V četrtek se bo po-obtačilo, bodo krajevne plohe in nevihte. V petek in soboto bo še spremenljivo s popoldanskimi plohami. V nedeljo pa se bo vreme počasi spet izboljšalo. DELO ZA ŠTUDENTA IN DIJAKA tel. 853 061 Iz dela velenjske vlade Reorganizacija zdravstva v občini _ stran 2 Odeja je za vse prekratka Do proračuna z usklajevanjem Družbene dejavnosti občine Velenje Mladost je "specifika" _stran 3 l/ TEŠ stekla pripravljalna dela za izgradnjo čistilnih naprav Konec meseca gradbena jama stran 4 Je SO Mozirje (dokončno) razpadla? Neresno, neodgovorno, tragično za razvoj stran 5 Slovenia extreme V nedeljo tretji pentathlon _stran 5 Občina Žalec Odstopil Izvršni svet stran 6 70 tolarjev številka 21 četrtek, 3. junija 1993 Vaaa, kako prija! Pomlad je še vedno tu, letos tako vroča, da se mnogi niti ne spomnijo, da se bo koledarsko poletje pričelo šele čez dobra dva tedna. Brez dlakocepnosti, kdo bi ga čakal. V Šoštanju so v nedeljo že odprli letni bazen, ki gaje letos popestril vodni tobogan. Vam posnetek budi skomine? ■ foto: vos Jubilejno srečanje foklornih skupin Velenje - Danes bodo na odru doma kulture v Velenju fletno zaplesale otroške folklorne skupine, ki v občini Velenje ohranjajo ter negujejo ljudsko izročilo. To bo jubilejno srečanje, 10. po vrsti, na njem pa bodo sodelovale skupine iz osnovnih šol Gustava Šili-ha, Livade, bratov Mravljakov (vse Velenje), bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki ter vrtca Vrtiljak iz Velenja. Zaigrali bodo seveda še mladi godci na citre in diatonično harmoniko ter mlajša skupina Kolede Velenje. Srečanje, ki ga bo organiziral odbor za folklorno dejavnost pri ZKO Velenje, bodo začeli ob 19. uri. ■ tp 20 let sodelovanja med zboroma Velenja in Esslingena Mladost, radost in prijateljstvo stran 8 Prestavljanje tabel v občini Velenje "Ne gre za krajevne table!" stran 10 Mednarodno športno srečanje mladih v Velenju "Ful spon" stran 13 Policija svetuje Zakaj uživati mamila? stran 14 Mala anketa Je dan brez cigarete preveč? stran 20 Končno obnavljajo velenjski mestni stadion Za športnike boljši časi stran 12 Učitelji (res) stavkajo! Tisto, kar so napovedovali, se uresničuje. Učitelji v srednjih in osnovnih šolah v Sloveniji, so včeraj za dve uri protestno ustavili pouk in tako pokazali, da v svojih zahtevah mislijo resno. Pred vlado postavljajo predvsem dve zahtevi: podpis kolektivne pogodbe za negospodarstvo, vključno s tarifnim delom, ki bo določal izhodiščno bruto plačo za prvi tarifni razred v višini 30.600 tolarjev in regres, ki mora biti enak 60-odstotni zadnji poprečni plači v gospodarstvu, kar znaša po dosedanjih podatkih okoli 36 tisoč tolarjev. Tudi jutri (4. junij) zaradi stavke ne bo pouka. Kako se bo republiški stavkovni odbor odločil za naprej, pa je odvisno od uspeha pogajanj. Sestal se bo v torek in takrat povedal, kaj bo s stopnjevanjem stavkovne napetosti. Šolniki so namreč napovedali, da bodo stavkali tudi od 9. do 11. junija in potem še od 15. junija naprej do konca pouka v tem šolskem letu, če vlada ne bo sprejela zahtev sindikata učiteljev. ■ Milena Krstič - Planine NE, NOBENE P« rOVLAGE IMTEm 2A VMČAVJE SAMOPRISPEVKOV f\ NE M J dem ! r I TA*OVC]/A Iz dela velenjske vlade Reorganizacija zdravstva v občini Norice Zlate plakete v tujino CEUE - Na letošnjem mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju, bilje od petka do nedelje, so se najbolje Izkazali zbori Iz tujine. Vse tri zlate plakete so namreč osvojili tuj! zbori: eno bolgarski In dve zbora Iz Madžarske. Od slovenskih zborov sta se najbolje uvrstila MPZ Vesna Iz Zagorja ob Savi In MMPZ Tehnik Celje, ki sta osvojila srebrni plaketi. Na festivalu Je nastopilo tudi več zborov iz velenjske in žel-ske občine, vendar ne v tekmovalnem delu, ampak na otvoritvenem In na sklepni prireditvi v celjskem mestnem parku, ko Je zapelo 39 zborov Iz vse Slovenije In tudi nekateri tuji zbori. Na tej sklepni prireditvijo spregovoril tudi minister za kulturo SergeJ Pelhan. ■ (k) iiiiiiiMtiiii-iiiiiiiiiiiiiiii« Zasebno podjetništvo se krepi CELJE - Na območju šestih občin celjskega območja (nekdanje regije brez Velenja In Mozirja) opažajo dokaj živahen razvoj zasebnega podjetništva. Ne veča se le število, ampak se tudi kakovostno krepi. Koncem lanskega leta Je bila v takih podjetjih zaposlenih 4,9 odstotkov vseh delavcev gospodarstva tega območja, to pa pomeni, da se Je od leta 1990 število zaposlenih povečalo za trikrat. Zasebno podjetništvo že tudi "daje" dobrih 13 odstotkov vsega prihodka, dobrih 21 odstotkov vsega bruto dobička In skoraj 35 odstotkov vse akomulaclje. V Izgubi pa Je udeleženo z 1,2 odstotki... Občina Šentjur, ki Je bila na tem področju vodilna že prej, se je še okrepila. V zasebnem podjetništvu Je tu zaposlena že desetina delavcev, ustvarili so že 35 odstotkov vsega prihodka, ustvarilo Je dobre tri četrtine vsega bruto dobička v občini In skoraj 86 odstotkov vse akomulaclje. ■ (k) iiiiiiiiiiiiiiiiiflliifiiiiiiiii 50 tisoči priključek ROGA TEC - Pri Dragu Arzenšku v Svetem Floijanu pri Rogatcu je prejšnjo sredo zazvenel telefon na 50 tisočem telefonskem priključku na območju PTTCeile. Ob nJem so v tem času na tem območju priključlllu še več nosvlh naročnikov, saj so končali obsežen telefonski projekt na tem koncu šmarske občine. Kljub navidezno visoki številki pa celjsko območje še vedno zaostaja za mnogimi drugimi v Sloveniji. Na območju PTT Celje namreč pride še vedno le 19 telefonskih priključkov na sto prebivalcev. Vsaj zazdaj ne kaže, da bi se število kaj kmalu močneje zvečalo. ■ (k) tiitiiiitiktiitiKttvtitiaii«** "Račke" so kegljale SLOVENSKE KONJICE - Novinarji celotne severovzhodne Slovenije so se tokrat na tradicionalnem srečanju s tekmovanjem v kegljanju zbrali v Slovenskih Konjicah. Tokrat se Jim Je pridružil tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije Marjan Sedmak, pa so tako to sicer družabno srečanje delno spremenili še'v delovno. Člani vodstva celjskega novinarskega aktiva so se namreč s predsednikom pogovorrill o pripravah na posvet o novem zakonu o obveščanju; posvet bodo namreč pripravili sredi tega meseca v Celju. V podiranju kegljev pa se Je med posameznicami najbolj izkazala novinarka Radia Celje Nada Kumer, med posamezniki Srečko Loger (Večer-Kaj), ekipno pa Je zmagala kombinirana ekipa NT&RRC - Večer v postavi Franček Pungerčlč, Rado Pantellč In Franc Kramer. ■ (k) Za konec svečana seja skupščine KS KONOVO - V počastitev letošnje 20 - letnice delovanja krajevne skupnosti so krajani Konovega pripravili kar nekaj kulturno - športnih prireditev. Zaključek praznovanja jubileja načrtujejo to soboto. Ob 19. url se bodo v prostorih tamkajšnjega doma krajanov zbrali na slavnostni seji skupščine KS, na kateri bodo pregledali opravljeno delo ter spregovorili o bodočih nalogah. Kot zanimivost naj zapišemo, da so nanjo povabili vse predsednike IS In Skupščine občine Velenje, ki so v teh letih pomagali pri razvoju kraja. ■ (tp) Zbori velenjske občinske skupščine so že obravnavali osnutke dokumentov, ki opredeljujejo novo organiziranost zdravstva v občini Velenje in jih z manjšimi pripombami potrdili. Na osnovi njih so že izdelani predlogi odlokov, ki jih je izvršni svet na zadnji seji potrdil, dokončno pajih bodo delegati občinske skupščine veijetno še v tem mesecu. Ob tem je pripravljen tucji predlog pogodbe o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti soustanovitelja ob razdružitvi Zdravstvenega zavoda Velenje. Novi pravni subjekti bodo po tej pogodbi upravljali s sredstvi in premoženjem v obsegu, kot so doslej upravljale dosedanje organizacijske enote, premoženje sklada skupne porabe in stanovanjskega sklada zavoda pa se bo razdelilo sorazmerno prispevku delavcev posameznih enot v ta sklad. Delavce zavoda sistemizirane na delovnih mestih v posameznih oprganizacijskih enotah prevzame vsak od novo nastalih pravnih subjektov. Delavci dosedanje delovne skupnosti pa se porazdelijo po kjuču na bodoče zavode. Javni zavod Zdravstveni dom Velenje Osnovno zdravstvo občine Velenje bo v bodoče organizirano v javni zavod Zdravstveni dom Velenje s sedežem v Velenju in dislociranima enotama v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Osnovna dejavnost je preventivno in zdravstveno varstvo vseh skupin prebivalcev občine Velenje, nujna medicinska pomoč, splošna medicina, patronažni obiski in zdravljenje na domu, družinska medicina, laboratorijska in druga diagnostika, medicina dela in športa ter zdravstveni pregledi nabornikov, fizioterapija, reševalna služba, specialistična ambulantna dejavnost za področja, ki niso vezana na bolnišnično zdravljenje, ugotavljanje začasne nezmožnoszti zadelo, zdravstvena vzgoja ter svetovanja za ohranitev in krepitev zdravja in pa mrliška ogledna služba Poleg osnovne dejavnosti se javnemu zavodu s tem odlokom dovoljuje tudi stranska dejavnost, to paje uvoz materiala in opreme za potrebe dejavnosti zavoda, izvoz storitev ter prodaja blaga in storitev. Ustanovitelj - Skupščina občine Velenje ima pravico in dolžnost, da nadzira finančno poslovanje, zakonitost in strokovnost zavoda. Javni zavod zobozdravstvo Drugi samostojni zavod dosedanjega Zdravstvenega zavoda Velenje bo odslej Zobozdravstvo velenje. Tudi ta zavod bo imel sedež v Velenju, dislocirani enoti pa v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Osnovna dejavnost tega zavoda bo preventivna in kurativna zobozdravstvena dejavnost, stranska pa uvoz materiala in opreme za potrebe zavoda, izvoz storitev ter prodaja blaga in storitev. Javni zavod Lekarna Velenje Javni zavod Lekarna Velenje, prav tako samostojni pravni subjekt, z novim odlokom nekoliko razširja svojo dejavnost. Zagotavlja preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili. Poleg lekarniške dejavnosti opravlja še preskrbo s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, ortopedskimi pripomočki, sredstvi za nego in dragimi sredstvi za varovanje zdravja. Izdelujejo zdravila in preveijajo njihovo kakovost, svetujejo pri predpisovanju in uporabi zdravil, registrirani pa so tudi za uvoz materiala in opreme za potrebe dejavnosti zavoda, izvoz storitev ter prodajo blaga in storitev. Tudi sedež tega zavoda je v Velenju, organizacijske enote pa ima v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Javni zavod Bolnišnica Topolšica Samostojni javni zavod bo v bodoče tudi Bolnišnica Topolšica, njen ustanovitelj paje republika. Ob tej reorganizaciji pa se prenesejo v last občine nefunkcionalna zemljišča bolnišnice Topolšica. z vseh vetrov Odmevi na odločitev nemškega sodišča o splavu Bonn - Odločitev nemškega ustavnega sodišča o umetni prekinitvi nosečnosti, ki pravi, da je zakon, ki razširja plavico do splava iz vzhodne tudi na zahodni del Nemčije, delno v nasprotju z ustavo, je sprožila vrsto pozitivnih in negativnih odmevov v državi. Izjave "velikih" ob tem dogodku so bile, daje to "učinkovita zaščita nerojenega življenja", nemška škofovska konferenca je to ocenila celo kot "zgodovinsko odločitev in zavračanje dopustnosti umetne prekinitve nosečnosti do določene starosti plodu."... In kakšen je zakon o splavu v nekaterih evropskih državah? V večini teh je urejen liberalno. Vrsta evropskih držav zakonsko ne prepoveduje in ne kaznuje zdravniško opravljeno umetno prekinitev nosečnosti do določenega roka, najmanj do 10 tedna nosečnosti. Popolna prepoved umetne prekinitve nosečnosti velja na Irskem, kjer je za ta prekršek zagrožena celo dosmrtna ječa. Tudi Poljska je nedavno uvedla strožjo prepoved umetne prekinitve nosečnosti, ki predvideva le malo izjem. V Rotterdamu veliko kokaina Rotterdam - V nizozemskem mestu Rotterdam dva odstotka prebivalcev redno uživata kokain. To je rezultat preiskave mestne uprave, ki so jo pred nedavnim predstavili na mednarodni konferenci o zmanjševanju škode, ki jo povzročajo mamila. Približno 12.000 od 600.000 Rotterdamčanov najmanj nekajkrat na leto uživa kokain. Vsak četrti med njimi seje sam označil za odvisneža, vsak drugi paje priznal, daje zaradi mamil že imel zdravstvene, psihične ali finančne težave. Občinska zveza prijateljev mladine Velenje 8888888888888888888888888888888888888888888 Za bogatejše otroštvo V času vsesplošnega strankarskega opredeljevanja ostaja Zveza prijateljev mladine nestrankarska, nevladna, prostovoljna organizacija, v kateri si prizadevajo, da bi promovirali konvencijo o otrokovih pravicah v kateri so zajete minimalne zahteve, ki jih mora vsaka država, podpisnica koncencije udejanjati v zakonodaji in seveda praksi. Na skupščini občinske zveze prijateljev mladine Velenje so ocenili opravljeno delo v preteklem letu in bili zadovoljni. Lani je "slavil" TIP že drugo obletnico delovanja. Telefonska linijaje odprta vsem, ki potrebujejo pomoč ob sredah med 18. in 20. uro. V klubu staršev srednješolcev so se vključevali v razprave o racionalizaciji mreže srednjih šol v Sloveniji, izbirnih vsebinah v srednjih šolah, zaključnih izpitih in maturantskem plesu. Žal paje dejavnost kluba v zadnjem času zamrla in jo bodo skušali oživiti. Uspešno so organizirali letovanje otrok v Savudriji in na Debelem rtiču, za kar so tudi zagotovili sredstva za subvencije. Še posebej pa se lahko na občinski zvezi DPM pohvalijo s prireditvami veselega decembra. Obdarili so 2 504 otroke, organizirali 57 obiskov dedeka Mraza in 47 kulturnih prireditev. Na zadnji skupščini občinske zveze DPM so podelili posebna priznanja ob 40 letnici te slovenske organizacije za štiridesetletno prizadevno delo Elfridi Ambrožič, Majdi Lesničar, Anici Po-dlesnik, Anici Šuligoj, Mariji Žorž in OZPM Velenje. Zlate znake pa so prejeli Tone Skok, Emil Hartner, Marija Kuzman, Majda Menih, DPM Edvarda Kardelja in Kristina Kovač. Omeniti paje treba še koordinacijo dela z društvi prijateljev mladine po krajevnih skupnosti in mnoge druge akcije, med drugim organizira-cijo šahovskega tekmovanja, pustovanja, Naše besede, Vesele šole, Male Napotnikove kiparske kolonije, zgodovinske krožke, pa mnoge izlete, številne prireditve ob tednu otroka in humanitarne akcije. TRGOVINA ZAGOŽEN Del čas 11 VI VI Ivi k &MUV/&UV vsakdanod13.hdo18.il, Ljubijo 121, Mozirje tel: 063 I 831 -109 ob sobotah od 8.h do 12.h. Ugodna ponudba: - industrijskih in gospodinjskih šivalnih strojev - parnih likalnikov z zložljivo vakumsko mizico - celoten pribor za šivanje - plinskih gorilnikov za kampiranje gasilskih aparatov VLJUDNO VABLJENI! CELOTNO SERVISIRANJE ZGORAJ NAVEDENEGA PROGRAMA! (mz) Kako se bomo delili - in združevali Nekateri sicer že zdaj pravijo, da Slovenci nismo bili še nikoli tako radeljeni, kot smo zdaj, vendar se nam kaj kmalu obeta še nova delitev. In prav o tem so se včeraj pogovaijali tudi v Celju. Očitno so se nekateri le odločili, da bodo naredili konec stalnih govoric o centralizaciji, paje zato državni svet eno svojih sej prestavil izven centra v provinco. In na tej celjski seji so govorili prav o novi lokalni samoupravi. Nova delitev Slovenije že dolgo buri duhove, še posebno zato, kar je le malo takih, ki vedo, kaj bi s to novo samoupravo sploh želeli narediti, še manj je takih, ki vedo kakšna bo. Veliko jih je, ki trdijo, da vedo, kakšna bi morala biti, vendar je takih, ki to trdijo zelo veliko. Še bolj paje zanimivo to, daje približno toliko, kot je ljudi, ki trdijo, da vedo, kakšna naj bi bila naša bodoča lokalna samouprava, tudi različnih mnenj o tem, kakšna naj bi bila. Vsak bi pač te skupnosti začrtal in opredelil po svoje; upošteval pa bi predvsem svoje (tudi osebne) interese. Edina enotna misel, ki preveva dobršen del periferne Slovenije, je, da vse osnove za bodočo samoupravo, ki prihajajo iz centra, pomenijo še večjo centralizacijo. Mi pa, ki smo se komaj znebili enega centra, si nič kaj ne želimo novega. Še posebno, ker se marsikje kaže, daje ta center še samovoljnejši od prejšnjega. Verjetno toliko špetira tudi ne bi bilo, če bi se nam bolj cedila med in mleko in bi dobrine obilno tekle po naši pokrajini; če bi bilo tako, bi morda niti ne bili tako občutljivi nato, da se več medu obesi po centralnih predelih. V sedanjih časih suše pa smo na to še veliko bolj občutljivi; pa čeprav si v večini primerov niti ne moremo kaj dosti pomagati. Svoboda, ki smo si jo izborili, očitno ne velja za vse enako. Vse ta nedorečenost seveda tudi povzroča, da v nekaterih predelih stojijo nekateri projekti, saj se ne ve, kdo bo po novi delitvi kaj plačeval. Tisti, ki so bili na predzadnji velenjski skupščini so to dobro čutili: kak halo je nastal ob predlogu, dabi kredit, ki bi ganajeliza topli-fikacijo Topolšice. potem odplačevala tista "občina", pod katero bo to območje sodilo. Seveda - saj to jo lahko zlomu že ob rojstvu. Podobnih zadreg je še več. Kar prisluhnite Šoštanjčanom, ki trdijo, da si Velenje ureja vse mogoče, oni pa bodo, ko bodo odšli na svoje, odšli siromašni. Ali pa pripombe krajanov Dobrne, da ima celjska občina so njih mačehovski odnos. Tudi zato, pravijo, ker bi se radi osamosvojili; ali pa tudi zato, ker so se nekoliko ponekod, razširile govorice o kasnejšem tesnejšem povezovanju z velenjskim območjem. Kajti niso težave le pri delitvi na nove manjše občine - težave so tudi pri bodočem združevanju. Bodo okraji, pokrajine, območja, regije - in kakšne bodo vse te oblike združevanja občin. Nejasnosti je še toliko, da mnogi ne verjamejo, da bomo res kmalu zajadrali v novo lokalno sanoupravo. Razen če se ne bo pokazal kakšen ljubljanski deus ex machina, ki bo razrešil te probleme. Tudi to se lahko zgodi. ■ m 3. junija 1993 '■ž X , 1 /& i J:. JiLsJ;^^ j Sp Odeja je za vse prekratka Do propračuna z usklajevanjem Točno poldne je bilo, ko so delegati velenjske občinske skupščine, v torek, začeli redno junijsko zasedanje. Največ pozornosti je bil deležen predlog proračuna občine Velenje za letošnje leto. Da pridemo do njega, bo potrebno medzborovsko usklajevanje. amandmajev podala skupina pe- za komunalno dejavnost v krajev-tih delegatov velenjske občinske nih skupnostih in več za izo-skupščine, svoj amandma sta braževanje. Usklajevali pa bodo Odeja je še vedno za vse prekratka. Dodatno povečanje proračunskih prihodkov, še vedno pa smo le na devetdesetih odstotkih poprečne slovenske porabe, ne bo dovolj za vse! 1386 milijonov tolarjev, kolikor je denarja, je premalo, da bi zagotovilo razvoj, zadostuje le za pokritje minimalnih potreb. Kako jih najbolj pravično razdeliti, pa je težko vprašanje. Da daš drugemu, je treba vzeti prvemu... Izvršni svet je pripravil predlog proračuna, na katerega je enajst vložili tudi krajevna skupnost Gaberke in Liberalno demokratska stranka. Po glasovanju, delegati so glasovali o vsakem amandmaju po-sebaj, bo potrebno o petih amandmajih medzborovsko uskalajevanje in sicerotreh, kijih je predlagala skupina delegatov, ki je med drugim terjala več de-naija za delovanje svetov krajevnih skupnosti, znatno več denaija tudi amandma krajevne skupnosti Gaberke in LDS-a. Prvi teijajo nekaj sredstev za reševanje vodoo-skrbe v zaselku Vrhi, Liberalno demokratska stranka pa sredstva za reševanje posledic suše oziroma druge elementarne nesreče. Kdaj bodo delegati delo nadaljevali, nam do zaključka redakcije ni uspelo zvedeti. I Milena Krstič - Planine Velenjski delegati so v torek odločili: »»»8»»»»«««««««»«»»«»««»«»»*«»«««»»»!»« Nekam bo treba odložiti! Osnutek ureditvenega načrta odlagališča pepela, žlindre in produktov odžvepljevanja sprejet * Obsežna razprava * Največ pripomb iz Škal in Hrastovca * Stane Upnik z odločitvijo skupščine ni bil zadovoljen * Vgrajena možnost vpliva na odločitve proizvajalcev * Osnutek ureditvenega načrta za odlagališče pepela, žlindre in drugih produktov odžvepljevnja je gotovo eden najpomembnejših ureditvenih aktov, s katerim so se v zadnjem času srečali velenjski delegati. Pravzaprav bi lahko z besedami Petra Rezmana, člana velenjskega izvršnega sveta, rekli, da gre za resen ekološki odlok, po katerem bodo imeli prebivalci te doline tudi možnost ukrepati, ne zgolj tarnati. Delegati soosnutek v torek temeljito pretresli. prinjem so se zadržali skoraj tri ure. Odgovornost je bila pred njimi, saj bo treba do konca leta 1994, ko naj bi začele delovati čistilne naprave na bloku IV šoštanjskih termoelektrarn zagotoviti prostor, kjer se bodo produkti čiščenja dimnih plinov indrugi odpadki odlagali. Javnost bo imela možnost nadzora nad dogajanjem! Na odlagališče pepela, žlindre in produktov aditivnega odžvepljevanja bo možno odložiti 28 milijonov kubičnih metrov materiala, odlagališče produktov odžvepljevanja dimnih plinov paje namenjeno odlaganju 11 milijonov kubičnih metrov produktov. Investitor jc dolžan do pričetka obratovanjp obeh odlagališč zgraditi informacijski sistem, ki bo omogočil nadzor nad dogajanjem. Nujno pa bo, to so v torek terjali mnogi razpravljal-ci, odlok nenehno dopolnjevati z novimi izsledki in spoznanji zanosti na tem področju. Za spremljanje izvajanja aktivnosti bodo imenovali poseben odbor. Zato, da odlaganje ne bo "divje" Veliko različnih mnenj bo predlagatelj moral upoštevati pri izdelavi predloga. Najbolj skeptičen do ureditvenega načrta je bil delegat krajevne skupnosti Škale - Hrastovec in obenem predsednik Odbora za varstvo okolja Stane Lipnik, ki je menil, da osnutka ne bi smeli sprejeti, ker je ta odločitev lahko usodna za dolino. Menil je, podobno kot še nekateri, da bi sedanje odlagališče lahko služilo le za prehodno obdobje do leta 2000. V tem času pa bi bilo nujno poiskati rešitev, ki bi zadostila varovalnim interesom okolja. Ivan Atelšek, njego- ' vemu mnenju so se tudi pridružili mnogi, pa je izrazil prepričanje, daje ta osnutek treba sprejeti že zato, da odlaganje ne bo teklo divje naprej. Franjo Bartolac pa je o odlagališču izrazil nujnost dosega soglasja s krajevno Kar ni prav, ni prav skupnostjo Škale - Hrastovec, kjer so imeli na osnutek največ pripomb. Predstavnik investitorja Marjan Jedovnicky je povedal, daje osnutek v skupščini po več kot dveh letih napornega dela, in da si niso domišljali, da pripomb nanj ne bo. Samo odlagališče namreč ni zgolj ekološki problem, ampak tudi gradbeni in tehnološki. O odlagališču, oziroma osnutku odlagališča, bomo podrobneje še pisali, danes naj omenilo le, da so ga delegati sprejeli, do oblikovanja predloga pa bo treba upoštevati pripombe iz razprave. Delegat Stane Lipnik s takšno odločitvijo skupščine ni bil zadovoljen in je sejo zapustil. Ocena škodljivosti odlagališča je na voljo v knjižnici Za tiste bralce, ki jih zadeva podrobneje zanima, pa naj povemo še, da je ocena emisije škodljivih snovi iz bodočega odlagališča pepela in odžve-pljevalnih produktov ter imisijskih koncentracij snovi v okolici odlagališča pepela in to končno poročilo, ki so ga izdelali na Institutu Jožef Štefan v sodelovanju z Ericom iz Velenja, na razpolago bralcem velenjske knjižnice. ■ Milena Krstič-Planine Ne morem si kaj, da se po moji diagonali nebi tokrat sprehodil do zloglasnega Kališevca, ki je bil s krova helikopterja slovnske TO videti skorajda idilično privlačen. Spodaj pa... No, mordaje tudi z običajne perspektive čisto simpatičen, toda tako, kot so nam ga predstavili pred dnevi, se bojim, da mu zlepa ne bo pomagala še tako dobra kozmetika. Če bi tamkajšnji prebivalci pustili pri miru televizijskega novinarja Gorana Rovana in njegovega snemalca Jožeta Graj žla, bi jo kraj odnesel kvečjemu z minutko bolj ali manj neopazne prisotnosti, v kateri izmed informativnih oddaj. Tako pa seje meteorsko povzpel v žareče središče javnega zanimanja in odprl mnoga nadvse pomembna vprašanja, gotovo tudi takšna, kijih ni hotel. Za tokratno rabo puščam ob strani odgovornost države in tistih njenih resorjev, ki bi s pravočasno in objektivno informacijo lahko že mnogo prej ohladili vročo kri. Očitno sc še nismo naučili, da v skritih kuhinjah še prej zavre in dviguje pokrove. Bolj me zanima, ali jc bilo ravnanje državnih notranjih organov v tem primeru tako, kot bi moralo biti in ki bi prenape-težem podobnega kalibra dalo jasno vedeti, kaj se sme delati in kaj ne. Moja laična sodba je, da ni bilo tako. Nc vem namreč, kam bi nas pripeljalo, čc bi druščine vsakršnih nezadovoljnežev svojo nejevoljo (čc tudi upravičeno) zaradi tega ali onega stresale tako, da bi si vzele nekaj talcev, ki so slučajno pri roki, nato pa zahtevale pogovore z župani, predsedniki vlad, ministri, državnimi sekretarji ipd. Za nekaj pravega strahu pa kakšnega talca med tem še malo oklofutale in javnosti preko ekrana nacionalne TV dale vedeti, da lahko tudi Piše: Jože Krajnc pri njih pusti kosti kak novinar. kot jih denimo puščajo v BIH. Upoštevam in spoštujem stisko prebivalcev Kališevca, toda kar ni prav, ni prav. Mislim, da ni bilo prav, kar so naredili in mislim, da tudi kar je policija ob tem ukrenila ni bilo odobravanja vredno. Ugrabitev je kaznivo dejanje, fizični napad tudi in ne vem, kaj so organi pregona še čakali, da se lahko zgodi, potem pa bi se vključili v "situacijo, ki sojo imeli vseskozi pod nadzorom." Da bi Gorana Rovana namesto z roko nekdo napadel z vilami ali s krampom? Nobena sila ni bila potrebna, pravočasna "diskretna" navzočnost uniforme bi -prepričan sem - stvari takoj postavila na pravo mesto in dala vedeti, da vsakdo v tej družbi pač nc more delati. kar mu pade v pregreto glavo. Potem bi se o problemu odlagališč za radioaktivne odpadke lahko pogovarjali mnogo mirneje in z vsemi simpatijami na strani Kališevca. Ker sem s podobnimi občutki spremljal tudi nedavno znano divjanje motoriziranih malinovcev sredi slovenske turistične prestolnice (saj se še spomnimo, kako so ga okupirali, maltretirali mimoidoče in uničevali kar jim je prišlo pod roke, policija pa raje ni posredovala, da ne bi prišlo še do česa hujšega), se seveda skupaj z mnogimi drugimi upravičeno sprašujem, ali prihaja čas, ko se bo treba bati tudi desparadosov, za kakršne smo mislili, da so naši policiji mala malica. Mi bo kdo odogovoril? Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje Letos 10 ■ letnica Od 31. maja do včeraj so na Centru srednjih šol v Velenju predstavljali svoje delo na področju raziskovanja tisti mladi, ki so se v tem šolskem letu vključili v gibanje Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje. Letošnje je jubilejno, saj mineva že deset let od prvih aktivnosti v tem gibanju. V 9 letih so učenci izdelali skupaj 219 raziskovalnih nalog iz različnih tematskih področij. Pri tem je sodelovalo 454 učencev. Pomembnost obstoja akcije in njene vsebine same priča podatek, da se je 116 nalog uvrstilo na republiško srečanje v gibanje Znanost mladini, od tega je bilo nagrajenih 21. V jubilejnem letu so učenci pri- javili na razpis gibanja 60 nalog, dokončno sp jih izdelali 32. Raziskovali pa so na 7 tematskih področjih. Delo na nedokončanih nalogah bodo mladi raziskovalci nadaljevali prihodnje šolsko leto. "Glede na vložen trud, znanje, na dosežene rezultate želimo ohraniti samostojnost na področju raziskovalne dejavnosti. Zato s predlogom o organizacijski priključitvi k celjski regiji ne moremo soglašati. Pripravljeni pa smo se povezovati s sosednjima regijama pri morebitnih skupnih projektih," pravi koor-dinatorka dela v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje Irena Pilih. Na zaključni podelitvi priznanj in nagrad se bodo učenci, učitelji, mentoiji in recenzenti nalog zbrali v četrtek, 10. junija, ob 18.uri v velenjski skupščinski dvorani. ■ (tp) Družbene dejavnosti občine Velenje Mladost je "specifika" Nič novega ni, da so družbene dejavnosti že kar nekaj let v prehodnem obdobju, da stanje na tem področju, sploh v občini Velenje, že lep čas ni rožnato. Sekretar občinskega sekretariata za družbene dejavnosti Peter Kovač zatrjuje, da "igra" na tem področju mladost občine, v kateri je povprečna starost 32 let, v kateri je 30 - odstotkov občanov starih 18 let, pomembno vlogo. Za nameček so tu tudi begunci, ki vnašajo še posebno stanje. Glede na omejene finance v primerjavi z lanskim letom (predvsem zaradi plač) bodo vsa prizadevanja usmerjena v ohranitev dosežene ravni v družbenih dejavnostih. Že za to bo potrebnega precej naprezanja, če vemo, da denarja za amortizacijo objektov, v lasti občine, v proračunu ni. Na področju otroškega varstva so letos predvidene sanacije najbolj kritičnih zadev. Poleg izvedbe standardnega programa bo, po mnenju Petra Kovača, velik zalogaj ureditev kompleksa med Rdečo dvorano v Velenju in letno - zimskim bazenom. Sedaj iščejo izvajalca za pripravo idejnega projekta tudi za centralno otroško igrišče. V izobraževanju po izračunih v Ljubljani je občina Velenje precej pod republiškim povprečjem glede porabe denarja na oddelek. Dovolj denarja za materialne stroške le do letošnjih počitnic najbrž ni spodbudna prihodnost. Prav tako ne pokritje lanskega primanjkljaja, reševanje vprašanj v zvezi z bivšim Vizom. "Naša prizadevanja bodo usmerjena v to, da bi se šole na določenih področjih usmerile v nadstandar-drti program. Ogromno aktivnosti pa namenjamo tudi pridobitvi regijskega centra za izobraževanje. Vse kaže, da bomo uspešni tudi pri ureditvi varstveno delovnega centra." 80 - odstotkov prenosa dela in denaija na republiko je sicer skrčil obseg dela na področju socialnega skrbstva, težav pa žal, ni odpravil. Posledice lanskoletnega nekontroliranega dviga cen oskrbnine v domovih izven naše občine so "prigospodarile" minus, ki ga bo letos težko pokriti. Vsaj ena spodbudna stvar na tem področju je živahna dejavnost glede \f javnih del. ki pa pri reševanju težav v zvezi z društvi nasploh kar zbledi. Se kulturi v občini Velenje obetajo lepši časi? Cflede na njej na- menjena sredstva najbrž ne. Kar se organiziranosti tiče, pa kaže bolje. Kajti, Peter Kovač zatrjuje, da bo ta krenila v smer, ki bo kulturi v prid. Za ohranitev programa na doseženi ravni je denarja premalo. Po republiških normativih glede števila prebivalcev bodo morale knjižnice letos dokupiti 8400 enot gradiva, z razpoložljivim denarjem ga bodo lahko le približno 1500 enot. Velikemu izpadu se ne bo dalo izogniti. Nekoliko v uteho je lahko kulturnim delavcem le tireditev Kavčnikove dimnice. Šport je skupaj s kulturo najbolj "problematično" področje družbenih dejavnosti. Če se društva ne bodo sama znašla po najboljših močeh, bo program Peter Kovač brez lanske renominacije močno okrnjen. Rdeča dvorana Velenje, katere ustanovitelj je Skupščina občine Velenje, "vzame" preveč. "Naša usmeritev je množičnost v športu. Vrhunski športniki in športnice bodo morali tesneje sodelovati z gospodarstvom v obliki sponzorstva. Za nekatere pa bi morala poskrbeti država sama. "Velik zalogaj, ki ga bomo v tem letu res zadnjič zmogli z velikimi napori premagati, je sanacija letnega bazena. Za prihodnje leto bomo morali razmišljati o izgradnji novega. Dosti elegantno pa smo rešili zadeve s stadionom, ki ga je vzel v najem Gost Velenje in k jer že potekajo obnovitvena dela v vrednosti približno milijon nemških mark. Ka j bo z Rdečo dvorano v prihodnje, bodo kar kmalu pokazale napovedane spremembe." 10 let na področju raziskovalne dejavnosti deluje gibanje Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje. Uspešno, kar potrjujejo nekateri zbrani podatki. Treba bo v večji meri poskrbeti še za to, da bodo firme potencialni porabniki raziskav. Pri zdravstvu gre v tem trenutku največ denarja za zdravstveno zavarovanje brezposelnih oseb s stalnim bivališčem v občini Velenje. Čez 400je takih oseb. Mimo je postopek. s katerim si je Bolnišnica Topolšica pridobila koncesijo, tik pred zdajci paje dodeljevanje te (s sprejetjem potrebnega odloka) še na področju zdravstva, zobozdravstva in lekarniške dejavnosti. Zaključevanje finančne konstrukcije za dokončanje 2.3 etaže prizidka k velenjskemu zdravstvenemu domu pa vzbuja optimizem v prihodnje. "To je naša prihodnost in optimizma nam ne sme manjkati. Najbrž pa bo potrebne še nekaj strpnosti za ureditev vsega." je sklenil pocovor Peter Kovač. ■ (tp) Računalniški izziv Kaos - srečanje znanosti in umetnosti ■ Piše dr. Stanko Blatnik Kaos je nova veda, ki je nastala predvsem zaradi hitrega razvoja računalništva v zadnjih dvajsetih letih. Najbolj navdušeni privrženci nove vede trdijo, da bodo v zgodovino prišli le trije dosežki dvajsetega stoletja: relativnost, kvantna mehanika in kaos. Po njihovem mnenju je kaos tretja velika revolucija v fizikalnih znanostih. Vendar za razliko od relativnosti in kvantne mehanike se edinole kaos tiče sveta, ki ga vidimo in čutimo, torej sveta človeških razsežnosti. Predmet raziskovanja so lahko vsakdanje izkušnje in podobe dejanskega sveta. Povsem jasno je, da te nove vede ne bi bilo (čeprav so neke raziskave iz tega področja potekale že v začetku tega stoletja) brez računalnikov in grafičnih možnosti sodobnih računalnikov. Te raziskave zahtevajo veliko numeričnega računanja in zaradi tega so mnogi znanstveniki zanemarjali to področje. Do prvih pomembnih rezultatov je prišlo po naključju. J. Gfeick v svoji knjigi Kaos Rojstvo nove znanosti (Državna založba Slovenije 1991) te dogodke opisuje takole: "Skozi okno je Lorenz opazoval resnično vreme, ko seje zgodnja jutranja megla plazila po zemljišču okoli MIT ali pa so prek streh drseli nizki oblaki z Atlantika. V modelu na računalniku se megla in oblaki niso nikoli pojavili. Naprava z imenom "royal mo-bee" je bila goščava žic in elektronike in je zavzemala precejšen del Lorenzove sobe, proizvajala presenetljive in neprijetne zvoke ter se pokvarila približno enkrat na teden. Ni bila hitra in ni imela dovolj velikega pomnilnika, da bi lahko realistično simulirala ozračje in oceane na Zemlji. Kljub temu paje Lorenz leta 1960 ustvaril miniaturno vreme in z njim očaral kolege. Vsako minuto je stroj natisnil vrstico številk, ki so pomenile nov dan. Če si znal brati izpise, si lahko videl, kako seje prevladujoči zahodnik usmeril proti severu, pa proti jugu, pa spet proti severu... Nekega zimskega dne leta 1961 je ubral bližnjico. Ni začel vsega od začetka, ampak nekje na sredini. Ko je stroju podajal začetne pogoje, je prepisal števila kar s predhodnega izpisa. Potem je odšel na kavo, da seje izognil hrupu tiskanja. Ko seje uro kasneje vrnil, je zagledal nekaj povsem nepričakovanega, nekaj, kar je zasadilo seme nove vede. Nov potek računanja bi moral biti identičen prejšnjemu. Lorenz je lastoročno vnesel števila v računalnik. Program je bil nespremenjen. Vendar je na novem izpisu videl, kako se vreme hitro odmika od prejšnje poti, tako hitro, da že po nekaj mesecih ni bilo več nobene podobnosti. Njegova prva misel je bila, daje spet pregorela elektronka. Nenadoma pa gaje spreletelo spoznanje. Ni šlo za okvaro. Težava je bila v številih, ki jihje vnesel. Računalniški pomnilnik je shranjeval šest decimalnih mest: 0,506127. Na papirju pa so se zaradi varčevanja s prostorom izpisala le tri; 0,506. Lorenz je vnesel krajša števila, ne da bi pomislil, daje lahko razlika na četrtem decimalnem mestu tako pomembna..." Lorenz je tistega dne spoznal, da dolgoročno napovedovanje vremena ni možno. Svoje rezultate je objavil v manj znani meteorološki reviji. Zaradi tega jih mnogi znanstveniki niso spoznali in jih je več na raznih mestih, neodvisno eden od daigega, raziskovalo isti problem. Najbolj znan med njimi je bil matematik Mandelbrot, ki je delal pri IBM-u. Raziskoval je relativno enostaven problem. Če začnemo v točki (x,y) in vrednosti x in y zamenjamo z naslednjimi izrazi x=x*x-y*y+a in y=2xy+b ter postopek ponavljamo dokler točka ni oddaljena za več kot dve enoti od začetnega položaja. Ker postopek zahteva dolgotrajno računanje se odločimo, da ga prenehamo pri določenem številu poizkusov npr. 100. Ko dosežemo enega od teh dveh pogojev spremenimo a in b in postopek ponovimo. Če grafično prikažemo rezultate in za različno število poizkusov obarvamo točke z različnimi barvami dobimo prekrasne slike množic Mandelbrota. Program za risanje teh množic je zelo enostaven, vendar je osnovni problem najti prave barve in parametre a in b, da dobimo zanimive slike. V množicah Mandelbrota sta se srečala znanost in umetnost. Umetnost, ki je še nismo poznali. Mnogi inštituti so izdajali slike z množicami Mandelbrota, nekateri tudi videokasete pri čemer so porabili za 40.000 USD računalniškega časa. Tudi na PC-u se lahko narišejo množice Mandelbrota. Potrebno je le slediti opisani postopek in imeti veliko potrpljenja pri iskanju pravih barv in parametrov. V TEŠ stekla pripravljalna dela za izgradnjo čistilnih naprav Konec meseca gradbena jama Konec prihodnjega leta naj bi po zagotovilih blok štiri šoštanjskih termoelektrarn obratoval ekološko neoporečno, z odžvepljevainimi napravami. Pripravljalna dela za pričetek gradnje so že stekla. "Najprej je bilo treba prestaviti kinete in ce-vode, ki so na tistem delu, kjer bomo postavili glavni objekt odžvepljevalne naprave," pravi direktor Jaro Vrtačnik. Vsa dela so doslej opravili po predvidenem planu. Že konec tega meseca naj bi za-brneli težki stroji, ki bi izkopali gradbeno jamo glavnega objekta odžvepljevalne naprave. Ta bi morala biti po zastavljenem planu dograjena do konca oktobra letos, novembra pa bi potem že začeli montirati strojne naprave. Montaža pa mora biti sklenjena konec prihodnjega leta, ko bi začele odžvepljevalne naprave poskusno obratovati. Pismo o nameri za izgradnjo odžvepljevalnih naprav so šoštanjske termoelektrarne podpisale z Avstrijci novembra lani, v začetku marca letos pa tudi pogodbo, s katero so zagotovili, da bo obratoval četrti blok z začetkom leta 1995 ekološko neobre-menjujoče. Celotna naložba bo veljala 142 milijonov mark, od tega predstavljajo 46 odstotkov tuji blagovni krediti. Sedemnajst odstotkov bodo pokrili z nepovratnimi sredstvi avstrijskega eko fonda, preostanek pa bomo morali zbrati v Sloveniji. Vzporedno s pripravami na to gradnjo, pa si vodstvo šoštanjskih termoelektrarn tudi prizadeva, da bi čim prej zagotovili možnosti za izgradnjo čistilnih naprav tudi na največjem, petem bloku tega elektroenergetskega giganta. "Trenutno delamo največ na investicijski dokumentaciji, vendar pa moram reči, da so možnosti za sredstva o katerih je govoril na zadnjem sestanku v Velenju mi- nister Jazbinšek, še močno v zraku." je povedal direktor Jaro Vrtačnik in dodal, da so dobili ponudbe od ameriške institucije, ki je zainteresirana, da bi pripravila študijo za izgradnjo odžvepljevalnih naprav v okviru celotnega projekta za katerega je že izdelana študija, s katero so pridobili potrdila o pripravljenosti svetovne banke, da financira ta projekt. Seveda pa konkretnih dogovorov in zagotovil, kdaj naj bi stekla gradnja odžvepljevalnih naprav tudi na petem bloku še ni. I Mira Zakošek Rudnik lignita Velenje Do konca leta manj premoga V velenjskem premogovniku so za letos načrtovali odkup 4 miijone ton premoga. - Močno spremenjene razmer na trgu so jih prisilile, da so sredi maja sprejeli rebalans proizvodnega načrta. - Do konca leta naj bi odkopaii 3 miijone 900.000 ton premoga. Oddaja premoga je bila v prvih štirih mesecih letos 24% večja, kot so v rudniku načrtovali, le v Termoelektrarno Šoštanj, v Termoelektrarno - Toplarno v Ljubljani, Paiprnico v Krškem in široki potrošnji paje bila za prek 70% manjša kot v prvih štirih mesecih lani. Prav tako je tudi pod načrtovanimi količinami za to letošnje obdobje. V maju so v rudniku oddajali le po 500 ton premoga na dan, medtem ko je bil lanski odjem v tem času okoli 1500 pa tudi prek 2000 ton na dan. Nadplanska proizvodnja, ki jo v rudniku dosegajo vsak mesec, bi pomenila nenormalno načrtovanje količin premoga na deponiji, to pa bi rudniku zaprlo vse možnosti za normalno obratovanje v jesenskem in zimskem času. To so bili glavni razlogi, ki so vodstvo RLV vodili k zmanjšanju načrta letnega odkopa za 100 000 ton. Na deponiji je bilo sredi maja okoli 200 000 ton premoga manj, kot so v rudniku načrtovali. Do te razlike je prišlo zaradi povečanih potreb po termoenergiji iz TE Šoštanj, potem ko je bila pol meseca NE Krško v okvari. Sedaj, ko je nuklearka ustavljena vsaj za mesec dni, pa so seveda razmere povsem drugačne. Vršilec dolžnosti predsednika poslovnega odbora RLV mag. Franc Žerdin jih je takole komentiral: "Ustavitev NE Krško pomeni, da lahko deponije premoga v tem mesecu zmanjka.To še posebej, če bo TE Šoštanj lahko normalno obratovala. TE Šoštanj je sedaj praktično edini proizvajalec električne energije v Sloveniji, kajti rečna korita so več ali manj prazna. Tudi TE Šoštanj utegne primanjkovati vode, ker ima majhno akumolacijo, poleg tega pa seji v primeru prekomernih izpustov S02 v zrak obeta ustavitev oziroma omejitev proizvodnje. V rudniku zaenkrat ostajamo pri popravljenem načrtu proizvodnje 3,9 miljona ton. Na potezi je vlada in vodstvo Elesa, ki morata vsem prizadetim proizvajalcem energije predstaviti energetsko politiko za naprej, način financiranja in ureditev pogojev poslovanja." I DianaJanežič Center srednjih šol Velenje Učilnica za "življenje" Sredi prejšnjega tedna je bilo v avli rdeče stavbe Centra srednjih šol v Velenju slovesno. Učitelji, učenci in številni gostje so se skupaj veselili nadvse pomembne pridobitve. Svojemu namenu so namreč simbolično predali specializirano učilnico za praktični pouk priprave in servi-ranjajedi v programu Gospodinjske storitve. Ob tej priložnosti sta spregovorila ravnatelj Centra srednjih šol Velenje Peter Robida in predstojnik Srednje rudarske šole in šole za gospodinjske storitve Velenje Ivč Kotnik. Oba sta opozorila na pomen specializirane učilnice pri izvajanju programa, za katerega so se na omenjenem centru odločili pred dvema letoma. Preprosto zaradi interesa učencev, predvsem učenk in tudi zaradi zmanjšanja potreb po izobraževanju v rudarski šoli. Program gospodinjskih storitev temelji na konkretnih, praktičnih znanjih, zato je posebej opremljena učilnica učitelju in učencu "desna roka". Na samem začetku so si pomagali z gostovanjem na osnovni šoli Gustava Šiliha v Velenju ter na velenjski Delavski univerzi. O upravičenosti naložbe ne gre dvomiti. Bilajepolrebnain glede na obetavne možnosti nadaljnjega razvoja nujna. Prvo leto so namreč na Centru srednjih šol v Velenju zastavili ta program z dvema oddelkoma, naslednje leto so morali ob treh oddelkih vpis celo omejiti. Za šolsko leto 1993/94 bodo spet polni predvidoma trije oddelki. To pomeni približno 250 učenk. Ko pa bo program omogočil še dvoletno "podaljšanje", vsaj takšna so previdevanja, bo to šola s približno 400 do 500 učenkami. Koliko je usposodobitev in oprema specializirane učilnice za praktični pouk priprave in serviranja jedi veljala, je težko oceniti. Vrednost projekta cenijo na približno 160 tisoč nemških mark. Velik zalogaj so delavcem centra pomagale uresničiti firme v dolini. Predvsem Rudnik lignita Velenje, Gorenje Velenje, velenjski Zdravstveni zavod, ki je za te namene odsto-pil svoj arhiv in še kupica drugih manjših podjetij. Ob priložnosti predajanja učilnice svojemu namenu so se vsem seveda iskreno zahvalili za prizadevnost in pomoč. "Vsi ti se zavedajo, da gre za naše otroke, daje vse, kar počnemo, namenjeno njim", sta poudarila. Ob tem sta se zavzela še za nadaljnje razumevanje in tvorno sodelovanje, kajti šola je mlada, z mnogimi željami in potrebami. Med drugim bi jo radi "dopolnili" še z učilnicami za posamezne vsebine. Predvsem so to šivalnica oziroma učilnica za oblikovanje tekstila, za potrebe poslovne informatike in še in še. ■ (tp) Projekt Tehnološkega centra Gorenja Inove Ne formalizem, konkretna dejanja Leto dni je od takrat, ko so sc zaposleni vGorenjevi Inovi lotili uresničevanja ideje o organizaciji tehnološkega centra vobčini Velenje. Njegov idejni vodja dr. Stanko Blatnik pravi takole: " Vsaka taka ustanova sodi v mesto, ki želi nekaj več od povprečja. Del univerze in razvojno raziskovalnega instituta si zasluži tudi Velenje." Po njegovih besedah pomeni ustanovitev takšnega centra stopnico med srednjo šolo ter inštitutom oziroma visoko šolo. Tehnološki center naj bi bil namreč ustanova, ki bi povezal vse razvojne zmogljivosti Šaleške doline - od kadrov do opreme in prostora. Pri tem naj ne bi šlo za formalizem, ampak konkretna dejanja: možnost koriščenja opreme pod ugodnimi pogoji, prostor, oblikovanje skupine, ki bi delala na razvojnih projektih, zanimivih za velenjsko občino. Hkrati s tem naj bi se povezala z ra- Pred približno letom dni so na takšnem "srečanju" predstavili program ■ gospodinjske storitve. Prejšnji teden so se veselili ob nadvse pomembni pridobitvi - specializirani učilnici za konkretna praktična znanja (foto:bm) ziskovalnimi ustanovami in univerzo v Republiki Sloveniji, sčasoma pa razvila še obliko mednarodnega sodelovanja s tistimi, ki delujejo na za velenjsko gospodarstvo pomembnih področjih. Delež takšnega tehnološkega centra pri izobraževanju, pridobivanju metodoloških znanj za razi skoval no delo ni zanemarljiv. Če drugega ne, pomeni odkrivanje mladih talentov za tovrstno dejavnost v osnovnih, srednjih šolah ter med domačimi študenti. "Ustanova sama ne bi smela biti prevelika, ampak bolj majhna organizacija z močno povezovalno nalogo. Tako bi lažje "stopili v stik" z republiškim Inštitutom za znanost in tehnologijo. Tudi denar za nadaljnji razvoj raziskovalne dejavnosti bi tako lažje opravičili". V Sloveniji žc deluje nekaj takih tehnoloških centrov, in sicer v Ljubljani, Mariboru, za orodjarstvo v Celju. Ustanovitev centra v Velenju, po mnenju dr. Stanka Blatnika, ne bi smel biti prevelik zalogaj. Kajti, v dolini je precej znanja, področij, kjer je občina Velenje v tem trenutku nekoliko v ospredju pred drugimi kar nekaj: avtomatizacija proizvodnih procesov, varstvo okolja, vzdrževanje industrijske opreme v podjetjih. "Osebno mislim, da bi tehnološki center lahko postal pomemben dejavnik pri prenosu industrijskih znanj v nekdanje deževe SEVA. Treba je le najti zagonska sredstva ter poiskati ustrezne prostore v središču mesta Velenje." Nekaj manjših firm z Gorenjevo Inovo na takšen način že sodeluje. ■ (tp) Je SO Mozirje (dokončno) razpadla! Neresno, neodgovorno, tragično za razvoj Petkovo skupno zasedanje vseh treh zborov skupščine občine Moziije je (spet) klavrno propadlo. Samo po sebi in zelo resno se postavlja vprašanje, če mozirska skupščina s tem ni dejansko razpadla. Poslanci naj bi ponovno razpravljali o konstruktivni nezaupnici izvršnemu svetu in njegovemu predsedniku Alfredu Božiču (če bi to uspelo, naj bi volili novega izvršnika), volili naj bi novega predsednika skupščine in nosilce ostalih vodilnih funkcij v vodstvih posameznih zborov, ki so ostale izpraznjene po vrsti odstopov. Na prejšnjem in prekinjenem zasedanju to ni bilo mogoče, ker sta v zboru združenega dela za dvotretjinsko večino zmanjkala točno dva poslanca, cel kup se jih je davno pred sejo opravičil. V petek je bilo še slabše - na seji se je zbralo vsega 8 (osem) poslancev zbora združenega dela in skupščina tako ni bila niti normalno sklepčna. Prevladalo je večinsko mnenje o razlogih -namerna obstrukcija. Po kakšni uri žolčne razprave so poslanci z veliko večino sprejeli svojemu delu posmehljiv sklep, da po telefonu pokličejo vodilne delavce-podjetij, iz katerih so manjkali poslanci. Nekaj čez 13.uro je bil namreč tak sklep že vnaprej obso- jen na neuspeh in poslanci so se razšli. Še pred tem so nekateri resno opozarjali na naslednje točke dnevnega reda,ki so za delo in razvoj mozirske občine ključnega pomena, a na ta opozorila ni bilo glasnejšega odmeva. Seveda o njih na petkovem zasedanju nesklepčni niti ne bi mogli razpravljati; lahko bi na prejšnjem, pa so se razšli preden so o tem sploh resno spregovorili. Neresno, neodgovorno, tragično za delo skupščine in razvoj doline. ■J P Nadaljevanje prihodnji petek Muka mozirske občinske skupščine se bo predvidoma nadaljevala prihodnji petek, ll.junija. O datumu in uri vnovičnega pričetka skupnega zasedanja bo danes (četrtek) odločalo okrnjeno občinsko predsedstvo. Rekli so: RADE RAKUN, podpredsednik So in predsedujoči; "Ob kateri urinaj skličemo zasedanje? Zjutraj jih ni, ob 12.uri jih ni. Vprašajte tiste, ki jih ni zakaj jih ni." MATIJA PETRIN: "Vsem, ki manjkajo pošljimo pismeno opozorilo. Smo tisti, ki smo stalno tu, res osli?" EDI MAVRIČ:" Menda smo res, res pa je tudi, da morala in poštenje po pošti nič ne pomenita Dajmo jih vjavnost, kar pajim spet ne bo bič pomenilo. Naj se končno zamislijo volilci" - "Referendumi so pogoreli, ne sme nam biti vseeno, vsaj zbor krajevnih skupnosti mora nekaj storiti" RADE RAKUN: "Referendumi so uspeli, niso pa potrdili programov in samoprispevka" FRANC BASTL: "Ne zatiskajmo si oči, neudeležba ni slučajna. Zbor združenega