¥. b. b.
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
^T~~X •	________
tzhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling.
celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25-— celoletno: Din. 100'— Pozamezna številka 10 grošev.
leto VL
Dunaj, 24, marca 1926.
Št. 12.
Tiaia:
Kulturna avtonomija.
„Die sittliche Berechtigung der nationalen Minderheit leitet sich voti der Erkenntnis ab, dass die nationalc Kultur des Menschen einen lebenswichtigen Gehalt seiner Persbnlichkeit, seiner geistigen Entwicklung ausmacht, dass ihre Unterdriickung eine Unterdriickung seiner geistigen Existenz tiberhaupt bedeutet.. pravi nemški poslanec v letlandskem parlamentu dr. Pavel Schiemann.
Boj manjšine za pravico je boj za svojo lastno, narodno kulturo. Vsak narod je skupina ljudi, ki se razvija pod vplivom narave, časa, okolice v svojo smer. Kako ti ljudje gledajo v svet, čustvujejo, mislijo, verujejo, ta kako je znak posebnosti teh ljudi, ki jih loči od drugih in ustvarja iz njih narod. Rezultat narodovih misli je veda, narodovih čustev pesem, slika, melodija, narodovega verovanja vera, razmerje do nadnaravnega sveta. Veda, pesem, slika, melodija, vera, navada in običaj, vse to je pri vsakem narodu svoje vrste in tvori narodno kulturo. Ta narodna kultura je edino prava za narod, iz katerega je vzrastla, narod jo hoče ohraniti, saj ona je vsebina duševnega življenja naroda. Narod jo hoče ohraniti tudi v državi, kier vlada močnejši narod. In ta ohranitev narodne kulture je problem kulturne avtonomije, samouprave.
Problem kulturne avtonomije so reševali že davnq. Rešila ga je Švica, država s tremi narodi, rešila ga je Amerika, dežela beguncev iz vsega sveta. Reševala ie ta problem Avstro-Ogrska, ki se je pri tem reševanju razletela. Vojna je razbila stare in ustvarila nove države. Zedinila narode in porinila dele narodov v države, kjer vlada močnejši tuji narod. Ta narod se hoče raztegniti, razprostreti, čeprav na stroške malega tujega drobca, manjšine. Manjšini se jemlje lastna narodna kultura in vsiljuje
kultura večine. ^Izginejo narodne šole, ki so nosile naro^iThMoilturo v otroške duše. Izigine inteligenca, ki je ustvarjala in širila narodno kulturo. Za vsakim grmom stoji orožnik in posluša na melodije in besede fantovskih pesmi. Večina ima moč v rokah in da narodu svoje šole, svojo inteligenco, mu vceplja svojo melodijo m na te načine tlači iz duše manjšine vse, kar je pristnega, pravega, narodnega. In če je manjšina zdrava, se brani. Zahteva lastno u-pravo v vsem, kar ustvarja in obnavlja narodno kulturo, hoče kulturno avtonomijo.
Najbolj lojalna država proti svojim manjšinam je zadnje čase Estonska. Petega februarja 1925 je izdala postavo o kulturni avtonomiji narodnih manjšin. Manjšine, ki dosežejo število 3000 oseb, smejo upravljati vse svoje kulturne zadeve same. Naloge samouprave so organizacija, uprava in nadzorovanje vseh javnih in privatnih šol manjšine, poleg tega briga za ostale kulturne zadeve in upravljanje svojih zavodov in podjetij. Kulturni svet in kulturna uprava vodita vse posle. Odloki, izdani od organov kulturne avtonomije, so za vse člane manjšine obvezni. Članstvo je zabeleženo v narodnem katastru.
Postava je zelo širokogrudna in je povsod vzbudila zanimanje manjšin. Poslužili so se je dosici Nemci, katerih je v Estonski okrog 20 tisoč. Tudi ostale baltske državice bodo sledile estonskemu zgledu.
Tudi v Nemčiji se svita. Pruska vlada je izdala odlok, ki daje nekako kulturno avtonomijo Dancem ob mejah Schleswig-Holstei-na. Tak) ima 24 danskih šolobveznih otrok pravico do ustanovitve danske privatne šole. Danci smejo po potrebi ustanavljati šoie višjih kategorij. V vseh šolah je učni jezik danski, nemščina je učni predmet. Duh v šolah je narodni danski, vkljub lojalnosti do nemške države. Starši otrok predlagajo učitelje za manjšinske šole. Na privatnih danskih šolah se
smejo nastavljati učitelji, ki so delali izpite na Danskem. Državne podpore danskim šolam so — enake kot nemškim.
Tako rešujejo problem narodnih manjšin na severu. Na jugu obljublja Radič sijajne reforme manjšinskega šolstva. Samo v sredi se nihče ne zgane. Na Koroškem ja ta problem ni aktualen, čeprav je bil Ninčlč v Rimu in je Mussolini zelo hud na Nemce.
Davki.
(Nadaljevanje.)
Davek na blagovni promet.
Radi davka na delavske plače je ljudstvo zelo razburjeno. V naših razmerah se tem manj zasluži, čimveč ljudi kedo ima. Zdaj pa ta nesmiselni davek na ljudi. Turčija ima samo „Kopfsteuer“ in vobče se tak davek smatra za krivico, pri nas se v kulturni dobi slavne demokracije uvaja tak davek na vsako glavo vrh drugih še! Treba je enkrat odločno zavreti stroške, ne pa vse dovoljevati in potem ubijati produkcijo z davki, ki jih ljudstvo ne zamore. Ker so ljudje nevoljni, se hoče ta davek opustiti — zato pa zvišati davek na blagovni promet, stvar tako regulirati, da bo nesla — malo več.
Davek na blagovni promet se tako računa: vzemi katastralni čisti donesek, odštej, kar nese gozd, ostalo vzemi 7krat in še enkrat 14.400krat, od te vsote vzemi 2%, to je davek, ali priprosteie katastralni čisti donesek se multiplicira s številko 2016.
Slučaj: Ves čisti donesek 150 K, gozd 40 kron; 110X2016 = 221.760 K, ali 22 S 17 g.
