestnega in mu s prisebnostjo rešili življenje. DELAVEC GA JE OPOZORIL V soboto, 15. maja sta hotela vodja gradbene službe Oto Račečič in zidarski mojster Alojz Krajšek s skupino delavcev poiskati mesto, kjer je dotočni kanal v kanal za odplake zamašen. Zato so odprli vstopni jašek pri' vodni črpalki na Hudinji. Mbjster Krajšek je odšel po posebno oblačilo in gumijaste škornje. Predno se je z baterijo spustil v odprtino jaška, ga je delavec opozoril, naj si nadene plinsko masko. Krajšek mu je dejal, da je bil v tem kanalu že večkrat, pa se mu ni nič zgodilo. Po naključju je tedaj prav tisti delavec, ki je Krajška opozoril na masko, pogledal na uro in videl, da kaže 9 in 20 minut. Krajšek se je spustil v odprtino jaška in vstopil v glavni kanal. Medtem so delavci odprli jašejt, oddaljen kakšnih 20 metrov in svetili v Po teh klinih se je hotčl Krajšek vzpeti iz jaška... kanal. Krajšek je namreč hotel videti, če je do tam kanal čist. Iznenada je moral Krajšek postati omotičen, ker je prišel iz kanala in se hotel vzpeti po železnih klinih jaška. Že je imel glavo ria prostem, ko je omahnil nazaj v jašek, skozi katerega je tekla odpadna voda in ga zadelal s svojim telesom. To je videl Oto Račečič in mu, ne da bi pomislil na nevarnost, priskočil v pomoč. Spustil se je v odprtino. Tedaj so delavci zaslišali njegov vzklik, ki si ga nekateri razlagajo kot znak, da mu pohaja zraka, verjetno pa je, da je zavpil zato, da bi mu delavci priskočili pomagat izvleči Krajškovo telo. Ko so pritekli k odprtini, je že ležal omotičen na Krajšku in preko njunih teles je tekla odpadna tekočina. IZREDNA PRISEBNOST REŠEVALCEV Ota Račečiča so sprva hoteli izvleči z- rokami, vendar, je bil zagozden med stene jaška. Zato so si pomagali z močno vrvjo. Poleg delavcev so kmalu pri-šli na kraj nezgode domači ga-' silci in člani gasilske čete iz Cinkarne. Medteih ko so dajali Otu Račečiču umetno dihanje, je voda odnesla telo Alojza krajška v kanal, ki se izliva v Hudinjo. Vendar se je reševalcem posrečilo' izvleči.tudi njegovo telo. Ko je pokazal Račečič znake življenja, so mu vlili v usta sveže vode. Oba šo takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili Krajškovo smrt in to, da je Oto Račečič izven življenjske nevarnosti. Na kraj nesreče je kmalu prišla tudi komisija, v kateri sta bila poleg organov tajništva za notranje zadeve tudi preisko-• valni sodnik in tožilec. Na kraju samem so opravili potrebne meritve in zaslišali očividce. Vhod v jašek pri vodni črpalki PRAVILA JE TREBA UPOŠTEVATI Vprašali smo prof. dr. Cundra, ki je obduciral Krajškovo telo, za njegove ugotovitve. Predvsem nas je opozoril na to, da je do smrtnega primera prišlo zaradi tega, ker Krajšek ni imel plinske maske. Dejal je tudi, da je smrt nastopila iz več razlogov: v jašku je primanjkovalo kisika, kar je povzročilo omotičnost, prisotni so bili fenolni plini, ki so strupeni in naposled ni izključeno, da je svoje storila tudi umazana voda, v kateri je ležal. Nedvomno^je res, da je osnovna napalfa, ker je Krajšek odšel v kanal brez maske, čeravno -predpisi odločno zahtevajo tudi to, da je takšen človek navezan na vrvi, ki jo tisti, ki je zunaj, drži za primer, če ga je treba izvleči. Toliko pravila. Vendar je vse zaman, če jih dan za dnem kršimo. Najhuje je pa to, da jih kršimo zavestno, kot je. to Bil primer pri Krajšku. Pred časom smo uvedli prakso nagrajevanja v ekonomskih enotah, ki so najbolj upoštevale preventivne ukrepe in uporabljale zaščitna sredstva! Če nagrajujerpo, bi veljalo tudi kaznovati vse tiste ekonomske enote in posameznike, ki pravila' kršijo. In če nam naj bo zadnji smrtni primer šola — čeravno je cerfa življenja odločno predraga šolnina — potlej bi veljalo kršitelje kaznovati kar se da strogo. Gotovo bi ne bilo odvečno, čer bi poživeli vzgojo vseh članov kolektiva o uporabi zaščitnih sredstev, ki “e danes izraže-. na le v kratkem predavanju ob vstopu v delovno razmerje. Me-himo namreč, da bi mimo tega, da bi moral imeti vsak član kolektiva izvod pravilnika o higiensko tehniški zaščiti, bilo treba tudi nenehno in z vsemi sredstvi opozarjati na preprečevanje nezgod, ki imajo lahko tudi smrtne posledice. Pred leti smo vsaj v mesecu varnosti organizirali razstavo, zadnja leta je še ta izostala. Do kraja zgre-* šeno bi bilo štediti sile in sredstva tamkaj, kjer so posledice lahko usodne. V. Smeh POVZETEK S SIMPOZIJA (Nadaljevanje s 3. strani) Za uvedbo ene izmed navedenih metod se bo moralo podjetje odločiti po temeljiti analizi. Poudariti pa moramo, da vsaka izmed navedenih metod zahteva določene pogoje kot so: točni normativi dela — materiala, tehnološke postopke, fazne kalkulacije, ustaljen proizvodni program, sodobno organizacijo itd. Med sprejetimi sklepi je treba omeniti tudi predlog, da se osebni dohodek v kalkulacij ski shemi prikaže kot poseben element. Z njim ugotavljamo, kak-, šen del izplačanih osebnih dohodkov se nanaša na proizvode, iz katerih izvira celotni dohodek, ki jih je treba pokriti z doseženim dohodkom. Da bi stroškovno računovodstvo lahko uspešno reševalo vse naloge, ki se postavljajo pred njega, je potrebno zagotoviti tesno sodelovanje ekonomskega, knjigovodskega, tehničnega in drugega strokovnega kadra v gospodarskih organizacijah. I 9 ffurtjftrff Ročaji, robovi in barve OPIS POSODE S KOLNSKEGA ' SEJMA Ko sem v prejšnji številki opisoval splošen vtis, ki sem ga dobil na kolnskem sejmu, sem ob koncu sestavka obljubil nadaljevanje. Obljubo to j>ot izpo-njujem. Najbolj nas zanima emajlirana posoda, zato bo opis le-te najbolj izčrpen. Najprej in predvsem lahko ugotovimo, da je naš zaostanek pri emajlirani posodi za zapad-no evropsko proizvodnjo (predvsem nemško) zelo velik. Med razstavljeno posodo je bilo zelo malo posode, ki po teži ustreza naši komerc posodi. Večina razstavljene posode je bilo kvalitetnejše, predvsem težje, najboljša od te je takoimenovana elekt-• ro posoda. Nadalje je važna ugotovitev, da pri emajlirani posodi daleč prevladuje kuhalna posoda predvsemzaindividualno gospodinjstvo. Seveda je temu primeren tudi asortiment, ki je v primerjavi z našim izredno ozek. Predimo na opis posameznih elementov posode kot npr. ročaji, robovi, dna, emajl. Ročaji Ročaji so masivni, zelo lepo oblikovani s posebnim poudarkom na funkcionalnosti, zato so tudi v glavnem rahlo poševno nameščeni na posodo (kot pri npr. na art. 46). Na posodi, ki je namenjena za plinske štedilnike ali odprta ognjišča, so ročaji izključno plo- čevinasti. Le-ti so zaprti ter dosledno topo navarjeni (kot na našem loncu za pranje perila, ki ga izvažamo). Na posodi, ki je namenjena za kuhanje na električnih štedilnikih pa sovvečini bakelitni ročaji, čeprav tudi pločevinastih ročajev ne manjka. Predvsem ponve so v glavnem opremljene z bogato plastifici-ranimi ročaji. Zanimiva je ugotovitev, da so ročaji na posodi vseh firm enaki. Vzrok je v tem. ker skoraj vsi proizvajalci posode kupujejo ročaje v glavnem pri dveh velikih proizvajalcih ročajev, pri firmah BaumgarteninDingerkus. Seveda je še dosti vrst ročajev, vendar le teh zaradi relativno majhne uporabe ne kaže opisovati. Robovi Robove, kakšni so na naši posodi, je. bilo na sejmu zelo redko videti, in to samo na posodi slabše kvalitete. Pa še ti robovi imajo običajno večji polmer ali pa imajo manjši polmer, vendar so v tem primeru povsem zaprti. Večina razstavljene posode je imela stopničasto obliko roba, pri kateri naseda pokrov znotraj. Robovi na kvalitetnejši posodi so skoraj vsi obdani z nerjavečo pločevino. Rob posode je v tem primeru zaključen s stožčasto prirobnico, na katero se potem oblikuje nerjaveč trak. Uporaba nerjavečih trakov je v porastu in je v letošnjem letu že tu^|fsjfpčina pokrovk opremljena z njimi. Opaziti je celo bilo, da je bil z nerjavečim trakom obdan lonec za pranje perila, ki je sicer imel rob, kot ga imajo naši lonci za pranje perila oziroma naša komerc posoda. Dno Pri kvalitetni posodi je debelina dna znatno večja od debeline sten posode in je v mejah med 2,5 do 5 mm. Dna elektro posode so dosledno zbrušena. Ker je takšno dno med uporabo nezaščiteno (po struženju ga sicer zaščitijo z barvo, ki pri prvi uporabi odpade), so osvojili tudi posodo, katere dno po struženju že zaščitijo s tanko plastjo emajla. V novejšem času so os- vojili v ta namen emajl s posebno dobro toplotno prevodnostjo. Prenos toplote pri posodi z zaščitenim dnom je seveda slabši kot pri posodi z nezaščitenim dnom. Lažje čiščenje in estetski videz gre v tem primeru pač na račun ekonomičnosti. s Barva Največ posode je emajlirane v pastelnih barvah, predvsem, modri, zeleni in deloma tudi rožasto rdeči. Zelo pogosta je tudi črna, kobaltno modra, golobje siva, krem in bela barva. Kaj pa druga posoda — nerjaveča, keramična, aluminijasta, plastična, steklena? Pri zadnjih treh ne bi imel kaj potrebnega povedati. Pri keramični je opaziti razvoj, vendar se mi zdi, da je za nas najbolj zanimiva nerjaveča posoda. Proizvodnja te je v nenehnem porastu. Od pripravljalne in servisne posode osvaja sedaj nerjaveča posodo tudi področja kuhalno-servisne in čiste kuhal-ne posode. Proučiti bi bilo potrebno, kaj je vzrok porastu; ali prenasičenost tržišča z nerjavečo pločevino (nizke cene) ali pa gre dejansko za resno in torej daljšo konkurenco emajlirani posodi. Pri današnjem stanju so na področju servisne in pripravljalne posode neemajlirane vrste posode na prvem mestu, dočim na področju kuhalne posode še vedno prevladuje emajlirana posoda. Ing. Danilo Fajs iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHfliiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiminiiiHiiiiiiimiiiimi|imii IZID TEKMO- VANJA Na dan volitev je bilo razpisano tekmovanje med volilnimi enotami. Komisija je na seji 18. 