dela je nesklepčen stalno ali po potrebi. Odgovorno je vodstvo skupščine, ki ni sposobno zagotoviti udeležbe" RADE RAKUN: "Užaljen sem. Vodstvo ni nesposobno, vse naredimo, poslancev pa ni" JAKA PRESEČNIK: "Zbor KS se lahko sestane, odločati pa sam ne more o ničemer. Na Radiu Velenje sem slišal, da so odborniki v redu, parlament pa zanič. Analizo udeležbe dajmo v medije" EDI MAVRIČ: "Na prejšnji seji je bila navadna večina, danes niti to ne, bo prihodnjič sploh še kdo prišel? - Nekdo me plačuje za tole lari-fari posedanje. Bolje je, da sem na delu, pa če samo eno desko premaknem - Radi bi razpravljali, pa ne moremo, kadar moremo, nam pa ne paše" FRANC BASTL: "Takoj analiza odsotnosti - prej in sedaj - Tudi naslednje točke niso mačji kašelj, ključnega pomena so, nekdo pa zadržuje poslance" ANDREJ PRESEČNIK: "Predsednik ISje v pismu javnosti jas- no in glasno povedal, da nekatere prosil za pomoč v obliki obstrukcije. Je to res edina demokratična metoda? Je vzrok odsotnosti moralne ali materialne narave?" MARKO PURNAT: "Ne sme nam biti vseeno, če se že nekaj časa vse vrti nazaj. V MGA-ju smo zaskrbljeni, ne moremo dobiti aktov za novogradnjo. In nekdo se tega veseli. - Zbor združenega dela vodi nekdo drug - Naj se vprašajo direktorji podjetij, poslanci iz podjetij so odgovorni za blokado - Če smo tukaj takšni, kako naj pričakujemo kaj boljšega na referendumu? VERA PEČNIK: "Nimamo niti predsednika, niti podpredsednika ZZD. Navsezadnje nimamo nikakršnega interesa. Sama politika nasje, o gospodatjenju pa nič" JOŽE KUMER: "Presenečen sem nad obstrukcijo. Takoj pokličimodirektoije kje so poslanci, do takrat pa prekinimo zasedanje" Slovenia extreme V nedeljo tretji pentathlon "Sumijo gozdovi domači" Na osnovni šoli Moziije so si v pomladnih mesecih zadali zelo zahteven in obsežen projekt z naslovom "Šumijo gozdovi domači". Učenci matične šole v Mozirju in podružničnih v Nazarjah in na Rečici ob Savinji so posamezno, po skupinah in razredih gozd raziskali v vseh njegovih razsežnostih, ki so zaZgomjo Savinjsko dolino življen-skega pomena. Svoja dognanja so najprej predstavili na matični šoli v Mozirju, nato pa še v Nazarjah in na Rečici. Na predstavitev so povabili starše, jih popeljali po posebej urejenih gozdnih poteh, tokrat so morali starši reševati naloge in pokazati svoje poznavanje gozda in njegove problematike, na koncu pa so se družno z učitelji in gozdarji pove-selili. ■JP Podobno Je bilo v Nazarjah, učenci pa so "preverili" tudi kako se lupi les In preprečuje lubadar V Zgornji Savinjski dolini se s polno paro zaključujejo priprave na 3.po vrsti pentathlon - vrhunsko športno tekmovanje z odločilno promocijsko vlogo. "Pentathlon Zgornja Savinjska dolina" je ekipno štafetno tekmovanje v petih ek-stremnih disciplinah: dirkalno kolo, gorsko kolo, kajak, gorski tek in jadralno padalo. Tekmovalna proga je speljana preko najlepših kotičkov po vsej dolini, zato lahko tekmovalci, spremljevalci in gledalci resnično spoznajo vse njene lepote in neizmerne možnosti. Glavni cilj vsakega tekmovan-jaje uspešna izvedba z dobrimi rezultati, vendar gre pri tem pentathlonu za veliko več. Svojo tekmovalno vlogo je namreč že prerasel v izjemno promocijsko manifestacijo vse Zgornje Savinjske doline, pokrajine torej, kije še vedno čista, neokrnjena in vabi ljudi, katerih življenski moto je "doživetje gozdov, gora in voda." Obenem se pentathlon vključuje v projekt "Slovenia extreme", katerega končni cilj je odločujoč vpliv na politiko varovanja okolja, vplivati pa želi na način, ki edini zagotavlja uspeh - s promocijo, kapitalom in ljudmi. Prav Ljudje (z veliko začetnico), od častnih članov, koordinatorjev, do sponzorjev, investitorjev in domačinov, morajo predstavljati jedro sonaravne politike razvoja Zgornje Savinjske doline in jo uveljaviti tudi v srednjeevropskem prostoru. Preprosto rečeno - pomembne ljudi in denar (ki je na voljo!) je treba pripeljati v dolino (tudi) na drugačen način. Na kakšen, dobro vedo pri podjetju Epsi, ki je nosilec projekta in pri Kovinotehni, ki projekt v celoti podpira in ga skupno z drugimi omogoča. Še o programu. Pričeli bodo že v soboto, ko bo ob lO.uri uradni trening za 5.etapo, to je jadralno padalo. V prvih dveh izvedbah pen-tathlona niso imeli sreče z vremenom pri jadralnem padalstvu in če bo tudi v nedeljo tako, bo sobotni trening veljal za uradni izid 5.etape. Od 15.do 17.ure bo pogovor o ekstrem-nih športih, zatem pa novinarska konferenca. Start pentathlona bo v nedeljo ob lO.uri. V prvi etapi bodo tekmovalci z dirkalnimi kolesi prevozili 42 kilometrov od Mozirja do kampa v Logarski dolini; od tam bodo tekmovalci druge etape z gorskimi kolesi prevozili 29kilometrov preko Matkovega kota, Podolševe, Solčave do Luč; tretja etapa je kajak po Savinji od Luč do kajak centra Prodnik v Juvanju (13 kilometrov); v četrti etapi se bodo gorski tekači izJuvanjapovzpeli na Golte (12 kilometrov in 1.050 metrov višinske razlike); peta etapa je jadralno padalo z Golt do Savinjskega gaja(l 1,2 kilometra in 1.120 metrov višinske razlike). Od 15.ure naprej bo sklepna prireditev z razglasitvijo rezultatov, sicer pa zabave in razvedrila ob Savinjskem gaju ne bo manjkalo oba dneva. 'JP Vse manj pitne vode Pitne vode v odročnih krajih vse bolj primanjkuje tudi v Zgornji Savinjski dolini. Prejšnji teden so gasilci po dolini do posameznih domačij prepeljali že 82.000 litrov vode, teden pred tem samo 30.000. Največ voženj so opravili v Gornjem Gradu, še vedno pa velja, da vozijo zaenkrat samo do domačij, na katerih vode stalno primanjkuje. Z nadaljevanjem sušnega obdobja se število teh iz dneva v dan povečuje, upravljalci vodovodov pa v teh dneh še niso napovedovali omejitev. ■ /p Rečica ob Savinji Naj se ve, kaj je pravi želodec! Na Rečici ob Savinji se že dolga leta ponašajo z vsakoletno turistično in razvedrilno prireditvijo, ki zadnja leta nosi ime "Od lipe do prangeija" in je na vrsti v začetku vsakega julija Pred štirimi leti so jo prizadevni Rečičani dopolnili in obogatili z ocenjevanjem znamenitih zgornje-savinjskih želodcev. Najprej le za svoje področje, letos pa so akcijo razširili na vso Zgornjo Savinjsko dolino in napredek je očiten, po številčni in strokovni plati. Želodce so ocenjevali minulo soboto, saj je zdaj čas, ko morajo pravi izdelki dozoreti, najboljše pa bodo razglasili in nagradili na svoji prireditvi čez mesec dni. Za zaključek ocenjevanja so v soboto popoldne pripravili srečanje s strokovnjaki in izdelovalci, nad številno udeležbo pa so bili osupli tudi organizatorji sami. Velika dvorana tamkajšnjega gasilskega doma je bila premajhna za vse, ki bi želeli vanjo. Vsi so bili deležni okusne pogostitve in zares prijetnega programa, za katerega so poskrbeli domačini, blesteli pa so najmlajši - na temo želodca; tudi svojega. Predsednik turističnega društva Vinko Jeraj je o vsem tem med drugim povedal: "Najbolj nas veseli, da je zanimanje letos zelo poraslo. Lani smo zbrali 23, letos pa že 61 želodcev. Gotovo ima pri tem veliko zaslug pospeševalna služba, ki nam je pomagala po vsej dolini. Veseli tudi ugotovitev, da se je kakovost želodcev letos precej dvignila. To je zelo pomembno, saj si skupaj z Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo močno prizadevamo, da bi naš, Zgomjesavinjski želodec zaščitili kot blagovno znamko z geografskim poreklom. Veliko smo že uspeli, vseeno pa smo šele nekje na pol poti, ki naj bi jo uspešno sklenili septembra. Uspeha si močno želimo, saj se pojavlja vse več proizvajalcev, ki izdelujejo razne "želodce", mi pa moramo dokazati kaj je pravi želodec in to, da je edino pravi in najboljši prav v tej dolini, ki ima ob znanju in izkušnjah naših ljudi še prave klimatske pogoje." Vsak prineseni želodec so skrbno stehtali in poskrbeli za vse možne podatke o Izdelavi Pri ocenjevanju so poskrbeli za najvišjo možno strokovnost, saj so bili v komisiji vrhunski strokovnjaki, kot dr. Renčejj (komisijo vodi že od začetka), dr. Zlender s sodelavci, mag. Goličnik, Marija Bezovšek in drugi. Silvo Zdolšek je bil med tistimi, ki so se na Rečici najbolj trudili za uspeh tokratne akcije. Takole pravi: "Komisija je bila mnenja, da so želodci dokazali zavidljivo kakovost in svojstvenost. Je pa res, da so jih preko 15 izločili v bistvu samo zaradi ene napake. Izdelovalci so namreč premalo pozorni pri ovojih (mehurji, koti) in želodci imajo zaradi tega nepravilen vonj in tudi okus. Prav na to bodo morali posebej paziti, saj s takšnim ovojem pok\>arijo sicer kakovostno vsebino, predvsem pa izničijo svojo skrb in trud. Za dodatno analizo želodcev so tokrat poskrbeti tudi veterinarji, v prihodnje pa bomo skušali zagotoviti še preglede živine pri zakolu, če seveda želimo doseči ta pomemben cilj. Torej naj izdelovalci ne bodo užaljeni, ko bodo dobili zapisnike i strokovno oceno, v katerih jih bo komisija opozorila na napake. Tudi \ \iiiiitikriii,"nr>\tio lwmi< dosegli Komisija je bila stroga, množica udeležencev pa radovedna in zadovoljna večjo kakovost in preprečili, da bi število izdelovalcev, ki želodce prinesejo na oceno, pričelo usihati. Naš skupni cilj vendarle je, da dosežemo ekonomsko ceno in kakovost želodca, ki naj bo naš skupni adut v vsestranski ponudbi." Na Rečici so se torej izkazali. Pravijo, da so na pol poti, na drugi polovici pajim bodo morali pomagati še drugi, znamka zgornjesavin-jskega želodca ni in ne sme biti samo njihova skrb. Jožica Brezovnik iz Luč ob Savinji je edina dobitnica zlate plakete, podelili so še 2 srebrni in 6 bronastih, vsi izdelovalci, katerih želodci so presegli 14 točk (zma- govalni jih je presegel 19), pa bodo dobili priznanja s potrdilom o kakovosti. Posebna zanimivost: srebrno plaketo je dobil želodec, ki gaje na ocenitev dalo turistično društvo samo, izdelali pa so ga na sejmu Alpe - Adria, šele 25.marca letos. Za izdelovalce in strokovnjake je bilo to dokaj nenavadno, zato velja razmislek vsem, morda tudi napotek. Zanimivo je še to, da gaje izdelal Maks Burja, eden najboljših izdelovalcev daleč naokrog, ki pa pri izdelavi svojih želodcev letos ni imel sreče in ni bil med nagrajenimi. *jp Otroci na Rečici so bili strogi spraševale! in starši so bili * nemalokrat tudi v zadregi RDEČI PAJEK Žalec Odstopil Izvršni svet Zasedanje žalskega parlamenta je bilo dokaj normalno, po utečenem neredu prihajanja delegatov na sejo skupščine. Ob skoraj takojšnji skupščini se je skupno seja pričela s komaj dvajset minutno zamudo Na začetku je predsednik IS Žalec Boris Kranjc podal predlog kandidatke za sekretarko občinskega sekretariata za družbenoekonomske zadeve in razvoj. Kandidatka, Mara Mohorko, drugače poslanka SDP, dipl. pedagog in sedanja ravnateljica žalskih vrtcev je bila predlagana predvsem zaradi čedalje večje teže sekretariata pri svojem delu v družbenih dejavnostih. Pozitivno mnenje o kandidatki je izrazila tudi občinska Komisija za volitve in imenovanja. Nato so prešli na glasovanje. Po glasovanju so delegati sprejeli še osnutek sprememb občinskega statuta. Takoj za tem je predsed nik volilne komisije Anton Ajdič, poslanec KS Prebold, prebral volilne rezultate. Od 54 prisotnih delegatov je svoje glasovnice oddalo vseh 54 delegatov. Dve glasovnici sta bili neveljavni. Za predlog mandatarja je glasovalo 28 poslank in poslancev, proti pa jih je glasovalo 24. Ker je bilo za sprejetje predloga potrebnih 38 glasov, je bila Mara Mohorko kot kandidatka zavrnjena. Županje predlagal, da se v skladu s poslovnikom ponovno glasuje o predlogu. Na govorniški oder je stopil za tem Boris Kranjc in podal svoj nepreklicen odstop. Le tega je obrazložil z dejstvom, da ne more delati pod takimi pogoji, ko mu Žetev kamilic Pri Hmezadu, Kmetijstvo Žalec gojijo na okrog 30 ha tudi kamilice. Prejšnji teden so jih pričeli z posebnim kombajnom obirati in kot pravijo jih bo kakih 18 ton. Vse bo odkupila Droga Portorož. Na površinah, kjer so kamilice, bodo po obiranju posejali koruzo. Besedilo In slika: -er Predstavitev nove knjige ssssisssisssssiseiisssssiffis&ssst vt x m Dr. Ribičič v Žalcu Prejšnji četrtek je v žalski knjižnici predstavil svojo novo knjigo dr. Ciril Ribičič. Knjiga z rtaslo-vom Rad sem jih imel je izšla konec aprila pri založbi Mihelač, v obliki dnevniških zapiskov pa opisuje devetdeset predvolilnih dni, ki jih jc Ciril Ribičič večinoma preživel pod budnim očesom svojega volilnega štaba. Gloso h knjigi je dodal Matjaž Kmecl, karikature pa Franko Juri. V pogovoru, ki ga je vodila Lidija Koccli, je dr. Ribičič pojasnil ne le vzroke za nastanek te knjige, ampak tudi njegov odnos do ljudi, ki jih opisuje in njihove prve reakcije na knjigo. Zanimivo je, da sicer hočejo biti vsi politiki pozitivno ocenjeni, pa vendar ne v Ribičičevi knjigi, ker lahko to za nekatere pomeni prav obratno. Opisal je delovanje Stranke demokratične prenove in proces združevanja levice v Sloveniji, izdal pajc tudi, da bo njegova naslednja Rekli so: 15f ® & « g! Bruno Randl, direktor Gostinstva Hmezad Žalec: "Naše podjetje namerava ponovno oddati v najem hotel v Preboldu. Že pol leta je zgornji del hotela namreč zaprt, medtem, ko s kletnimi prostori upravlja eden od obeh najemnikov, ki smo jima pred časom hotel oddali v najem. Z najemnico smo se. žal, opekli in zaradi neporavnanih obveznosti z njo razdrli pogodbo. Sedaj so za najem najmanj trije kandidati. Oddali ga bomo najboljšemu ponudniku, o načinu poslovanja nc bomo postavljali pogojev, tako, da bo novi najem- nik imel dokaj proste roke. Upamo, da bomo tokrat i me-li srečnejšo roko in da bo hotel končno zaživel." ■ Besedilo In slika: -er zakulisne igre visijo nad glavo kot demoklejev meč. On, je dejal, daje predvsem operativen predsednik izvršnega sveta, in kot sam vidi ni politik. Vsemu temu je sledilo prepričevanje o odstopu in umiku odstopa. Iskali so se tvorci zakulisne politične igre. Na koncu je od svoje kandidature odstopila tudi Mara Mohorko, z obrazložitvijo, da ne more kandidirati za to delovno mesto, če je njen sodelavec, predsednik IS podal ostavko. Nato so delegati glasovali o podanem odstopu in so ga zavrnili s 33 glasovi proti odstopu in 21 glasovi za odstop. Temu je sledil ponoven prihod predsednika IS na govorniški oder, kjer je z vidnim grenkim priokusom komentiral to podano "zaupnico" delegatov z ugotovitvijo, da so ravnanja delegatov več kot čudna. Tako kot je skupščina zavrnila njegovo izbiro kadra, s katerim bi naj stoprocentno opravljal dela v IS, mu je nalagala naj še naprej vodi IS. Zato je ponovno podal nepreklicen odstop in zaželel tej skupščini, da čimprej najde nov kader, ki bodo njega in ostale člane IS nadomestili. Nadaljevanje seje je bilo tmurno. Točke so se sprejemale praktično brez pripomb, če izdvojimo delegatske pobude in še nekaj drugih. ■ V. G. Umetno namakajo Prejšnji teden so po daljšem času trajajočem sušnem obdobju v Savinjski dolini pričeli zalivati enoletne nasade hmelja, sedaj pa nadaljujejo zalivanje dva in več letnih nasadov. V dolino so namakalni sistemi napeljani v dve tretjini hmeljišč, tako, da posledice suše zaenkrat še niso opazile. Zadnje padavine so sušo sicer nekoliko omilile, vendarjih za hmelj, ki sedaj bujno raste in je za ta čas celo previ- sok, ni bilo dovolj, tako da z namakanjem noč in dan nadaljujejo. Lahko rečemo, da pridelava hmelja v Savinjski dolini prav zares ni več ničemer prepuščena naključju. Inštitut za hmeljarstvo in pivovamištvo Slovenije v Žalcu da prognozo za namakanje po izdelanih normativih na podlagi meritev vlage, ki jo opravljajo na dvajsetih različnih mestih po Savinjski dolini. ■ Besedilo In slika: -er knjiga spet strokovna in sicer bo govorila o lokalni samoupravi. Nenazadnje je Ciril Ribičič pojasnil tudi naslov knjige, ki je precej intimen za politika njegovega kova. Nastal je potem, ko je bila knjiga že napisana, po njegovem mnenju pa dobro izraža vsebino. Naslov hoče opozoriti, daje imel rad tista dogajanja, čas in ljudi, ki jih opisuje s kančkom nostalgije. Preteklik paje uporabljen zato, daje naslov bolj dvoumen. To, daje imel nekoga rad, namreč nič ne govori o njegovem odnosu sedaj in v prihodnosti. ■ rox Razstava osnovnošolcev Do 16. junija so v Savinovem likovnem salonu v Žalcu na ogled likovna dela učencev osnovnih šol iz žalske občine. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje PREGLED OBRESTNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. JUNIJA 1993 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne obrestne mere v % mesečne obrestne mere v % Tekoči računi občanov 8,86 0,70 Žiro računi 8,86 0,70 Hranilne vloge na vpogled 8,86 0,70 Varčevalna knjižica 18,43 1,40 Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 33,83 2,42 Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 35,01 36,19 2,50 2,57 Depoziti, vezani od 10 do 30 dni 13,55 1,05 Depoziti, vezani od 31 do 90 dni - depoziti do 50.000,00 SIT - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT - depoziti nad 100.000,00 SIT 25,54 27,90 29,09 1,89 2,04 2,12 Depoziti, vezani nad 3 mesece - depoziti do 50.000,00 SIT - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT - depoziti nad 100.000,00 SIT 29,09 31,46 32,64 2,12 2,27 2,35 Depoziti, vezani nad 6 mesecev 32,64 2,35 Depoziti, vezani nad 12 mesecev 33,83 2,42 Dovoljena prekoračitev stanja na TR 40,93 2,86 Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 65,80 4,24 Šolstvo pred izbruhom Nekako v istem času v letu 1992, takoj po zamenjavi Peterletove vlade, so izbruhnile na plan težave slovenskih šolnikov. Takratni novopečeni minister za šolstvo, dr. Slavko Gaber, je uspel na še do danes neznan način pretentati takratno ekipo ministrov, da so povečali šolnikom plače. Danes je nakopičeno nezadovoljstvo pedagoških delavcev spet tik pred erupcijo. Regresa za letošnje leto za šolstvo še ni, dobili so ga delavci v državni upravi in tudi delavci v drugih družbenih dejavnostih. Plače spet zaostajajo za plačami enako strokovnega kadra v drugih sektorjih. V občini Žalec je problem dodatno obremenjen zaradi izpada podpredsedniških odločitev po odhodu Danice Korent, predstojnice Sekretariata za ekonomske zadeve in razvoj, na drugo delovno mesto. Nastavitev Slavka Košenine za vršilca dolžnosti predstojnika oddelka, je postavila omenjenega člana IS Žalec pred silazahtevno nalogo, ki ji sam ne more in najbrž tudi noče biti kos. Občina se tudi noče zadolževati (za izplačilo regresov na primer), kajti z obljubami republike ima že od lani slabe izkušnje. V občini pa obstaja tudi kopica drugih problemov, ki se tikajo šolstva. Tako je bilo v proračunu planirano za tekoče investicijsko vzdrževanje objektov okrog 9.000.000,00 sit, s katerimi naj bi se v letošnjem letu dokončalo beljenje v OS Prebold, na vrsti pa bi po nekaj letnem redosledu za beljenje prišli še OŠ Žalec in OŠ Petrovče. Toda ta investicija je za sedaj po nalogu direktoija Zavoda za spremljevanje aktivnosti zaustavljena. Bes ravnateljev je seveda upravičen. Kam bodo odšla planirana sredstva. Druga je zadeva, da na papirju Zavod posluje rentabilno, s podrobnejšo analizo njegovega poslovanja pa se nihče noče resno ukvarjati. Poskušamo ne dvomiti, daje razlog tega, da se predlagatelj noče sprijazniti s tem, daje ustanovil, nekaj kar ni potrebno. Sprašujemo se kako je mogoče, da občina daje določen denar za OŠ, za amortizacijo, elektriko in kurjavo in potem ponovno plačuje velike račune za stroške oddaje npr. telovadnic klubom ali društvom, ki telovadnice uporabljajo, ajih ne plačajo. Vsako podjetje, ki bi dvakrat dobilo plačano storitev, bi seveda bilo rentabilno. Učitelji bodo pred odhodom na zaslužene počitnice prav gotovo Slavku Košenini in ostalim soudeleženim zakuhali še marsikatero gorko. ■ Tea Rinček, Foto: Tea Rlnček & Proti sedanjim razmeram Novice, ki odkrivajo tančice Po občini krožijo govorice, da bo občina sredstva iz proračuna namenjena za investicijsko vzdrževanje šolskih objektov namenila ureditvi prostorov Zavoda za spremljevanje aktivnosti, ki se selijo na bivšo SZDL. **** Franci Tratarjev, predsednik SDP Žalec, je izginil iz političnih šušljanj in eden izmed razvpitih žalskih politikov (iz druge stranke) je izjavil, da mu bo potrebno najti mesto na občini, ker je že prekleto dolgčas brez njega. **** Na občini so imeli soočenje občinskih služb sekretariata za urejanje prostora, mestne skupnosti in krajanov zaradi ureditve prostora v Žalcu. Prisotni krajani so zatrdili, da so na razgovor vabili predvsem invalide, nosečnice in ostale, ki se jim ne ljubi priti. **** Na republiškem Ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora obstaja prijazna gospa Peterka, ki se prizadevno vtika v delo občiaskih inšpekcijskih služb. Žgečkljiva fotografija Tudi občina Žalec Je dočakala HEAVY METAL poroko. Takole so se zbrali svatje v soboto pred občinsko upravno stavbo. ■ Tekst: vuf, Foto: arhiv Priprava sistema za namakanje hmelja. Center srednjih šol Velenje razpisuje naslednja dela: -1 učitelja slovenskega jezika za določen čas s polnim del. časom; Pogoj: profesor slovenskega jezika (zaželjena je kombinacija s tujim jezikom (NJ ali AN J)) • 1 učitelja angleškega jezika za določen čas s polnim del. časom; pogoj: profesor angleškega jezika (zaželjena kombinacija z NJ ali SJK) ■ 1 učitelja nemškega jezika za določen čas, s polnim del. časom; pogoj: profesor nemščine ■ 2 učitelja fizike za določen čas s polnim delovnim časom pogoj: prof. ali dipl inž. fizike - 2 učitelja matematike za določen čas s polnim delovnim časom; pogoj: prof. ali dipl. inž. matematike ■ 2 učitelja PP v strojni usmeritvi za določen čas s polnim delovnim časom; pogoj: inženir strojništva s predhodno končano poklicno šolo ■ 1 orodjar ali 1 avtomehanik, oba tri leta delovnih izkušenj v osnovnem poklicu ■ učitelja predmeta tehnologije za določen čas s polnim delovnim časom pogoj: diplomirani inženir elektrotehnike, smer energetika • učitelja strokovnoteoretičnih predmetov s področja računalništva za določen čas s polnim delovnim časom; pogoj: diplomirani inženir računalništva. Za razpisana dela je nastop dela 1.9.1993. Ko bodo znani dokončni razultati vpisa učencev za prihodnje šolsko leto, se bomo s posameznimi kandidati na razpis dogovorili o možnosti skleniteve delovnega razmerja za nedoločen čas, sicer pa bomo sklenili delovno razmerje za eno šolsko leto, to je do 31.8.1994. Kandidate na razpisana dela prosimo, da pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na Center srednjih šol Velenje, Trg mladosti 3, Velenje. Obvestilo o rezultatih izbire bodo kandidati dobili v roku 30 dni od dneva objave razpisa. VPIS učencev v Glasbeno šolo Fran Korun Koželjski Velenje za šolsko leto 1993/94: ZA NOVINCE: od 1. junija 1993 -15. junija 1993 vsak dan od 10.00 -14.00 ure, sreda in četrtek od 16.00 -18.00 ure ■ MALA GLASBENA ŠOLA (starost 6 let) ■ PRIPRAVNICA (od 1. - 5. razreda osnoven šole) ■ OPZ "CICIBAN" (starost 4 - 6 let) ■ IZRAZNI PLES (starost od 4. leta dalje) ■ NEPOSREDNI VPIS je možen k naslednjim instrumentom: - Violina -Pozavna - Violončelo - Tuba - Kontrabas - Rog - Nauk o glasbi - Fagot ZA DOSEDANJE UČENCE: od 15. junija 1993 - 24. junija 1993 vsak dan od 10.00 -14.00 ure sreda in četrtek od 16.00 -18.00 ure Vzgojnoizobraževalni javni zavod OSNOVNA ŠOLA BRATOV MRAVLJAKOV VELENJE Goriška 48, VELENJE Svet Zavoda OŠ bratov Mravljakov Velenje razpisuje na podlagi 53. člena Statuta delovno mesto pomočnika ravnatelja. Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za ravnatelja zavoda, in sicer: - da je delavec v osnovni šoli in ima pedagoško izobrazbo, - da ima opravljen strokovni izpit, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojno-izobraževalnem zavodu, - da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev zavoda, - da je pri svojem pedagoškem delu dosegal delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pomočnika ravnatelja. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov zavoda. O izbiri bodo obveščeni v 3o dneh po objavi razpisa. Svet zavoda Na podlagi Pravilnika o subvencioniranju nakupa komunalno opremljenih zemljišč malega gospodarstva in adaptacij poslovnih prostorov, Pravilnika o subvencioniranju najemnin začetnikom v obrti in podjetništvu in Pravilnika o subvencioniranju obrestnih mer za posojila v obrti in podjetništvu (Uradni vestnik občine Velenje št. 6/93) in sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje z 18. seje, dne 2.6.1993, objavlja IZVRŠNI SVET SO VELENJE RAZPIS ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI VELENJE I. Prosilci za sredstva za razvoj so lahko: - podjetja z do 50 zaposlenimi - samostojni obrtniki - redni - občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. pri pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja. Sedež obratovalnice oz. podjetja mora biti na območju občine Velenje. II. Sredstva za razvoj bodo uporabljena predvsem za naslednje dejavnosti: - proizvodnja - obrt in osebne storitve. III. Prednost pri dodeljevanju sredstev za razvoj bodo imeli prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - povečanje zaposlovanja na podlagi novih programov in samozaposlovanje, - katerih proizvodnja je izvozno usmerjena, - uvajanje sodobnih tehnologij v enotah malega gospodarstva - ustanavljanje enot in razvoj malega gospodarstva, ki so energetsko varčni in ne onesnažujejo okolje. IV. Sredstva za razvoj malega gospodarstva občine Velenje so namenjena za: - subvencioniranje nakupa komunalno opremljenih zemljišč malega gospodarstva in adaptacij poslovnih prostorov, - subvencioniranje posojil bank - subvencioniranje najemnin začetnikom v obrti, podjetništvu. 1. Prosilec lahko zaprosi za subvencioniranje nakupa komunalno opremljenih zemljišč malega gospodarstva do višine 25 % stroškov povprečne cene komunalno opremljenih zemljišč malega gospodarstva ali do 25 % stroškov adaptacije poslovnih prostorov. 2. Prosilec lahko zaprosi za subvencioniranje realne obrestne mere (r), če znaša višina predračunske vrednosti naložbe največ 200.000 ECU v tolarski protivrednosti. Subvencionira se obrestna mera do višine 50 % realne obrestne mere bančnega posojila. 3. Prosilec lahko zaprosi za subvencioniranje najemnin, če je začetnik ali je začel z dejavnostjo pred šestimi meseci ali kasneje. Subvencionira se 50 % stroškov povprečne najemnine za poslovne prostore v občini brez obratovalnih stroškov. Najemnina se bo obrtnikom in podjetnikom subvencionirala eno leto, do subvencioniranja niso upravičeni tisti, ki imajo poslovni prostor v podnajemu. V. Prosilec v vlogi, nasloveljeni na Sekretariat za gospodrstvo Skupščine občine Velenje, Titov trg 1, navede vrsto subvencije iz IV. točke tega razpisa. Vloga mora vsebovati še ime in priimek oz. oznako imena podjetja in naslov obratovalnice oz. podjetja. Priloži se lahko tudi potrdilo, da je občan vložil zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja oz. pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register. Vsi prosilci bodo naknadno, po opravljenem izboru in na poziv komisije predložili še ostalo potrebno dokumentacijo. Rok za vložitev prošenj je 15 dni od dneva objave. VI. Izvršni svet SO Velenje in komisija bosta izbiro prosilcev opravila takoj po poteku roka za vložitev prošenj in obvestila prosilce v 20 (dvajsetih) dneh od poteka roka za vložitev prošenj. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Srečko Meh Šoštanj »»*»»*********»*»»****»***»**»*» Večer z ljudskimi inštrumenti Jutri ob 20. uri se bodo v okviru petkovih kulturnih večerov v Domu kulture v Šoštanju predstavili mladi glasbeniki na ljudskih inštrumentih. Večer tokrat organizira Šaleški oktet in vabi vse ljubitelje tovrstnega ljudskega izročila, ki jih v Šaleški dolini ni malo. ■ (bš) Morana odprla tudi trgovino V podjetju Morana iz Pariželj pri Braslovčah, so v torek svečano predali namenu trgovino z žalno in drugo konfekcijo ter cvetličarno. Lokala bosta odprta od 9. do 18. ure, v njih pa boste na enem mestu dobili zdaj vse, od oblačil do cvetja za najrazličenje priložnosti. Že na otvoritev prekrasnega objekta z domiselno vsebino, je v soboto prišlo veliko ljudi, Steblovnikovi pa pričakujejo, da bo tako tudi v naprej. ■ tekst in slika: mkp Mladi gasilci - pionirji so tekmovali V soboto, 29. 5.1993 popoldne so se pomerili naši najmlajši gasilci, stari od 7 do 11 let, v svojih tekmovalnih panogah. Srečanje je pripravilo GD Velenje, povabilo pa je pionirje iz občinske gasilske zveze in pobratenega društva Hrastnik. Prijateljsko srečanje je bilo v lepem vremenu in dobri organizaciji tekoče izpeljano. Utrujene malčke pa so organizatorji postregli po nastopih z malico. V skupini pionirjev je 1. mesto dosegla desetina GD Šentilj, 2. mesto GD Velenje, 3. mesto GD Paška vas; pionirke 1. mesto GD Topolšica, 2. mesto GD Pesje, 3. mesto GD Lokovica. Vsi so prejeli lepe pokale, posebej pa gaje dobila najmlajša desetina GD Bevče. Skupaj je nastopilo 15 desetin. B. Kovše Avto šola ZŠAM ZSAM Velenje Ko se boste odločali, da boste opravili izpit za voznika motornega vozila katerekoli kategorije POMISLITE na naslednje: • AVTO ŠOLA ZŠAM Velenje ima 15 letne izkušnje na tem področju, skoraj 60 % kandidatov opravi izpit prvič. Ker so cene uslug dogovorjeno enake v vseh avto šolah, vam nudimo največ kar zmoremo na modernih vozilih z inštruktorji, ki bodo poleg strokovnega dela imeli z vami tudi primeren in prijazen odnos. • delujemo v primernih prostorih delavske univerze v Velenju (Titov trg 2), kjer je tudi sicer vse urejeno za izobraževanje odraslih • smo avto šola, kije še ni zajel apetit po hitrem zaslužku, zato še vedno vsa sredstva namenjamo za posodobitev voznega parka. V našem voznem parku imamo za poučevanje kandidatov že tudi zadnji hit mode ■ avto OPEL CORSA • pri nas boste vse za opravljanje izpita uredili na enem mestu; vse tečaje in formalnosti v zvezi s prijavo • ker so inštruktorji redno zaposleni, se lahko prilagajamo TEČAJ CESTNO vašim potrebam, skratka usposabljanje za voznika PROMETNIH motornega vozila boste lahko uskladili z vašimi drugimi obveznostmi PREDPISOV • neprekinjeno bomo delali tudi v času počitnic in dopustov PRIČENJAMO • skratka, naš cilj je, da v okviru možnosti in sposobnosti 15, JONI J A 1993 opravite izpit za dobrega voznika motornega vozila ng o ff/ -/y [//}/ • in nazadnje še cene, za katere smo se dogovorili enotno v vseh avto šolah na našem območju: tečaj CCP -3.000,00; ura A kat. -2.000,00; ura B kat. -1.400,00; ura C kat. -2.800,00 (+ 5% prometni davek) AVT0 ŠOLA ZŠAM VELENJE PRESODITE !..........................................TITOV TRG 2, TELEFON 854-928 20 let sodelovanja med zboroma Velenja in Essiingena MKflKffKSiMSIiSiVVVlilKMIIliiliiVtSSVIltllii Mladost, radost in prijateljstvo Zgodilo se je... 3. Rožnika Skupen koncert obeh zborov, na katerem so zapeli slovenske In nemške pesmi je posebno doživetje: tako za pevce In pevke kot tudi poslušalce. TI so do zadnjega kotička napolnili dvorano velenjske glasbene šole Kadar sc združijo vsi trije nastane to, kar jc prejšnjo sredo v dvorani velenjske glasbene šole. Lep, nepozaben večer, prežet z ubranim petjem in prijateljstvom v pravem pomenu besede. Zanj sta s skupnim koncertom poskrbela mešani pevski zbor Centra srednjih šol Velenje in zbor Theodor Heuss Gymnatium iz Essiingena. Z njim sta proslavila 20 letnico prijateljevanja. Gre za vse pozornosti vreden jubilej. Razlogov za to je več. Sodelovanje je najprej temeljilo na partnerstvu, v teh 20 letih pa jc preraslo v pravo prijateljstvo. Z vsakoletnim druženjem mladi prispevajo k boljšim odnosom in miru v Evropi. Sodelovanje sta leta 1973 začela takratna dirigenta obeh zborov -rdaus Wolf v Esslingenu in magis-i ;r Ivan Marin v Velenju. Trdno ob strani sojima stali vodji šol in seveda vodilni možje v obeh partnerskih mestih. Tesna prijateljstva pa so se navsezadnje spletla med mladimi tudi za to, ker se "dobivajo "vsako leto (enkrat v Velenju, drugo leto v Esslingenu), in ker pevci bivajo pri družinah. Tako sc med sabo bolje spoznavajo in nemalokrat ostajajo mladi prijatelji za celo življenje. S prihodom novih pevcev v zbora se krog širi, prijateljstvo pa utrjuje, poglablja tudi, ko ob koncu šolanja ti mladi zapustijo pevske vrste. Trenutek radosti, veselja, razigranosti in prijateljevanja na koncertu, na katerem so pevci skupaj zapeli nekaj slovenskih, nemških in latinskih pesmi so se gotovo "preselili" tudi v srca obiskovalcev konccrta. Čutili so skupaj z njimi to, kar ni dano prav mnogim. Ob 20 - letnici prijateljstva so povedali: Klaus VVolf, dirigent Esslinškega ju med učenci samimi. Približno pet generacij pevcev se je v tem času že zamenjalo, a v odnosih se ni prav nič spremenilo. Celo nasprotno. Kljub 700 km veliki razdalji nam je uspelo partnerstvo "pripeljati" v prijateljstvo. Vsem težavam mlade države Slovenije, vsem dogodkom izpolpretekle Zgodovine navkljub. Vtisi o Sloveniji, njenih ljudeh, njihovi gostoljubnosti so poglavje zase. Veselimo se skupaj in upam, da se bomo lahko še vsaj naslednjih 20 let." Bojan Glavač: "Tistega leta kulturnega poslanstva, ampak pomeni mnogo več. Posebej spodbudno je to, da se od prvega do zadnjega srečanja ni ničesar spremenilo." ■ tp LETA 1954 V Velenjskem rudarju, časopisu, ki je pričel izhajati pred štiridesetimi leti, smo izbrskali nekaj zanimivih člankov. Kot prvega objavljamo članek z naslovom "Šoštanj je proslavil rojstni dan maršala Tita": "Kot v vseh ostalih krajih naše domovine, tako je tudi Šoštanj dostojno proslavil 62. rojstni dan predsednika naše republike - maršala Tita. Pred nekaj dnevi je dala "Svoboda" Šoštanjčanom okusno ren-ovirano novo dvorano, ki so jo s pomočjo OLO Šoštanj in lokalnih podjetij spremenili iz zastarelega skladišča v prijeten dom s primernim odrom in 350 sedeži. V tem domu so dijaki šoštanjske gimnazije priredili pevski koncert s celovečernim sporedom. Čeprav Soštanjčani ne cenijo dovolj vokalnih koncertov, so bili ta dan navdušeni nad uspelimi izvajanji udarnih partizanskih in narodnih pesmi. Za vsako pesem posebej so bili izvajalci nagrajeni s prisrčnim aplavzom, ki je zajel vso dvorano in se stopnjeval od pesmi do pesmi tako, da so morali nekatere pesmi celo ponavljati. To je dokaz uspelega izvajanja izbranih pesmi, ki so v tem večeru našle pot v sicer težko dostopna srca Šoštanjčanov. S tem se je Šoštanj oddolžil svojemu voditelju za njegov rojstni dan." Včasih tako, danes povsem drugače. Letošnja obletnica smrti Josipa Broza - Tita je šla mimo nas povsem neopazno. Ali si je to naš bivši predsednik zares zaslužil, paje vprašanje za poglobljeno analizo in debato. Drugi članek ima naslov "Naj ne bo nikogar med nami, ki ne bi vpisal posojila za gradnjo nove šole v Velenju!". Članek je precej dolg, zato ga objavljamo nekoliko skrajšanega: "Pomagajmo s prostovoljnim delom, da bodo naši najmlajši jeseni v novih, sončnih šolskih prostorih! - Naše geslo naj bo: zgraditi šolo do našega občinskega praznika, 6. julija! V ponedeljek, dne 24. maja, je bil v kinodvorani zbor volilcev. Približno 250 ljudi je prišlo, toda povabljenih je bilo nad 700. Osrednji problem zbora je bila gradnja nove osnovne šole v Velenju. Delovni predsednik je prikazal kritično stanje. Velenje sc neprenehoma veča. V nekaj letih bodo zgradili osem sto stanovanj. Močno povečana produkcija rudnika bo zahtevala sveže sile. V nekaj letih bo Velenje pravo mesto, tako veliko kot pred vojno Celje. Kako številčno narašča prebivalstvo, bi lahko prikazala osnovna šola. Lani je bilo vpisanih v prvi razred osnovne šole le 80 novincev, letos že nad 130 - število se bo sigurno še povečalo. Osnovna šola ima le pet učilnic, v katerih se tlači po 50 učencev. Nič bolje ni niti na nižji gimnaziji. Zato je gradnja šole naravnost kričeč problem." Problem je bil zares pereč in napovedovanje o večanju števila učencev pravilno. Danes je v Velenju namreč že šest popolnih osnovnih šol in letno na vsaki zagotovo vpišejo vsaj toliko novincev, kot so jih pred štiridesetimi leti na edino osnovno šolo v Velenju. Za konec pa še šala, ki je bila prav tako objavljena v Velenjskem rudarju: "Nadzornik z veliko plešo na glavi obišče šolo. Učitelj obravnava stavek "Otroci so veseli, kadar sije sonce." in vpraša Mihca: "No, kakšenje prvi stavek." Nadzornik mu hoče pomagati in s prstom pokaže na svojo glavo. Mihec se zdaj takoj domisli: "O, že vem, to paje goli stavek!"" ■ Damijan Kljajič GLASBENE NCVICE * GLASBENE NCVICE * GLASBENE Iztekel seje mesec maj, mesec mladosti in hkrati mesec povezan s številnimi obletnicami in jubileji in njih praznovanji. Le ti so bili namenjeni predvsem delavcem, mladini in pa seveda mladi slovenski vojski, ki je v tem mesecu slavila in obeležila pomembne dogodke iz njene mini zgodovine, po vseh pravilih, kakor se to pač za vsako vojsko spodobi. Podelitve odlikovanj, uniformirane godbe na pihala z iz preteklosti dobro znanim repertoarjem koračnic, ki so mu dodali še nekaj no-vokomponiranih podobnih skladb, so bile sestavni in nepogrešljivi del ikonografije obeleževanja teh dogodkov. Ob tem seje marsikomu porodil spomin na stare čase in nek- 1973, ko smo sodelovanje med gimnazijami začeli, sem bil ravnatelj velenjske gimnazije. Z vsem srcem in spoštovanjem sem se vključi! v uresničitev ideje o izmenjavi izkušenj, sodelovanju med zboroma. Začelo se je pravzaprav z idejo naše bivše učenke Seherjeve, kije takrat delala v bolnišnici v Esslingenu. Nismo verjeli, še manj pričakovali, da bodo začetki pognali tako globoke korenine prijateljstva. Našli smo se pravi ljudje i ta pravem mestu, bili delež/ti prave podpore v velenjskem okolju in danes s ponosom gledam na te mlade, vedre obraze. Med njimi so otroci prve generacije pevcev, kar je sploh super kot tudi srečanja mladih izven okvirjev vsakoletne izjnenjave izkušenj. Le tako naprej." Ivan Marin, prvi dirigent zbora danje obletnice, katerih praznovanje je bilo vedno vzorno organizirano raj pcčnelc, ficvcriic, in je veljalo za primer prirejanja proslav s tako in podobno vsebino. Še nikdar tako kot letos v teh dneh pa v letih po osamosvojitvi ni bilo čutiti takega naboja nostalgičnosti po starih časih, tako med ljudmi, kot tudi v medijih, ki so bolj kot običajno pisali ali pa na kakšen drug način opominjali na ljudi in dogodke iz polpretekle zgodovine. Presenetljivo (ali pa tudi ne) je vzdušje med prebivalstvom, ki kaže, da za prireditve kot je bila na primer štafeta mladosti, vlada večje zanimanje kot pred nekaj leti. Veliko ljudi je tudi mnenja, da je bil nekdanji ljubljeni vodja J.B. Tito pozitivna osebnost in do njega, za razliko od mnenja izpred nekaj let (ko je velik del vprašanih v različnih anketah kazal do njega odklonolen odnos), nimajo negativnega stališča. Ta dejstva, spričo realnosti s katero se danes srečujemo in negotove prihodnosti, ki se nam obeta, seveda ne presenečajo. Težak gospodarski položaj in pereče socialne razmere, neprijetno stopnjevanje napetosti v odnosih s sosednjo Hrvaško in afere ter zarote v sferah domače visoke politike, navdajajo ljudi z nezaupanjem in pesimizmom in jih vse bolj pehajo v obup. V takih primerih je seveda popolnoma razumljivo njihovo nostalgično obračanje nazaj, v čase, ko so živeli z občutkom socialne varnosti, miru in relativnega materialnega blagostanja. Isti razlogi so bili verjetno tudi vzrok dobrega obiska koncerta v počastitev dneva radosti, kot se ga zdaj sme ime- lažejo, obljubljalo, zbora od prvih srečanj dalje: "Veselje me preveva oh tem dogodku. Ko smo začeli, nismo pričakovali, da bomo tako razvili sodelovanje, da bomo prijateljevali v pravem pomenu besede 20 let. Za uspeli se moramo zahvalili podpori vodilnih mož v obeh mestih, ravnateljem šol, levji delež pri tem pa ima velika želja po sodelovan- velenjske gimnazije: "Takšnijubileji so redki in res zavidanja vredni. Gre vendarle za izmenjavo generacij otrok. Drugje menda to ne uspeva. Nam je. Ponosni so na to v Esslingenu, ponosni smo lahko tu v Velenju. Taka izmenjava nima samo MADONNA je od kitajskih oblasti prejela vabilo, v katerem jo vabijo v Peking, kjer naj bi slavna umetnica priredila koncert. Edini pogoj, ki ga pri tem postavljajo je, da se Madonna odpove razgaljanju in spotakljivemu scenskemu nastopu, ki smo ga pri njej sicer vajeni. Po premisleku je ta ameriška pevka in igralka pokazala razumevanje za zahteve kitajskih oblasti in bo v decembru res nastopila v tej, po številu prebivalstva, največji državi. *** Pevec irske skupine U2 BONO VOX seje zapletel v spor s katoliško cerkvijo v svoji domovini. Vzrok temu je nastop skupine U2 v Rotterdamu, na katerem je Bono nastopil v podobi hudiča, z vražjima rožičkoma na glavi. S tem naj bi pokazal svojo naklonjenost do zla in prekletstva, kot pravi dub-linski nadškof. *** SHAGGY, katerega pesem "Oh Carolina" j postala ena največjih letošnjih uspešnic, se v resnici imenuje Or-ville Richard Burrell. Rojenje bil 22. oktobra 1968 v Kingstonu na Jamajki, odkoder se je leta 1987 preselil v New York, kjer je postal poklicni vojak. Kot pripadnik ameriške vojske je sodeloval tudi v operaciji "Puščavski vihar" v Ku-vajtu. Pesem "Oh Carolina" je nastala v začetku leta 1992, ko je bila enota v kateri je Shaggy služil, sta-cionirana v ameriški zvezni državi Carolini. *** Na prvem mestu ameriške dance lestvice je trenutno pevka RuPAUL s skladbo, ki nosi naslov "Supermodel". Skrivnost te, kar 2.03 metra visoke pevke, je njen pravi spol. V resnici je namreč moški, s pravim imenom Paul Andre Charles, ki pa se oblači v ženska oblačila in nastopa kot transvestit že od svojega 14. leta. *** Za ljubitelje SOUL glasbe je prav gotovo razveseljiva novica, da bo v kratkem izšla serija albumov z doslej še neobjavljenimi posnetki velikanov te zvrsti glasbe, kot so Marvin Gaye, Smokey Robinson, Solomon Burke itd. Nona Gayc, hčerka leta 1984 ubitega Marvina Gayea, pa bo izdala svoj album prvenec z naslovom "Love for the future". *** Daddy Mack in Mack Daddy, obe polovici dueta KRIS KROS NE POČIVATA. Konec aprila sta fanta snemala reklamni spot za osvežilnoi pijačo Sprite, od 3. maja pa v studiu v Atlanti pospešeno pripravljata material za novi album. Ta naj bi se v javnosti pojavil septembra, njegovemu izidu pa bo sledila tudi svetovna turneja, ki naj bi se začela v Evropi. *** Neil Tennant in Chris Lowe, člana popularnega elektro-pop dua PET SHOP BOYS, se po dvoletni pavzi (pred dvema letoma je izšel njun zadnji single) ponovno vračata. l.junija je bila namreč promocija njunega novega singla, ki nosi naslov "Can you forgive her". Novi album, ki ga fanta še dokončujeta v nekem londonskem studiu in katerega naslov zaenkrat še ni znan, bo na tržišče prišel septembra letos. *** V juniju bodo svoj že tretji studijski album predstavili tudi Mr. BIG. Naslov plošče še ni poznan, znano pa je, da so posneli 16 skladb, od katerih jih bodo 11 ali 12 tudi izdali na CD- novati, v ljubljanskih Križankah, kjer jim je ob izredno posrečenem in pestrem izboru nastopajočih uspelo napolniti prizorišče do zadnjega kotička in s tem spraviti pod streho enega boljših domačih ročk koncertov. Po vsebini morda podoben, čeprav nekoliko bolj alter obarvan je bil tudi koncert v sklopu prireditev Dnevi mladih in kulture v velenjski Rdeči dvorani, kjer pa obisk ni bil takšen, kot gaje bilo pričakovati in kot bi verjetno bil, če bi bila prireditev na Velenjskem gradu, kot je bilo sprva predvideno. Kljub temu pa je prireditev uspela in na koncu so bili nekateri bolj, drugi manj zadovoljni. Med temi slednjimi so bili tudi velenjski policisti, ki jim na tej prireditvi ni bilo potrebno nikdar posredovati. ponujajo, ljubijo... ju. Zvok na tej plošči bo, kot pravi kitarist Paul Gilbert, drugačen kot na prejšnjih dveh, saj bo bližje nekakšnemu art rocku, kot pa pravemu metalnemu zvoku. V juliju bodo Mr. BIG nastopili na open air festivalu v Švici, skupaj z Bry-anom Adamsom, Robertom Plan-tom in skupino The Black Crows. *** MARIAH CAREY, 23-letna ameriška pevka in fotomodel izjemnih glasovnih sposobnosti (razpon njenega glasu obsega menda kar sedem (7!) oktav), se bo 5. junija poročila s svojim izbrancem, 43-letnim direktorjem giabene založbe Sony Music, Tommyem Mottolo. *** 30. majaje svoj 35-i rojstni dan praznovala novopečena mamica in pevka dua Roxette MARIE FREDERIKSON ■ Mitja Čretnik Lestvica domače glasbe Vsako nedeljo na Radiu Velenje (107.8 MHz) Vsak četrtek v tedniku Naš čas Prišlo je nekako v modo, da starejše pesmi, nekoliko prirejene, popravljene in odete v novo obleko, zmeraj vžgejo. To seje zgodilo tudi v nedeljo, 30. maja, ko je zmagala starejša zabavna melodija, predelana v poskočno polko. Vrstni red: 1 .ANS. VESNA: "Ob-la-di, ob-la-da" 6 glasov 2.ANS. TONETA KMETCA: "Stara domačija" 4 glasovi 3.ANS. VILIJA PETRIČA: "Ta presneta punca" 3 glasovi 4.ALPSKI KVINTET: "Ave Marijo zvoni" 1 glas 5.VESELI PLANŠARJI: "V coklah vsi na ples" 1 glas Predlogi za nedeljo, 6. junija: 1.Ans. Vinka CVERLETA: "Na kmetiji" 2.Ans. HENČEK: "Šmentana harmonika" 3.Ans. Braneta KLAVŽARJA: "Materin nasmeh" 4.Alfi NIPIČ: "Špilaj stari" 5.Ans. SLAK: "Vinska trta" ■ Vili Grabner J licroskcp T OVEN 21. marca do 21. aprila Uredili boste marsikaj, čeprav malo brezvoljno. Bolj kot ne vas bo v to prisilila situacija in ta čas, ki bo še nekaj dni kar naporen za vas. Vendar boste napore premagovali lažje, kot ste si zamišljali. Partner vas bo v naslednjih dneh zelo potreboval, saj bo del njegovih težav tudi vaših, zato mu zagotovo pomagajte. tf BIK od 22. aprila do 20. maja Dokončno se boste prebudili in pričeli življenje zajemati z veliko žlico. Prav nič vas ne bo moglo več ustaviti, ko se boste odločili, da boste nekaj časa le uživali in živeli brez obremenitev, kaj si bodo drugi mislili o tem. Pazite vseeno, saj se lahko neka čisto nedolžna igrica sprevrže v pravo past. H DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Bilo bi še najbolje, če bi se spravili na pot in se z nje nebi vrnili vsaj nekaj dni. Zelo napeti ste, poleg tega pa vas tarejo tudi skrbi, o katerih se ne upate z nikomer pogovoriti. Samota vas ne bo rešila, zato se je otepajte, pazite pa komu gledate v oči in kako dolgo. S RAK od 22. junija do 23. avgusta Čeprav boste kazali navzven in vsem, ki jih poznate, da vam je vseeno, ker ste po svoje izgubili nekega dobrega prijatelja, ki vam pomeni več, kot ste mu dosedaj kdajkoli povedali, ne boste ostali ravnodušni. Sedaj je bolje, da mu še nekaj časa tega ne poveste, saj bi lahko prišlo do popolne zmede. Zaradi tega boste velikokrat zamišljeni in nevaren voznik na cesti. SI LEV od 23. julija do 23. avgusta Ko vas bo zajela prava mrzlica iskanja razburljivih dogodkov, zanimivih ljudi in preganjanja dolgega časa, bo najbolje, da se umeknctc kam drugam. Tudi pri partnerju namreč nebi dosegli nič drugega, kot da bi bila trenutna kriza v vajini zvezi še večja. Zato se raje umaknite in ne izpostavljajte, če ga seveda ne želite izgubiti. Nekaj si je namreč narobe razlagal. DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Občutek, da morate tudi vi poskusiti kaj takega, kar je sicer prepovedano, prijetno in vendarle to mnogi počnejo, bo vedno močnejši. Čeprav si ne boste priznali, je to začetek konca vaše ljubezenske zveze ali pa začetek daljšega kritičnega obdobja v njej. Živci bodo trpeli, zato si nikar ne umišljujte kakšnih shujševalnih kur. £ TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Ko bi lahko svoje težave komu zaupali, bi vam bilo veliko lažje. Vendar se bojite in prav imate, da se. Že toliko slabih izkušenj iz preteklosti vam to vedno znova potrjuje. Poskusite se spet pričeti ukvarjati s starim konjičkom, ki vas je včasih tako osrečeval. Ne partner, ne domači vam namreč tokrat ne bodo znali pomagati. tU. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Pritoževati se ravno ne boste mogli, saj boste kar pogosto v središču pozornosti, kar vam več kot ugaja. Uživali boste v tem po načelu, kakor dolgo bo pa bo, čeprav vas bo tu in tam prešinila tudi kakšna druga misel. Preizkušnjo pri delu boste dobro opravili in na koncu se bo izšlo bolje, kot ste sami predvidevali. Časa za počitek pa še nekaj časa ne boste imeli pravega. X* STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Čeprav ste zelo dober igralec, kadar to morate biti, se tokrat ne bo obneslo. Najprej lahko pričakujete velik uspeh nadelovnem mestu, že po kratkem času pa tudi šok, ki ga niste pričakovali. Tudi osebne probleme vam bodo lahko ljudje brali kar z obraza, saj bo ta le redko nasmejan. Ne postanite maščevalni, tokrat ne bi bilo najbolje. ^ KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Čisto nič vam ne bo manjkalo v prihodnjih dneh, pa vendarle boste ves čas nekaj godrnjali. Pomislite kdaj, če tega ne počnete že iz navade in se raje še večkrat odpravite na kakšen obisk, v veselo družbo ali na kratek izlet. Časa seveda nimate veliko, vendar to potrebujete, sicer lahko še zbolite. Nekaj romantičnih trenutkov vas čaka. ~ VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Sploh ne veste več, kaj seje v vašem življenju tako močno spremenilo, a naenkrat ga imate neizmerno radi. Uživali boste še lep čas, vsaj tako kaže. S svojo dobro voljo boste seveda okužili še marsikoga, zato vam družbe inprijateljev ne bo zmanjkalo. Najboljši vam bo partner, ki vam bo svojo ljubezen v teh dneh neštetokrat izkazal. K RIBI od 20. februarja do 20. marca Spet ste v obdobju, ko zaradi neke odgovorne naloge bežite v svet nad oblaki. Hodite po tankem ledu, zato so resnično vzemite čas in dobro premislite, ali ne bi bilo bolje stopiti z njega. Seveda ne bo lahko, saj so vaša čustva postala zamotan klopčič, ki ga marsikdo ne razume več. Tudi partner ne, živci mu že popuščajo. lavnimi Moda Novo na vašem jedilniku Dobro je vedeti • Če nameravate postaviti posodo z bakelitnim ročajem v pečico, ga prej zavijte v aluminijevo folijo. • Kuhan riž, ki vam je ostal od prejšnjega dne, boste z lahkoto pogreli, če ga zavijete v aluminijevo folijo in daste nanj košček masla. Tako pripravljenega preprosto date v segreto pečico in ga v iyej grejete okoli 10 minut. • Olje, v katerem pečete ribe, ne bo imelo vonja, če kapnete vanj nekaj kapljic limoninega soka. • Temne lise, ki nastanejo na zidu nad radiatorji, lahko odstranite tako, da steno obrišete s krpo, na katero nanesete nekaj sode bikarbone. • Sveža jajca se hitreje in laže lupijo, če jih, takoj ko so kuhana, damo iz vroče v mrzlo vodo Češnjeva krhka sladica Krhko testo:40 dkg moke, 1 zavitek pecilnega praška, 15 dkg margarine, 10 dkg sladkorja, ščepec soli, 1 rumenjak, 7-8 žlic kisle smetane, 1/2 kozarca belega vina; margarina za pekač. Vaniljina krema: 1/2 l mleka, 14 dkg sladkorja, 3 rumenjaki, 3 žlice ostre moke, 2 zavitka vanilina, 1 strok vanilije. Obloga: 3/4 kg češenj; sneg iz 4 beljakov (1 od testa, 3 od kreme), 4 žlice sladkorne moke. Testo: Moko presejemo skupaj s pecilnim praškom na desko. V njej razdrobimo z nožem trdo margarino, dodamo sladkor, sol, rumenjak, smetano in vino. Pognetemo v testo, smetano in vino dodajamo postopoma, ker z njima uravnavamo gostoto testa. Masa mora biti tako gosta, da se da pognesti. Testo naj pokrito počiva pol ure. Spočitega razvaljamo za prst na debelo in ga damo v pomaščen pekač. Spečemo malo več kot do polovice v srednje topli pšečici. Testo nato namažemo s kremo, potresemo s češnjami, po vrhu razravnamo sneg. Sladico vrnemo v pečico in spečemo do kraja. Sneg naj po vrhu le zarumeni, znotraj mora ostati bel. Vanilijeva krema: V mleku razžvrkljamo sladkor, vanilin, rumenjake in moko. Dodamo vanilni strok. Kuhamo, da se zgosti. Med kuho žvrkljamo. Ohladimo. Sneg: Beljake stepemo v sneg in mu polagoma med stepanjem dodamo sladkorno moko. Sneg mora biti tako trd, da se da razrezati. Cg Vremenska prorokovanja v obliki pregovorov Rožnik Ako sv. Medarda (8.) dan dežuje, štirideset dni dež še naletuje. Kakor bo vreme Medarda se kazalo, takšno bode šest tednov ostalo. Če svetega Barnaba (11.) deži, bodo jeseni grozdja polne kadi. Kukavica dolgo po kresu če kuka, dragota in glad v deželo pokuka. Pred kresom prosi, naj deži; potem prositi treba ni. Preveč dežja v rožni-cvetu nič kaj ni po volji kmetu. "Kvaliteta ima 69220 Lendava, Industrijska cesta 4 b telefon: h.c. (069) 76-111, prodaja: (069) 75-804 telefax: (069) 75-806_ Morje in O tem, kakšne bodo letošnje kopalke oziroma, kateri kroji so "in" in kateri ne, smo že nekaj zapisali, danes o tistih majhnih krpicah, ki jih prekrijejo, ko gremo na ali iz plaže, pa tudi za kakšen popoldanski potep po obmorskem mestu ne bodo odveč, oziroma premalo. Čim bolj sproščeno se moramo počutiti, to je jasno. Srajčna bluza ležerno zavezana v vozliček nekje na popku in osko krilo z visokim razporkom, oboje iz nežnih materialov, bo čisto dovolj, da boste prišli od doma do plaže, pa še kam. Naslednja ideja - kratke hlačke in čisto kratka bluzica iz istega materiala in iste barve, ali pa se odločite za kombinacijo dveh barv, kar je letos še posebej moderno. Prosojne tkanine niso uporabne le za večerno toaleto. Četudi črna je lahko "princes" krojena Imenski i koledar j • 4. Kirin (Kvirin), Kristina, • Vinka * 5. Svetko, Nande, Dore, Fer- • do : 6. Mile, Norbert, Dida, a Zdenko • 7. Robin (Robert), Anja, * Bogomil • 8. Medard (Medin), Vilč, • Zmaga • 9. Primož, Felicijan • (Srečko), Tic . 10. Greta (Margareta), • Bogomila, Biserka * • O Lunine mene • 4.6. ob 15.02 ščip • ekspanzijska posoda V A RFLEX SO STVARI, KI JIH JE DOBRO VEDETI! ZAKAJ JE EKSPANZIJSKA POSODA VARFLEX" DRAŽJA OD KONKURENČNIH ? • 15 letna tradicija serijsfa proizvodnje ^ • nad 400.000 proizvedenih in montiranih posod • zagotovljen servis in rezervni deli • izdelek v skladu z ve predpisi oz. standardi • 2 - letna garancija • enostavna montaža ih brezšumno delovanji • možnost zamenjave membrane svojo ceno, ekspanzijska posoda Varflex tudi" počitek dolga obleka, pod katero oblečemo le kratke hlačke in jo že v tem predelu ne zapiramo več, še kako primerna tudi čez dan. Seveda le na dopustu. V svojem mestu še ob tako vročih dneh velja le za tiste z zeio lepimi nogami in veliko poguma... PROIZVODNJA SANITARNIH CELIC LENDAVA d.o.o. Društvo multiple-skleroze "Za naše težave vedo tudi občinarji" Osnovna šola Šmartno Velenje tičlvia ura"čebelarstva Pred nedavnim so imeli na osnovni šoli in osmih razredov pa sta obiskali znanega in dol- Šmartno v Velenju naravoslovni dan. Odločili goletnega Čebelarja Franca Jeromlja. Pokazal so se, da učence pobliže seznanijo s čebe- jimječebeljednižine,orodjainpripomočke,ki larstvom. Učenci od l.do 6. razreda so bili na os- jih potrebuje čebelar pri svojem delu. Zaniman- novni šoli Miha Pintar Toledo in se tam seznanili je med mladimi je bilo precejšnje in morda se s čebeljimi družinami. Skupini učencev sedmih bo kateri od njih tudi odločil za čebelarjenje. ■ b.m. Franc Jeromelj je mladim z veseljem pripovedoval o svojih čebelarskih izkušnjah Pred nedavnim je Velenjska - Koroška podružnica Društva multiple-skleroze Slovenija, imela svoj redni letni občni shod. Poleg pregleda minulega dela, so spregovorili še o programu za letos, imeli pa so tudi posvetovanje z. zdravniki - specialisti. Podružnica, ki šteje danes 59 članov, je ob tej priložnosti organizirala bogat srečolov za kar se darovalcem dobitkov raznim podjetjem, trgovinam in posameznikom lepo in iskreno zahvaljujejo. Zbrali so 172 dobitkov. Da bi izvedeli kaj več o delu in načrtih Velenjsko-koroške podružnice Društva multiple-skleroze, smo se pogovarjali s predsednico te podružnice Doroteje Kunst, ki je med drugim povedala. "Zastavljene cilje smo dosegli, v gotovih primerih pa celo presegli. Preko rdečega križa in Karitasa smo si priskrbeli dodatno pomoč za naše člane in jo preko poverjenikov tudi razdelili. Delo so odlično in odgovorno opravili. Za bolnike, v Sarajevu, ki bolujejo za isto boleznijo smo pripravili 42 paketov. Tudi karte za kopanje, 100 komadov, ki smo jih dobili od Zdravilčišča Topolšica po zaslugi dr. Kosijeve, smo iz- Dan mladih in kulture Ustvarjalen petek, zabavna sobota PRAVILNIK o odločanju imen naselij in ulic ter stavb I. splošne določbe 4. člen Vsakemu naselju pripada ožje in širše območje. Ožje območje naselja se določi le naselju ali delu naselja s strnjeno pozidavo; sestavljajo ga vse pozidane površine, prometne in vmesne nepozidane površine, zelenice in podobno. Ožje območje naselja se spreminja glede na izgradnjo naselja in služi predvsem za spremljanje trenda pozidanosti. Širše območje naselja je stalna teritorialna enota, ki tyori enega ali več statističnih okolišev in je praviloma večja od ožjega območja naselja, lahko paje tudi enako. III. označevanje naselij in ulic 18. člen Občinski geodetski organ skrbi za to, daje na vsaki cesti za motorni promet, pri vhodu v naselje, postavljena napisna tabla z imenom naselja. Tabla mora biti postavljena na začetku ožjega območja naselja in sicer na desni strani ceste, v skladu z določili pravilnika o prometnih znakih in o znakih, ki jih udeležencem v cestnem prometu dajejo pooblaščene osebe. ..... PRAVILNIK o prometnih znakih na cestah 23) znak "ime naseljenega kraja" (111-23), ki označuje ime kraja (naselje, mesto...) v katerega pelje eseta in mejo, kjer se ta kraj začenja; Prometni znak "ime naslednjega kraja" stoji pri vhodu v naselje in označuje mesto, od koder seje treba ravnati po predpisih o prometu v naselju (9. točka 65. člena tega pravilnika). entka dr. Končanova iz zdravstvenega doma Velenje. Nevrološki pregledi za člane, ki so zavarovanci Velenja se nemoteno odvijajo, težava pa je za člane drugih okolij iz regije. Sicer pa naš program temelji na delovanju Društva multiple-skleroze Slovenije, ki se tudi trudi doseči največ. V naše delo vključujemo tudi občinske funkcionarje in jih sproti opozaijamo na naše težave. Še zlasti na razčlenitev 23. člena Zakona o brezplačnih zdravstvenih storitvah za našo bolezen. S posledicami zdravljenja, predvsem, da gotove vitaminske preparate povrnejo na listo brezplačnih zdravil. Člani podružnice Vel-njsko-koroške regije smo ogorčeni nad postopki zdravstvene komisije, ki odobrava rehabilitacijsko zdravljenje v Zdravilišču Topolšica. Dr. Hribarjeva nas je opozorila, da omenjena komisija ni več sestavljena iz konzilija Velenjskih zdravnikov. Naša ugotovitev je, da komisija ni ma dovolj strokovne zavesti, dela mnogo bolj komercalno na škodo pacientov. Zato bomo sprožili postopek pri sodelujočih zdravnikih, da se način dela menja in stroka mora odločiti o potrebi zdravljenja." ■ B. Mugerle Pred časom smo že pisali o hudem razburjenju, ki ga je povzročilo prestavljanje tabel z oznako kraja v Gaberkah. Spomnimo se, tablo so postavili pred križiščem severne magistrale in ceste, ki zavije desno v središče Gaberk, oziroma levo proti Šoštanju. Tisti krajani, ki živijo ob tej cesti proti Šoštanju, so mislili, da so jih odrezali oziroma izločili iz Gaberk, zato so postavili svojo tablo "odpisani". Epilog vsega tega - danes na križišču ni NOBENE table. Prejšnji teden so prestavili tablo oziroma prometni znak "ime naseljenega kraja", kot piše V pravilniku o prometnih znakih na cestah, v Škalah. Ta znak stoji sedaj sredi škalskega klanca. Sedaj tisti Škalčani od tam naprej menijo, da niso več v Škalah. Ali upravičeno? Kakojesto stvarjo smo povprašali Petra Kosija, odgovornega za te zadeve in svetovalca za promet pri velenjskem izvršnem svetu: "Razumemo nezadovoljstvo nekaterih občanov Škal zaradi prestavitve znakov "ime naseljenega kraja", vendar ne moremo mimo dejstva, da so bili ti prometni znaki zadnji v občini, ki so stali na nepravilnem mestu. Že samo ime znaka pomeni, da gre za naseljen kraj (strnjeno naselje - najmanj 10 hiš s priključki na to cesto) in ne za katastrsko širše območje nekega kraja. Prometni znak "ime naseljenega kraja" stoji pri vhodu v naselje in označuje mesto, od koder se je treba ravnati po predpisih o prometu v naselju - 60 km na uro oziroma po novem zakonu 50 km na uro, je edini prometni znak, ki ga posamezna križišča ne razveljavljajo in velja do prometnega znaka "konec naseljenega kraja". ■ vos pravljenem postopku, ki temelji na stroških tekočih cen, uslug in potreb. Sprejel ga je upravni odbor podružnice, ki je upošteval potrebe vsakega bolnika in naše možnosti, ki jih dosegamo z aktivnostjo. V tem programu je še nejasnost dela v ambulanti za bolnike multiple-skleroze, ki naj bi jo nudila asist- Za nami je tudi tretji po vrsti, tokrat dvodnevni dogodek, ki mu je ostalo ime Dan mladih in kulture. Namesto odvzetega praznika, dneva mladih in zato, da se vsaj enkrat v letu tudi v Velenju zgodi kaj takega, kar jc odraz dela in življenja mlade generacije. Tudi zato, ker takšnih prireditev manjka, nam včasih uide kakšen nemajhen dogodek, dosežek in uspeh mladih Velenjčanov... „ Petek je bil čisto majski, vreme ves čas grozeče, kar pa ni premotilo vseh, ki imajo radi barve in so te s svojo mladostjo zlili v pisane kompozicije po Titovem trgu. Tu krede, v podhodu pri pošti oljne barve, ki jih je bil deležen tudi tank pri domu STO. Zlita v okolje in predvsem lepša bosta ostala le slednja, saj je krede že odplavil dež. ki jc preprečil delček scenarija prvega dne. Lutkovne igrice, otroška opera, Ostali so tudi vidni sledovi letošnjega dneva mladih In kulture skate bike program in vse drugo je bilo odvito po planu, le da vse niso bile željeno obiskane. Škoda. Prav poseben je bil večer mlade poezije pred KŠC-jem, kjer je Irena Jako-panec predstavila delček tekstov iz svojega knjižnega prvenca, ki bo kmalu izšel. Prepevanje, kantav-torski nastop in povsem naključen scenarist, ki gaje Irena znala na svo-jstven način vkomponirati v dogodek, sta navdušila. Na ploščadi pri bazenu so mnogi uživali še v plesnem nastopu, pa manj v ročk koncertu, ki gaje prekinilo vreme. Sobota. Sončna, lepa, kot si jo lahko le želiš. Pa vendarle so sc organizatorji, Šaleški študentski klub, odločili, da bodo mega koncert pripravili v Rdeči dvorani in ne na gradu. Napaka, saj prvi bendi niso imeli pravega občinstva, mladi so sc raje mrtinčkali kje v okolici. Z nočjo seje vzdušje stopnjevalo, slišati je bilo veliko slovenskih narečij, kar je bil tudi namen celotne prireditve. Vendar bi bilo vredno razmisliti, ali ni dva dni preveč, ker prave množičnosti praznik ni osvojil. Ostati pa mora. ■ bš Turistično društvo Velenje Letos za Na zadnji letni in volilni konferenci Turističnega društva Velenjeso ugotovili, da so uresničili skoraj vse naloge, nekaj tudi takšnih, kijih v letni delovni program niso zapisali. Letošnji program so oblikovali novoizvoljeni člani upravnega odbora in komisij društva in ga obogatili s sodelovanjem ter aktivnostjo počitniške zveze, ribiške družine in konjeniškega športa. Upravni odbor poslej šteje trinajst članov, v odbor in komisije pa so vključili še pet mladih iz počitniške zveze. Turistično društvo je letos že izvedlo še višje dve od vseh načrtovanih nalog in sicer pustni karneval ter razstavo slaščičarskih izdelkov. Letos bodo največjo pozornost sicer namenili izgledu in ocenjevanju mesta Velenja, ki se bo spet potegovalo za najbolj urejeno mesto v Sloveniji. Tričlanska komisija je že prejšnji teden pričela z ocenjevanjem urejenosti centralnih in podružničnih šol. Ocenjevali bodo splošni izgled okolice šole, šolsko zgradbo, urejenost nasadov in zelenic ter cvetlic na balkonih in oknih, prav tako pa čistost okolice in otroških igrišč. V mesto začetku junija bodo komisije ocenjevale urejenost krajevnih skupnosti, ki sodijo v sklop velenjskega turističnega društva. Sedem tričlanskih komisij bo ocenjevalo javne objekte in površine ter zasebne hiše. Zapišimo še, daje predsednik upravnega odbora še naprej Jože Zakošek, prav tako je tajnik še naprej Martin Slatinšek. Osemčlansko komisijo za prireditve vodi Vida Kovačič, komisijo za varstvo okolja z devetimi člani pa Oskar Sovine. ■ B.M. koristili v celoti za rehabilitacijo. Izlet smo tokrat organizirali v Velenju za naše člane in nanj povabili Gorenjsko podružnico MS. Skratka skozi vse leto se čutijo razgibanosti podružnice. Žal pa ne moremo vplivati na stroške rehabilitacije bolnikov, denarne pomoči posameznikov in na druge stroške." In kakšni so načrti Velenjsko-koroške podružnice za naprej? " "Program dela je za letos v pri- Prestavljanje tabel v občini Velenje "Ne gre za krajevne table!" ZGODBICA Čemu se smejejo(mo) V Sao Paolo je prišla neka francoska gledališka skupina. V njej je bilo več odličnih igralk in igralcev. Celo mladi člani, a beseda je o igralkah, ki so s svojo lepoto in šarmom nadomestili pomanjkanje večjih gledaliških in življenskih izkušenj. Igralci so stanovali v enem izmed uglednih hotelov. Neko noč, približno ob treh zjutraj, je lepa in mlada igralka Simona v sami spalni srajci potrkala na vrata svojega prijatelja Vincenta, ki je bil njen resnični prijatelj v pravem pomen-uii besede. Medtem, ko je trkala na vrata, povejmo o njej kaj več. Simona ni imela več kot dvajset let, bila paje nenavadno lepa in ljubka. Moški so se lepili nanjo kot muhe na med. in čeprav se je obnašala koketno, ni nihče izmed njenih oboževalcev mogel reči, da je imel pri njej kaj uspeha. Svoji intimni prijateljici Guilleti, pa tudi prijatelju Vincen-tu je govorila: "Če bom komu pokazala svojo naklonjenost, ga bo to zelo drago stalo!" Po tej njuni razpravi se lahko vrnemo k Simoni, kije še vedno trkala na vrata. Slednjič ji je Vincent odprl. Ko si je pomencal oči in videl, kdo ga je prebudil, seje začudil: "Kaj Pa ti, Simona? Ob tej uri, pa še v sami spalni srajci ? Pa te ja ne nosi luna?" "Kje pa! Nekaj mi moraš razložiti. Hitro mi povej, kolikoje, preračunano v franke, petdeset tisoč reisov?" "Kako? In zaradi tega si me /budila sredi noči? Saj vendar nisem menjalnica!" "Hitro mi odgovori, ker je zelo pomembno." "Pusti me na miru. Zjutraj ti bom povedal. Zdaj bi rad spal." "Takoj mi moraš povedati." "Prav. Koliko si že rekla?" "Petdeset tisoč reisov?" "To je osemindvajset starih frankov." "Kaj si rekel?" "Ne kriči. To je, če hočeš natančno in po uradnem tečaju, natanko osemindvajset frankov in šestinšestdeset centov. Da, nikar me tako ne glej, dobro si me slišala." V tem trenutku je dobila Simona živčni zlom. Začela je kričati, si puliti lase in glasno hlipati. Iz vseh bližnjih sob so pritekli na hodnik zaspani in zbujeni gostje v pižamah in spalanih srajcah. K sreči so bili to njeni kolegi in kolegice. Odnesli so jo v upravnikov apartma, ker je bil upravnik odsoten, med potjo je Simona glasno tarnala: "Joj, neumnica, mar sem morala to storiti za borih osemindvajset frankov in šestindštirideset centov!!!" HA- HA- HA Padalska Padalec se iz poškodovanega letala srečno spusti na zemljo, vendar v gosto zaraščen gozd. Ure in ure se prebija iz njega, medtem seje že zmračilo, ko nazadnje zagleda skormno svetlobo. Približa se ji, zagleda majhno hiško in potrka na vrata. "Kdo je?" se zasliši otroški glas znotraj hiške. "Padalec. Reci očetu naj mi odpre." "Očeta ni tukaj." "Ni ga tukaj?" "Ni. odšel je, ko je prišla mama." "Dobro, potem pa reci mami, naj mi odpre." 'Tudi nje ni tukaj. Odšla je, ko je prišel moj ded." "V redu, potem me naj pa on spusti noter." 'Tudi njega ni več tu. Odšel je, ko je prišla babica." "Torej reci babici, naj mi odpre." "Tudi nje ni tukaj. Odšla je, ko sem jaz prišel." "Vraga! A ni vaša družina nikdar vsa skupaj?" "V hiši - je. Tu je pa stranišče na našem dvorišču." Nesporazum Lovec se je po nesreči ustrelil v koleno. Zdravniki so ga operirali in nato še enkrat in nato še tretjič. Lovec je zgubil potrpljenje in vprašal zdravnika, zakaj ga tako mrcvarijo. "Kroglo moramo najti," je bil odgovor. "Zakaj niste prej povedali?" se razjezi lovec. "Kroglo imam jaz v žepu!" Dober petelin "Tri ure te že gledam, kako se bašeš z jedjo in pijačo, kot da bi že cel teden nič ne jedel." "Rad bi se malo poredil, ker mi čez tri dni letovanje poteče, pa ne bi rad prišel preveč shujšan domov. Žena bi si utegnila mojo rekreacijo po svoje prikrojiti; saj poznaš ljudski rek o dobrem petelinu..." Inteligenca Prijatelja srečata čedno dekle. "Tale je pa zares čedna," pripomni prvi. "Pa tudi inteligentna," doda drugi. "Zadnjič sem jo samo pogledal, pa meje že mahnila." FCT« I AI IIvill li\ Osnovna šola MPT Kajenje - ne, hvala! Taksist "Žal vam ne morem plačati 35 frankov," reče mlada dama taksistu. "V redu, vas bom pa zapeljal v temno ulico, snel hlačke..." "Ha, ha, ha, to se vam ne bo splačalo," meni hladokrvno potnica. "Jaz namreč kupujem hlačke s popustom, za 18 frankov." Prerokovanje "Jaz vidim grozne stvari. Jutri bo vaš mož ob življenje," pravi vedeževalka. "To že vem. Zanima me, ali bom oproščena." Neplavalec "Na pomoč! Na pomoč! Ne znam plavati!" tuli možakar, kije padel v jezero. Pride miličnik. "Jaz tudi ne znam plavati, pa zato ne tulim kot šoja." Izgubljena igra Vik pade med igro šnopsa mrtev na tla. Srčna kap. Goran hitro pogleda v Vikove karte in ugotovi: "Saj ne bi nič več dobil." Je k'r prav, da ni dežja! ■ foto vos Tako bi lahko sklepali po tem, ko je izzvenel naravoslovni dan za učence sedmih razredov na osnovni šoli MPT v Velenju. Vse skupaj seje dogajalo v četrtek 20.5. in sicer v obliki delavnic. Skupno temo, ki je uglašena na svetovni dan boja proti kajenju, so sestavili drobci, skupine, posamezna področja, ki so se na koncu združila v predstavitev in kviz. Zgodovinarji so spoznali zgodovino tobaka ter njegove nasprotnike in zagovornike. Bili so presenečeni, ko so ugotovili, daje že pred časom angleški kralj James ostro napadal razvado kajenja in jo primerjal s peklom... Biologi in kemiki so se ukvarjali s fiziološkimi učinki nikotina na človeku, z reakcijami ob vstopu dima v telo, matematiki so pridobljene podatke, ki so mladi novinarji veselo anketirali po Velenju, ponekod napravili intervju in ga posneli na video-kamero in nam ob skupni predstavitvi prikazali nadvse zanimiv film, na žalost pa nekoliko slabše tonske kvalitete. Neglede na to, so drugi učenci pisali spise na omenjeno tematiko ter pripravili plakate in napise z gesli proti kajenju. Likovniki so odlično upodobili svoje predstave zastrupljanja s cigareti in šolsko avlo boga- Kadar si sam Stegneš dlan, tako, za šalo, tako, za šalo, jo obrneš proti soncu, in misel se, kot dežna kapljica, razprši v soncu. O, sonce radovedno, mogoče s prsti bi hotelo se igrati? Dve dlani, prstov deset, skrivnosti sto, kaj je to? Lahko ugibaš, a svarim te, ugibati ni lahko. Sonce nič reklo ni, le bolj je zasijalo, se za oblake skrilo. Ostanem sam dve dlani, prstov deset, skrivnosti sto. ■ Rob Rožič 7.b. OŠ MPT Velenje tili s svojimi izdelki. Kviz v znanju oziroma poznavanju omenjene tematike, je bučno zaključil akcijo, im-enovanmo "Kajenje - ne hvala!" Mimogrede naj omenim, da na šoli MPT kadi relativno malo učiteljjev, medtem ko od vodstvenega osebja ne kadi prav nihče! Omenjena akcija seveda pozitivno vpliva ne le na učence, ki tako in tako rastejo v večini ob zgledih odraslih temveč tudi na tiste redke učitelje, ki še kadijo, pa bi radi odnehali. Vsi skupaj jim želimo?da bi jim to čimprej v resnici uspelo, saj bodo ravno s tem izpolnjeni zadnji pogoji za resnično vzgojo brez. cigaret, vzgojo z vzgledom. Bilo bi čudovito, ko bi lahko prihodnje leto zapisali, da nihče od učiteljev ne kadi več. Kakorkoli že., paje akcija seveda zlasti preventivna in kot taka je lepo uspela. S posameznimi dodatki, bi jo kazalo ponoviti ter morebiti opraviti raziskavo o spremembi stališč v zvezi s kajenjem med učenci. Seveda izgleda takšno dejanje kot vojna kar morebiti tudi je, saj se vsi borimo proti skupnemu sovražniku: kajenju. Pa vendar se sprašujemo, če je to dovolj, kajti zdi se, daje kajenje vendarle precej iracionalno početje in je skorajda povsem nedostopno ozaveščanju preko klasičnih oblik. Po svoje mnogi govorijo eno, delajo pa drugo in je tako tudi s kajenjem. Pa smo pri strših, ki so tudi tukaj "mali bogovi" za svoje otroke in ravno starši lahko s tem, ko prenehajo s kajenjem, dokažejo svojemu otroku, da se lepo živi tudi brez cigaret. No, seveda, malo je treba v začetku tudi potrpeti... Smo pripravljeni začeti pri sebi in šele potem pri otrocih? ■ Bernarda Krajnc Iz likovne delavnice Vtisi in občutki z razstave Narava - divjad Zadnji naravoslovni dan nas je zvabil na razstavo Narava - divjad. Prav vsi smo bili presenečeni. Najprej smo si ogledali bogat film z ljudsko pesmijo, ki je dal razstavi še dodaten čar. Po končanem filmu se je pred nami razgrnil prostor - bogat s trofejami naših lovcev, ki so prav vsakemu radovednežu postregli z. odgovorom. Kako čudovit ambicnt! Le koliko truda je vloženega v to? Ogled sem začela pri volku. Bila sem presenečena; predstavljala sem si ga drugače: velikega, zlobnega, prav takega, kot ga srečaš, kadar se sprehodiš po knjigi. Pogledala sem v oči. Bile so tako otožne, solzne, kot bi hotel reči: "Jaz nisem požrl Rdeče kapice, sem le eden od otrok narave." Odšla sem dalje. Koliko živali in kako jc vse urejeno! Pogled se mi ustavi pri