Krona ni nič vredna, a ko se kron tako grdo nakopiči, moramo reči, da je za malo po-sestvice 150 K č. d. poleg drugih davkov, davek na blagovni promet v znesku 22 šilingov krvav davek, ker promet tudi ni noben doho-
PODLISTEK
Reberški Ožbej:
Zadnji vitez Reberčan.
Zgodovinska povest.
(Nadaljevanje.)
„Te smem malo spremljati," praša Manfred ves srečen. Manica mu je pritrdila. In šla sta po ravnem polju med zelenimi travniki in temnimi njivami.
Prišla sta v gozd. Od hoje razgreta sta postala in uživala lepoto pomladanskega dneva. Manica je imela na prsih šopek šmarnic.
„Kako ljubki šopek imaš, Manica, kako bi bil srečen, če bi ga dala."
„Srčno rada, reče Manica, zarudi, odpne Šopek in ga pritrdi na Manfredove prsi. Čutil ic njen dih in lasje so se v vetru igrali okoli njegovega čela. Videti je bilo, da se je Manici tresla roka, saj tako blizu še nikdar ni gledala svojega izvoljenca.
,.Kako lepo se poda šopek," se nasmehlja Manica vsa srečna. Nehote jo prime Manfred za roke. Pogledala sta si v oči, tako srčno, globoko, s tako iskrenim izrazom.
..Manica!"
..Manfred!"
Bile so edine besede, ki sta jih mogla spregovoriti v tem trenutku, ki je bil za nju tako lep. Manfred je privil Manico k sebi, ki je nagnila svojo glavico na njegove prsi in prvikrat so se strnile njune ustnice v dolg iskren poljub.
Košate smreke so. ob rahlem vetru tajin-stveno zašumele in kos ob bližnjem potoku je zažvrgolel svojo pesem o ljubezni.
Bil je trenutek, ko sta si razodeli dve čisti duši vse notranjosti srca, ko sta si obljubili večno ljubezen in zvestobo.
Rahlo se je izvila Manica iz Manfredovega objema, bilo ji je. kakor bi sanjala, sanjala o tako veliki sreči. In govorila sta o bodočnosti in sreči, ko bosta združena za vedno.
Solnce mlade ljubezni je sijalo tako ogre-vajoče, tako lepo, a bližali so se oblaki, ki naj bi zatemnili to srečo.
Vsi ti prizori so stopili Manici pred oči. Kako lepo je sanjala o bodočnosti, a kake sovražne sile so se dvigale proti njej, ki naj bi zamorile nežno razmerje.
Težko ji je bilo pri srcu in vroče solze so ji zalile oči. Šele proti jutru je zaspala.
Črni lianej je že navsezgodaj ujel nekaj prav lepih postrv in jih djal v leseno posodo, napolnjeno z vodo, da prinese še žive patru Anzelmu, ki je bil ljubitelj te jedi.
Juta je ves čas opazovala Manico, zdelo se ji je, da je razburjena. Rada bi jo spremlje-
vala, a stric Nikolaj je zaukazal, da naj ostane doma, kajti marsikaj je še pripraviti za bodoči teden za napovedane goste.
črv ljubosumnosti pa Juti ni dal miru. Vsekako je sklenila, da opazuje, ali se Manica nc snide z Manfredom, kateremu se je sama približevala, da bi ga ulovila v svoje mreže. In to je hotela doseči na vsak način.
Solnce je že stalo nad Staro goro, ko je stopila Manica na dvorišče, kjer jo je že čakal Črni Hanej. Delal se je, kakor bi o vsem tem nič ne vedel, zato je vzdihnil: Težko bom moral nositi, težko, no pa za patra Anzelma to že storim. Spomnil se bo zato moje grešne duše s kakim očenašem.
In dvignil je posodo z ribami, še enkrat globoko zaječal in obenem pogledal, če ni nič sumljivega, in odšla sta črez most proti Apačam. Med potom nista dosti govorila, saj Manici je bilo pretesno pri srcu. Misel, da jo mogoče oče prisili, da vzame Reberčana, ji ni dala miru in iskala je kako bi se rešila te strašne usode, ki bi jo čakala ob strani osovraženega moža. Poznala je mladega Reberčana že dalje časa, prihajal je večkrat k njenemu o-četu v Bilštanj in dasiravno ie imela priliko, občevati ž njim, ji je ostal vedno zoprn. Bil je ohol in brez vsake srčne plemenitosti. Njegov govor se ni sukal o ničesar drugem kakor o veselem življenju in popivanju. Zato se ga je kolikor mogoče ogibala, četudi je oče želel, da bi mu delala družbo.
dek in je tudi to davek, ki se ne da opravičevati.
Finančno ministrstvo ie mala posestva, ki nimajo 50 K doneska od polja in travnikov, lani oprostilo tega davka. Oproščena so tudi posestva, ki imajo sicer več čistega doneska, le da na polje in travnike ne pride več. Kedar se pa pri takem posestvu seka les, se plača tudi davek na blagovni promet.
Deželni davek na stanarino.
Ko hišni lastnik ne sme zahtevati stanarine, so si na Dunaju mislili: Zahtevajmo stanarino mi! Uvedli so davek za „zgradbo hiš“. Naša srečna dežela sicer ni potrebovala denarja za zgradbo hiš. a ko plače uradnikov rastejo, mora seve rasti tudi davek in tu je bila trata, kjer se ovce še niso pasle.
Ta davek na stanarino znaša:
za stanarino do 400K . . . . 200kratno stanarino „	„ od 400 do 1000 K 400kratna stanarina
„ 1000 „ 1500 „ 500	„
„	„	„	1500	„	2000	„ 800	„
„	„	„	2000	„	3000	„ 1200	„
„	„	„	3000	„	4000	„1600	„
čez 4000 K . . . 2000	„
Za tovarne velja nekoliko drug ključ:
do 1000 K . . . . 600 krat.
od 1000 do 2000 * .... 800 „ čez 2000 ................... 1000 „
Ta davek je v višji legi zelo težak. Hišnim gospodarjem namerava država dovoliti 3000-kratni znesek mirovne stanarine, a pod pogojem, da bo gosipodar potem popravke plačeval iz svojega — če bo mogel.
Zdaj pa pride dežela in 2000kratno stanarino zahteva zase in ni bilo kaj slišati, da stranke ne morejo plačevati. Dežela se lepo pridružuje razlaščevanju hišne posesti.