5. 1965 pregledala podatke po kriterijih in prisodila: 1. mesto volilni enoti III, 2. mesto volilni enoti IV, 3. mesto volilni enoti VI, 4. mesto volilni enoti II in VII 5. mesto volilni enoti I, 6. mesto volilni enoti V in 7. mesto volilni enoti VIII. Za najboljše uspehe so bile razpisane tri nagrade. Prva 50.000 din, druga 30.000 din i« tretja 20.000 din. Te nagrade prejmejo volilne enote, ki so pri tekmovanju zasedle 1, 3, in 3. mesto; 10 čmojUcec ODGOVOR NA SESTAVEK ALENKE AJDNIK, objavljenem v »EMAJLIRCU« št. 9,\z dne 12. 5. 1965 KDO MI BO Tov. Alenka Ajdnik je bila štipendist našega podjetja na ESS ter je bila po spisku KSS v letu 1961 predvidena za delovno mesto «-salda konfeta« v računovodskem sektorju. Po končanem .šolanju je 21. 7. 1961 nastopila delo v uvoznem oddelku kot pripravnik za stenodaktilograia,' čigar delovno mesto je tedaj izpraz-njevala tov. Delakorda ob odhodu iz podjetja. Kot pripravnik se je v začetku uvajala v daktilografske posle, hkrati pa pomagala pri opravljanju poslov deviznega poslovanja, čigar delovnega mesta referenta tedaj in v poznejših letih sploh ni bilo v organizacijski shemi (dokaz: organizacijska shema sektorja izvoza—uvoza za leto 19G1, 1962 in 1963), ker obseg uvoznega poslovanja tedaj ni pogojeval posebej delovnega mesta referenta v deviznem poslovanju in posebej delovnega mesta " korespondenca z znanjem tujih jezikov«, ampak samo »»stenodaktilograf z znanjem tujih jezikov«. Tedaj izpraznjeno delovno mesto «stenodaktilograia z znanjem tujih jezikov« smo v uvoznem oddelku zaradi pomanjkanja kadra rešili na ta način, da smo začeli uvajati pripravnico tov. Ajdnik, ki je ob nastopu službovanja v uvoznem oddelku izjavila, da obvlada angleški jezik in delno tudi nemški jezik (vidi anketni list z dne 24. 7. 1961, iz katerega je razvidno, da je prevzela mesto, pripravnika za stehodal-tilografa). Ob nastopu službe pripravnica ni postavljala drugih pogojev. Iz opisa dela »stenodaktilografa z znanjem tujih jezikov« iz leta i959 izhaja, da se za to delovno mesto zahteva ESS z dopolnilnimi tečaji tujih jezikov ter 7-letna praksa (dokaz: opisi delovnega mesta za analitično oceno). Pripravniški staž je tov. Ajdnik nastopila raje v uvoznem oddelku na predlog zunanjetrgovinskega sektorja, hkrati pa po lastni odločitvi, ker ji računovodsko delo ni odgovarjalo. Že kmalu po nastopu službe smo ji pojasnili, da to delovno mesto, za katerega se pripravlja, -zahteva vsaj toliko znanja nemškega jezika, da bi lahko po diktatu pisala nemško korespondenco, kot jo je pisala predhodnica tovarišica Delakorda, zlasti še, ker se preko 95 odstotkov tuje korespondence v uvoznem oddelku sestavlja v nemškem jeziku, o čemer se je imenovana že v kratkem času lahko sama prepričala. V teku pripravniškega staža se jo je večkrat opozorilo, da zakonski predpisi o zunanjetrgovinskem kadru, zlasti še pravilnik o strokovni izobrazbi vodilnih in drugih strokovnih uslužbencev gospodarskih organizacij, ki opravljajo zunanjetrgovinske posle (revidiran pravilnik je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ št. 31/1862) zahtevajo za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov obvezno znanje enega svetovnega jezika ter višjo ali Visoko šdlsko izobrazbo z najmanj tri leta zunanje trgovine, ali pa dokončano srednješolsko izobrazbo s pet let zunanje trgovine in poseben strokovni izpit — kar velja enotno z.a ves zunanjetrgovinski kader v SFRJ, Na ta opozorila je imenovana direktorju izvoza in uvoza v začetku -pojasnila, da namerava itak študirati na ekonomski fakulteti, (kasneje pa je svojo namero .spremenila s pojasnilom. da namerava izredno študirati na VEKS. .V decembru 1962 je kla na porodniški' 'dopust in ko se je vrnila na delo, je glede izobraževanja v nemškem jeziku povedala, da jo novo nastale družinske prilike prisiljujejo, da opusti. misel, da bi se lahko v sedanjem času vpisala na VEKS, da pa še-bo namesto tega izobraževala V večernih tečajih nemškega jezika v . Celju. jPo stalnem prigovarjanju, da-bi po mesgcev pripravniškega staža končno morala pričeti z izpolnjevanjem v tujem jeziku, ki ga je *9~te.v®i °Pis delovnega mesta ».stenodaktilografa z znanjem tujih jezikov«, a za katerega se je priprav- ljala, ki pa je tudi vključeval oprav-ljanje rutinskih administrativnih poslov deviznega poslovanja (prijave o zaključenem poslu, soglasnosti itd.), čigar znanje tujega' jezika je nujno narekovalo stalno naraščajoč obseg in večja kvaliteta dela v uvoznem oddelku, se je v tem času imenovana začela zanimati za odhod iz uvoznega oddelka. Tako se je 9. 4. 1963 z lastno prošnjo prijavila na razpisano delovno mesto »analitika tržišč-«, ki ostentativno ni pogojevalo znanje tujega jezika. V tej svoji vlogi je sama tudi dala pismeno zagotovilo, da bo po preteku dveh let začela z izrednim študijem na VEKS v Mariboru, vendar je to svojo prijavo za omenjeno delovno mesto »analitika tržišč« 12. 4. 1963 umaknila z motivacijo, da namerava zasesti delovno mesto katero naseda, tj. delovno mesto »stenodaktilograf z znanjem tujih jezikov« (dokaz: prošnja imenovane z dne 9. 4. 1963 na razpis »analitika tržišč« z lastnoročno izjavo o umaknitvi te svoje pToš-nje z odločitvijo, da zasede delovno mesto, za katerega se je pripravljala). Dejansko se je takoj za tem na javno razpisano delovno mesto »stenodaktilografa II.« v uvoznem oddelku sama pismeno prijavila ter je bila na to delovno mesto po sklepu komisije pri ZP komerciale tudi sprejeta z veljavnostjo od 1. 5. 1963, vendar z izrecnim pogojem, da se v roku 9 mesecev izpopolni v znanju nemškega jezika. O tej pozitivni odločitvi komisije pri ZP komerciale je bila tudi pismenp obveščena (dokaz: obvestilo KSS tov. Ajdnikovi, preje Primec, z dne 30. 5. 1963 o sprejetju na delovno mesto stenodaktilografa s pogojem 9-mesečne izpopolnitve v nemškem jeziku). Prevedba iz pripravniškega staža na delovno mesto je bila izvršena torej v 21 mesecih po nastopu pripravniške službe s tem, da se ji je v začetnem razdobju do 1. 2. 1964 od polne tarifne postavke, takrat din 120 na uro, odtegoval 5-odstotni odbitek po sklepu ZP komerciale. Poenta na aktivno znanje nemškega jezika je bila v tem času zaradi tega tako močna, ker so ostali sodelavci v uvoznem oddelku dajali stalno pripombe vodji uvoznega oddelka in direktorju izvoza - uvoza, da kot samostojni referenti uvoza in referenti uvoza niso dolžni opravljati dela, ki so v opisu delovnega mesta »stenodaktilografa z znanjem tujih jezikov«, a na katerega je bila po lastni prošnji razporejena tov. Ajd- nik, zlasti pa še ne daktilografskih poslov. Na predlog direktorja sektorja je imenovala po sklepu ZP komerciale začela s 1. 2. 19(14 prejemati polno obračunsko postavko din 166 na uro za delovno mesto »stenodaktilografa II.« (dokaz: predlog direktorja sektorja ZP komerciale z dne 6. 1. 1964), za kar je prejela imenovana tudi odločbo (dokaz: odločba KSS št. 6765 z dne 8. 2. 1964). Se pred tem, točno 31. 10. 1963 se je tov. Ajdnik prijavila na javno razpisano delovno mesto »referenta obratnega knjigovodstva«, vendar je pristojna komisija pri ZP računovodskega sektorja na svoji seji 12. 11. 