srnjadi. Neverjetno, koliko srnjadi! V življenju česa takega še nisem videla. Posebej meje pritegnil položaj živali. Ptice so imele privzdignjene peruti, medvedje molil tace v zrak, kot bi hotel oditi daleč v svobodo. Poslovim se od zadnje živali - ježkov. Prav na zadnjem mestu je biladružina ježkov, ki je za slovo rekla: "Pusti me živeti, blizu je moja mami." Odidem. Zadnjič se ozrem nazaj in jim pogledam v oči. Naravoslovni dan sem končala ob jezeru in se vprašala: "Kaj delamo z naravo, mar nismo tudi mi del nje?" Ljudje prihajajo in odhajajo, vedno novi... Če bi se vsak od nas kdaj vprašal, kaj je storila narava zanj, bi bilo sedaj najbrž drugače - bolje. ■ Valerija Kumar, 8.a, OŠ Bratov Letonje, Šmartno ob Paki m foto turko SOLSKI VRTILJAK Nogomet ss sb ss ss a> ss ss V treh kolih le točka Do konca prvenstva sta v 1.slovenski nogometni ligi le še dve koli. V njih bo nekaj klubov še vedno bilo trdo bitko za obstanek v ligi. Na obstanek gotovo še upajo Elektroelementi sd 26 točkami. Potrošnik s 27 ter Gorica in Izola (po 28), dve koli predkoncem pa so v drugoligaško konkurenco že padli Steklar, Železničar in Nafta. Ker je žoga pač okrogla, tudi Publikum in Mavrica še nista povsem brez skrbi. Seveda bo veliko znano že v nedeljo v predzadnjem kolu, ko bo velenjski Rudar gostil Potrošnika, Elektroelementi Izolo, Publikum bo gostoval pri Živilih Naklo, Mavrica pa bo na svojem igrišču igrala z Gorico. Med omenjenimi klubi bodo najlažje delo imeli seveda Velenjčani, ki so si obstanek zagotovili že pred 32.kolom, lahko pa bo usoda Potrošnika v njihovih nogah. Z zmago, ki jo seveda gledalci pričakujejo, lahko "rudarji" zmanjšajo upe Potrošnika na obstanek na najmanjšo možnost. Velenjčani so v predpredzadn-jem kolu izgubili z Gorico z 1:3 in njihova bera v zadnjih treh kolih je zelo skromna (res so dvakrat gostovali), saj so osvojili samo točko, dosegli vsega dva zadetka, prejeli pa kar osem. Se bo v nedeljo strelcem le odprlo? __________________* VOS Zdaj je Šmarčanom lažje Igralci ERE Šmartno so pričeli srečanje z gosti iz Kranja izredno podjetno in si že v začetku priigrali nekaj priložnosti, ki pa jih napadalci niso izkoristili. Nato je v 25.minutisledilhladen tuš, saj so nogometaši Jelen Triglava povedli. Vendar je Žurej že v 27.minuti s strelom s 25 metrov izenačil, le dve minuti kasneje paje R.Rudnik še drugič premagal gostujočega vratarja. V 2.polčasu seje igralo po sredini igrišča, od 53.minute dalje pa so gostje igrali samo z 10 igralci, ker je sodnik zaradi drugega rumenega kartona izključil njihovega branilca. Kljub temu so gostje po napaki domačih branilcev v 69.minuti rezultat izenačili. V zadnjih 15 minutah so domači vseskozi napadali in zadetek je visel v zraku. Premoč je kronal Mašič z zadetkoma v 85.in 88.minuti in pomembni točki sta ostali v Šmartnem. V nedeljo bodo Šmarčani gostovali v Trbovljah pri ekipi Oria Rudar. ■ Janko Goričnik Tenis ® m ® & Odlična Srebotnikova Senovo:Ljubno 4:1 V zadnjem kolu medobčinske lige so nogometaši Ljubnega gostovali v Senovem. Močno oslabljena gostujoča ekipa je klonila z 1:4, kljub temu pa so Ljubenci ostali na 6.mestu. Za prvo tekmovalno sezono po dolgoletni prekinitvi, je to zadovoljivo, za prihodnjo sezono pa Ljubence čaka še veliko naporov, da bo z rednim nastopanjem čim manj problemov. Goool... Rudar:Maribor Branik 0:0 ŠMARTNO OB PAKI - Igrišče ERA Šmartno, gledalcev 1000, sodnik Hvalič (nova Gorica), RUDAR: Čanič, Polovšak, Oblak, Grajfoner, Golač, Bu-lajič (S. Javornik), Purg (Muslimovič), Karič, Spasojevič, Cvikl, Mešanovič Gorica:Rudar 3:1 (2:0) GORICA - Igrišče v športnem parku, gledalcev 800, sodnik Vugdalič (Ljubljana). STRELCI: 1:0 - Debenjak (17 - II m), 2:0 - Zobec^), 3:0 - Novak (51), 3:1 - Cvikl (75). RUDAR: Čanič (Hrovat), Polovšak, Oblak, Grajfoner (Muslimovič), Golač, Bulajič, Purg, Karič, Spasojevič, Cvikl, Mešanovič. ERA ŠmartnoJeien Triglav 4:2 (2:1) ŠMARTNO OB PAKI - Igrišče Šmartnega, gledalcev 400, sodnik Horvat (Maribor). STRELCI: 0:1 -Goga(25), 1.1 - Žurej (27), 2:1 - R.Rudnik (29), 2:2 - Razboršek (69), 3:2 • Mašič (85), 4:2 - Mašič (88). ERA ŠMARTNO: Magrič, Fajdiga, Žurej, Brajdič (Novak), Irman, M.Rudnik, Štefančič (Kotrez), Mašič, Malus, Druškovič, R.Rudnik. V organizaciji ŠTK je bilo v Velenju državno prvenstvo za dečke in deklice do 14 let. Od Velenjčanov sta pri dečkih v glavnem turnirju nastopila Črešnik in Napotnik, pri deklicah pa Srebotnikova, Memičeva in Glušičeva. Razen Črešnika in Srebotnikove so ostali žal izpadli že v 1 .kolu, preostala dva upa šaleškega tenisa in člana državne reprezentance pa sta dosegla velik uspeh in klonila šele v polfinalu. Črešnika je s 6:1 in 6:1 izločil prvo postavljeni Gregorc, dvanajstletni Sre-botnikovi paje prav tako v polfinalu le malo manjkalo do velikega prese- Člani še brez poraza Velenjčani so res veliki favoriti v 2.B slovenski teniški ligi, kar so dokazali z novima dvema zmagama. Najprej so v soboto v gosteh premagali Ptuj s 6:3, nato pa v nedeljo doma še Rudarja iz Trbovelj s kar 8:1. Do konca jih čakajo še Slovenska Bistrica, Gornja Radgona in Slovenske Konjice, za uvrstitev v I .ligo pa bodo morali v končnici igrati še s prvakom 2. A lige, ki bo najverjetneje ekipa Kopra. Pričela seje tudi I.teniška liga za ženske, v kateri igrajo tudi članice velenjskega ŠTK. V I .kolu so premagale Kranj z 2:1, v 2.pa izgubile z Olimpijo z 1:2. Nastopili sta Bibiank-ova in Memičeva, manjkala paje obolela prva igralka Radanovičeva. ■ Alojz Benetek nečenja. Starejšo nasprotnico Vuji-ničevo so le velike izkušnje rešile in je po hudem boju zmagala s 7:5, 4:6 in 6:4. Skupaj z Našim časom izbiram ® S S8 38 m « », m ® %t NAJ športnico, NAJ športnika občine Velenje V kupon vpišite ime športnice in športnika, za katera menite, da sta bila najuspešnejša v času med izidom dveh številk Našega časa. Športnik (ca), ki bo imel največ glasov, bo na podlagi vašega glasovanja izbran za športnika (co) meseca. Na podlagi takšnega glasovanja bomo na koncu leta dobili najboljšo športnico in najboljšega športnika minulega leta v občini Velenje ter ju razglasili na ustrezni prireditvi. Želimo in pričakujemo, da boste pri vašem ocenjevanju čim bolj objektivni in ne navijaški. Glasujete lahko samo na kuponih izrezanih iz Našega časa. Upoštevali bomo samo tiste kupone, ki jih boste poslali ali prinesli v uredništvo Našega časa do torka do 9. ure. Na koncu vsakega meseca bomo izžrebali 5 (pet) bralk oziroma bralcev in jih nagradili. Izjemoma bo prvo žrebanje že konec tega meseca. I I I I I I I k. {KUPON ŠPORTNICA TEDNA: ŠPORTNIK TEDNA:... Vaši podatki: Ime in Priimek:.............. Točen naslov:................. -X- Sah • » ■ Deklice iz Raven -državne prvakinje Na ekipnem državnem prvenstvu za deklice v šahu (do 12. leta), ki je bilo 23. maja, v Leskovcu pri Krškem, so šahistke OŠ Ravne osvojile 2. mesto. To je najvišja uvrstitev v zgodovini te šole, velenjske občine in celjske regije. 2. državnega prvenstva seje udeležilo 13 najboljših ekip iz 11. slovenskih regij (celjska, dolenjska, gorenjska, koroška, ljubljanska, mariborska, notranjska, pomurska, posavska, primorska in zasavska). Odigrali so 7 kolo po švicarskem sistemu. Igralni čas je bil 30 min. Najboljše tri ekipe so prejele pokale in medalje. Izbrane so bile tudi 3 najboljše igralke na vsaki deski po številu osvojenih točk. Po tem kriteriju je bila Katja 2., Petra2. in Natalija 3. v Sloveniji. Moštvo OŠ Ravne je doseglo 5 zmag, I remi in I poraz. Vrstni red: 1. Stari trg ob Kolpi, 2. OŠ Ravne pri Šoštanju, 3. Miklavž pri Mariboru; dečki do 12 let: 1. Vrhnika, 2 Stari trg ob Kolpi, 3. Kranj itd. Tekmovalo je 15 najboljših ekip iz države. V letu 1993 so se deklice OŠ Ravne kar 3-krat uvrstile na državno prvenstvo (ekipno, posamezno do 12. leta, posamezno do 15. leta). Šahovski krožek vodi mentor Rudi Olup že 21 let. V tem času so dosegli 14 prvih mest v občini, 4 prva mesta v regiji. ■ R.O. MJ^' ' f f. Jn S ' i#! Končno obnavljajo velenjski mestni stadion Za športnike boljši časi V Velenju je mnogo športnih objektov, nekateri med njimi služijo svojemu namenu, drugi ne prav povsem. Seveda je to druga zgodba, ob njej pa večkrat slišimo, da je bilo objekte lažje zgraditi kot potem vzdrževati in obnavljati. To potrjuje tudi praksa, v zvezi 7. nekaterimi objekti pa bo poslej vendarle drugače. Največjega med njimi - nogometno in druga igrišča v športnem parku ob Jezeru - je prevzel Rekreacijsko turistični center Jezero. Nogometno igrišče z atletsko stezo so že pričeli obnavljati, vsi, ki radi zahajajo na Jezero, pa pričakujejo, da bodo obenem uredili še tribune in bodo poslej takšne, kakršne sodijo k sodobnemu mestnemu stadionu. O vsem tem smo sc pogovarjali z Martinom Štajnerjcm, vodjem RTC Jezero. Končno se je torej pričela uresničevati želja mnogih, ne smemo reči le nekaterih, da so pričeli obnavljati mestni stadion pri velenjskem jezeru. "Res je, uresničuje se dolgoletna želja velenjskih športnikov, športne publike in vseh občanov, ki se zavedajo, daje mestni stadion prvi infrastruk-turni športni objekt v mestu in spada v železni repertoar športne infrastrukture vsakega razvitega mesta, seveda ob pokriti dvorani ter letnem in zimskem bazenu. Tak standard in možnosti športnega udejstvovanja morajo biti ponudeni in na voljo najširšemu krogu občanov, ki se bodisi rekreativno ali tekmovalno ukvarjajo s športom, ne glede tia starost ali spol. Moderno in vskladu z zahtevami ustreznih športnih zvez urejen objekt pomeni gibalo in spodbudo za vso športno in rek-realivno dejavnost vseh občanov in vsega športa v Velenju." Lahko sedaj poveste nekaj več podrobnosti v zvezi s to obnovo? "Najprej moramo poudariti, da gre resnično za obnovo že obstoječega starega objekta, kije vsled sprememb na površini, ki so nastale zaradi rudarjenja, bil poškodovan v takšni meri, da ni več služil zahtevam za katere je bil postavljen. Za atletsko dejavnost na tem stadionu lahko rečem, daje bila popolnoma mrtva, pa tudi nogometaši, ki so še igrali nogometne tekme prve državne lige, bi kmalu morali prenehati, kajti teren je bil nagnjen prekomerno in tako je bila regularnost terena in tekem že vprašljiva. Ideje in potrebe po obnovi mestnega stadiona so zorele dolga letain so končno prišle v realizacijo letos, čeprav bi se tomoralo upoštevajoč široko namembnost in potrebo, verjetno zgoditi že prej. Vsekakor se je končno uvidelo, da je takšen mestni športni objekt nuja in zato je podpora in iniciativa, tako z nivoja občine, rudnika in ostalih, dobila svojo realizacijo z začetkom obnovitvenih dela na stadionu, ki jih bomo predvidoma končali v začetku septembra letos." Gre za to, da bodo atleti, nogometaši in ostali športniki, ki že in še bodo uporabljali ta mestni stadion, vemo pa, da je teh veliko, dobili boljše možnosti za treninge in tekmovanja. Kaj bo torej obnova zajela? "Obnova konkretno zajema ureditev atletskih tekmovališč, oziroma njihovo postavitev v prvotno stanje, to pomeni preplastitev s plastično maso, tako tekališč, kot naprav za skoke in mete. Z nogometnega stališča to pomeni prenovitev zelene površine, ki je postavljena v ustrezne mere, kot zahteva njihova strokovna zveza in ki bo po kvaliteti takšna, da bo ustrezala za igranje najzahtevnejših tekem, kijih razpisujeta mednarodna in evropska nogometna zveza. Takšen stadion, vrnjen v prvotno funkcijo in uporabnost kot je to bilo že pred leti, ko so se ravno na tem stadionu, za katerega naj mimogrede povemo, daje v enakratnem ambientu, že pripravljale mnoge reprezentance in športniki širom naše domovine in so na ta način ponesli ime o Velenju kot športnem središču daleč naokrog, lahko rečem tudi v Evropo." Pričakovati je, da bodo med obnovo uredili tudi druge objekte, pač tiste, ki so funkcionalno vezani na centralni stadion. "Na vsak način je takšen stadion funkcijsko in vitalno povezan še z nekaterimi spremljajočimi objekti. Tu mislim predvsem na pomožne stadione, ki morajo biti in jih bomo obnovili, vendar brez večjih investicij, gre bolj za sprotno vzdrževanje in manjša popravila, seveda pa se ob takšnem stadionu postavlja tudi vprašanje ustrezne tribune. Vem, da mnogi ljubitelji nogometa, ki jih ni tako malo, pa tudi ostalega športa pričakujejo, da bomo poskrbeli tudi za to. Res je, pogovarjamo se o tem, da bi tudi obstoječo tribuno z manjšimi popravki in morebitnim nadkritjem s primerno konstrukcijo spravili v skladnost z zahtevami, kakršne, kot sem že mnogokrat rekel, zahtevajo ustrezne strokovne zvezezas takšne stadione. Takšna prizadevanja obstajajo in srčno upam, da bodo s podporo vse velenjske javnosti tudi realizirana; tu mislim predvsem v finančnem smislu." Prav je, da ob koncu povenmo še nekaj o samem Rekreacijskem in turističnem centru Jezero. "Turistični in rekreacijski center Jezero, mislim da ga vsi Velenjčani dobro poznajo, poteka od škalskega prostora kjer se začenja s konjerejo, v okviru katere deluje konjeniški klub, preko omenjenega kompleksa centralnega mestnega stadiona z vsemi spremljajočimi objekti, to so pomožni stadioni za nogomet, košarko, rokomet, s stezami za rekreativno jahanje in stezami za kros, pa do centra ob Beli dvorani s takoimenovanim teniškim centrom, tuje čolnarna, predvideva se kasneje še avto kamp; toje prostor kjer naj bi Velenjčani našli predvsem v svojem prostem času kraj za razvedri- lo, rekreativno in športno dejavnost, kjer naj bi utrjevali svoje moči in zdravje za boljše delovno kondicijo. Seveda pa ni namen, da bi s tem prostorom ostali samo v velenjskem prostoru in bližnji okolici. Želimo in trudimo se, da bi ga funkcionalno uspeli tako posodobiti in z razvojem pripeljati tako daleč, da bi ga vpeli v širšo turistično, rekreativno in zabavno ponudbo doline in seveda tudi širše v okviru naše domovine in ker smo blizu državnih meja razmišljamo tudi o povezavah preko meja naše domovine in tudi že obstajajo določeni konkretni razgovori." ■ vos S tekme Rudar:Marlbor Martin Štajner j j ŠPORT, REKREACIJA -! -! Mednarodno športno srečanje mladih v Velenju Tu I VI spon Brez sodelovanja mladih francoskih športnikov iz Vienne, ki so nepojasnjeno v zadnjem hipu odpovedali letošnje sodelovanje, so se gostje iz Nizozemske in Nemčije odlično počutili med vrstniki iz našega mesta. Ne le ob športnih srečanjih, ki so jih družila v štirih disciplinah: nogomet, odbojka, rokomet in namiznem tenisu. Po sprejemu v skupščinski dvorani, o čemer smo poročali prejšnji teden posebej, so športniki napolnili Rdečo dvorano (rokomet), zasedli nogometni stadion ter dvorano za odbojko v Šoštanaju, v namiznem tenisu pa so se pomirili v športni dvorani v Škalah. Med nogometaši so največ golov natresli gostje iz Esslingena, s 4 točkami so bili prvi, drugi (2 točki) so bili Velenjčani pred tretjeuvrščenimi nogometaši iz Schiedama. V rokometu so tako ženska kot fantovska ekipa prema-gli goste iz Schiedama z 29:9, oziroma 22:12. Odbojkarice Velenja so ugnale kolegice iz TSF Esslingena s 3: 0, v namiznem tenisu pa domačinke športnice iz Esslingena z 8:2. Uspešni so bili tudi fantje s pingpong loparčki, saj so konkretno opravili s tekmecom, 8:2 z Es-slingenom in 7:3 s Schiedamom. Vrstni red je bil tudi v tej disciplini ugoden za gostitelje, drugi so bili Nemci in tretji Nizozemci. Za skupne uspehe so prejeli pre- Vsl so se razveselili pokalov hodni pokal Velenjčani, ki bodo morali v prihodnje na pot v tujino. Izmenjava in sodelovanje partnerskih mest se bo gotovo še nadaljevalo. Tako je bilo razpoloženje ob zaključku in podelitvi pokalov prav razburljivo, saj so se mladi gostje odlično zabavali in vživeli v naše okolje. Podelitev pokalov je bilo pri restavraciji Jezero, od koder so športni ambasadorji pozno v nedeljo zvečer odpotovali v Nemčijo oziroma na Nizozemsko. In pohvalili organizacijo srečanja Po besedah gostov smo lahko sklepali, da so bili z bivanajem v Velenju zadovoljni. Več kot očitno je bila gotovo naša revščina, saj za kaj reprezentančnega denarja nimamo. Organizatorji so goste obdarili v glavnem z besedami in ponudbo ogleda našega kraja. Za skromne športnike je bilo tudi to dovolj. Videli so, da pri nas ni vojne in da smo na športnih terenih pravi borci za predstavitev mlade Slovenije. ■ Jože Miklavc Namizni tenis Dvojici srebro Najmlajši igralci namiznoteniškega kluba ERA Tempo so bili znova uspešni. Na državnem prvenstvu za mlajše kadete in kadetinje je dvojica Damijan Vodušek - Janžekovič osvojila 2.mesto, pri posameznikih je bil Damijan peti, vpolfinalu pa gaje izločil kasnejši zmagovalec Aljančič iz Tržiča. Pri deklicah je Karmen Steblovnik delila 5.do 8.mesto, omembe vredna paje njena zmaga proti državni reprezentantki Luknerjevi iz Radelj. V konkurenci igralk in igralcev iz 25 slovenskih klubov je sicer nastopilo 7 velenjskih upov. ■ A.Vodušek TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE AVTO CELJE CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 VELENJE, Partizanska 3, tel.: 063/ 855 828 d.o.o. VELIKA IZBIRA: • GUM SAVA (za osebna in tovorna vozila) • AKUMULATORJEV TOPLA, VESNA -1. letna garancija t KOLESA ROG (otroška, ženska, moška) t OLJA CASTROL, 0LI0, FIAT, LM - OLJE, DELTA, OMV, VALVOLIN... • TOVORNE PRIKOLICE ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV! Del. čas: vsak dan od 7h do 19h, ob sobotah od 7h do 13h. VOSNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA V naši prodajalni pri železniški postaji vŠEMPETRU, telefon: 063/701-685 dobite aprila po zelo ugodnih cenah zemeljske, energetske in druge kable ter ostali elektro, vodovodni materijal in materijal za centralno ogrevanje. Zemeljski kabli že za: RADIATORJI DE LONGHI PPOU 4X6 192 SIT/m 600X600 8260SIT/kos PP00 4X10 289SIT/m 600x1080 12000SIT/kos PPUU 4X16X2,5 249SIT/m Nakup v trgovini Vošnjakpomeni PRIHRANEK. Odlični na maratonu "Treh src" Letošnjega, že 13.maratona "Treh src", seje iz Velenja udeležilo 60 tekačev in planincev, več kot uspešni pa so bili člani tekaške sekcije Gorenje. V malem maratonu je zmagala članica AK Velenje Slavica Poznič, takoj za njo pa sta v cilj pritekli LidijaGolobin SuzanaCesarin zaokrožili velenjski uspeh. Mali maraton je prinesel zmagoslavje tudi veteranski vrsti Gorenjeve ekipe, ki je letos v Radencih sicer nastopila pod znakom "treh src", v majicah trgovskega podjetja ERA in s kapami Gorenja. Med veterani sta na stopničke stopila Obrad Lazič (2.) in Jože Uranjek (3.), med veterankami pa Jožica Lampe. V velikem maratonu je Stanko Barber za Vindišem, Etiopcem Makonenom in Okolišem zasedel 4.mesto, Milan Župane je bil absolutno 5. Uspeh je dopolnila še Anka Pugelj z absolutnim 4.mestom, sicer pa je med veterani slavil Albin Struna, ki je že vrsto let zvest ekipi Gorenja. ■ Hinko Jerčič Balinanje m m % % % m % Uspešno nadaljevanje Balinarski klubi, člani šaleške območne balinarske zveze, ki tekmujejo v 2.državni ligi, so v soboto uspešno nadaljevali tekmovanje. Zlasti seje izkazala ekipa Trebeliško Instor, ki je v Ljubljani premagala ekipo Iskra CEO kar s 13:4. Balinarji BK RLV so doma premagali goste iz Škofje Loke z 9:8, Trboveljčani pa so doma izgubili z Virtusom iz Kamnika s 6:11. Po 4.kolu v ligi vodi Trebeliško Instor, Partizan Trbovlje je peti, RLV pa šesti med 15 klubi. V nedeljo so se balinarji območne zveze pomerili v kvalifikacijah za posamično državno prvenstvo. Uspešni so bili Hudovernik (GIP Vcgrad), Vo-glar (RLV), Kuri (Velenje) in Rakič (Trebeliško Instor). Območna zveza je letos organizirala tudi ligo za dečke. Rezultati 1 kola: RLV:Velenje II 13:2, Šampion 85:Velenje 111:13; 2.kolo: Šampion 85:Velenje II 13:11, RLV:Velenje I 13:7. Na vrsti je še zadnje, 3.kolo. ■ Boris Knavs Mali nogomet Liga "Skale 93" V ligi malega nogometa "Škale 93" so odigrali 6.kolo. Rezultati - skupina A:LIR:KMN Podkraj 0:3 b.b., Texas:Iron man's 6:0, Zlatorog Škale:Prijatelji 1:1, Saloon Konovo:Mister X 0:1, Madl Brokat:Šalek 3:2, Lipov list prost; vrstni red: I .Mister X 12 (6 tekem), 2.Lipov list 8 (5), 3.KMN Podkraj 8 (6), 4.Madl Brokat 7 (5), 5.Prijatelji 7 (5), 6.Saloon Konovo 6 (5), 7.Texas 4 (6), 8.Šalek 4 (6), 9.Zlatorog Škale 3 (6), 10.LIR 1 (5), 11 .Iron man's 0 (5). Skupina B:Tempo Florjan:ŠK Cirkovce 4:2, Topolšica:Bistro Don Juan 1:2, Šentilj:Plešivec 3:1, KMN Fori Škale:KMN Bambino 2:0, Mušketirji:Bellvue 1:1, Vigo Vinska gora prost; vrstni red: 1 .KMN Fori 10(5), 2 Bistro Don Juan 9 (6), 3.Topolšica 8 (6), 4.KMN Bambino 8 (5), 5.Vigo Vinska gora 7 (5), 6.Mušketirji 4 (5), 7.Bellvue 4 (5), 8.Tempo Florjan 4 (6), 9.Plešivec in Šentilj po 3 (6), 11 Cirkovce 0 (5). ?0 HRIBIH IN DOLINAH Po hribih in dolinah Kam vse bomo šli ta mesec? Za nami je mesec maj, za katerega pravijo, daje najlepši v letu. Naj bo kakor koli že, v maju se nekako prične prav planinska sezona, ko se podajamo višje v gore. V tem lepem mesecu jc bila verjetno med najbolj obiskanimi planinskimi točkami, oziroma vrhovi Golica, kije kot vsa leta nazaj tudi letos privabljala številne ljubitelje snežno belih narcis. Vsi tisti, ki so jo obiskali minuli mesec, so imeli kaj videti, saj so lahko na posameznih mestih šteli te cvetove na tisoče. Izredno dobro udeležbo beležijo zadnje čase tudi tisti izleti, ki so namenjeni proti primorski, skozi kraje kjer je speljana Slovenska planinska pot. Očitno je ta del te najlepše in obenem tudi najtežje planinske transver-zalc precej zahteven, in gaje najlažje prehoditi organizirano. Vsi tisti "trans-verzalci", ki imate primorsko šc na dolgu, boste imeli v tem mesecu kar dve priložnosti, da zaključite vsaj nekaj te poti. Poglejmo si katere izlete imajo v svojem programu za ta mesec planinci v Šaleški dolini in okolici: PD Velenje: 19.6. VREMŠČICA - SLAVNIK /SPP/ PS Šentilj: v drugi polovici mescca - JAVORNIK - ABRAM /Jože/ -NANOS - POSTOJNA - PREDJAMSKI GRAD /SSP/. PD Šoštanj - Gorenje servis : v juniju SMREKOVEC - OBIR /Avstrija/ PS Podkraj: 25. in 26.6. POHORJE od Maribora do Slovenj Gradca PS KP Velenje: 5.6. MATKOV ŠKAF - LOGARSKA DOLINA PS RLV: 25.6. KRIM PS Gaberke: v juniju SMREKOVEC - MOZIRSKE PLANINE PS "Dobrač" Konovo: 26.6. POTOČKA ZIJALKA - OLŠEVA PS Škale: v juniju BOČ PS Šmartno ob Paki: 12. in 13 junij Po poti "Hrastniške transverzala" / šolski zaključni izlet/. To je bil pregled orrganiziranih izletov za ta mesec. Podatke smo dobili v programu izletniške dejavnosti za letošnje leto. Če pa bo med tem nastala kakšna spremeba, vas bomo, če bo le mogoče pravočasno obvestili. Vse tiste, ki imate kakšne koli povezave z omenjenimi izleti, vljudno prosimo, da nam vsako spremembo pravočasno sporočite. To lahko storite tako, da pokličete tel. št. 855 - 457 Hrusti od 9. do 9,30 ure ali pa pustite sporočilo v poštnem nabiralniku planinske pisarne PD Velenje, ali ga osebno oddate v pisarno najkasneje vsak četrtek do 14. ure. Označite ga za rubriko "Po hribih in dolinah". Prosimo vas bodite kratki in jedernati. ■ M. H. Zimski tabor na Okrešlju V začetku maja je Mladinski odsek PD Velenje organiziral zimski tabor na Okrešlju, ki se gaje udeležilo 15 planincev od 5.