Hišni razredni davek se plačuje kakor bralec ve, za hiše, ki ne oddajajo stanovanja, za kmečke domove. Hiše se razdele po prostorih.
1.	oddelek 1 do 3 stanovanjski prostori
2.	*	4 „	9
3.	„	10 „	14
4.	„	čez	14
in ti oddelki plačujejo 5000krat, 6000krat, lO.OOOkrat, M.OOOkrat mirovni hišni razredni davek. Občinam se date pravica, pobirati na ta davek svoje doklade. Za 1. 1926 se ta davek pobira z zemljiškim davkom vred.
In sedaj bi naj bila za večno ž njim združena- Groza jo je spreletela pri tej misli.
Ne, nikdar, rajši grem v smrt kakor zapustiti Manfreda — tako je sklenila Manica in stopala je hitrejše proti Apačam, saj kmalu vidi onega, katerega ljubi z vso močjo deviške ljubezni.
Po malo strmi poti jezdi naš znanec Manfred skoz temne gozdove proti Apačam. Nepopisno lep razgled uživa popotnikovo oko; pred seboj vidi mogočno Dravo, ki se tu poslovi od vrhov Zadnice in strme Škarbine ter se zavije tiho, mirno med zelene loge proti starodavnem Kamnu in visokim Tinjam. Proti vzhodu gledaš razprostrano Podjunsko dolino in daleč zadaj visoke gore nad Diekšami in Labudsko dolino. Proti zapadu pa se ti odpira divna Rožna dolina z belimi cerkvami in kapelicami in v ozadju z visokimi gorami.
A Manfred je bil danes slep za vse te naravne lepote. Zamišljen je sedel na svojem vrancu, ki je nosil ponosno svojega gospodarja. Kako lepo je bilo še komaj pred dobrim mesecem, ko sta si razodela srčno tajnost, kako ga je osrečavala ta misel. Imel je namen, v kratkem poročiti Manico, saj postal je sam svoj in tožilo se mu je po družici na samotnem gradu Podgrad.
Manica sama je izrekla željo, naj čaka Manfred tako dolgo, da izpolni 21. leto in da si vse potrebno uredi. Treba bo še tudi očeta pripraviti na to, pa kako? Premišljeval je že sem in tja, kajti vedel je, da vitez Nikolaj ni bii posebno prijazen ž njim, a vzroka za to ni mogel najti.	(Dalje sledi.)
Dohodninski davek.
Kdor nima v letu 14 milijonov dohodkov, je tega davka prost; potem pa se plačuje za dohodek od 14 do 34 milij. 1,1%., od 34 do 53 milij. 2,2%, od 53 do 72 milij. 3,3%, od 72 do 102 milij. 4%, od 102 do 144 milij. 4,4%.
Napoved mora napraviti, kdor ima dohodkov več kakor 42 milijonov. Za to izpoved sc dobe posebne tiskovine. Tiskovina A za kmetijstvo, tiskovina B za poslopja, za obrt (žago, mlin) je tiskovina C, za dohodke iz kapitala tiskovina.E.	(Konec sledi.)
POLITIČNI PREGLED
Društvo narodov. Na prošlem zasedanju bi imela biti Nemčija sprejeta v Društvo narodov. Sprejem so zagotovile Nemčiji velesile ob priliki sklenjene pogodbe v Locarnu. Nemčija naj bi imela tudi stalen sedež v Svetu. Nihče ni ugovarjal, da se Nemčiji da tako odlično mesto v Društvu narodov. Zmešnjava je nastala šele potem, ko se je oglasila najprej Poljska, za njo Španija, Brazilija in Kitajska, ki so vse zahtevale, da se istočasno ko prejme Nemčija stalen sedež v Svetu Društva narodov, tudi njim priznajo taka mesta. Nemčija se je odločno uprla, da bi poleg nje dobil še kdo stalen sedež v Svetu. Pogajanja so se vlekla dan za dnem in mnogo predlogov je bilo .vrženih v koš. Končno sta se odrekli sedežu Švedska in Češkoslovaška v korist drugih dveh držav, toda vsi tozadevni državniški razgovori so se razbili in vstop Nemčije v Društvo narodov je odgoden do jeseni. Nemčija se je zopet pokazala kot nepoboljšljiv sovražnik miru in sporazumnega sodelovanja. Locarnska ideja je s konfliktom pred Društvom narodov zelo trpela.
Italija proti Nemčiji. Nemško zadržanje v Ženevi vzbuja v fašistovskih krogih veliko ne-voljo. Vsak dan se pojavljajo v časopisju glasovi, ki svarijo pred optimizmom glede nemškega stopa v Društvo narodov. Listi pišejo več ali manj odkrito o nemških namerah, kakor tudi o francoskih koncesijah in obljubah Nemčiji. Napadajo Brianda, ki je nedavno javno priznal, da bo dobila Nemčija po svojem vstopu v Društvo narodov mandat nad nekaterimi kolonijami. Italija nikdar ne bo pristala na izpolnitev podobnih obljub, pa naj bo to Društvu narodov prav ali ne. Mussolinijev list razpravlja, ali ne bi kazalo zopet zasesti kninsko cono, ako Nemčija noče odnehati od svojih zahtev. List pravi, da imajo okupacijske države brezdvomno pravico do ponovne zasedbe Kolina. Kako se fašisti širokoustijo, v resnici pa trepečejo pred Nemčijo kot šiba na vodi.
Kratke politične vesti. Kriza češkoslovaške vlade, ki je trajala že skoro leto dni, se je tako poostrila, da je podal ministrski predsednik Švehla demisijo celokupnega kabineta. Sestavila se je uradniška vlada, ki je samo začasna z namenom, da se pridobi na času. Težavna politična situacija se da rešiti le, ako se najde kompromis med sedanjimi strankami in ako se pritegne slovaška ljudska stranka pod vodstvom Hlinke, ki šteje 23 mandatov. Slovaki zahtevajo nekako navidezno avtonomijo v podobi deželnega zbora, ki je načelno že najdena. Glavni konflikt v dosedanji vladi se tiče uvedbe carinske zaščite za agrarno produkcijo, za katero so agrarci in proti kateri so odločno soc. demokrati. V uradniški vladi sta ostala samo 2 stara ministra. — Stojadinovič, ki se je pogajal v Ameriki glede poravnave dolgov, se je vrnil poln optimizma. — Radikalna stranka baje spremeni svoje ime v Narodno stranko SHS. — Jugoslavija in Grčija sta se v sporu glede uprave na železnici Gjev-gjelija—Solun sporazumeli. Sporazum bo nedvomno omogočil balkanski pakt, katerega bodo sklenile Jugoslavija, Grčija in Romunija, Bolgarija pa bo pristopila kasneje. — Ruski general Brusilov, ki ie bil vrhovni poveljnik vojske proti Avstro-Ogrski in prestopil štirikrat Karpate, je umrl.