1963 po obravnavi njene prošnje le-to zavrnila z motivacijo, da je imel drugi kandidat boljše pogoje dela (dokaz: obvestilo KSS imenovani, št. 2455 z dne 20. 11. 1963). Ta potegovanja za delovna mesta v drugih sektorjih dokazujejo, da tov. Ajdnik ni imela resnih namenov glede na svoje obljube, da se bo izobrazila v nemškem jeziku, odnosno nadaljevala študij — izredni na VEKS. To je hkrati tudi dokaz, da je že mesece pred ukinitvijo delovnega mesta »stenodaktilografa II.« v uvoznem oddelku računala, da v uvoznem oddelku zaradi neizpolnjevanja pogojev posebne strokovne izobrazbe ne bo mogla ostati. Prav to spoznanje pa je vplivalo tudi na formiranje njene odločitve, da se ne bo izpolnjevala v znanju nemškega jezika, kar je posebej prišlo do izraza v septembru 1963, ko je izobraževalni center podjetja aranžiral poučevanje tujih jezikov po intenzivni metodi z uporabo magnetofonov pri Zavodu 7M poučevanje tujih jezikov v Celju, ko tov. Ajdnik ni našla interesa, da se prijavi kot interesent za strokovno izpopolnjevanje, kljub temu, da so se istočasno prijavili ostali njeni sodelavci za drugi svetovni jezik, a čeprav so že sami obvladali nemški jezik (dokaz: poziv Zavoda za poučevanje tujih jezikov z dne 26. 8. 1963 in prijava kandidatov sektorja izvoza in uvoza z dne 14. 9. 1963 Izobraževalnemu centru — tu). Ob razporeditvi na delovno mesto »stenodaktilografa II.« postavljeni obvezni pogoj, da se v 9 mesecih izpopolni v znanju nemškega jezika, je potekel 28. 2. 1964. Obseg uvoza se je v letih 1961 do 1963 povečal kar za 55 odstotkov, ne da bi se povečalo število zaposlenega kadra v uvoznem oddelku, če .pustimo ob strarti zaposlitev referenta za uvoz investicij, čigar delovno mesto KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNEGA RAZMERJA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE CELJE RAZPISUJE naslednja prosta delovna mesta: 1. UPRAVNIK POČITNIŠKGEA DOMA V CRIKVENICI Pogoj: dovršena trgovska ali gostinska šola, več let prakse v trgovinitali gostinstvu. 2. GLAVNA KUHARICA ZA POČITNIŠKI DOM CRIKVENICA Pogoj: gostinska ali gospodinjska šola, več let prakse v gostinstva ali počitniških domovih. 5, EKONOM POČITNIŠKEGA DOMA V CRIKVENICI Pogoj: dovršena trgovska ali gostinska šola, praksa v skladiščih trgovine ali gostinstvu. Obračunska osnova po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov oziroma po pogodbi. Rok prijave je d»ko-respondenta z znanjem tujih jezikov« v uvoznem oddelku ob istočasni ukinitvi delovnega mesta »»stenodaktilograia II.«. DS EE 8 je na tej seji ob prikazu stvarnega stanja v uvoznem oddelku potrdil dupliciranje delovnega mesta »»korespondenta z znanjem tujih jezikov«, ukinil delovno mesto »»stenodaktilografa II.«, hkrati pa zadolži vodjo EE 8 tov. Iva Brenčiča in direktorja računovodstva tov. Viktorja Piliha, da raziščeta možnost razvrstitve tov. Ajdnik na prosto delovno mesto »»knjigovodja EE 3« v računovodskem sektorju (dokaz: sklepi DS EE 8 od 7. 8. 1964). Na to delovno mesto »»knjigovodja EE 3« pa imenovana ni mogla biti razporejena, ker ni imela ustrezne prakse za to delovno mesto. Razprava sama na DS EE 8 pa je tekla v smeri ugotovitve, da tov. Ajdnik ne opravlja v celoti delokrog svojega delovnega mesta in da s tem dodatno obremenjuje delo ostalih uvoznih referentov. Na podlagi tega sklepa DS EE 8 se je iskalo s strani KSS prizadeti tovarišici drugo delovno mesto. »» Hkrati se je v letu 1964 za planirano delovno mesto in kasneje tudi po sklepu DS EE 8 potrjeno delovno mesto »»korespondenta z znanjem tujih jezikov« opravilo več notranjih in zunanjih javnih razpisov, na katerega se je prijavila tov. Marcijan, ki pa delovnega mesta končno ni sprejela, ker ji je dotedanje podjetje zaradi njenih v praksi dokazanih delovnih kvalifikacij vidno izboljšalo osebni dohodek in tudi rešilo stanovanjski problem, kar pa v našem podjetju ni bilo mogoče osigurati (dokaz: dokumentacija v KSS in izjave tovariša Vebra). Na ponovne zunanje razpise pro-- stega delovnega mesta »»korespondenc za tuje jezike« se je zatem prijavila tov. Kocjan Dita iz Šoštanja, ki je imela srednješolsko izobrazbo in obvladala nemški jezik, vendar^ se zaradi neprilagojenosti in določenih težav ni mogla vpeljati v delo. Zato .so vsi sodelavci uvoznega oddelka enoglasno odločiti, da tovarišica Kocjan ni primerna za to delovno mesto. Delovno razmerje s tovarno je zapustila ob poteku pogodbe za določen čas (dokaz: originalna pogodba za 'določen« čas v ODGOVORIL? Po odhodu tovarišice Kocjan dne 9. 1. 1965 se je s strani KSS ponovno opravil javni zunanji razpis prostega delovnega mesta »korespondenta za tuje jezike«, ki je bil objavljen skupno z razpisom prostega delovnega mesta »pravnika- v pravni službi« v dnevniku DELO 13. ;i. 1965 (dokaz: originalen izrezek iz ome-, njene številke DELA z dne 13. 1. 1965 'priložen račun Časopisnega podjetja DELO št. 478 D z dne 18. 1. 1965). Na ta razpis se je prijavila tovarišica. Pirh Milena, ki je diplomirala na Administrativni šoli v Mariboru, tudi v Višjem administrativnem tečaju, ki ji po veljavnih predpisih daje rang srednje strokovne izobrazbe, kar je uradno potrjeno tudi v delovni knjižici (dokaz: uradna zabeležba ObLO Maribor o priznanju srednje strokovne izobrazbe). Tovarišica Pirh se je v Višjem'administrativnem tečaju učila nemški jezik, razen tega pa je 'pri Zavodu za tuje.jezike Višje ekonomske komercialne šole v Mariboru končala intenzivni tečaj I. nemškega jezika (dokaz: potrdilo o I. stopnji nemškega jezika, št. 309 z dne 3. 2. 1964). Pred sprejemom v naše podjetje je bila testirana po našem industrijskem psihologu na psiho-test, glede na strokovno usposobljenost za konkretno delo, med drugim tudi za znanje nemškega jezika jo je testiral vodja uvoznega oddelka. Pri tem je psihogram pokazal, da vse ugotovitve »zagotavljajo, da ima kandidatinja mnogo sposobnosti za uspešno pri-učevanje«, testiranje v praktičnem 1 delu pa je ugotovilo, da kandidatinja perfektno obvlada slovensko in srbsko stenografijo (ki je tovarišica Ajdnik kljub končani ESS ni hotela uporabljati na delovnem mestu) in da ima zadovoljivo Osnovo za izpopolnitev nemškega jezika in s tem obvladanje nemške korespondence v bližnji prihodnosti (dokaz: prijavna pola v KSS, testi pri industrijskem psihologu in testi praktičnega dela tudi nemškega diktata v stroj pri vodji uvoznega oddelka). Znanje nemškega jezika kandidatinje torej ni enako ničli, kot pisec iznaša v svojem sestavku. Glede na take ugotovitve in ocene je komisija pri ZP komerciale končno sprejela tovarišico Pirh na delovno mesto »korespondenta za tuje jezike« z obračunsko postavko din 210, zmanjšano za 15 odstotkov, kar znaša neto 179 din na uro, prav tako z izrecno obvezo izpopolnitve znanja nemškega jezika v roku ca. 1 leta. Tovarišica Pirh obiskuje od 16. marca 1965, torej od trenutka zaposlitve v našem podjetju, intenzivni nadaljevalni tečaj nemškega jezika II. pri Zavodu za poučevanje tujih jezikov v Celju s tem, da bo po končanju tega tečaja nadaljevala s konverzacijskim in končno korespondenčnim tečajem. Ima prav tako isto dolžino delovnega staža kot tovarišica Ajdnikova. Današnja razlika v OD med tovarišico Ajdnikovo in Pirhovo znaša torej samo 13 din na uro, kar pa prav gotovo odtehta solidno znanje in uporaba slovenske in srbohrvat-ske stenografije, sedanje testirano osnovno znanje nemškega jezika ter pokazana prizadevnost pri delu po preteku 2-mesečne zaposlitve v uvoz« nem oddelku. Ponovno poudarjamo, da na večkrat javno razpisano delovno mesto »korespondenta za tuje jezike« znotraj in izven podjetja tovarišica Ajdnik nikoli ni predložila prošnje odnosno se nikoli ni prijavila. Tov. Ajdnik se je po razpravi na DS EE 8 z vložitvijo lastne prošnje z dne 28. 9. 