-7. razreda. Bivali so v koči velenjskih alpinistov. Pri vodenju izletov sta pomagala vodnika Mito Šinkovec in Damjan Mestnik, ki sta sodelovala tudi pri organizaciji in izvedbi tabora za srednješolce, ki je bil letos organiziran prvič. Suzana Cesar, vodja tabora pravi, daje takšen tabor za otroke enkratno doživetje, hkrati pa dragocena izkušnja za življjenje. Damjan Vrenčur, planinec OŠ. Gustav Šilih pa razmišlja o taboru takole: V deževnem jutru stojimo pod Orlovim gnezdom pri slapu Rinka in se sprašujemo, kakšen bo letošnji zimski tabor. Dež lije kot iz škafa, mi pa nič kaj prijazno ne gledamo na pot, po kateri se bomo povzpeli do majhne alpinistične koče. Čeprav te tri dni ni manjkalo nalivov, seje vendarle izkazalo, daje v hribih tudi slabo vreme za nekaj dobro. Ko smo prispeli do alpinistične koče, smo z veseljem odložili težke nahrbtnike. To dopoldne je minilo mirno. Pripravljali smo si ležišča, sušili premočeno perilo in jedli. Nekateri so odšli celo spat! Navajali smo se na nove razmere: življenje brez elektrike, tekoče vode, ter brez udobnmih postelj. Čeprav neudobno, pa vendar lepo in zanimivo. Popoldne seje vreme za krkatek čas izboljšalo. Odšli smo na bližnje snežišče, kjer smo vadili zaustavljanje s cepinom. Popolnoma mokri, toda dobre volje smo prišli v kočo, kjer nas je že čakal topel kamin. Po večerji je sledil družbeni večer. Do dvanajstih zvečer smo se igrali in prepevali, nato pa prijetno utrujeni odšli spat. Ko smo se naslednji dan zbudili, smo vedeli, kaj nas čaka: vzpon na Savinjsko sedlo. Po zajtrku smo si pripravili nahrbtnike in odšli. Hodili smo po vijugasti poti in prispeli do prve ovire. To je bila ozka steza nad skalnim pragom, pod njo pa droben grušč. Vodniki so se odločili za vrvno ograjo. Ko smo varno prečkali nevarni del, smo zagledali drugo neprijetno stvar. Pred nami je bilo dolgo snežišče vse do Savinjskega sedla. Sneg je bil mehak, zato se nam je ugrezalo včasih tudi do kolen in čez. Bili smo sredi snežišča, ko nas je zajela megla, po nas paje začelo padati babje pšeno. Vseeno smo se odločili, da gremo naprej in čez pol ure smo stali na Savinjskem sedlu. Naredili smo še posnetek, nato pa smo odhiteli v dolino. Nedelja je bila naš zadnji dan. Prišla so za nas najatežja opravila: pakiranje, pospravljanje in slovo. Vse drugo smo nekako še opravili, samo slovo je bilo težko. Preden smo se podali v dolino, smo šli še malo plezat po ledeniških balvanih. Tu smo naredili še nekaj lepih posnetokov za spomin, potem pa smo se res poslovili od našega tridnevnega doma. Na poti sem premišljal o dobrih in slabih stvareh, ki so se tu dogodile, premišljal sem tudi o izkušnjah, ki sem jih tu dobil. ... Morda je tudi to bil razlog, da sem zadnji prišel v dolino. Huda prometna nezgoda v bližini kraja Ljubija Ena oseba umrla, ena hudo poškodovana Cesta Soteska - Mozirje je terjala novo žrtev. Pred tednom dni, 27. maja, seje na regionalni cesti, zunaj naselja Ljubija, v mozirski občini pripetila huda prometna nezgoda, v kateri je ena oseba izgubila življenja, ena pa seje v njej hudo telesno poškodovala. Ob 22.40 je 21-letni Robert Felicijan iz Mozirja vozil osebni avto iz smeri Soteska proti Mozirju. V Ljubiji, v bližini podjetja Cinkarna, je v desnem preglednem ovinku zapeljal levo izven vozišča. Vozilo je dvignilo in odletelo je preko potoka Ljubija, kjer seje z zadnjim delom zaletelo v betonsko steno, nato pa padlo z višine treh metrov v potok, kjer je obstalo na kolesih. Na kraju nezgode je umrla sopotnica v osebnem avtomobilu, 49-letna Ana Naraločnik iz Kolovrata, voznika Roberta Felicijana pa so s hudimi telesnimi poškodobami odpeljali v celjsko bolnišnico. Oba ponesrečena so iz vozila "izrezali" velenjski poklicni gasilci. ■JP Kup zmečkane poločevlne po tragični nesreči (foto:jp) Policijska postaja Velenje »»■■•■•••••■aa« Na silo v stanovanje V soboto, 29. maja, okoli 20.30 je Smiljan M., 22 let, iz Velenja prišel do vhodnih vrat stanovanja Štefke B., na Jenkovi cesti, kjer stanuje njegovo bivše dekle Vanja P. Na silo jc vstopil v stanovanje in Vanjo z roko večkrat udaril po glavi. Smiljan M. je bil v zadnjem letu že osemkrat predlagan v postopek sodniku za prekrške zaradi kršitev javnega reda in miru. Zdaj bodo zanj policisti napisali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja in zaradi kaznivega dejanja nedotakljivosti stanovanja. V potoku Toplica poginile postrvi Prejšnji teden, v torek 25. maja, so velenjske policiste obvestili o poginu približno tridesetih postrvi v potoku Toplica v Topolšici. Do pogina ribje prišlo v bližini sotočja s potokom Loka. Vzrok za pogin še ugotavljajo, možno paje, da so postrvi poginile zaradi nizkega vodostaja in pomanjkanja kisika. Analiza vodo in rib pa bo pokazala, kakšen je bil vzrok pogina postrvi, ki so last šoštanjskih ribičev. Zadel peški V ponedeljek, 24. maja, okoli 20. ure zvečer se je v Velenju pripetila prometna nezgoda, v kateri sta se lažje telesno pokodovali peški Betka Burger, 36 let, iz Šale-ka in Anja B., 10 let, prav tako iz Šaleka. Jožef Černak, 52 let, iz Velenja, je vozil osebni avto po Kidričevi cesti iz smeri Šaleške proti Tomšičevi. V semaforiziranem križiščuu s Tomšičevo sta z njegove leve prečkali cesto peški, ki ju je najverjetneje Černak prepozno opazil in je kljub zaviranju trčil vanju. Peškama so zdravniško pomoč nudili najprej v Zdravstvenem domu Velenje, potem pa v bolnišnici Slovenj Gradec. Padel s kolesom 64-Ietni Stanislav Delopst iz Šoštanja se je v sredo, 26. maja, peljal s kolesom po lokalni cesti v Topolšici. Ko je peljal po klancu navzdol, je v bližini gostišča Pirnat zapeljal na bankino, nato pa v obcestni jarek, kjer je trčil v kamen in Zalec-Varnostne razmere v lanskem letu K^B&ssKK^^ssaiiKsssssgBsssitsssgsassssssssssuKSiss^jK Poskrbimo za svojo varnost Kriminaliteta postopoma manj mrtvih Varnostne razmere v žalski občini v preteklem letu niso bistveno odstopale od razmer v ccljski regiji in tudi širše. Kriminalitetasic-er postopoma narašča, vendar je še obvladljiva. Tudi število prometnih nezgod seje povečalo, kljub temu paje bilo lani na cestah manj mrtvih. S področja javnega reda in mira seje lani število prekrškov precej zmanjšalo in sicer s 344 v letu 91 na 301 prekršek. Poleg tega je manj hujših prekrškov, prevladujejo pa prepiranje, vpitje in ropot. Storilci so najpogosteje stari nad 30 let (132), samo 10 kršiteljev paje bilo mladoletnih. 246 storilccv je imelo kraj stalnega bivališča izven naše občine, glede na narodnost paje bilo 179 Slovencev in 32 storilcev druge narodnosti. narašča - Večje število prometnih nezgod, vendar Na območju PP Žalec je bilo lani obravnavanih 951 kaznivih dejanj, to je približno 11 odstotkov kriminalitete, obravnavane v UNZ Celje. Poleg tegaje bilo storjenih še 27 kaznivih dejanj, za katere so bili osumljeni otroci. Skupno to pomeni 17,5 odstotkov več kriminalnih dejanj kot v letu 91. Žalski policisti so samostojno obravnavali 828 primerov, od katerih sojih 63 odstotkov tudi uspešno raziskali. Od splošnih kaznivih dejanj prevladujejo tatv-nine in velike tatvine ter poškodovanje tujih stvari. Obravnavan je bil tudi en poskus umora, katerega storilec je bil prijet takoj po dejanju. Policisti pa opozarjajo tudi na gospodarski kriminal, saj kljub zabeleženemu porastu v lanskem letu to še zdaleč ni odraz dejanskega stanja. Težava paje zlasti v neurejeni zakonodaji, zaradi česar je taka dejanja zelo težko dokazati. Lani se je na cestah v žalski občini zgodilo 199 prometnih nezgod, kar je 24 več kot leta 91. V njih je umrlo 19 ljudi ali trije manj kot leto prej, 94 (86)jih je bilo huje telesno poškodovanih, 143 (121) pa lažje. Med vzroki za nezgode je na prvem mestu neprimerna in prekoračena hitrost, sledi izsiljevanje prednosti. Največ prometnih nezgod se sicer zgodi na lokalnih cestah, vendar je glede na dolžino najbolj nevarna magistralna cesta Medlog - Zajasovnik, na kateri seje lani zgodilo 58 nezgod. ■ K. Rozman Policija svetuje sts*«s»®«»sssssssissjš Zakaj uživati mamila? Mamila so sredstva, ki zaradi svoje kemične sestave in učinkov na človeški orggnizem spremenijo počutje, mišljenje in vedenje uživalca. Mamila so različna, tako po obliki kot po sestavi, po načinu uživanja, učinkih, škodljivih in nevarnih posledicah ter po možnosti, da pri uživalcu povzročijo odvisnost. Njihova nevarnost ni odvisna le od vrste droge, pogostosti in odmerka uživanja, ampak tudi od občutljivosti posameznega uživalca, njihovega telesnega in duševnega stanja v času jemanja mamila, njegove starosti in okoliščin, v katerih mamilo uživa. Nekatera mamila imajo takojšnje učinke, druga resnejše posledice po dolgotrajnejšem uživanju, ena hitreje zasvojijo uživalca kot druga, ena delujejo bolj škodljivo na telesno, druga pa na duševno zdravje. Pogosto je njihov učinek in posledice delovanja težko v celoti predvideti. Čeprav vsi vemo, da so mamila škodljiva in nevarna, jih nekateri vseeno uživajo. Razlogi za začetek uživanja mamil pri mladostnikih so največkrat naslednji: radovednost, želja po vznemiijenju in ugodju, želja po potrjevanju pred vrstniki, iskanju spodbude za pogum ali za večjo družabnost, poskus odpravljanja čustvene napetosti, potrtosti in tesnobe, težnja po sprostitivi, brezbrižnosti ali pomirjenju, izogibanje neprijetni ali boleči stvarnosti. Poleg teh so še drugi razlogi, ki "napeljujejo" k uživanju mamil, med katerimi je lahko tudi zasvojenost. Pri vsakem uživalcu mamil se odvisnost kaže na zanj značilen način. V splošnem govorimo o duševni in telesni odvisnosti, zelo pogosto pa sta povezani in med seboj prepleteni. Duševna odvisnost se izraža z uživalčevo močno in ves čas prisotno željo po mamilu in ponovnem uživanju, z njegovim [»gostim razmišljanjem o mamilu. Uživalec mamilu podredi ali žrtvuje mnoge druge vrednote in zaradi mamila opusti razna svoja prejšnja prizadevanja. ■ Adii Huseija Zvonka S., 36 let, iz Pariželj. Gorsko našla sama Precej sreče je imela s svojim gorskim kolesom Tanja S., 20 let, iz Gornjega Grada. Neznanec ji ga je odtujil 27. maja, Tanja pa gaje sama našla dva dni kasneje. padel. Pri padcu seje poškodoval in odpeljali so ga na zdravljenje v bolnišnico Slovenj Gradec. Trčil v motorista V nedeljo zvečer, 30. maja, okoli 21. ure seje blizu naselja Paka hudo telesno poškodoval voznik motornega kolesa, 19-letni Vili Rošer iz Kozjaka. SimonŠtante,2l let, iz Podloga v Savinjski dolini je vozil osebni avtomobil iz slovenjegraške smeri proti Velenju. Pred naseljem Paka je v desnem nepreglednem ovinku zapeljal na levo v trenutku, ko je nasproti pripeljal voznik motornega kolesa Vili Rošer in prišlo je do trčenja, v katerem je ob hudih poškodbah, ki jih je dobil Rošer predvsem po glavi (ni nosil varnostne čelade), nastalo tudi za okoli 60 tisoč tolarjev škode. Policijska postaja Mozirje Preutrujenost botrovala nezgodi 25. maja zvečer, okoli 22.50 se je v Gornjem Gradu pripetila prometna nezgoda, ki ji je najverjetneje botrovala preutrujenost voznika osebnega avtomobila Milana K., 47 let, iz Migojnice. Trčil je v vozilo Pretesno srečevanje Pretesno srečevanje je bilo vzrok prometni nezgodi, ki seje pripetila 28. maja, na lokalni cesti Ljubija -Lepa njiva. Oplazili sta se tovorno vozilo, ki gaje vozil 28-lctni Robert T. iz Lepe njive in kombinirano vozilo, ki gaje vozil Jože Š., 42 let, iz Pake pri Velenju. Na vozilih je nastala manjša materialna škoda, oba voznika pa čaka sodnik za prekrške. Policijska postaja Žalec Osumljenec prijet V četrtek, 27. maja dopoldne, je bil v Žalcu prijet dvajsetletni Aleš Koštomaj iz Celja, ki je osumljen kaznivega dejanja tatvine videoka-mere. Videokamero naj bi ukradel v trgovini v Žalcu dva dni prej. V četrtek se je ponovno vrnil v isto trgovino in nameraval odnesti še en tehnični predmet, pri čemer pa gaje zalotil prodajalec in ga prepoznal tudi kot storilca tatvine izpred dveh dni. Aleš je zbežal, vendar so ga policisti kmalu prijeli. Vlom v bistro V noči na nedeljo, 30. maja, je neznanec vlomil v Bistro Car na Šlandrovem trgu v Žalcu, katerega lastnica je Sonja Turnšek iz Per-novega. Nasilno je odprl vhodna vrata, v notranjosti pa registrsko blagajno, iz katere je vzel nekaj menjalnega drobiža. Odnesel je tudi cigarete in manjšo količino alkoholnih pijač. Požar na gospodarskem poslopju Pred tednom dni, v četrtek, nekaj po deseti uri, je zagorelo na gospodarskem poslopju last Jožeta Napotnika iz Pod k raj a, Ponikva pri Žalcu. Domačinom, ki so bili v trenutku na kraju nesreče, so kmalu prihitele na pomoč gasilske ekipe iz Šentilja, kasneje tudi iz Velenja, Ponikve in Žalca. S skupnimi močmi so omejili ogenj in tako preprečili najhujše. Kljub temu je škoda precejšnja. Zgorela je vsa živinjska krma, precej orodja in strojev. Nepopravljivo poškodovan paje tudi velik del ostrešja. Po prvih ugotovitvah je požar povzročila električna napeljava. ■ M. Hrusti Med Velenjem in Žalcem Nasilneža so odkrili Osumljeni naj bi bil spolno nadlegoval več mladih štopark Vse kaže, da si lahko mlade štoparke oddahnejo. Policisti so izsledili voznika, ki naj bi bil v daljšem zadnjem času spolno nadlegoval več mlajših štopark, do nekaterih naj bi bil tudi spolno nasilen. V nekaterih primerih gre verjetno le hitrosti in odločnosti žrtev zasluga, da ni prišlo do skrajnega primera spolnega nasilja, to jedo posilstva. Krog dejanj, ki jih je osumljen, seje spletel, ko je pred dnevi ponovno naletel na dekle, ki jo je pred časom enkrat spolno že nadlegoval. Prepoznavo pa so opravili tudi z nekaterimi drugimi dekleti, ki so bile žrtve takega dejanja. Osumljenec je deloval predvsem na cestah na žalskem območju. Štoparkamje ustavljal na cesti med Velenjem in Žalcem, popeljati pajihje bil voljan tudi v kakšen bolj odmaknjen kraj. Nekatere je le nadlegoval z besedami, pri drugih je bil "konkretneje" nasilen. V nekaterih primerih tako hudo, da so se žrtve le težko rešile ■ k Prometna varnost: nt m si % nt Kaj je pokazal poostren nadzor? Prejšnji teden, v noči iz četrtka na petek, so se policisti s celotnega območja UNZ Celje odločili za prometno akcijo, v kateri so preverjali psihofizične sposobnosti voznikov. Akcija je trajala od 19. ure zvečer pa do 2. ure zjutraj, v njej pa so ustavili 586 voznikov. Pri tem so ugotovili marsikaj, našteli pa kar 177 različnih kršitev. 90 voznikov čaka sodnik za prekrške, 28 pa jih je tisti večer ostalo brez vozniškega dovoljenja. ■ mkp Ojsterška oprostili! Temeljno sodišče v Celju, enota v Velenju, je oprostilo nekdanjega dopisnika Našega časa Lojzeta Ojsterška, ki ga je z zasebno tožbo zaradi žaljive obdolžitve po členu 108/III, II in I KZ RS, tožil Ivan Petrovič za objavo članka z naslovom "Urbanistični inšpektor gradi na črno". Članek je bil objavljen v Našem času, 11. aprila 1991. Sodišče je ugotovilo, da iz članka, ki je bil povod za zasebno tožbo, ni mogoče razbrati namena zaničevanja, po čemer bi lahko bil Lojze Ojsteršek kaznovan. Ivan Petrovič se lahko na takšno odločitev sodišča še pritoži. Naročilom in objubam ni sledilo plačilo «*(iii«*a»aiiii««)i«iiiit^.«iiiit Triintridesetletni B.S. oziroma B.P. naj ne bi posloval kot bi bilo treba Delavci UNZ Celje so zapisali kar obsežen dosje o velenjskem podjetniku B.Š. oziroma B.P., kot se je še do nedavna pisal. Vse kaže, da je spremenil priimek, podatki, kolikor sojih doslej že zbrali, pa kažejo, da ni kaj dosti spremenil načina poslovanja. Iz ovadbe, ki sojo že poslali v nadaljno "obdelavo" je razvidno, da naj bi bil v času od oktobra 1989 do avgusta lani, kar močno oškodoval devet družbenih in zasebnih podjetij in sedem posameznikov. Škodo so ocenili na okoli 3,4 milijona tolarjev, pri čemer so seveda upoštevali tedanjo vrednost nemške marke, ki pač pri nas še vedno velja za ustrezno valuto, predvsem pri obravnavi dejanj v času, ko je tolar (prej dinar) še močno nihal. Taka vrednost, ki je ovrednotena na dneve storitve osumljenih kaznivih dejanj, pa seje zdaj močno spremenila. Pravijo namreč, da so ta dejanja, če upoštevamo spremembo tečaja, zdaj "vredna" od osem do deset milijonov tolarjev. Med družbenimi podjetji naj bi njegovemu nastopu najbolj verjeli v podjetju Mont Kozje, kjer je "sporni" znesek dosegel višino skoraj milijon tolarjev, za precejšnje zneske pa naj bi bil oškodoval tudi več posameznikov. a k 3. Junija 1993 V V jJl j|§jj[ SAf i CAS 15 ČETRTEK, 3. JUNIJA TV SLOVENIJA 1 10.15 Zgodbe iz školjke 11.00 Mednarodni mladinski festival Celje '93 12.00 Analitična mehanika, amer. izobraževalna serija 12.30 Domači ansambli 13.00 Poročila 14.55 Tedenski izbor: Pro & Con- tra; Akcent 17.00 Dnevnik 1 17.10 Živžav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 16 črk, tv igrica 19.30 Dnevnik 2 20.10 Žarišče 20.40 Glasba, show in cirkus 21.30 Tednik 22.15 Dnevnik 3 22.45 Sova: On in ona, amer. naniz.; Vrnitev Sherlocka Hol-mesa, angl. naniz. TV SLOVENIJA 2 13.55 EP v košarki, tenis iz Pariza 15.45 Vse najboljše za rojstni dan, Turek, nemški film 17.00 Sova, ponovitev 18.45 Že veste 19.15 Tv nocoj 19.30 Dnevnik 2 20.00 Poslovna borza 20.10 Znanost 20.05 Umetniški večer HTV 1_ 08.00 Dobro jutro, Hrvaška. 09.35 Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 Tv šola 12.00 Poročila. Svet gre naprej, serija 13.30 Monofon 14.05 Slika na sliko 14.50 Wynne in Penkowsky, serija 16.05 Spoznavamo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 1 20.05 Poslovni klub 20.50 Ali meje kdo iskal?, zabavna oddaja 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko PETEK, 4. JUNIJA HTV 2 15.30 Košarka, NBA, tenis iz Pariza 19.30 Dnevnik 20.05 Zvonili ste, moj lord?, humor. serija 21,00 Odvetniki, serija 21.50 Brazilska trilogija, dokumentarec 22.40 Metalmanija 23.40 Horoskop TV SLOVENIJA 1 09.15 Batman, amer. nanizanka, Ice Palače, amer. film 12.00 Že veste 12.30 Znanost 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 13.15 Umetniški program 16.05 Osmi dan, pon 17.00 Dnevniki 17.10 Tok tok 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 16 črk, tv igrica 19.30 Dnevnik 2 20.10 Forum 20.30 Tango & Cash, amer. film 22.15 Dnevnik 3 22.45 Sova: Ljubezen da, ljubezen ne, amer. naniz.; Vrnitev Sherlocka Holmesa, angl. naniz.; Notranji glasovi, amer. nadalj. TV SLOVENIJA 2 11.55 EP v košarki, tenis iz Pariza, kolesarska dirka Giro d'lta-lia Glasba, shovv in cirkus Sova, ponovitev Znanje za znanje Dnevnik 2 16.10 17.00 17.45 19.30 20.00 22.00 23.00 Koncert simfoničnega orkestra SF Intervju Homo Turisticus HTV 1 08.00 09.35 10.05 12.00 13.30 14.00 14.05 14.40 16.00 16.35 17.30 18.00 18.10 18.40 19.30 20.05 20.45 22.35 23.00 23.50 Dobro jutro, Hrvaška Zgodbe iz Monticella Tv šola Poročila, Svet gre naprej Mikser M Poročila Slika na sliko Odvetniki, serija Poročila Malavizija Hrvaška zemlja in ljudje Poročila Siike iz srednje Evrope Santa Barbara Dnevnik 1 Filmvideofilm Oddelek z umore, angl. kriminalka Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila HTV 2 11.55 19.30 20.05 20.35 21.35 22.25 03.00 Tenis iz Pariza Dnevnik Samci, humor, serija Clive James Cro pop ročk Nočni spored: Lovejoy, serija; Družina Addams; Pomočniki pri uboju, amer. kriminalka Horoskop SOBOTA, 5. JUNIJA TV SLOVENIJA 1 09.05 Radovedni Taček 09.15 OscarJunior 09.25 Srce igrač, posnetek šentjakobskega gledališča 11.00 Pet prijateljev, pon. 11.25 Tok tok 12.15 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor: Tednik: Intervju 15.00 Tango & Cash, pon. filma 17.00 Dnevniki 17.10 Svet odkritij, ameriška pol- judnoznan. serija 18.45 Tv Mernik 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik 2 20.10 Utrip 20.30 Ona + on 21.35 Poglej in zadeni 22.35 Dnevnik 3 23.15 Sova: Bela soba, kanadski film TV SLOVENIJA 2 13.55 Opomba: EP v košarki, tenis iz Pariza 13.25 Človek in glasba 14.40 Sova, pon 16.00 Športna sobota 18.45 Divji svet živali, angl poljud- noznan. serija 19.30 Dnevnik 2 20.10 Rogaška Slatina: Portorož •93 21.40 Berlinska gospa, nadalj. 22.30 Sobotna noč HTV 1_ 08.15 Slika na sliko, pon. 09.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Šolski program 12.00 Poročila 12.05 Smisel življenja, pon. 12.35 Družina Addams, pon. 13.05 Ali meje kdo iskal, pon. 13.50 Pozdravi iz domovine 14.30 Prizma 15.15 Iz stare skrinje 16.00 Tv o televiziji 16.30 Turbo Limach shovv 18.00 Poročila 18.20 Santa Barbara 19.30 Dnevniki 20.30 Tujčev poljub, amer. film 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.50 Poročila HTV 2_ 13.55 Tenis iz Pariza 17.55 Rokomet iz Umaga 19.30 Dnevnik 1 19.55 Atletika iz Seville 22.20 Čmobelo v barvi: V avtobusu, humor, serija; Črni narednik, amer. film : Hit depo, Horoskop NEDELJA, 6. JUNIJA TV SLOVENIJA 1 09.30 Živ žav, pon. 10.15 Hucklebery Rnn in njegovi prijatelji 10.40 Nonni in Manni, nadalj. 11.30 Obzorja duha 12.00 Slovenska ljudska glasbila in godci 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 13.05 Pripovedka, avstralski film 16.05 Ognjeno drevje Thike, angl. nad. 17.00 Dnevniki 17.10 Dominique, angl. film 19.10 Loto 19.30 Dnevnik 2 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Na poti z dr. Stinglom, nem. dok. 22.05 Dnevnik 3 22.30 Sova: Ko bi le imel truplo, amer. burleska; Vrnitev Sherlocka Holmesa: Hudičeva noga, angl. naniz. TV SLOVENIJA 2 11.05 12.00 13.00 14.00 19.30 20.00 20.30 22.50 Tedenski izbor: Vrnitev na otok zakladov Ona + on Poglej in zadeni Športna nedelja: Motokros; tenis iz Pariza; kolesarska dirka Giro D'ltalia itd. Dnevnik 2 AlpeDonavaJadran Les Chouans, franc. film Športni pregled HTV 1 08.45 Slika na sliko, pon. 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenci 10.30 Oddaja za otroke 11.30 Narodna glasba 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.30 Mir in dobro 14.00 Babica, oddaja za otroke 15.00 Opera Box 17.15 Chasse a 1'homme, franc. film 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.05 Parnell, serija 21.00 Sedma noč 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.50 Poročila HTV 2 PONEDELJEK, 7. JUNIJA TV SLOVENIJA 1 10.40 Batman. naniz. 11.10 Divji svet živali, angl. serija 11.40 Znanje za znanje 12.10 Svet odkritij, ameriška serija 13.00 Poročila 13.05 AlpeDonavaJadran 13.35 Športni pregled 16.25 Dober dan, Koroška 17.00 Dnevniki 17.10 Otroški program 17.25 Otroci širnega sveta, amer. naniz 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto, igrica 19.30 Dnevnik 2 20.10 Gospodarska oddaja: Made in Slovenia 20.55 Omizje 22.15 Dnevnik 3 22.45 Sova: Ko čas zbeži. angl. naniz.: Vrnitev Sherlocka Holmesa, angl. nan. TV SLOVENIJA 2 14.00 15.10 17.10 17.40 18.50 19.30 20.10 20.30 21.55 22.25 23.10 EP v košarki, kolesarska dirka Gro DTtalia Forum, Tv mernik, Zrcalo tedna, Nedeljskih 60 Obzorja duha Sova, pon. Univerzitetni razgledi Dnevnik 2 Sedma steza Boris Damovski: Severna napaka, drama makedonske tv Znanstvena oddaja Jazz Video strani HTV 1 08.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila 09.35 Zgodbe iz Monticella 10.05 Tv šola 12.00 Poročila, Svet gre naprej 13.30 Monofon 14.05 Slika na sliko, pon. 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 1 20.05 Hrvaška in svet 20.55 Naredili so me kriminalca, amer. film m 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.50 Poročila HTV 2 10.55 Odbojka: ŽelezničarMladost 14.55 Tenis iz Pariza 19.30 Dnevnik 1 20.05 Z jadrnico okoli sveta, dok. 20.35 Morske steze, dokumentarec 22.30 Hrvaška nogometna liga 23.40 Jazz okrog polnoči 00.10 Horoskop 18.00 Košarka, NBA. 19.30 Dnevniki 20.05 Humoristična serija 20.35 Atletika iz Zagreba, posnetek 21.40 Odvetniki, serija 22.35 Stop VVatch, dokumentarec 23.05 Fluid ročk caffe 23.35 Horoskop TOREK, 8. JUNIJA TV SLOVENIJA 1 10.05 Pamet je boljša kot žamet 11.05 Znanstvena oddaja 11.35 Severna napaka, drama makedonske TV 13.00 Poročila 13.45 Sobotna noč 16.05 Sedma steza 16.25 Porabski utrinki, oddaja madžarske tv 17.00 Dnevniki 17.10 Huckleberry Rnn in njegovi prijatelji 17.35 OscarJunior 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Štiri v vrsto, tv igrica 19.30 Dnevnik 2 20.10 Žarišče 20.50 Magija in moda 21.45 Kronika, kanadska dokumentarna serija 22.15 Dnevnik 3 22.45 Sova: 'Alo, 'Alo, angl. naniz.; Vrnitev Sherlocka Holmesa. angl. naniz. TV SLOVENIJA 2 14.00 16.45 17.25 18.45 19.30 20.00 20.10 21.05 21.55 22.35 23.05 EP v košarki (ž), posnetek; kolesarska dirka Giro DTtalia. Gospodarska oddaja: Made in Slovenia Sova, pon. Prisluhnimo tišini Dnevnik 2 Poslovna borza Trije semestri, švedska nadalj. Osmi dan Videošpon Alter Svet poroča HTV 1 HTV 2 17.55 Oddelek z umor, angl. kriminalka 19.30 Dnevniki 20.05 Detektiv Buntz, humor, serija 20.35 Peta brzina 21.20 Odvetniki, serija 22.10 Nikdar ni tako bilo. da ne bi nekako šlo 23.15 Radar 23.45 Horoskop SREDA, 9. JUNIJA TV SLOVENIJA 1 10.30 10.55 11.35 12.05 12.30 13.00 13.05 15.30 16.20 17.00 17.10 18.45 19.30 20.10 20.35 22.15 22.45 00.05 Batman, naniz. Videošpon Prisluhnimo tišini Kronika, dok. serija Na poti z dr. Stinglom, pon. Poročila Poslovna borza, pon. Trije semestri, švedska nadalj. Svet poroča Dnevnik 1 Klub klobuk Štiri v vrsto, tv igrica Dnevnik 2 Žarišče Film tedna: Diabolomente. franc. film Dnevnik 3 Sova: V športnem duhu, amer. naniz.; Vrnitev Sherlocka Holmesa, angl. naniz. Video strani TV SLOVENIJA 2 15.20 Magija in moda 16.10 Omizje 17.25 Omizje 17.25 Sova, pon. 17.55 Vrnitev Sherlocka Holmesa, angl. naniz. 