Bratje in sestre ne spite!
DOMAČE NOVICE
Današnji številki prilagamo položnice. Poživljamo vse cenj. naročnike in čitatelje, da se položnic v najkrajšem času poslužijo in vplačajo nizko naročnino. Posebej še opozarjamo one, ki so dobili izpolnjene položnice. Plačujte redno naročnino in razširjajte manjšinski tisk!
Uprava našega lista zviša s 1. aprilom 1926 oglasno tarifo za 100 odstotkov. Oglasni prostor 1 centimeter višine in 8 cm širine bo stal 1 šiling, na kar že sedaj opozarjamo oglaševalce.
Zlato v Labudski dolini. Iz Klieninga pri Sv. Lenartu v Labudski dolini pride poročilo, da so tam našli stari rudnik na zlato. Inžener Hercog se razume na čarovno šibo, leskova šibica se namreč v rokah nekaterih ljudi zgane, kedar gredo čez vodo ali rudo, ki je v zemeljski globini; te ljudi imenujejo „Rutenganger“, ker s tako šibo v roči iščejo vodo ali rudo. — Inžener pripoveduje sam to le: Preiskoval sem najprej reko Labod in našel v nji s pomočjo svoje šibice zlata zrnca. Potem sem brez voditelja našel stare vhode v jame. Stara sipina pred jamo se je že preiskala in našlo se je v nji 17 gramov zlata na tono (10 met) gramoza. V južni Afriki se najde na tono skale kvečjemu 4 grame zlata. S šibo sem mogel dognati 28 črt, v katerih leži kovina. Globino računam na 42 metrov. — Hercog potem računa, da bi se tu dalo izkopati 153.000 kg zlata, ki bi bilo vredno 8 bilijonov šilingov (denar, s katerim kupiš vso Avstrijo). Zgodovina o tem rudniku pripoveduje, da ga je cesar Friderik II. podelil škofiji Bamberg, pozneje je rudnike kupil bogati trgovec Fugger iz Ausburga. Cerkev sv. Lenarta ima baje monstranco iz srebra, ki se je izkopalo v Klieningu. V letih 1560—63 je poslal rudnik v celovško kovarno denarja 692 mark zlata in 739 mark srebra, kar je bilo vkup vredno 100.000 goldinarjev. Ko je po odkritju Amerike cena zlata padla, je ta rudnik nehal. Ko se je o tem poročalo, zglasil se je geolog prof. Waagen s svojim pojasnilom: „Riziko takega rudokopa je zelo velik, in le družba, ki bi razpolagala z izredno velikim kapitalom, bi se mogla rudnika zopet lotiti.11 Waagen trdi, da se je le slučajno našlo v kakem kamnu 17 g zlata na tono skale, v drugi sipini da je zlata neprimeroma manj. Sicer se je pa res v 16 stoletju delalo zelo površno in je mogoče, da se je več še bogate rude razsulo po bregu. Če se sipina računa na 9 milijonov ton, se mora računati, da večina te sipine sploh nima nobenega zlata v sebi. Šiba sama nikakor ne pove množine rude, ta se mora najti s preiskavo in izmed tistih 28 črt. v katerih leži ruda, je verjetno, da ima večina le svinec ne pa zlato. Tako stvar stoji. Rudnik v Klieningu je vreden, da se nanj ozirajo strokovnjaki, a kdor se dela loti, mora imeti veliko denarja. V Pliberku se je že ustanovila družba, ki je priglasila pravico iskanja; družba ima navadno napako vseh takih družb, da hoče denarja dobiti, ne pa dati.
Borovlje. Kako skrbi Heimatbund za vzdržavanje reda in miru po slov. Koroškem, se je zopet pokazalo v priliki slov. shoda v Št. Janžu dne 28. II., kamor je poslal miroljubni Heimatbund posebno kontrolno komisijo, ki je imela nalogo, če že ne preprečiti, vsaj onemogočiti miren potek zborovanja. Zadnje so do-šli nemškutarji s svojim izzivanjem tudi vestno izpolnili. Javnost naj izve imena istih. Komandant jim je bil Josef Schwarz, najemnik Ro-sentalerhofa, puškar, velenemški občinski odbornik itd. L. Laussegger, slavni govornik in asistent državne puškarske preizkuševalnice, mlečnozobi Diissel, Orasche, Stark in Ogris, pd. Zccov v Kapli ter vedno žejna trojica, Blatnikova dva in J. Urbas. — Spominjam se, ko so vclcnemci sestavljali kandidatne liste za zadnje občinske volitve, da so sklenili izvoliti le značajne, pametne in uplivne može za kandidate. Da manjkajo vse te lastnosti gosp. Schwarzu, je pokazal jasno dovolj v svojem znamenitem protigovoru, v katerem je rabil imena, ki menda niso ravno vzeta iz znane knjige „Vom guten Ton“. Toliko v pojasnilo. Srečno. Pa brez zamere.
Celovec. Za štabno stotnijo celovškega Heimatschutza se nabirajo nove moči. Strogi ved in disciplina ter pretirane vaje v brcanju in klofutanju za dosego miru v deželi so porabile nakopičene sile, ki se morajo nadomestiti. Vsakdo, kateremu je Slovenec trn v peti, naj pristopi, da se pokaže svetu, kako enotna je Koroška. — Po kavarnah in gostilnah se smatrajo Slovenci še vedno za ljudi nižje vrste, katere je treba prezirati, in ako se nato opomni natakar, pravi: Is jo glei a Windischer. Ne pozabi pa sprejeti od Slovenca napitnino. Niti v eni gostilni ali kavarni se ne dobi za slov. ljudstvo slov. časopis. Pa pravijo, da delajo za povzdigo tujskega prometa, a se oplankajo proti najbližji državi.