1964 prijavila in bila sprejeta na delovno mesto »samostojnega korespondenta«, ki ga danes dejansko tudi zaseda v pravni službi in za kar prejema polno obračunsko postavko OD, ki ga predpisujeta pravilnik za delitev OD in analitična ocena. S tem ji je podjetje torej omogočilo njenemu znanju primerno delovno mesto, ki zahteva po opisu ESS z večletno prakso. Taka so torej dejstva — čigar dokumentacija je na uvid slehernemu članu kolektiva v KSS, pri direktorju izvoza in uvoza in vodji uvoznega oddelka, ki so narekovala zasedbo delovnega mesta »korespondenta za tuje jezike« v uvoznem oddelku v interesu ažurnega izvrševanja nalog in opravljanja dela. Pri všem tem pa je nerazumljivo, zakaj se tovarišica Ajdnik čuti prizadeta in iznaša te stvari v tej obliki, ko pa je imela v preteklosti vedno in ob vsaki priliki vse možnosti, da se na odločitve pritoži na organe samoupravljanja v podjetju, ali pa v skrajnem primeru sproži- tudi delovni spor pred rednim sodiščem. Prav je, da se kritične pripombe posameznikov, ali pa v tem primeru tovarišice Ajdnik, pišejo glede na izvajanje kadrovske politike, toda sestavki morajo sloneti na osnovi preverjenih podatkov, nikakor pa ne smejo dokazovati nesposobnosti sodelavcev, če le-te ne poznajo ali vanje niso prepričani, s tem lahko onemogočimo vsakega novo došlega člana delovnega kolektiva že v prvih tednih zaposlitve, ustvarjamo njemu slabo vzdušje v delovni enoti, nelagodno počutje, ki vpliva na zmanjšano storilnost dela in onemogočimo hitrejše prilagajanje v njegovem ožjem kolektivu. Tovarišica Ajdnik je dejanski štipendist našega podjetja, torej s tem ni rečeno, da ji je podjetje dolžno zagotoviti preko sprejema njeni zahtevi odgovarjajoče delovno mesto, če v času prakse z lastno prizadevnostjo ne pokaže dovolj resnih namenov, da si pridobi tisto dodatno znanje, ki je nujno potrebno za sto odstotno opravljanje nalog na tem delovnem mestu. Pri tem pa lahko ugotavljamo, da so sovrstnice Ajdnikove, ki so se zaposlile na poslih zunanje trgovine v našem podjetju v istem času ter z enako šolsko izobrazbo (končano ESS) z eno izjemo vse vpisale in se izredno izobražujejo na VEKS v Mariboru in svoj študij redno opravljajo poleg svojega dela -v podjetju. Čudno pa je tembolj, da se tovarišica Ajdnik pri iznašanju svojih problemov poslužuje neresničnih in nepreverjenih podatkov, ki nepoznavalca nehote zavedejo v zmoto. Ivo Brenčič Lojze Pavlič Marjan Pilih OPOMBA UREDNIŠTVA: Opozorili smo sestavljalce na preobšimost odgovora, vendar na skrajšanje sestavka niso pristali in zahtevali objavo v celoti. Njihovi zahtevi smo ustregli. Gradnja avtoservisa v Celju » Podjetje »Avto« Celje bo začelo že letos graditi nasproti to-vane »Etol« in »Žične« sodobho avtoservisno delavnico, ki je v Celja zaradi naglo naraščajoče motorizacije ved kot potrebna. Sredstva za gradrtjo so že zagotovljena (lastna sredstva podjetja in kredit). Z dograditvijo novih servisnih kapacitet bodo popravila opravljali hitfeje- in kvalitetneje, saj se bo tako znatno izboljšala specializacija remontnih delavnic. SPREMEMBE STATUTA Leto dni po sprejetju našega statuta se je pokazala potreba za spremembo nekaterih določil statuta. Spremembe so malenkostne ter je prišlo do njih zaradi nekaterih novih zakonskih določil in pa v zvezi z izdelavo pravilnika o notranji organizaciji podjetja. Hkrati z osnutkom pravilnika o notranji oganizaciji so bi. le objavljene predlagane spremembe statuta ter je bila dana mož« nost ^elanom kolektiva, da dajo svoje pripombe na predlagane sprembe. Spremembe se nanašajo na naslednja določila: V čl. 118 statuta se spreminja način izvolitev predsednika in namestnika zbora proizvajalcev tako, da se navedena funkc-cionarja volita na zboru proizvajalcev z običajnim glasovanjem javno ali tajno in ne na način, kakor se volijo samoupravni organi .v podjetju, kakor je bilo doslej predvideno v statutu. S tem je postopek pri izvolitvi poenostavljen. Razen tega sta predsednik in namestnik zbora proizvajalcev izvoljena za dve leti in ne samo za eno leto kot je bilo določeno doslej. V čl. 24. statuta se spremenijo določila glede aktivne in pasivne volilne pravice ter je novo besedilo glede pravic članov kolektiva v pogledu volitev usklajeno s sedaj veljavnimi dolo- * čili zakona o volitvah delavskih svetov in drugih samoupravnih organov v podjetju. V členih 50, 32, 48, 49 gre samo za stilistične popravke, da se namesto naziva »nižji samoupravni organi« točneje izrazi, da gre za samoupravne organe v nižjih samoupravnih enotah in slično. Čl. 62 se spremeni v toliko, da se točka 7. in 8. združi v eno točko ter dobi skupen naziv »prodaja in zunanja trgovina«. Po dosedanjem besedilu statuta bi bila prodajna služba in služba zunanje trgovinskega poslovanja samostojni strokovni službi, delovni enoti, kateri bi vodili vsako zase vodji teh služb kot vodilna strokovna delavca. 'Po osnutku novega organizacij, skga pravilnika pa sta služba prodaje in zunanje trgovine združeni v eno delovno enoto--sektor pod enotnim vodstvom in Je zaradi tega v statutu popraviti to spremembo, nastalo v zvezi z novo organizacijo v podjetju. . - Popravek čl. 95 tj. črtanje drugega odstavka tega člena v statutu je v zvezi z novo notranjo organizacijo v podjetju, ker; bodo strokovne službe, ki delajo na izvajanju in izpolnjevanju tehnološkega postopka po novi organizaciji, spadale v pri« pravo proizvodnje in ne pod po« močnika glavnega direktorja. V čl. 138 in 139 statuta se podaljšajo roki glede uskladitve samoupravnih predpisov s pred-piši statuta. V statutu je bilo do« sedaj določilo, da bi morali interni samoupravni predpisi tj. pravilniki biti usklajeni v roku 8 mesecev po uveljavitvi statuta, kar je pa neizvedljivo. Ta 8-mesečni rok je sedaj potekel, V zadnjem mesecu so izšli novi zakona kot napr. zakon o de« lovnih razmerjih, zakon o varnosti pri delu in drugi, v katerih se določa celo enoletni rok za uskladitev internih predpisov v podjetjih z določili v teh! in drugih zakonih. Glede na to» da so ti zakoni šele izšli sedaj, morali naše pravilnike in interne predpise usklajevati v prihodnjih mesecih. .Zaradi tega se je v predlagani spremembi čl, 138 in 139 statuta podjetja določil naknaden rok za to usklajevanje 31. 12. 1965. Za izvedbo nove organizacije podjetja se predvideva rok do konca junija 1965. Spremembe statuta tedaj bistveno in dejansko ne spreminjajo besedila dosedanjega statuta. Ker smo že pri sestavi statuta predvidevali občutno spremembo raznih zakonitih do* ločil zlasti na področju delovne zakodonodaje, varnosti pri delu in podobno, smo v statu--tu uzakonili le načelna določila in nam ne bo treba sedaj statu« la spreminjati in usklajevati 3 z zakonitimi določili. v dr. Z. F. kvalitete industrije Zahodne Evrope MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE JE ORGANIZIRALO POTOVANJE NEMŠKIH STROKOVNJAKOV ZA STATISTIČNO KONTROLO KVALITETE PO NIZOZEMSKI, ANGLIJI, FRANCIJI IN ITALIJI. Članek prinaša res kratek izvleček iz poročila o tem študijskem potovanju, katerega je objavil kuratorij za racionalizacijo nemškega gospodarstva. Težave, povezane z uvajanjem statistične kontrole kvalitete, so enake težavam v Zvezni republiški Nemčiji. Predvsem nastopajo problemi v zvezi z organizacijo kontrole, problemi kadrov in izobraževanja kadrov. Nove metode niso bile odkrite — kar tudi ni bilo pričakovati — znane metode statistične kontrole kvalitete pa so postale v obiskanih podjetjih integralni element organizacije podjetja za dobro kvaliteto svojih izdelkov. Samo vodstvo podjetja lahko — tako poudarjajo pri Metal Box Co. — z določeno politiko, potrebnimi sredstvi in s primerno organizacijo zagotovi kvaliteto svojih izdelkov. V obiskanih podjetjih je kontrola kvalitete organizirana po dveh principih: 0 Neposredno podrejena 0 vodstvu podjetja odgovar- 0 ja statistična kontrola kva- • litete za kvr^iteto izdelkov. • Ce se pojavi neustrezna • kvaliteta, ima pravico u- • staviti proizvodnjo. • Statistična kontrola kvali- 0 tete ugotavlja in registri- 0 ra kvaliteto in deluje kot 0 »oko vodstva podjetja«. Od Anglije do Italije velja moto vključiti človeka — proizvajalca na stroju kot samostojno delujoči in odgovorni element proizvodnje, ki sam teži k izboljšanju kvalitete. Vse preiskave, pregledi in drugi ukrepi kontrolne kvalitete so njemu samo v pomoč pri izvajanju njegove naloge — to je izdelavi 'kvalitetnega izdelka. Tekoče se grafično prikazuje nihanje kvalitete. Podjetja uporabljajo različne kontrolne kartice. Delno je razširjena X/R kartica. Napake so prikazane na velikih formularjih. Bolj so razširjene C — kartice, ki prikazujejo število napak v vzorcu in Vrsto napake. Podatki služijo za dnevno poročilo o kvaliteti za vodstvo proizvodnje in za analize fak- KOLESARJI POZOR! i LE DOBRO VZDRŽEVANO IN OPREMLJENO KOLO JE POGOJ ZA DOBRO VOŽNJO. V mesecu maju bodo prometni organi LM pregledovali kolesa članov našega kolektiva. Ugotavljali bodo tehnične pomanjkljivosti in slabo vzdrževanje. Lastnike slabo vzdrževanih koles pa bodo opozarjali in po potrebi tudi kaznovali. Vsak lastnik kolesa ve, kaj njegovemu konjiču manjka. Da pa bi tega ne pozabil in da bi pravočasno spravil svoje vozilo v red, bo interna mestna komisija LT pregledala vsa