Železna Kapla. Gradnja prostorov za kino dobro napreduje in se bo kmalu pričelo s predstavami. Ako bo bolj uspeval kot oni starega spomina, bo pokazala bodočnost. — Avtono-mično gibanje je vspodbudilo tudi naše učitelje, ki obhodijo najvišje kmečke koče, da izvedo ljudsko mnenje. Navadno pravijo, da otroci doma slovenski govorijo, v šoli se pa naj nemški učijo. V Lepeni mislijo postaviti novo šolo, ker se učitelj po slabi cesti nikakor ne more voziti z Lepene v Remšenik in Belo. — Seveda želijo nemško šolo, ker ljudstvo tam še nemški ne zna.
Št. Vid v Podjuni. (Pogreb g. župana Boštjančiča.) Kakor strela iz jasnega neba je učinkovala vest o nepričakovani smrti našega g. župana. Zavratna španska bolezen je spravila v nekaj dneh sicer jako zdravega moža v prerani grob. Pogreb se je vršil 18. III. predpoldne ob ogromni udeležbi ljudi iz bližnje in daljne okolice. Takšnega ganljivega pogreba že desetletja ni bilo tukaj. Saj tudi vsi vemo in čutimo, kaj smo z g. Boštjančičem izgubili. Pogreba se je udeležilo 7 duhovnikov, pokopali so rajnega župana njegov stric zlatomašnik, č. g. Boštjančič, peto črno mašo so imeli sošolec rajnega iž gimnazijskih let, dekan iz Pliberka, č. g. Hribar. Nagrobnico svojemu prijatelju in predelavnemu sosedu je imel domači župnik, ki je razlagal in za vzgled drugim postavljal rajnega kot blagega moža, vzglednega očeta, skrbnega župana in obenem občinskega tajnika obširne občine, vzornega kristjana in postrežljivega soseda. Rajni g. župan ni imel nobenega osebnega nasprotnika, je bil v zasebnem in javnem občevanju do vsakega skrajno prijazen in potrpežljiv in zato tako priljubljen kot malokdo na spodnjem Koroškem. Vselej pa se je tudi zavedal, da je izšel iz slovenskih staršev in je marsikatero žrtev prinesel v prid zatiranih koroških Slovencev. Med drugimi so se udeležili pogreba učiteljski zbor iz Št. Primoža s šolarji, polnoštevilno se je udeležil občinski odbor in lovska družba naše občine mu je za slovo darovala krasen venec. Pogrešali smo le poslanca naše stranke. Spomin na rajnega g. Boštjančiča naj nam ostane neizbrisljiv. Vzornim otrokom rajnega in sorodnikom izrekamo tem potom najodkfito-srčnejše sožalje. Naj jih vse Bog potolaži! Za vsa dobra dela naj da Vsemogočni rajnemu g. županu večno plačilo!
Št. Jur .pri Celovcu. (Smrt.) Grobovi se odpirajo in sprejemajo žrtve bele žene v svoje varstvo. Dne 11. marca smo tu položili k večnemu počitku pridno in skrbno mater, blago krščansko ženo, Uršo Sablatnik, ki je dne 9. t. m. po kratki bolezni, sprevidena s tolažili sv. vere, v 57. letu starosti za večno zapustila dolino solz. V mladosti je služila v Šmihelu kot dekla, kjer se je odlikovala s svojo marljivostjo in vestnostjo. Pogreba, ki ga je vodil čg. župnik Virnik, se je udeležilo mnogo znancev in sorodnikov. Bodi ji zemljica lahka. Zaostalim pa izrekamo naše sožalje.
Želinje. Tukaj smo dne 14. marca ob zelo številni udeležbi pokopali Val. Weisnekerja, posestnika Iz Štriholč. Že 1. 1918 si je nakopal jetiko, kateri je krepka narava kljubovala dobrih sedem let. Rajni je bil znan kot dober sosed, bil je kljub bolehanju vedno dobro razpoložen in šaljiv; dostikrat se je vse smejalo njegovim dovtipom. Znano je tudi, koliko je trpel po glasovanju. Bil je takrat najemnik pri Petru na Želinjah, a ker so sumili, da je glaso-
Kathreinerjeva
Kneippova sladna kava
val s Slovenci, so ga začeli preganjati izpod strehe. Konečno se mu je vendar posrečilo kupiti si lastno malo posestvo. Bodi mu zemljica lahka !
j DRUŠTVENI VESTNIK ~1
Žitara vas. Tukajšnje kat. slov. izobr. društvo „Trta“ vabi vse ude in prijatelje društva na svoj mesečni sestanek na cvetno nedeljo popoldne v Društveni dom. Predava vlč. g. župnik Ivan Sekol. Pokažimo z lepo udeležbo, da nam društvo ni samo za zabavo, ampak tudi za izobrazbo.	Vodstvo.
Št. Jakob v Rožu. Izobraževalno društvo „Kot“ priredi dne 25. in 28. marca ob 3. uri popoldne igro ..Lepa Vida“. Prijazno vabi odbor.
Miklova Zala v Dobrli vasi. Po dolgih petih letih smo imeli srečo in priliko tudi mi, severnodravski Slovenci, videti igro, in sicer prekrasno koroško ..Miklovo Zalo“. Ta igra je bila prvič igrana nam in v ne preveč oddaljenem kraju. Zato smo se tudi odzvali ne sicer v preveč obilnem številu, ker ljudje severno Drave pač niso zadosti vedeli, da se uprizori v Dobrli vasi. Igra je prekrasna, pomenljiva in zraven tako mojstrsko igrana, da jo je bilo res pravi užitek gledati. Nehote si je človek mislil, da se nahaja v mestnem gledališču in gleda izkušene gledališke igralce. Pri posameznih prizorih je bilo slišati glasno ihtenje, ki je izzvalo solze tudi možem. Obratno pa je bilo slišati skoro preglasno zgražanje nad hinavstvom Almire in izdajalskim Treseglavom. Dokaz, da je jedro naroda še dobro, da ima smisel za poštenost in junaštvo, da sovraži o-studno izdajalstvo in nezvestobo. Dvorana, v kateri je vladalo očividno razpoloženje in zanimanje, je bila nabito polna. Med odmori so se prepevale lepe domače slovenske pesmi. Veliko jih je še severno Drave, ki že dolgo gojijo željo, videti prelepo domačo Igro. Upamo, da bodo globaški igralci ustregli tudi tem. Bodite prepričani, da vam bodo zato hvaležni, kakor smo vam hvaležni mi, ki smo Igro videli.
GOSPODARSKI VESTNIK
Seja deželnega kullumega sveta dne 22. januarja 1926.
(Nadaljevanje.)
Načrt pospeševanja zanaprej.
Zveza in dežele ste doneske obečaH, samo ne ve se, kedad se bodo izplačali? Zveza je obljubila 30.000 Š, dežela 15.000 Š. Akcija za umetno
travnrštvo se bo vršila v zgornji Labudski in Gor-čički dolini. V 10 okrajnih kmetijskih društvih je že 10 uimettnih travnikov. Subvencije za pridelavam'e travnih semen se bodo razpisale, da se tekme lahko vsakdo udeleži. Za vzgajanje semenskih rastlin se potrebuje 14.125 Š. Zveza da 10.000 dežela 4200 Š.
Iz Litvanije se je naročilo 3500 kg lanenega semena, 200 kg iz Otztala. To je stalo 1235 Š. Zveza je dovolila 700, dežela 600. Krompirja se bo naročilo 4 vagone in oddajalo s subvencijo 20— 50 g. Za poskušnjo se bo sejalo 1000 kg ovsa, 2000 ječmena, 1000 kg zimske rži im 1000 pšenice. Stroški značajo 3300 Š. Tuje jaro žito se ne obnese tako, da bi se smela za poskušnje zahtevati kaka podpora. Za zeleno gnojenje se bo dobilo 800 Š podpore. Za zatiranje škodljivcev se je določilo 3000 Š. S tem se bodo uničevale miši in se je že kupilo 100 cevi za pokladanje zastrupljenega žita. Za konserviranje zelene krme, ki je potrebna, če preidemo na pridelavanje (mleka, je dežela dovolila 3000 Š. Silo-giharije (silo se takšna naprava imenuje) je izredno napredovalo. Amerika ima 2 milijona takih naprav, Italija 60.000, Angleška 80.000. čas je, da se ljudje tudi pri nas za to reč zavzamejo. Znesek 1000 Š se bo porabil, da se nabavi orodje za obdelovanje travnikov.
Skupna preizkušavanja (Versuchsringe).
V Nemčiji obstoji že 350 takih društev, v katerih se zveže 40 do 50 posestnikov k skupnemu poizkuša vanju Iv jpoUjediskLh ( zaide vaih. Leti is,po-lovnjaki plačujejo za te poizkušnje posebnega ravnatelja, ki potem preizkuša žita, travna semena, gnojila. Tako bi se dalo za te poizkušnje pritegniti v veSji meri tudi veleposestvo. Mislilo se je na tri take spoleke v Celovcu, v Št. Vidu in v Wolfsbergu, vodili bi jih pa učitelji kmetijskih šol.
(Preuredilo se bo tudi kemično p r e i z k u-sevališče v Celovcu, da bo z večjim uspehom izkušalo razna gnojila; zdaj zavod samo preiz-kuje, a ne dela poizkušenj.
iM o s e r poroča, da je moral sam svoje posestvo osuševati ter iz blata odvodih vodo. Prosil je podpore, pa se mu je reklo, da se podpirajo samo vodne zadruge. Kjer so pa posestva aron-dirana, ni mogoče napravljati zadruge, za to bi bilo umestno, da se v takih slučajih podpirajo tudi posamni manjši ipoisestmki.
Kernmayr potrjuje, da se je v preizkuše-vališču malo storilo za prakso. Delo se je zadnji čas potrojilo, denarni položaj dežele pa je tak, da se ne more novih uradnikov nastavljati.
Supersberg: -Delali so se že predlogi za podpiranje malih kmetov in se jim za melioracije dovoljuje podpora 30—40% stroškov. Za večje načrte -se dajejo brezobrestna posojila.
Pospeševanje živinoreje.
Poroča dr. Scheuch: V državnem proračunu se je državna podpora za živinorejo zvišala. Ministrstvo zaditevja, da se mu predloži načrt, kako se bo ta podpora porabila. Dalo se bo kaj doseči, ako se bo s carino varovala 'domača živinoreja. Najprej bo treba izpopolniti organizacijo živinorejcev, živinorejske zveze (Zuchtverbànde) m živinorejske zadruge (Stiergemeinschaften). Brez organizacije (živinorejskih zadrug) ni mogoč noben napredek. Če se hoče tabojšati pasma ib doseči, da bo živina boljše molzla, se mora začeti z junci, da se polagoma zredi boljša živina. Zadružništvo se je v deželi krepko razvilo. (L. 1923 je bilo 5 živinorejskih društev s 156 člani — Zuchtge-nossenschaften und Herdbuolivereine ; pod nadzorstvom je bilo 1400 krav. L. 4925 je bilo H zadrug, v katerih je bHo združenih 372 posestev in se je nadzorovalo 3446 krav. L. 1924 se je ustanovila zveza za rejo bele pasme, 1. 1925 zveza za pinc-gavsko pleme. Deželni kulturni svet je prevzel plačo potrebnih funkcijonarjev, -poslovodij in nadzornikov (Zuchtleiter).	(Se nadaljuje.)
Dohodninski davek.