kolesa in z listkom, na katerem bodo pomanjkljivosti označene, opozorila lastnike. V interesu posameznika je, da ta preventivni ukrep resno upošteva, kajti posledice bo nosil vsak sam'. Obveščamo tudi, da ima vsak lastnik kolesa možnost, da si da kolo popraviti v tovarni, kajti prometni organi LM bodo s svojo ekipo brezplačno nameščali na kolesa razne dele. Zaračunali pa bodo samo uporabljen material. Kdo bo imel neprimerno kolo in ne bo dovolil, da mu ga člani prometne ekipe popravijo, mu bodo kolo odvzeli oziroma prepovedali vožnjo z njim. Vse za varno vožnjo! Avto moto klub LT Emajl torjev, ki vpljčajo na kvaliteto izdelkov. Ni bilo najti avtomacije kontrole-kvalitete — tudi tam ne, kjer so uvedene pri avtomatski proizvodnji avtomatske preiskave. Ravno v tem primeru je bila statistična kontrola kvalitete z običajnimi metodami -kontrolnih kart, vzorčno preiskavo, itd. že predhodno vključena v projekt. Mnoga, tudi relativno mala podjetja, uporabljajo lastne vzorčne plane, ki temeljijo na statistični podlagi. Za jemanje vzorca veljajo AOQL norme. V Nizozemski obstajajo privatne ustanove, kjer je mogoče doseči izobrazbo in naziv »statističnega analitika« in »analitika kvalitete«. Izpiti so pod državno kontrolo. Država forsira tečaje za profesorje z name; nom uvesti statistiko kot učni predmet na sred j ih šolah. Na univerzah v Angliji se predava predmet matematična statistika. Tako je najti relativno veliko število akademskih statistikov v proizvodnji. V podjetjih posvečajo veliko skrb izobrazbi tehnikov in ostalega personala kontrole kvalitete. V Franciji na univerzah ni predavanj za tehnično statistiko. Institut za statistiko pariške univerze je zato osnoval skupno z industrijo centralo za izobraževanje tehničnih statistikov. Podobno je v Italiji, kjer za to skrbi strokovno združenje za statistično kontrolo kvalitete. Bodite previdni V MESECU APRILU 1965 JE BILO 36 PRIMEROV RAZNIH MALIH NEZGOD, VECJIDEL ZARADI NEPREVIDNOSTI POSAMEZNIKOV. ŽE STAR PREGOVOR PRAVI, DA JE PREVIDNOST MATI MODROSTI .CE BI BILO TOREJ VEC PREVIDNOSTI IN VEC MODROSTI, BI BILO TUDI MANJ NEZGOD VSEH VRST IN MANJ BOLEČIN . Stane Sitar je obrezoval kopalne kadi. Pri tem delu mu je padel kovinski drobec v oko in mu ga poškodoval. Srečko Javoršek je hotel obrniti zaboj odpadne pločevine. Pri tem mu je spodrsnilo in je z nogo zadel v odpadno pločevino ter se urezal v levo nogo. Anton štrk je hotel sneti pralnik s sloga. Pralnik mu je zdrsnil iz rok in ga urezal v desno roko. Andrija Meze je delal z naglico in tudi pazil ni pri delu ter mu je vroča posoda padla na roko in mu povzročila opekline. Marija Rajh je nakladala deske na transportni voz. Na neravnih tleh ji je spodrsnilo, da si je poškodovala desno nogo. ' ^ Anton Mraz ni pazil ko se je peljal na delo s kolesom. Zavozil je na ka- men, se prevrnil in se poškodoval po telesu. Gabrijel Vidmar je obračal kotle za centralno gretje. Pri tem ga je oplazila veriga po prstu in mu ga poškodovala . Venčeslav Lipovšek je delal pri ro-bilnem avtomatu. Ker ni bil pozoren pri delu, se je pičil na odpadni pločevini v prst. Emil Jarmšek je prevažal orodja. Ker ni pazil, je orodje zdrsnilo iz. voza, mu padlo na nogo in jo poškodovalo. Martin Hostnik je čistil radiatorske člene na žičnatem kolutu. Pri tem delu je bil nepreviden ter mu je člen izbilo iz rok in mu ga vrglo v glavo. Justina Leben je prebirala pralnike. Pri tem se je na ostrem robu pralnika vrezala v prst. (Nadaljevanje na 15. strani) Da je nered pogost vzrok nezgod, ni treba posebej poudarjati o tem priča prenekatrea nesreča. J Mala križanka 1 2 3 k 5 | □ ? 8 □ 9 10 11 □ 12 13 □ 15 □ M ' H 18 □ 19 □ 20 21 G 22 23 Zk 25 2& □ =! Vodoravno: 1. okrogel predmet; 6. naš izdelek (posoda); 7. kratica za Ljudsko tehniko; 9. dvojina od glagola »sem«; 10. krajše časovno obdobje; vzklik bolečine; 13. pristanišče ob Kaspijskem morju; 14. ime ameriške filmske igralke Gard-ner; sedemnajsta črka abecede; 16. kemični ' simbol za Radij; 17. nadav, predplačilo; 19. del gledališča; 20. znamka italijanskih avtomobilov; 22. severni jelen; 23. ekipa, moštvo; kvar-taški izraz; 26. oratar. Navpično: 1. reka v Srbiji; 2. predlog; 3. lito železo; 4. vulkanski pepel;.5. pokrajina v severni Španiji med Baskijskim gorjem in gornjim Ebrom z glavnim mestom Vitoria; 8. najbolj razširjena rastlina; 11. luka v Izraelu; 15. 'tunel; 11. del imena glavnega mesta Etiopije; 18. pripadnik arabskega naroda; 19. pijača starih Slovanov; 20. arabski knez; 21. moško ime; 24. avtomobilska oznaka Maro- — SlaVi — Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: 1. AVSTRI- JA, 8. FRANE, 9. AL, 10. RA, 11. IKA, 12. IGOR, 15. LAH, 16. B, 17. O, 18. AERODROM, 24. HE, 25. ROTI, 26. PODRAVKA. NAVPIČNO: 1. AFRIKA, 2. VRAG, 3. SA, 4. TN, 5. RE, 6. JAKA, 7. ALAH, 11. IL, 13. OBRED, 14. R, 17. ODRA, 19. EHO, 20. O, 21. ROV, 22. OTK, 23. MIA, 27. R. )-S V — HUMOR ZA IZVOZ CARINIK Z DOBRIH NOSOM Italijanski cariniki iščejo predvsem cigarete in pijačo. Tu in tam pregledajo kakšno torbo. Tudi upravnemu odboru niso prizanesli. Vendar je zanimivo, da se zanimajo samo za zvezne poslance. Najprej je pregledal potovalno torbo Albina Lesjaka, ki je bil nekoč poslanec. Drugi po vrsti je bil Milan Kavčič, ki mu je pravkar potekla mandatna doba. Tretji je bil Jože Turnšek, ki je bil izvoljen pa zadnjih volitvah. Z registrom bivših in sedanjih poslancev smo končali. Vendar carinik ni odnehal. Pokazal je že «a torbo ing. Jančigaja. »Zakaj pa njemu?« je nekoga zanimalo. »Razumljivo,« je dejal sosed, »saj je vendar kandidiral...« ITALIJANŠČINA V Italiji smo bili že ves dan. V" tepi času si ljudje odprte glave zapomnijo že nekoliko besed. In mi smo odprte glave! To je hotel dokazati tudi A. L., ki je pristopih k mizi, kjer so sedeli italijanski gostitelji, ki so nas povabili na pijačo in samozavestno pozdravil: »Buona notte (lahko noč!)...« Vsi prisotni so se začudeno vprašali, zakaj odhaja* ko je vendar šele prispel. ' SMOLA Že ob prestopu državne ipeje je naprosil ing. S. sodelavca P. naj ga opozori na vse lepe Italijanke, ki jih bosta srečala na poti po Italiji. Ker je bilo potovanje študijsko, je to pravzaprav povsem razumljivo, saj moremo njuno zanimanje uvrstiti ali med »študij estetike« ali pa med znanstveno zvedavost »o socioloških nagibih žena v Italiji«. P. je vzel željo tovariša do kraja resno. V Perdenone ni bi-, lo nič, kar bi zbudilo njegovo zanimanje. Tako je bilo tudi v Bassano del Grappa in Padovi. Že prvi večerni sprehod po beneških ulicah je rodil zaželen uspeh. P. je vzkliknil: »Poglej jo!« Nedaleč od njiju je stal objekt njune študijske vneme. Ko sta se mu približala (tudi milo-ško Venero si oglejujemo od blizu!), je objekt spregovoril svoji spremljevalki v čisti srbohrvaščini: »Pazi što su ovi radoznali...« .................................................................................................................................................................[im..............................................iiiiiiiim............ URA STRAHOV Prolog Otok II ni osamljen atol nekje sredi Tihega oceana. Na njem ne žive niti brodolomci, niti gusarji, marveč navadni, čisto navadni ljudje. Kljub temu, da gre v našem primeru za čisto navadno stanovanjsko naselje ob robu mesta, je mogoče v določenih okoliščinah -doživeti grozljive štorije, da se ježijo lasje in da kožo spreletava srh. Zgodba ^ Polnoč. Pravkar sem ugasnil luč. V trenutku ko se je zavest hotela umakniti, da bi za nekaj kratkih uric utonilo v pozabo vse, kar je čez dan morilo duha,1"'pretrgajo nočno tišino prodorni zvoki. Glasovi so ubrani in pravilno razporejeni v tonsko lestvico. Posamezen ton traja nekaj sekund, nakar ga zopet v enakem presledku zamenja drugi višji in vse tako naprej, dokler ni dosežen visoki C. Ponovno prisluhnem v mrak. Poslednji zvok se je izgubil in spet je vse tiho, kot je lahko tiha samo polnoč ob robu mesta. Globoki marsovski zvoki ponovno preparajo noč. Sedaj je postalo očitno, da se tudi prvič nisem zmotil. Vstanem in stopim k oknu. Kot veščo je tudi moj pogled priklenila žarnica, ki je bila prižgana na stopnišču sosednjega bloka. Na razsvetljenem stopnišču je stal človek, oblečen v belo haljo in s predmetom v rokah, ki mu je služil za proizvajanje tajinstvenih zvokov, čeprav je bila oseba v belem plašču daleč na oni strani dvorišča v zasteklenem hodnikif? je s svojim dembnskim koncertom zbujala tako, neprijetno' počutje, da se je l koža naježila. ^ Potem, ko je bil zopet dosežen visoki C, je človek v belem plašču vzel pod roko predmet, ki se mi je tokraf zdel podoben veliki knjigi in izginil v stanovanje. čez nekaj trenutkov se je ponovno pojavil. Tokrat se mi je zazdelo, da je nenavadno nervozen. Prišel je z nekakšnim stojalom v rokah, ki ga je postavil predse, nekaj naravnaval in spet so začeli parati noč zvoki v enakih presledkih — od nizkih do najvišjih tonov. Nisem več vzdržal. Zbudil sem ženo, kajti bil sem prepričan, da sem priča nenavadnim dogodkom in v takšnih primerih imajo ljudje po navadi radi ob $ebi priče. Ih tako je bila odslej tudi žena priča misterioznemu maševanju človeka v beli halji v bloku čez dvorišče. Nekdo od naju je predlagal, da bi kazalo zbuditi sosede. Kmalu smo stali ob oknu štirje in to za potegnjenimi zastori, kajti žene so naju zaklinjale, naj nikar ne odgrinjamo zaves, saj ne bi bilo nič čudnega, če bi bil misteriozni človek oborožen. Njegova nepreračunljivost je lahko *1>rez meja, so dejale žene, ii\ zato je bolje, če ostanemo skriti za zavesami. Zaradi ljubega miru sredi noči sva poslušala pa čeprav zavese niso dovoljevale jasnega vidika.- Kar naprej sipo st#H Pb okn*b' poslušali zvoke in č^ali, IV* pelfaj,,, jkar se bo moralo zgo- diti. Ugibanj je naposled bilo dovolj in prišli smo do zaključka, da bo treba nekaj storiti. Da ima mož v beli halji zamračen um, o tem ni bilo nobenega dvoma več. Tudi o tem ni bilo skoraj nobenega dvoma, da mož preganja duhove, kar je še toliko bolj verjetno ob dejstvu, da je pričel s svojim koncertom natanko ob uri duhov. Prav v trenutku, ko smo sklenili, da bo treba čimprej nekaj ukreniti in spraviti ne-' srečnika na varno mesto (recimo v Vojnik), smo zagledali nočnega čuvaja gradbišča, kako se je pričel s počasnimi koraki vzpenjati po stopnicah. Zastal nam je dih, kajti slutili smo, da prihaja drama v kulminacijo. Kako si le upa, je bilo slišati pritajene izraze občudovanja in globokega notranjega olajšanja. Da, čast komur čast. Vsak čas se bo znašel na nadstropju, kjer je gorela luč in kjer je človek v beli halji opravljal svoj grozotni obred. Sekunde so postajale, večnost in kot štirje kamniti spomeniki smo nemi pričakovali nadalnje dogodke, ki bodo prišli vsak hip. Naša obličja so bila prav gotovo pepelno-sive barve kot se v takih trenutkih spodobi. Moža v belem plašču pa prav tedaj ni bilo na »delovnem« mestu. Nočni čuvaj je s preudarnimi koraki nadaljeval Svoj pohod v zmago ali pogubo. Tega nihče od nas ni mogel predvideti. Morda je kdo od nas pričakoval kratek a srdit dvoboj, ki se bo ob smrtnem kriku vfak hip odigral pred štirimi nemočnimi opazovalci, oblitimi z grozo in obupom. V trenutku naj večje napetosti pa se je zgodilo nekaj, česar nihče niti najmanj ni pričakoval, čuvaj se je namreč ustavil in vsem se nam je zazdelo, da je narahlo nagnil glavo v levo. Z nagnjeno glavo je obstal na stopnici nekaj trenutkov, nato se je počasi obrnil in s prav tako počasnimi koraki, kot se je pred nekaj hipi vzpenjal, s prav tako preudarnimi koraki se je jel spuščati po stopnišču navzdol. Ha, tu imaš bojazlivca nesramnega, je šlo prl-tajno od ust do ust. Zavohal je nekaj sumljivega, pa mu je zasmrdelo! Nekdo je v opravičilo pripomnil, da ga je pred dnevi slišal, kako tarna, češ da je bolan ter da mu vso mnoštvo injekcij, ki so mu jih napikali v zadnjico, nič ne pomaga. Sporazumeli smo se, da je bolezen tudi v tem primeru olajševalna okoliščina. Obsojanje nečastnega umika z bojišča se^e prelevilo v razumevajoče skomiganje z rameni. Spet smo pričakovali nadaljnjih dogodkov Potem smo počasi postajali nestrpni (moža ni hotelo več biti iz sobe), nato trudni in končno zaspani. Poslovili smo se in legli s svojimi občutki k počitku. Kmalu so začeli parati noč znani zategnjeni zvoki s stopnišča. Epilog: Naslednje jutro, ko so bile veke še vse težke, sem telefoniral v INGRAD. Povedali so mi, da je ekipa iz Ljubljane preteklo noč merila zvočno provod-nost zidov v montažnem bloku št. 7 na Otoku II. ' —es a Vojak se je zelo hitro vrnil. Steklenica je bila na pol izpraznjena. Čakali so. Vojak z zlatimi gumbi jim je mahnil z roko in dva vojaka sta začela še to malo, kar je ostalo, zlivati okoli barake. Velika deklica je ves čas nemo strmela v vojake in spremljala vsako njihovo kretnjo, kot da ona edina ve, da otroci v baraki niso dobili vode, da je tudi oni ne bodo dobili, da to morda sploh ni voda, kar vojaki pravkar zlivajo po stenah barake. Za njo je imel smeh Vojaka z zlatimi gumbi povsem določen prizvok. Spremljala je oficirjevo roko, to lepo, negovano, čisto roko, z dolgimi tenkimi prsti, pod katerimi se je zdajci nekaj zasvetilo. Vžigalica! , , , , Majhen, čisto majhen plamenček, se je plazil ob robu barake, jo v hipu zaokrožil, se začel širiti, dvigati in že je švignil kvišku plamen, s strahotno lučjo je osvetil prostor. »Neeee!« je zakričala Velika’ deklica v trenutku, ko je dojela, kaj se dogaja. Pognala s.e je k zapahnjenim vratom. »Ne, ne, ne,« je vpila in skušala z dolgimi zamahi prodreti skozi velik plamen. Ogenj je švignil, prasketal, lomil, podiral in požiral streho, steno, travo ... Tekla je okoli barake, iskala kak prehod, a plameneča stena se je vednp višje dvigala pred njo, da se je samohotno izmikala baklam, ki so ji padale nasproti. Zaslišala je glas, tenak, znan glas. Klical je: »Mama!« »Esti!« je kriknila Velika deklica in se pognala v migetajočo steno plamena. Vrglo jo je nazaj. Z rokami na obrazu in z ožgano obleko se je opotekla k otrokom. Nem so stali tesno skupaj in. strmeli v ta strahotni požar. Šele pogled na Veliko deklico, na njen spačeni obraz jih je odlepil, premaknil, pognal naprej. Kričali so, tekali okoli barake, skušali gasiti s palicami, z jopicami, a vse je ostalo v plamenu, kot bi nalagali dračje. Široko odprte oči so se spremenile v steklen pogled, ki je obvisel na otrocih, na vsakem posebej. Prilepil se je vsakemu, na zenice in jih kleščil. . Postala je del okna. Njeno negibno telo je črnelo, samo iztegnjena skodelica, jih je še vedno prosila vode. Kot temni val se je smrtni boj deklice prenesel na njih m jih potegnil v vrtinec. Morali so stran. Stran, stran. Zakrivali so si oči in se brezglavo pognali v dir. Le Biba je še zmeraj stala pred oknom. Široko odprte oči deklice'so jo držale, jo uklepale, prav tako kot njene roke prej, ko si je močila usta z njenimi solzami. Ni je več poznala. Ostala je samo skodelica v iztegnjeni koščeni roki in oči, te velike steklene oči. Strah, strašen strah jo je pognal z mesta. Jecljaje je tekla za ostalimi. Nenadoma se je znašla pred Vojakom z zlatimi gumbi. Stal je še vedno tam kot prej; ves lep, čist, z rokami na hrbtu. Prijazno se ji je nasmihal. Prav tako kot takrat, ko se je ustavil pred njo in ji popravil znak na roki. Obrnila se je — na oknu je viselo črno, pooglenelo, lepenki podobno truplo... Hitela je stran. Želela je, da ne bi videla nikogar več. Ne otrok, ne barake, ne vojakov, ne peska pod nogami. In vendar je bil tu še vedno on — Vojak z sJatimi gumbi. Ves It p, miren, prijazno nasmejan, kot bi jo hotel strašiti s svojo zlikano srajco, z ovratnico ih svetlikajočimi se gumbi. Hotela mu je ubežati, a tedaj je stala pred njo — Deklica , s skodelico. Prilepljena, priraščena v žareče železo, s prazno skodelico v koščeni roki. Kot v začaranem krogu jo je neznana roka vrtela med oknom in med Vojakom z zlatimi gumbi — to lepo, lesketajočo se pošastjo. Prijazno, nad vse ljubeznivo se je nasmihal. m iriam Stein ler: VO JAK Z ZLAT IMIGUI «BI © j d Vrata so se z velikim treskom zrušila. Pohiteli so tja, a nihče se ni pokazal. Prisluškovali so, da bi slišali kak glas, klicali so: »David, Sammu, Esti, Nicole ...« Nihče se ni oglasil. Velika deklica je zagledala Vojaka z zlatimi gumbi in stekla k njemu. »Pogasite!« je prosila \ zadržano vznemirjenostjo. »Pogasite,« je kričala, »tam so otroci, Esti, David, Nicole, pogasite, pogasiteee!« Ni je poslušal. Visoko vzravnan je opazoval ta divji kres in na njegovem obrazu je sijalo zadovoljstvo. Ko se mu je Velika deklica obesila za rokav in še enkrat zakričala: »Pogasite!« jo je odrinil in si z rokavico očistil mesto, kjer so ga držale njene roke. Gledala ga je in se odmikala, kot da na njegovem prijaznem, lepem, smehljajočem se obrazu, kot da tu in tam v baraki vidi vso strahoto tega pokala. Hotela je zbežati, a je nenadoma obstala v krogu ostalih otrok. Na oknu, ki je edino ostalo v svojem okviru, so zagledali Deklico s skodelico. Vzpenjala se je po železnih rešetkah. Vse na njej je gorelo. Lasje so bili videti kot velika bakla, ki raste iz čela; zvezda na roki je gorela, izginjala, dokler se ni spremenila v rano. A še vedno se je vzpenjala in premikala ustnice, kot bi govorila: »Mutti.