Do 31. marca morajo napovedi o dohodkih lanskega leta že biti ori davčni administraciji v Celovcu oziroma v Beljaku ali Wolfsbergu. Koroški davkoplačevalci se že močno hudujejo nad previsokimi in postavno neopravičenem! davki. Ravno zdai sem bral v časopisu, da je davčna oblast v Beljaku predpisala nekemu delavcu okrog 14 — štirinajst — milijonov kron davka o blagovnem prometu, ker
je za svojega gospodarja nosil v les denar in ga tam drvarjem izplačeval. Ugovor pri davkariji nič ni pomagal, moral se je pritožiti na ministrstvo. Ravno zdaj — 9. marca — so se pogajali odborniki „Reichsbauernbunda“ z finančnim ministrom Kollmannom o davkih sploh, posebno pa za kak pameten ključ o dohodkih od kmetijstva za 1. 1925. Zdaj je za to že skrajni čas, da se ljudstvo o tem še obvesti in da se zamore napoved po tem ključu, ako so se kaj zedinili, tudi napraviti. Tudi koroški mesarji zahtevajo zdaj tak ključ za davek od svoje obrti. Davčna oblast pa se zelo brani takega ključa, ker so ji potem roke zavezane in ne more več ceniti dohodke po svoji volji. Za leto 1922. se je zedinil deželni kulturni svet z deželno finančno direkcijo za trojni tak ključ, in sicer za boljše ali slabše zemljišče in se je vzel kot dohodek od zemljišča 20.000 do 25.000 kratni katastralni dohodek. Za 1. 1923. je deželni kulturni svet ugotovil, da se dohodki od kmetijstva dosti visoko cenijo, ako se vzame 25.000 do 30.000kratni katastralni dohodek in k temu še za vsakega konja in odraslo goved, vsaj 500 kil težko, po 500.000 kron, od lahkejše in mlade živine naj veljata 2 kosa za eno od-taslo, ravno tako tudi po deset ovc, koz in svinj. Za 1. 1925. pa se hoče deželni kulturni svet že pobotati za še enkrat tako visoke dohodke od polja, pa se davčna oblast še tega brani. Vendar so pa strune v tem oziru že zelo napete.
Vsakemu, ki ima čez 1400 šilingov ali 14 iniliipnov kron letnih dohodkov, je nujno svetovati, da napravi pravočasno omenjeno napoved. Ako se za 1. 1925. ne bo napravil uraden davčni ključ ali pa se isti ne bo pravočasno izvedel, pa naj vzame ključ od leta 1923. Davčna oblast dohodke, ako se ji zdi umestno, že sama poviša. Ona pa ne more vedeti, ako je davkoplačevalca dotično leto mogoče zadela nesreča pri živini, na polju, ali bolezni. To mora on sam naznaniti, ravno tako tudi še druge posebne izdatke, ako ima več pod 14 let starih otrok in mogoče kateri njegovih otrok še študira, potem ako mora skrbeti za stare ljudi. Te zadnje reči se večinoma raz vidijo tudi iz stanovanjskega izkaza, vendar pa ne škoduje, ako se ta reč tukaj še enkrat napove. Vse te okoliščine dohodninski davek za gotove odstotke znižajo. Večkrat se ta napoved napravi, tem boljša bode. Glavna reč pri tem pa je, da se zamore davkoplačevalec, ako je napravil pametno napoved, proti previsoki odmer-javi davka pritožiti, ako pa iste ni napravil, pa nima te pravice.
Tržno poročilo. Celovec: voli 1,10—1,20, plemenske krave 1,20—1,45, klobasarice 0,70 do 0,90, pitani prašiči 2,30—2,60, mladi 2,70 do
3.20	Š za kg žive teže. Fižol 60 g, krompir 16 g, zelje 60 g, kapus 80 g, koleraba 80 g, kar-fijol 1 Š, špinača 60 g, glavnata solata 80 g, endivija 80 g, repa 10 g, peša 60 g, korenje 1 Š, kisla repa 30 g, kislo zelje 50 g, goveja mast 8 Š, sirovo maslo 6 Š, kisla smetana 2,80 Š, mleko 44 g, eno jajce 15 g, jabolka
1.20	Š, kokoši 6 Š za kg. 1 m2 30 cm dolgili trdih drv 6 Š, mehkih 5 Š. Metercent sladkega sena 9 Š, kislega 7 Š. — Velikovec: telice 1,19—1,20, teleta 1,40—1,60, žive plemenske svinje 2.20—2,35, zaklane svinje 2,40—2,70, koze 0,40—0,50, ovce 0,60—0,90, klobasarice 0,80—1,10, vprežna živina 1,10—1,20, pitana živina 1,30—1,40 Š za kg žive teže. Konji 600 do 1000 Š. Sirovo maslo 4,20—5,60, kokoši 3,50—4 Š. Jajce 11—14 g komad. Pšenica 39, rž 25—26, proso 30, ječmen 25—29, ajda 30, krompir 11—12 g kilogram. Ncugašeno apno 7 šilingov.
Borza. D u n a j,'22. ili. 1926. Dolar 707; nemška marka 168,38; francoski frank 25,42; lira 28,39; dinar 12,42; poljski zloti 88,50; švicarski frank 136,05; češka krona 20,93 grošev.
Curili. Šiling 73,22; dinar 9,14.
Dva pekarska vajenca
28	sprejme
FRANC KROPIVNIK v Borovljah.
Lastnik : Pol.in gosp. društvo za Slovence na Koroškem
Tiska Lidova tiskarna
I NAŠEKNJiGE
Koroško-slovenska narečja.