« Grabila.je po žarečih rešetkah in prsti so ji za vedno ostali tam, kamor jih je položila —, v razbeljenem železu. Roko s skodelico je stegnila skozi okno. Koža pod komolcem se je vsesala v železo. Še vedno je trzala in premikala ustnice, kot bi ponavljala: »Mutti«. Priplazila se je do nekega zaboja. Oklenila se ga je, se prisesala nanj, kot da^se boji, da ga bo vroč pesek spodnesel, odplavil. Vse telo ji je stresalo jecljanje, suh jok, ki se ni hotel dvigniti do grla in se spremeniti v solze. Ni ji dalo kričati, vpiti. Želela si je stran, daleč stran, kjer bi bila sama. A kamorkoli je šla, povsod so prihajali za njo. Veliki škornji so se svetili kot sonce,'da jih je slepilo, ko so po dolgi vožnji izstopili iz vlaka. Bili so veliki, kot bi z njimi hotel prekoračiti vso deželo, kot strašna pošast, ki se je spravila na mušico. Vojak z zlatimi gumbi je stal pred njo kot veliki ajd iz pravljice. Ni imel gorjače, ni bil odet v volčjo dlako, ni bil poraščen z dolgo brado. Bil je to lep, gladek obraz, ves nasmejan in sila prijazen. Prihajali so tudi drugi. Deklica s skodelico. Roko je stegnila k Bibi, kot da niti ne vidi, kako se ji izza hrbta kradejo majhni, čisto majhni mo-žiclji; kot iskre švigajo okoli, se vrtijo v besnem plesu okoli nje in ta ples se je spremenil v dim, v iskre in se razrasel v plamen, plamen je grabil dekličino obleko, jopico, läse, zvezdo *?ta roki in ona vsa je bila ena sama bakla, še vedno je proseče stegovala roko s skodelico in z velikimi steklenimi očmi strmela v Bibo. Pritiskala je dlani na čelo, zapirala oči in rila z glavo v pesek, jilpred njo je še vednt> stala deklica. Njeno telo je bilo zdaj prisesano v žareče železo, njena roka je negibno visela v zraku in njene v krč stisnjene ustnice so šepetale: »Bitte Wasser.« . Vse jo je dušilo, žgalo. V grlu je praskalo, a se ni mogla odkašljati, Gledala je predse. Videla je zaboj, pesek, svoje črne, umazane, opečene'roke. Migala je s prsti, a tudi prsti so bili’ baraka v plamenih^ okno, na katerem visi lepenki podobno truplo, smehljajoči se obraz Vojaka z zlatimi gumbi... Vsi ti obrazi so ji nosili strah. Obkrožali so jo in plesali okoli nje svoj divji ples, ples, ki jft je kleščil. (Nadaljevanje s 12. strani) Štefan Lah je dvigoval oblikovalni lut. Kolut mu je padel iz rok. Hotel ga je ujeti. Pri tem pa je udaril z roko po drugem orodju in sj jo poškodoval. Anton Vračun je vpenjal vroče radia-torske baterije na viseči tir in se je pri tem delu zaradi nepazljivosti opekel na levi roki. Betka Fideršek je dala zaradi^nepaz-ljivosti prst desne roke med nihalna vrata in si ga poškodovala. Leopold» Trampuš je obračal vagon-ček za premog. Vagonček se mu je odbil od podstav in ga udaril v prša ter mu jih poškodoval. Franc Skamen je oblikoval poljske kotle. Pri tem delu ni pazil ter se urezal na odpadni pločevini v levo roko. Rudi Lipovšek je prevažal pekače. Pri tem delu se je slog pekačev prevrnil z voza, mu padel po nogi in mu jo poškodoval. Ivan škvorc ni bil poučen o ukrepih varnosti na delovnem mestu. Vrtal je dele za ekenom lonce. Pri tem delu mu je sveder zagrabil del, ki ga je udaril po prstu in mu ga poškodoval. Julijana Kegu je dalala na svojem delovnem mestu. Nenadoma ji je postalo slabo, tako da je padla in si poškodovala glavo. Anton Zupančič je bil na tečaju za elektro varjenje. Pri varjenju je delal tako neprevidno, da mu je pločevina zdrsnila z mize, mu padla na roko in. mu je poškodovala. Roman Cocej je vpenjal vodilo na Škarjah. Med pogonom Škarij mu je od-ščipnilo konico palca. Sodelavcu je namreč spodrsnilo, da je sprožil škarje v pogon. Ana Pevec je bila pri delu nagla m ni pazila. Na ostri konici pločevine se je zbodla v levo roko. Matilda Urlep je odšla službeno v kleparski oddelek. Tamkaj se je nenadoma prevrnil nanjo slog vedric, ji padel na desno nogo in jo poškodoval. Milan Novak je varil. Med varjenjem ni pazil in so se mu zaradi tega zavile •/ - TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE KADROVSKO SOCIALNI SEKTOR RAZPISUJE za šolsko leto 1965/66 prosta učna delovna mesta za vpis učencev kovinske in elektro stroke in sicer: 1. ORODJARJEV 2. STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV 3. ELEKTRIČARJEV Skupaj POGOJI ZA SPREJEM SO NASLEDNJI: — da je fizično in duševno zdrav, —- da je uspešno dokončal osemletko, — starost največ do 17 let. Prednost imajo kandidati z bivališčem v Celju ali bližnji okolici. Učencf imajo naslednje ugodnosti: — mesečno nagrado oziroma štipendijo po-učnem uspehu in letnikih v višini din od 7.000 do din 12.000., • — možnost oskrbe V internatu (stanovanje, hrana) v domu učencev v Štorah in dobivajo dodatek (posebni) po predhodnem odobren ju UO v znesku do 8.000 din. Kandidati morajo predložiti lastnoročno napisano prošnjo in življenjepis, zadnje šolske spričevalo, izpisek iz Rojstne matične knjige ter zdravniško spričevalo. Rok prijave je do 29. junija 1965 na kadrovsko socialni sektor podjetja. Celje, dne 20. maja 1965. 20 učencev. 5 učencev. 3 učence. 28 učencev gumijaste cevi, pri čemer se je zavrtel gorilnik in ga je plamen opekel pp prstu. Ivan Boškovič je snemal platišča. Platišče se mu je zataknilo v mrežo varilnega stroja. Ko ga je hotel sneti, mu je platišče zdrsnilo iz rok, mu padlo na palec leve roke in mu ga poškodovalo. Pavel Centrih ni imel pri delu ščitnika povešenega na obraz tako kot je potrebno. Zaradi tega mu je kapljica vrotčega cinka padla v obraz in zadela oko ter mu ga poškodovala. Jože žerjav je vstavljal kante za smeti v robilni stroj. Robilec s potisno ploščo je pri tem pritisnil na kanto pred-no je odmaknil roko, zaradi česar je dobil poškodbe na roki. Milena Žolnir se ie pri odlaganju kozic zbodla v prst desne roke. Franc Stopar je spravljal kante za smeti od varilnega stroja. Pri tem mu je padla od varilnega stroja iskra v oko in mu ga poškodovala. Emil Oštir je brusil nože za struženje. Ker se mu zaščitna očala niso dobro prilegala, rali je padel kovinski drobec v oko in mu ga poškodoval. Ivan Simonič je nakladal radiatorje na tovornjak. Pri delu ni pazil ,in mu je stisnilo prst med radiatorje. Mirko Breznik je delal pri obrezovalnem stroju. Pri tem mu je vrglo odpadno pločevino v roko in mu jo poškodovalo. Marija Pušnik je šla na delo. Gssta je bila posuta s peskom in ji je zaradi tega spodrsnilo, pri čemer je padla in si poškodovala noge. Borivoj Vasiljevič je nepravilno rezal format pločevine i^a Škarjah. Palec roke mu je prišel pod rezilo Škarij, da mu je odrezalo konec palca. Alojz Mansuti je poravnaval mjze. Pri tem delu ni pazil, ter je dal prst desne roke med mize in si ga poškodoval. Jože Knez je naglo delal in ni pazil pri delu. Zbodel se je v prst. Angina ni nedolžna Ker smo ravno na prehodu iz hladne in mokre pomladi v toplejše poletne dni, je prav, če v naših razgovorih, ki smo jih začeli v predzadnji številki »Emajlirca«, spregovorimo o eni najbolj pogosti in skozi vse leto se pojavljajoči se prehladni bolezni: o a n g i ni. Nekdaj smo na angino gledali kot na nekaj dni trajajočo vročinsko bolezen z bolečinami v grlu, težkim požiranjem, z zbitostjo celega telesa; nešteti so jo preboleli stoje, pri opravljanju svojega rednega dela, ne da bi jemali kakršna koli zdravila. Moramo poudariti, da se je mnogim tako »zdravljenje« angine krepko maščevalo. Zanesljivo danes vemo, da so ravno pogostne angine, nezdravljene angine, najbolj pomemben čini tel j pri nastanku nekaterih hudih in cesto usodnih obolenj kot so revmatična vnetja srca, sklepov, težja vnetja ledvic. Zato je prav, da opozorimo na povezavo med enim in drugim obolenjem. Angina je bolezen mandeljev — žrelnic, povzročena lahko po različnih bakterijah, vendar so najbolj pogosten in tudi najbolj nevaren povzročitelj gnojne bakterije. Angina je sicer povzročena po bakterijah, vendar ni kužna (kot so nipr. silno kužne ošpice); povzročitelji angine se nahajajo namreč v človekovem grlu pogosto stalno in je za sprostitev njihovega bolezenskega delovanja potrebna sprememba odpornosti človekovega telesa. Človek se prehladi — bodisi s hitro temperaturno spremembo, s pitjem mrzle tekočine po razgretem grlu, s premočitvijo telesa, zlasti nog. S takim prehladom pade odpornost telesa in bakterije zadobe prosto pot. Bolnika strese mrzlica, kmalu nato se prične dvigati temperatura, ki naraste pogosto tudi na 40 stop., vse telo postane zbito in boleče: človek je močno bolan in prizadet, vse telo je preplavljeno s strupi, ki ga izločajo sproščene in hitro delujoče bakterije v grlu. Bakterije se namreč v svojem bivališču — to je v mandeljnih — hitro razmnožujejo, ob tem izločajo v telo bolnika svoj strupen izloček, ki telo preplavi in ustvari opisano bolezensko sliko. Ravno ti izločki — strupi bakterij — pa igrajo usodno vlogo pri omenjenih revmatičnih obolenjih srca in sklepov ter vnetju ledvic. Do teh organov namreč imajo ti strupi prav posebno nagnjenost in v njih sprožijo nastanek težkih, cesto usodnih bolezenskih stanj, o katerih pa bomo seveda govorili posebej. Naj velja za nas kratek, a trden pouk: • Dosledno skrbimo za higieno ustne votline (večkratno izpiranje grla in ustne votline s kamilčnim čajem je vsekakor odličen in preprost postopek), kontrolirajmo redno stanje zobovja pri zobozdravniku. Tako bomo skrbeli, da bo »zaloga« bakterij v našem grlu in ustni votlini čim manjša. • Čuvajmo se skrbno kakršnih koli prehladov, hitrih temperaturnih sprememb, pitja mrzlih — ledenih pijač, dolgotrajnih premočitev itd. • Cim dobi človek znake angine, mora k zdravniku in v posteljo. Vsaka angina spada k zdravniku. Le zdravnik sme določiti režim zdravljenja posamezne oblike angine. Držimo se točno navodil zdravnika, zlasti glede počitka — mirovanja in jemanja zdravil. Le ob upoštevanju teh navodil bomo uspešno preprečevali usodne posledice, ki jih angina človeku lahko prizadene. Dr. Jože Čakš NOVO SPREJETI DELAVCI V MESECU MAJU 1965 Seleš Karlo, Primožič Emil, Teskač Jože. IZSTOPI: Belak Jože — k vojakom, Vin-der Jože — upokojen, Gobec Alojz — sporazumno, Kunej' Karl — samovoljno, žuželj Anton — upokojen, Oštir Avgust — na last. željo, Končan Edi — upokojen, Oserban Leopold — sporazumno, Jazbec Karl — sporazumno, Durič Pero — samovoljno, Krajšek Alojz — umrl, Špes Bogomir — umrl v mesecu aprilu, Kunej Karl — samovoljni odhod v mesecu aprilu, Podvez Matija — samovoljni odhod v mesecu aprilu, Podvornik Karl — samovoljni odhod v mesecu aprilu, Kračun Franc — v zaporu, Šumer Franc — sporazumno. » Časnik izhaja v okviru enote informacije vsako drugo sredo v nakladi ^.700 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odboT: ing. Danilo F^ajs, Ivo Gostečnik, Tone Ivanič, Emil Jejčič, Metka Božič, Vlado Smeh in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji ČP ¡ Celjski tisk« Celje. IB---------------------------------------------------------------------- iiiiiiniiiimiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimnimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiimniiiiiii I Predlog ukrepov za \ I izboljšanje discipline [ 14. MAJA 1965 SE JE UPRAVNI ODBOR | I SESTAL NA 18. REDNI SEJI IN OBRAV- | | NAVAL: ~ I • PRIPOMBE NA OSNUTEK PRAVILNI- | I KA O NOTRANJI ORGANIZACIJI POD- | I JETJA; I • PREDLOG ZA UVEDBO REDA IN DIS- | I CIPLINE; | | • ANALITIČNO OCENO DELOVNIH 1 MEST IN I • REŠEVAL DOSPELE DOPISE. NADALJEVANJE SEJE, NA KATERI SO | I REŠEVALI POŠTO, JE BILO 20. 5. 1965. = O pripombah na osnutek = pravilnika o notranji orga-= nizaciji ter o stališču uprav-Š nega odbora v zvezi s tem | poročamo v posebnem se-= stavku. 1 V zvezi z ugotovitvijo, da E disciplina v oddelkih populi šča; za nadalnje skrajšanje Š delovnega časa in za dvig 1 osebnih dohodkov pa je med =j drugim pogoj »večja delov-= na vnema in disciplina«, s i čemer bi zagotovili večjo 5 produktivnost, je upravni = odbor ugotovil, da zadeva . i krivda za tako stanje pred-| vsem vodilne delavce. Gle-= de na to opozarja upravni = odbor na strogo upoštevanje = določil členov 97 in 112 pra-| vilnika o delovnih razmer-! jih. Še posebej opozarja na | točen pričetek in konec dela E (ob zvonenju) tudi pred in E po malici, na obyezno odda-| jan je propustnic ob. odhodu E iz podjetja, na uporabo teli lcfona, na večje posluževa- iüiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiîi PRVO REDNO ZASEDANJE CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA IZVOLJENI ČLANI UPRAVNEGA ODBORA Prvo redno zasedanje centralnega delavskega sveta, vodil ga je najstarejši član Franc Štor, je potekalo v slavnostnem vzdušju. Člani centralnega delavskega sveta so najprej znova izvolili za predsednika Vilija Končana, za njegovega namestnika pa Vilija Korošca. Po krajšem poročilu, ki gaje so bili Franc Belak, Mirko Do-v imenu odsotnega predsednika beršek, Srečko Jamnišek, Drago Draga Mravlaka prebral na- Mravlak, Franjo Orel, Franjo mestnik Slavko Udrih, so člani ¡Panza, Anton Pantner, Slavko centralnega delavskega sveta Urdih, Peter Videnšek in Maks izglasovali razrešnico doseda- Vovk. njemu upravnemu odboru. Za- Po izvolitvi namestnikov čla-tem so izvplili izmed trinajstih nov upravnega odbora so ime-kandidatov deset članov nove- novah še člane nekaterih koga upravnega odbora. Izvoljeni misij, ki so zakonsko določene. nje kurirske službe. Hkrati E je zadolžil vodilne, da do E 15. 6. 1965 izvedejo organi- E zacijo skupinskih nabav v S okrepčevalnici, ker bodo po- E samezniki od takrat dalje 5 lahko nabavljali samo pred = začetkom dela in med ma- | lico. Celotne sklepe je dal 5 upravni odbor v razpravo š delavskim svetom ekonom- = skih enot in zborom proiz- = vajalcev. nato pa bo o tem E razpravljal še centralni de- S lavski svet. Zastran analitične ocene E se je upravni odbor zedinil, = da opravimo revizijo celot- 5 ne dosedanje analitične oce- = ne. V roku 1 meseca je tre- = ba izvršiti vse priprave; E predlog za izpopolnitev se- = dan j ih kriterijev analitične- E ga ocenjevanja in sestav ko- S misij. E V nadaljevanju seje, ki je = bila 10. maja 1965, je uprav- = ni odbor reševal pošto. = M. B. | intajJUcu Zdravstveni delavci in darovalci pri zadnji akciji Občinski odbor RK v Celju izreka priznanje in zahvalo Izvršni odbor-sindikalne podružnice je prejel pismu občinskega odbora Rdečega križa, v katerem se zahvaljujejo za dobro organizacijo zadnje krvodajalske akcije, ■ ki je bila 29. aprila. Tedaj je od 78 pri javi jencev darovalo kri 61 članov kolektiva. V pismu je med drugim zapisano: Da krvodajalske akcije v TEP uspevajo, je zasluga izvršnega odbora sindikalne podružnice in njenih članov, ki se zavedajoč odgovornosti in dolžnosti do sočloveka, kolektva in družbe, skrbno pripravljajo in organizirajo akcije, ne da bi jim bilo žal prostega časa in truda, ki ga morajo zato porabiti. Za tako humano in požrtvovalno delo pri vseh dosedanjih akcijah jim občinski odbor RK in transfuzijska postaja Celje izrekata priznanje in zahvalo; Prav tako prosimo sindikalno podružnico, da sporoči vsem članom. kolektiva, ki so do sedaj darovali kri, naše veliko priznanje in posebno zahvalo tistih, katerim darovana kri vrača zdravje in rešuje življenje! Pripombe na osnutek pravilnika o notranji organizaciji * (Nadaljevanje s 1. strani) V obratu orodjarna se upravni odbor strinja s predlogom, da naj se pripišejo dve skupini in sicer »popravilo orodij« ter »preizkuševalnica orodij«. Ti dve skupini bi bili samostojni skupini ter podrejeni neposredno vodstvu obrata orodjarne. Pri »tehničnih pripravljalnih službah« se smatra kot utemeljen tudi predlog, da se v »tehnološki službi« doda k že predvidenim tehnološkim skupinam — še »tehnologija transporta«. Od predlogov, ki niso bili osvojeni, bi bilo omeniti, da ostane socialna dejavnost še vnaprej kot skupina, ne pa kot oddelek. »Referent za prevzem materiala« — to delovno mesto ostane tako kot je v osnutku predlagano v vhodni kontroli ter se ne prenese iz vhodne kontrole v prodajno službo. To delovno mesto organizacijsko pravilno spada v kontrolo predvsem še ,za to, da bi s tem dosegli, da bo vhodna kontrola obveščena o materialu, ki prihaja v podjetje. Prav tako ne bo sprememb glede investicijskega biroja ter ostane ta kot samostojni oddelek v tehničnih pripravljalnih službah in se ne prenese v sklop vzdrževalnih služb, kakor je predlagano. Za vsa vodilna strokovna delovna mesta je v osnutku-pravilnika predpisana strokovna izobrazba ter praksa. V tem pogledu so bile glede nekaterih vodilnih delovnih mest predlagane dopolnitve v pogledu zahtev glede strokovnosti in prakse ter so te pripombe kot u-mestne upoštevane. Pričakujemo, da bo sedaj pravilnik o notranji organizaciji v končnem besedilu sprejet tudi na centralnem delavcem svetu.