Koroško-slovenski dialekti so dialekti, deli pismene slovenščine. Vsak dialekt ima svoj pismeni jezik. Pismeni jezik je deblo, drevo, dialekti so pa veje, vejice in listje tega drevesa. Pismen jezik je eden, dialektov je pa legijon, mnogo, vsaka vas ima svoj glas. Ker smo že več kakor 1000 let sosedi Nemcev, poglejmo v sosedovo hišo. Nemški pismeni jezik je v glavnem Lutrov jezik, dialekt njegovega ambienta, kraja, kjer je deloval. Vedeti je pa treba, da so nemški dialekti med seboj veliko bolj različni kakor slovenski. Na primer „Ich habe gerufen“ se pravi v štajerskem dialektu „1 hon kruafa“, v severni Nemčiji v platt-deutsch pa „lck ebbe eraupen“. Kdor je potoval po svetu kakor jaz, bo vedel, da imajo nemški dialekti „plattdeutsch“ sloveče pisatelje, kdo ne pozna Fritz Reuterja in druge? V severni Nemčiji se rabiio dialekti v velikem obsegu, v dialektih se pišejo pisma, se vodijo trgovske knjige, se tiskajo časniki, knjige. Tam pravijo, mi častimo svoj pismeni nemški jezik, zraven pa rabimo še v večji meri dialekt. Ce znajo in uporabljajo to „plattdeutsch“ dialekti, zakaj ne tudi koroško-slovenski dialekti? Tu smo zaostali, naši sosedi Nemci nas silijo. Kaj je razlika med Nemcem in Slovencem na Koroškem? Nemec zna pismeni jezik in nemški koroški dialekt, Slovenec pa samo dialekt. Naši otroci se ne morejo naučiti pismene slovenščine, ker Nemci tega nočejo, šole so nemške- učitelji se iz slovenščine norca delajo. Casi so pa taki, da je vsakdo, ki ne obvladuje svojega jezika, človek 2. vrste, manj vreden, „minderwertig“. Dokler nimamo takih šol, kakor so nam potrebne, posnemajmo vendar „plattdeutsch“ Nemce. V vsakem dialektu, natančno tako kakor se v vsaki vasi govori, se lahko pišejo pisma, vodijo knjige, v vsakem dialektu se lahko pišejo članki za časnike, tiskajo se knjige. Vsakdo na Korofkem naj rabi dialekt svoje vasi. Koroško-slovenske dialekte je pa težko pisati. Govori po domače in tako piši, videl boš, na kake težkoče boš naletel. Vidi se, da je težkoča pisati koroško-slovenskega narečja polglas (’). Če se pa rabi za polglas kak znak, se da vsaki koroško-slovenski dialekt jako lahko, jako natančno, precizno pisati. Ker poznam razmere pri drugih narodih, razmere med dialekti in pismenim jezikom pri drugih narodih, napravil sem prvi poskus pisati in tiskati koroško-slovenske dialekte. Izšla je mala bro-šurica: »Dohtar Korla Pečnik, Šfdentava sa-mopotmič. Z’ svoja žovlonja sporoča v koro-ščam rožanščam dialekt’.11 Prvi poskus, prva izdaja je nalašč jako majhna, dober kup, da jo vsakdo kupi. Naroči se pri »Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani11, en iztis stane samo 4 dinarje, Vi šilinga. Trgovina ali gostilna, ki bi hotela brošurico razprodajati, pa dobi (več skupaj) 1 iztis za 2 dinarja, 25 grošev. Hotel bi, želel bi, da se ta I. izdaja razširi, če bi kdo drugi kaj boljšega vedel, da mi to soproči na naslov: Dr. Pečnik, p. Rogaška Slatina, SHS. Treba je pisavo in tisk dialekta opiliti, ugla-diti, več jih pomaga, bolje bo. Prosil bi tudi za male pravljice natančno v dialektu iz drugih krajev Koroškega. II. izdaja bo večja in bo se ozirala na vse koroško-slovenske dialekte. Namen je: Kakor v severni Nemčiji častiti pismeni jezik, zraven pa rabiti tudi koroško-slovenska narečja, pisati v dialektu pisma, članke, voditi knjige, tiskati knjige. Vprašanje je: Kako pisati dialekt? Naj si vsakdo ogleda moj poskus in če ve kaj boljšega, naj se oglasi.
Dr. Karol Pečnik.
Pevec. Izšla je 1—2 številka za januar— februar 1926. Obsega A. Dolinarjev članek o »Dr. Fr. Kimovcu" in Bajukov o »Pevskem imenstvu". Nato slede oddelki: Vestnik P. Z., Naši zbori, Nove skladbe, Iz glasbenih listov in Razne vesti. Glasbena priloga prinaša tri skladbe: Fr. Ferjančič. Vzdihljaji slepega za mešani zbor in bas — solo; Karlo Adamič,
Kadar pridem v tiho vas za mešani zbor; Emil Adamič, April za mešani zbor. »Pevec" izhaja že šesto leto in vrši ves čas svojega obstanka vestno in vztrajno svojo nalogo: širiti smisel za lepo petje med Slovenci. Toplo ga priporočamo. Stane 30 Din. letno, za Italijo 18 lir, za Avstrijo 10 šilingov, za Ameriko 1 dolar. Naroča se pri upravi Ljubljana, Miklošičeva c. 7. Prihodnja številka izide že pred Vel. nočjo.
a«®»—»••••••«»ec»»»«—»»»««——
( I	26	< 1
:l Hiša na prodaj! I;
I I	(V
J ' Obsega 9 oralov polja, 7 oralov travnikov, J rt J [	16 oralov gozda, 4 orale loga, velik sadni j ;
J [ vrt — dà na leto 4 do 5000 litrov mošta — J | j voda na dvorišču, v kuhinji in hlevu in J |
] j na lepem kraju v Goričah, občina Medgorje, j ;
] J	pošta Grafenstein, za	J [
ii 165 milijonov. ;;
< i l/eč pove Josip Rascher, p. d. Toni u Goričah. < i
?666»gg«gggWg———O—
Trgovina z mešanim blagom
F. Mory
Sinca vas (zraven Karl’na)
priporoča za Veliko noč:
Špecerijsko in kolonijalno blago, manufakturno blago za moške in ženske obleke, storjene obleke za otroke in ženske, kakor tudi predpasnike, čreveljčke, steklenine, emajlirano in glinasto posodo, oljnate in suhe barve, čopiče, firnež, ščeti itd., električne žarnice i železnino. — Zamenjava otrtega lanenega in konop-nega prediva, kakor tudi neotrtega lanu dobre kakovosti.
30
Domale platno
iz domače preje izdeluje
poceni in trpežno
strojna tkalnica Primož Lužnik v Št. Lipšu. Dobrla vas (Eberndorf.)
Zahvala! 31
Vsim, ki so našemu nepozabljenemu in preljubemu očelu, (asm in dedu, gospodu
Šimnu Boštjančiču
trgovcu, posestniku, županu itd.
izkazali poslednjo čast, izrekamo lem potom najsrčnejšo zahvalo.
Preč. duhovščini prisrčno zahvalo, prav posebno pa našemu g. župniku jakobu Kindlmanu za lepi grobni nagovor. Zahvaljujemo se pevskemu zboru izobraževalnega društva „Danica“ za ganljive pesmi na domu in na grobu. Zahvalo izrekamo tudi občinski lovski družbi, ki je darovala pokojnemu krasen venec in nesla pokojnega zemeljske oslanke iz hiše žalosti na mirodvor.
Št. Vid v Podjuni, dne 18. sušca 1926.
Žalujoči ostali.
v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik : Žinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X., Lttenreichgasse 9. Ant. Machat in družba (za tisk odgovoren Jos. Žinkovsk^), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.