18.45 Analitična mehanika 19.30 Dnevnik 2 20.10 Športna sreda 22.30 Oči kritike HTV 1 08.00 08.00 Dobro jutro. Hrvaška, 09.35 Poročila 10.00 09.35 Zgodbe iz Monticella 10.05 10.05 Tv šola 12.00 12.00 Poročila, Svet gre naprej 13.30 13.30 Monofon 14.05 14.00 Poročila 14.50 14.05 Slika na sliko 16.05 14.50 Odvetniki, pon. 16.35 16.05 16.35 17.30 Učimo se o Hrvaški Malavizija Hrvaška zemlja in ljudje 17.30 18.05 18.35 19.30 20.00 20.05 18.35 Santa Barbara 19.30 20.05 21.00 Dnevnik CIA, serija Kontaktna oddaja 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 22.35 23.50 Poročila 23.00 23.50 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila Zgodbe iz Monticella Poročila Tv šola Poročila, Svet gre naprej Monofon Slika na sliko Odvetniki, pon. Učimo se o Hrvaški Malavizija Hrvaška zemlja in ljudje Moja knjiga o džungli Santa Barbara Dnevnik 1 Žrebanje lota Northanger Abbey, angl. film Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila HTV 2 18.10 Under surveillance, amer. film 19.30 Dnevnik 1 20.05 Duhoviti dvorec, serija 20.40 "National Geographic", serija 21.30 Iskanje Salome, nadalj. 22.20 Glasbeni večer 23.55 Horoskop Sobota, 5. junija_ TVS1 BELA SOBA, kanadski film, 1990 Igrajo: Kate Nelligan, Maurice Go- din, Margot Kidder Režija: Patricia Rozema Norman živi s svojimi starši v predmestju Toronta enolično življenje. Postati hoče pisatelj, toda okolje mu ne daje uporabnega materiala za njegov morebitni velik roman. Zato sklene oditi od doma in poskušati prodreti v skrivnostna ozadja človeških življenj, kot skrben opazovalec bi se oplajal v življenju drugih in ta izkušnja naj bi bila osnova njegovega pisanja... Nedelja, 6. junija_ TVS1 PRIPOVEDKA, igrano animirani avstralski film Režiser: Athol Henry Film pripoveduje zgodbe o prijateljstvu otrok z živalmi. Prikazuje namreč začetek tega prijateljstva, ki se je začelo v davnih, davnih časih. V dneh vesoljnega potopa. Takrat je din-go rešil dva dojenčka, deklico in dečka. Zaživeli so skupaj, družina dingov in otroka. Toda vse le ni bilo tako preprosto, kajti deklica in deček se nista morala držati samo dingovske-ga načina življenja, ampak morata rešiti nalogo - če želita biti še naprej z dingi - odkriti morata skrivnost življenja... TVS 1 D0MINiQ, angleški film, 1979 Igrajo: Cliff Robertson, Jean Sim- mons, Jenny Agutter Režija: Michael Anderson Je grozljivka, ki na začetku ustvarja predvsem psihološko napetost. Glavna junakinja je priletna, rahlo invalidna in zlasti bogata ženska, kije prepričana, da jo mož skuša spraviti v norost. Zdi se, da tudi hišni prijatelji sodelujejo v tej igri, a nikakor se ji tega ne posreči dokazati. Kasneje mož sam postane žrtev te grozljive igre, zdi se, da gre spet za psihološko reakcijo in za slabo vest. Na koncu se izkaže, da je v ozadju te zgodbe denar, do katerega se skušajo z dediščino dokopati tisti, ki sprva v filmu nimajo posebej opredeljene vloge... TVS1 LEDENA PALAČA, ameriški barvni film, 1960 Igrajo: Richard Burton, Robert Ryan, Martha Hyer Režija: Vincent Sherman Kraj zapleta je Aljaska po koncu prve svetovne vojne, kamor pride, tako rekoč naravnost z bojišča, samovšečni in povzpet-niški mladenič brez prebite pare v žepu, v želji za bogastvom in uspehom. Kljub začetnim ponižanjem, se mu kmalu nasmehne sreča in spreračunlji-vo poroko si dokončno uspe utrditi svoj položaj. Še prej pa razdre ljubezensko zvezo prijatelja, domačina, ki mu je v težkih trenutkih edini ponudil roko... Sreda, 9. junija_ 'TVSI LIMONADA Z MENTO, francoski film, 1977 Igrajo: Eleonore Klarwein, Odile Michel. Coralie Clement Režija: Diane Kurys Zgodba se prične z vrnitvijo Anne in Frederique s podeželskih počitnic v Pariz. Jesen je in šola se začenja. Sta iz ločenega zakona in stike z očetom imata predvsem med počitnica-ma, drugače živita z materjo v Parizu, kjer obiskujeta licej Ju-les Ferry. To je dekliški licej in med dekleti so predvsem spomini na počitniške ljubezni in na srečanja s fanti izven šole. Frederique dobiva pisma od fanta, ki ga je spoznala med počitnicami in Anne je na to sestrino zaljubljenost nekoliko ljubosumna, v vsem je namreč dve leti za sestro, ki ji je več dovoljeno... % TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE AVTOTEHNIKA CEUE Bežigrajska ulica 13, 6300 CELJE PRODAJA VOZIL RENAULT, CITROEN IN SKODA t NOVOST NA TRŽIŠČU: CITROEN XANTIA • RENAULT CUO - SLOVENJSKI EVROPSKI AVTO - ZA LAŽJO ODLOČITEV PRI NAKUPU VAM PONUJAMO MOŽNOST PREIZKUSNE VOŽNJE S TESTNIM VOZILOM CUO • MOŽNOST NAKUPA STARO ZA • ZA VSA VOZILA POOBLAŠČEN NOVO SERVIS IN ORIGINALNI • MOŽNOST NAKUPA NA NADOMESTNI DELI KREDIT -1 DO 3 LETA • VELIKA IZBIRA RABLJENIH AVTOMOBILOV TEL: 063/37 -131,38 - 845,38-511 SLffŠČ3ČfiRRK THETKR Kersnikova 13, Velenje (nasproti Erine Name ), tel.: 855-283 Tu so vroči sončni dnevi in v ta namen vas vabimo, da se osvežite na NOVEM, PRIJETNO UREJENEM IN POKRITEM VRTU Slaščičarne Metka! Za osvežitev vam nudimo: velika izbira vseh vrst sladoleda, med drugim posebna ponudba: stracciateia, amarena, tiramisu, jogurtov sladoled... Ob standardni ponudbi pa vas opozarjamo na MARIN1RANE JAGODE S SLADOLEDOM! DROBNO PECIVO LAHKO KUPITE TUDI V TRGOVINAH "BRODE" v Gaberkah in "BOHAČ" v Nazarjah. Delovni čas: vsak dan - razen ponedeljka - od 9. do 20. ure. MljUtCMI MUC Škale 82 a pri Velenju Tel.: 893-701 Po izredno ugodnih cenah vzdržujemo in nudimo vsa elektroinstalacijska dela v stanovanjskih hišah, delavnicah in poslovnih prostorih. Elektroinstalacije vam opravimo z vašim ali našim materialom. Zahtevajte predračun in videlUhoste, da smo najcenejši! ■ • E/ektro instalacije Arlic, pravi naslov za zaupanje! .6 11$ CM s i ... J; 3. junija 1993 ČETRTEK, 3. JUNIJA PETEK, 4. JUNIJA SOBOTA, 5. JUNIJA NEDELJA, 6. JUNIJA PONEDELJEK, 7. JUNIJA TOREK, 8. JUNIJA SREDA, 9. JUNIJA SATI 00.25 RTL2 13.05 15.40 16.05 16.30 17.05 18.05 18.35 19.30 20.00 20.15 21.05 22.00 23.30 00.15 PR0 7 Otroški spored: Barkleyi Heman Pravljice (39) S srcem in šalo Šerif Lobo Bliskovito, kviz Dr. VVestphall Benson Poročila Insiders, serija Wrestling Na drevesa, opice, komedija (John Candy) Nori časi, serija (3) Insiders 13.10 14.00 15.30 16.24 18.05 18.35 19.05 20.00 20.15 21.15 22.15 23.15 00.55 DSF Vegas Matlock, pon Remington Steele (Pierce Brosnan) Trick 7 Naš glasni dom Bili Cosby Ceste San Francisca Dnevnik. Življenje je zasebna zadeva, serija Highwayman Rojena za boj, akcijski (Cyn- thia Rothcock) S.VV.A.T Jake in McCabe 14.00 Eleganca na ledu in parketu 15.00 Kolesarstvo, Giro d'italia 16.30 Nori rekordi 19.00 Hop ali top 19.30 Studio 20.00 Pregled športnih dogodkov 21.00 Hokej, NHL 22.05 Pogovor 23.00 Vroča kolesa 00.00 Studio 00.25 Rodeo, ZDA EUROSPORT 14.00 Tenis, French Open. prenos 19.30 Novice 20.00 Košarka, NBA 22.00 Tenis 23.00 Nogomet, kvalifikacije za SP 00.00 Košarka, Trbiž in Milano 3SAT 17.00 Mini Čas v sliki 17.10 S kamero v divjini 17.35 Octopus, kviz 18.00 Šport 19.00 Danes 19.20 3sat studio 19.30 Iz Dusseldorfa: Sporni primer 20.00 Stari, serija 21.00 Fragment 21.45 Kulturni dnevnik 21.51 Šport 22.00 Čas v sliki 22.25 Simon v puščavi, meh. film 23.10 Luis Bunuel: ateist po božji milosti 23.50 Deset pred deseto 00.15 Poročila TV AVSTRIJA 1 13.35 Sinha Moča, serija 14.00 Dediči ljubezni, zab. serija 14.55 Otroške oddaje 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.05 Mi 18.30 Z dušo in telesom, serija 19.22 Znanje 19.30 Čas v sliki 20.15 Rododendron in pršič, serija 21.10 Amboterno 21.10 Pogledi s strani 21.30 Imenovali so ga Hombre, we- stern 23.05 Čas v sliki 23.10 Salem mora goreti, ameriška grozljivka, 1. del 00.35 Model in vohljač. serija SATI 13.35 Mlad in nemiren, Sosedje, Pod kalifornijskim soncem 15.45 Z dežnikom, šarmom in melono 16.45 Tvegaj kaj 17.20 Pojdi na vse 18.00 RR 18.30 Poročila 18.50 Šport 19.00 Besedna igra 19.30 Kolo sreče 20.15 Temna stran pravice II, serija 21.15 Hali Gali, zabava in šov 22.10 Žrtve vojne, vojna drama (Mi- chael J.Fox, Sean Penn) 00.10 Tatovi, komedija (Marlo Tho-mas) RT L_ 13.20 Santa Barbara 14.10 Kalifornija 15.00 Umor je njen hobi 16.00 Hans Meiser, v živo 17.00 Kdo je tu šef? 17.30 Prijazna družina 18.00 Enajst 99, v živo 18.45 Poročila 19.15 Explosiv 19.45 Dobri časi. slabi časi 20.15 Življenjski posel 20.45 Na pomoč, moja družina nori 21.15 Klic v sili 22.15 Prekleti Amsterdam, akcijski (Huub Stapel) Zakon v L.A. RTL 2 13.10 Otroški spored 16.30 S srcem in šalo 17.05 Šerif Lobo (16) 18.05 Bliskovito, kviz (J. Bendel) 19.30 Benson 20.00 Poročila 20.15 Beg iz Fort Bravo, vestem 22.00 Obračun, drama (R. Berry) 23.25 Reklamni boben 23.50 Nori časi PRO 7 EUROSPORT 12.00 Tenis, prenos iz Pariza 19.30 Novice 20.00 Motosport 21.00 Hokej, NHL 22.00 Tenis, povzetki 23.00 Boks 00.00 Košarka 01.00 Motociklizem 3SAT 14.40 Gasparone, opereta Karla Miklockerja 16.25 Nemška pesem 16.30 Mi ljudje 17.00 Mini Čas v sliki 17.10 Risanka 17.35 Komisija za umore, serija 18.30 3sat boža 18.25 Nasveti 19.00 Danes 19.20 3sat studio 19.30 Tujina 20.00 Čudoviti svet, dokumentarec 20.45 Živalski portret 21.00 Beate S.: Odhod na Adam-shof 21.45 Kulturni dnevnik 21.51 Šport 22.00 Čas v sliki 22.25 Pogledi s strani 22.50 Ingalo v zelenem morju, islandski film TV AVSTRIJA 1 13.35 Sinha Moča, serija 14.00 Dediči ljubezni, zabavna serija 14.45 Jutrišnji mojstri, mladi glasbeniki vtv studiu 15.05 Heidi, risanka 15.30 Amdamdes 15.50 Ketchup vampirji 16.15 Cool 16.30 VifZack 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.05 Mi 18.30 Z dušo in telesom, serija 19.22 Znanje 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Moška zadeva, kriminalka 21.05 Kulinarika iz Avstrije 21.10 Pogledi od strani 21.20 Počitnice v troje, komedija 22.45 Večerni šport 23.05 Čas v sliki 23.10 Salem mora goreti, ameriška grozljivka 00.40 Tisoč mojstrovin SATI 13.35 Mlad in nemiren, Sosedje, Pod kalifornijskim soncem 15.45 Z dežnikom, šarmonn in melono ' 16.45 Tvegaj kaj 17.20 Pojdi na vse 18.00 RR 18.30 Poročila 18.50 Šport 19.00 Denar, smrt, ljubezen, ljudje in usode 19.30 Dnevnik 20.15 Krila Apačev, akcijski 22.00 Železna disciplina, drama 23.55 Jahalna šola gospe O., erotični RTL_ 15.00 Umor je njen hobi 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tu šef 17.30 Prijazna družina 18.00 Enajst 99 18.45 Poročila 19.15 Explosiv 19.45 Dobri časi 20.15 Narodna glasba 21.15 Zgodbe s Sylta 22.15 Sladoled na palčki II, komedija 00.00 Vesele najstnice, erotični 01.30 Desideria, erotični (Stefania Sandrelli) 22.00 23.40 01.10 RTL 2 13.20 Perry Mason 14.10 B.I.E.R., komedija 15.30 Remington Steele 16.24 Trick 7 18.05 Naš glasni dom 18.35 Bili Cosby 19.05 Booker 20.00 Dnevnik 20.15 Mancuso FBI 23.00 Ameriški junaki, akcijski 00.55 Highwayman DSF_ 15.00 Kolesarstvo, Giro dTtalia, prenos 17.00 Svetovni šport 18.00 Golden Bovvling Bali 19.00 Hop ali top 19.30 DSF studio 20.00 Hokej na travi, turnir v Dubli-nu 22.05 Ofenzivno, pogovor 23.00 Šport 00.00 Studio, pon 00.25 Smučanje na vodi na kolenih 14.05 Kraljevi pirat, pustolovski (Dough McClure) 15.40 Cafe Oriental, glasbeni 17.20 Kolesa, serija 18.15 Specialisti 20.00 Poročila 20.15 Reporterka škandalov, drama 21.55 VVrestling 22.15 Angel, drama (Donna Wil- kes, Cliff Gorman) 23.50 Policist v somraku, 2. del kri-minalke 01.25 Vikend v VValdorfu, pon. filma PRO 7 EUROSPORT 13.00 Tenis, prenos iz Pariza 17.00 Golf, British Masters, prenos 18.30 Atletika, prenos iz Seville 22.00 Boks: Nigel BennLou Gent 00.00 Košarka, študentska: ZDA- Nemčija »L.00 Tenis, povzetek 3SAT 14.10 Novo iz Uhlenbuscha 14.40 Cirkus mojega življenja 15.05 Kulinarika iz Avstrije 15.30 3sat koncert po željah 17.30 Vse za srečo, ameriški čb film 18.40 Kurt, dokumentarec 19.00 Danes 19.20 3sat studio 19.30 Kaos, vsakdanji magazin 20.00 Holderlin, dvodejanka Petra Weissa 22.25 Dunajski simfoniki igrajo Jo- hannesa Brahmsa 22.45 Spomin, film Johannesa Kletta in Hansa Launa TV AVSTRIJA 1 13.35 Conny in Peter muzicirata, glasbeni film 15.00 Gospod Rossi išče srečo 15.20 Heinz Ruhmann bere 15.25 Molitve iz božjega vrta 15.30 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Mladinski magazin 18.00 Čas v sliki 18.05 AlpeDonavaJadran 18.30 Z dušo in telesom, serija 19.30 Čas v sliki 20.15 17. Mednarodni cirkuški festival v Monte Carlu 21.50 Zlata dekleta, serija 22.15 Ura smrti. amer. kan. triler 23.45 Čas v sliki 23.50 Banda bančnih roparjev, amer. film SATI 13.05 Kralj piratov, pustolovski 15.10 To je noro, komedija (Ted Ray) 16.40 Tvegaj kaj 17.15 Pojdi na vse 18.00 Nogomet, nemška liga 19.35 Kolo sreče 20.15 Halo, Heino, najboljše iz oddaj 22.00 Jux in Dallerie 23.00 Puščavski ljubimci, erotični 00.10 Jahalna šola madame 0., erotični RTL__ 13.45 Ultraman 14.10 Policijsko poročilo 14.40 Knight Rider 15.40 Ateam 16.40 21, Jump Street 17.45 Melrose Plače 18.45 Poročila 19.15 Beverly Hills, 90210 20.15 Nalezljivo zdravje, veseloigra Trije policisti, akcijska komedija Rush, akcijski (Conrad Ni-chols) Magazin za moške PRO 7 05.20 Lassie. Divje kraljestvo 08.10 Alexander Veliki, zgodovinski (Richard Burton) 10.30 Brenda in možje, ponovitev komedije 12.15 M.A.S.H. 12.45 Booker 13.40 Zvezde in živali 13.50 Divje kraljestvo 14.45 Automan, pilotska zgodba k seriji (Chuck VVagner) 16.00 Pirati na reki smrti, pustolovski 17.35 Ninja mojtser, pilotska zgodba k novi seriji 18.25 Orca, pustolovski 20.00 Dnevnik 20.15 Jedijeva vrnitev, znanstveno fantastični 22.45 Bojevnica, akcijski 00.30 S.VV.A.T. 01.30 Čas po polnoči, komedija (G.Dunne) DSF__ 14.30 Motorji in legende 15.30 Kolesarstvo, Giro d Itatia, prenos 18.05 Za smeh 19.00 Eleganca na ledu in parketu 20.05 Hokej na travi: NemčijaAngli- ja, prenos 22.05 Giro d'ltalia, povzetek 23.00 Boks 00.00 Bikini Open 13.20 Ninja mojster 14.15 Zvezde in živali 14.25 Safari 15.20 Pirat Črnobradec, pustolovski 17.10 Angelika, pustolovski 18.35 Matlock 19.30 Reporter 20.00 Dnevnik 20.15 Čarovnice, čarovnice, fantazijski 22.05 Slipstream, znanstveno fantastični 23.50 S.VV.A.T. 00.50 Cesta za Salino, kriminalka DSF_ 13.00 Kolesarstvo, Giro dTtalia 17.00 Eleganca na ledu in parketu 18.05 Goli, zmage, komentira Pele 19.00 Bruce Lee in družba 19.30 DSF studio 20.05 Za smeh 21.00 Nogomet, rezultati 23.00 Boks 00.00 Studio EUROSPORT 08.30 09.00 10.00 12.00 13.30 14.30 19.00 21.00 22.00 01.00 Aerobika Golf, British Masters Tenis, Pariz, povzetki SP v boksu Atletika, Sevilla Tenis, Pariz, prenos lndy car serija Hokej, NHL Tenis, Pariz, povzetki Magazin 3SAT 12.15 Pod križem in bičem, ruske usodne ure, 1. del 13.00 Čas v sliki 13.10 3sat tednik 13.45 Čudežni otroci, dokumentarec 14.00 Nočni studio 15.00 Povej resnico, komedija 16.30 Tegimeierjeva potovanja 17.00 Svet sredi stoletja, 6. del 17.30 Nasveti za prijatelje živali 18.00 Dnevnik 18.15 Obzornik 19.00 Danes 19.10 Omizje 20.15 Poševni ptiči, zabavna oddaja 21.00 "Takšna svinjarija", kulturne uganke 22.10 Anna Seghers v Marseillu 22.55 Komisar, čb kriminalka (Erik Ode) TV AVSTRIJA 1_ 13.00 Čas v sliki 13.10 Iščemo otroško vzgojiteljico za očka, komedija 14.35 Franz Schubert: Šest izbranih munuetov D 41 14.40 Stan Laurel in Oliver Hardy 14.55 Octopus, kviz 15.20 Ena, dva ali tri, igra z ugankami 16.05 Cirkus Humberto, serija 17.00 Mini čas v sliki v nedeljo 17.10 Klub seniorjev 17.55 Tv danes 18.00 Čas v sliki 18.05 Podoba Avstrije 18.30 Z dušo in telesom, serija 19.15 Loto 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Levji brlog, 7. del 21.15 Karajan, 2. del 22.15 Vizije 22.20 Pločevinasti boben, nemški film SATI 13.15 Nogomet 14.15 Alvarez Kelly, vestem 16.10 Stric Paul, komedija (Louis de Funes) 17.35 Baywatch, serija 18.30 Poročila 18.40 Nogomet 19.30 Kolo sreče 20.15 Kmet Korbinian, veseloigra 21.55 Pogovor v stolpu 23.20 24 ur, reporterji Sat 1 v akciji 23.55 Alvarez Kelly, pon. RTL_ 13.30 Grbasti veseljak, komedija 15.35 Rdeči blisk. 16.35 Gospodar vesolja, fantazijski 18.45 Poročila 19.10 Potovalni kviz: Madžarska 20.15 Pošta oddhaja, Rudi Carrell 21.55 Spiegel TV 22.40 Prime Time 23.00 Playboyejeva erotična igra 23.30 Playboy Late Night 00.00 Kanal 4 00.35 Moj oče Zunajzemljan 01.00 Prijazna družina RTL 2_ 14.00 Reklamni boben 14.30 Ostani srečen, komedija 16.15 Gigi, glasbeni (Leslie Caron) 18.15 Poročila 18.25 Ujetniki vesolja, pustolovski (Richard Hatch) 20.00 Poročila 20.15 Sting II, gangstrska balada 22.00 Geslo Kiril II, agentska kriminalka 23.50 Oh, ti moški (5) 00.40 Sting II, pon. PRO 7 13.20 15.30 16.24 18.05 18.35 19.05 20.00 20.15 22.00 23.45 00.45 DSF Jedijeva vrnitev, pon. film Remington Steele, serija Trick 7 Naš glasni dom Bili Cosby Ceste San Francisca Dnevnik Nori ljudje, komedija El Condor, vestem (Jim Brovvn, Lee van Cleef) S.VV.A.T. Mancuso FB 13.45 Kolesarstvo, Giro dTtalia 18.00 Športni šov 19.00 Hop ali top 19.30 DSF studio 20.00 Giro dTtalia 21.00 Nogomet, nemška liga 22.05 Tenis, povzetki 23.00 Ženski vvrestling 00.00 DSF studio 00.25 Svetovni šport EUROSPORT_ 14.00 Tenis, povzetki iz Pariza 17.00 Prosto plezanje 18.00 Motosport 19.00 Eurofun 19.30 Novice 20.00 Košarka 22.00 Boks 23.00 Nogomet, goli 00.00 Golf, magazin 01.00 Novice 3SAT 14.15 Johannes Brahms: O večni ljubezni in Nemški rekvijem 16.15 Klub seniorjev 17.00 Mini Čas v sliki 17.10 Risanka 17.35 Komisija za umore, serija 18.00 Podobe Avstrije 19.00 Danes 19.20 3sat studio 19.30 Okolje 20.00 Velika pričakovanja, angleški film 21.45 Kulturni dnevnik 21.51 Šport 22.00 Čas v sliki 22.25 Fawlty Tovvers 22.50 Peter Ustinov odgovarja TV AVSTRIJA 1_ 13.35 Sinha Moča, serija 14.00 Dediči ljubezni, zabavna serija 14.50 Otroški program 15.50 Zlati dež, sedemdelna serija 16.15 Strelovod 16.30 Štiri zmaga, kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Z dušo in telesom, serija 19.22 Znanje 19.30 Čas v sliki 20.15 Med življenjem in smrtjo, amer. film 22.25 Borci v vesolju, amer. znanstveno fantastični film SATI 13.20 Traper John M.D., zdravniška serija 14.15 Sosedje 14.45 Bonanza. začetek serije 15.45 Z dežnikom 17.20 Pojdi na vse 18.00 RR 18.30 Poročila 18.50 Šport 19.00 Srečanje z neznancem 19.30 Kolo sreče 20.15 Stric Filser, komedija 22.00 K stvari, kancler 23.00 Magazin 23.45 Filmski ustvarjalci 00.00 Z dežnikom, šarmom in melono RTL_ 14.10 Kalifornija 15.00 Umor je njen hoby 16.00 Hans Meiser v živo 17.00 Kdo je tu šef 17.30 Prijazna družina 18.00 Enajst 99, v živo 18.45 Poročila 19.15 Explosiv 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Columbo: Krvavordeči pesek 21.45 Quincy 22.45 Kulturni magazin 23.10 Gong šov (Goetz Alsmann) 23.45 Tequila in Bonetti 00.45 Prijazna družina 01.20 Kdo je tu šef RTL 2_ 13.10 Otroške serije: Georgie, Sharky 15.40 Heman 16.05 Pravljice 16.30 S srcem in šalo 17.05 Šerif Lobo 18.05 Bliskovito, kviz 18.35 Dr. VVestphall (Ed Flanders) 19.30 Benson 20.15 Sijajni vohun, serija (7) 21.05 VVrestling 22.00 Cordoba, zgodovinski 23.20 Nori časi, serija 00.10 Oh, ti moški, serija 13.20 15.45 16.45 17.20 18.00 18.30 18.50 19.00 19.30 20.15 21.10 22.00 23.00 23.40 00.10 RTL 13.20 14.10 16.00 17.00 17.30 18.00 18.45 19.15 19.45 20.15 21.15 22.15 23.15 00.15 01.15 Santa Barbara Klic v sili Kalifornija Hans Meiser Kdo je tu šef Prijazna družina Enajst 99 Poročila Explosiv Dobri časi, slabi časi Highlander, serija Magazin o kriminalu Vroči stol Zakon v L.A. Zakon in red Prijazna družina RTL 2 13.10 Otroški spored: Sharky, Bar- kleyi, C.O.P.S. 15.40 Heman 16.05 Pravljice (42) 16.35 S srcem in šalo 17.05 Šerif Lobo 18.05 Bliskovito, kviz 18.35 Dr. Westphall 19.30 Benson, serija 20.00 Poročila 20.15 Mehiške sanje, drama 22.00 Umazani triki, kriminalka 23.35 Nori časi (6) 00.25 Oh, ti moški, serija 01.15 Mehiške sanje, pon. drame PRO 7 EUROSPORT 14.00 Tenis, French Open, prenos 17.00 Jadranje 18.00 Nogomet, goli 19.30 Novice 20.00 Teniški magazin 22.00 Košarka, Milano in Trbiž 3 SAT 14.40 Rockpop 15.25 P.I.T. uspešnice in novosti 16.10 Menjava tapet 17.00 Mini Čas v sliki 17.10 Dvopičje pred krajem, reportaža 17.55 Na koncert 18.00 Podobe Nemčije 19.00 Danes 19.30 Turistična oddaja 20.00 Pilotova napaka, filmska kriminalka 21.30 Knjige meseca 21.45 Kulturni dnevnik 21.51 Šport 22.00 Čas v sliki 22.25 Čas v sliki da capo 22.30 Klub 2, nato Deset pred deseto, nato Poročila TV AVSTRIJA 1_ 13.35 Sinha Moča, serija 14.00 Dediči ljubezni, zab. serija 14.45 Mladi glasbeniki v tv studiu 15.05 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Z dušom in telesom, serija 19.22 Znanje 19.30 Čas v sliki 20.15 Universum: Gepardi, trije bratje. 1. del 21.00 Pogledi s strani 21.07 Naredi sam SATI Traper John, Sosedje, Bonanza Z dežnikom, šarmom in melono Tvegaj kaj Pojdi na vse RR Poročila Šport Klip klap (Dieter Hallervor-den) Kolo sreče Narodna glasba Rešitelj Ulrich Meyer: Ugovarjam Spiegel TV reportaže Čustva, erotični magazin Moški, oh moški 13.20 15.45 16.45 17.20 18.00 18.30 18.50 19.00 19.30 20.15 22.05 23.40 00.35 RTL Traper John, Sosedje, Bonanza Z dežnikom, šarmom in... Tvegaj kaj Pojdi na vse RR Poročila Šport Srce je adut Kolo sreče Heidelberg, ekranizacija romana Schreinemakers v živo Profesionalci, serija Z dežnikom, šarmom in... 13.20 Santa Barbara 14.10 Kalifornija 15.00 Umor je njen hoby 16.00 Hans Mesier 17.00 Kdojetušef 17.30 Prijazna družina 18.00 Enajst 99, v živo 18.45 Poročila 19.15 Explosiv 19.45 Dobri časi. slabi časi 20.15 Kojak: Ariana, kriminalka 22.15 SternTV 23.15 Cabal, nočni zarod, grozljivka 01.05 Vojna v China Townu, akcijski RTL 2 13.10 Colt za vse primere 14.00 Nori ljudje, pon. komedije 15.30 Remington Steele 16.24 Trick 7 18.05 Naš glasni dom 18.35 Bili Cosby 19.05 Ceste San Francsica 20.00 Dnevnik 20.15 Lovljen med dvema življenjema, akcijski 22.05 T.J. Hooker 23.00 Slepo nasilje, kriminalka 00.40 Colt za vse primere DSF_ 13.45 Kolesarstvo, Giro dTtalia, prenos 18.00 Športni šov 19.00 Hop ali top 19.30 DSF studio 20.00 Kolesarstvo, Giro dTtalia, povzetek 21.00 Tenis, turnirji 22.05 Ofenzivno 23.00 Boks 00.00 Studio 13.05 Otroški spored: Georgie. Sharky 15.15 C.O.P.S. 15.40 Heman 16.05 Pravljice (43) 16.30 S srcem in šalo 17.05 Šerif Lobo 18.05 Bliskovito, kviz 18.35 Dr. VVestphall 19.30 Benson 20.00 Poročila 20.15 Glavna poročila, serija (Lloyd Bridges) 21.55 Gobji strup, kriminalka 23.25 Nori časi 00.15 Moški, oh moški PRO 7_ 13.15 Colt za vse primere 14.05 Kamp prekletih, pustolovski (Christiane Nielsen) 15.30 Remington Steele (Stefanie Zimbalist) 16.24 Trick 7 18.05 Naš glasni dom 18.35 Bili Cosby 19.05 Ceste San Francisca 20.00 Dnevnik 20.15 Skrivnost polžastih stopnic, kriminalka 22.10 Jake in McCabe, serija 23.00 Top Squad, akcijski (Sibelle Hu, Cynthia Rothrock) 00.55 T.J. Hooker, pon. DSF_ 13.45 Kolesarstvo, Giro dTtalia, in tenis iz Londona 18.00 Športni šov 18.30 Motociklizem 19.00 Hop ali top 19.30 Studio 20.00 Kolesarstvo, Italija 21.00 Tenis 22.05 Ofenzivno 23.00 Golf 00.00 Moški wrestling 01.00 Studio, pon. EUROSPORT 13.00 Tenis (m), Rosmalen, Nizozemska, prenos 17.00 Teniški magazin 19.00 Duatlo 20.00 Pirenejske igre. 500 atletov iz 25 držav 20.30 Atletski miting v Rimu 23.00 Nogomet 00.00 Kick boks 01.00 Novice 3SAT 15.00 Bavarsko kraljevo sodišče 15.25 Gala z mesto in deželo 16.25 Mi ljudje 17.00 Mini Čas v sliki 17.10 Nove pustolovščine z Blac- kom Beautyjem 17.35 Komisija za umore, serija 18.00 Podobe iz Švice 19.00 Danes 19.20 3sat studio 19.30 K stvari, politični magazin 20.00 Stari, kriminalka (Siegfried Lovvitz) 21.00 Pillar of Fire 21.51 Šport 22.00 Čas v sliki 22.25 Kulturni dnevnik 22.30 FBI, boj terorju, ameriški film, 2. del TV AVSTRIJA 1 13.35 Sinha Moča. serija 14.00 Dediči ljubezni, zab. serija 14.50 Cirkuška umetnost iz Kanade 15.05 Ewoksi, risanka 15.30 Medved Pezi 15.50 Zlati dež (2) 16.15 Natanko glej 16.20 Znani igralci pripovedujejo priljubljene pravljice 16.30 Dingdong 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 17.56 Tv danes 18.00 Cas v sliki 18.05 Me žene 18.30 Z dušom in telesom, serija Odprto odlagališče pepela ali odlaganje pepela v rudnik Poslance Skupščine občine Velenje še enkart pozivamo na nesprejemljivost odprtega odlagališča pepela in sadne kot umetne pregrade med Plevel-ovim in Družmirskim jezerom. Predlagamo oziroma zahtevamo odlaganje pepela v rudmik, ker je to edina ekološko sprejemljiva in varna rešitev obeh problemov. Obrazložitev: Na predsrtavitvi odprtega odlagališča pepela kot pregrade med jezeroma so nas strokovnjaki TEŠ natančno seznanili s problemi rudarjenja v Šaleški dolini: • ugrezanje naravne pregrade med Plevelovim in Družmirskim jezerom, kar lahko povzroči prelitje 6 milijonov j»3 vode po dolini Pake, ker je gladina Plevelovega jezera 6 m nad gladino Družmirskega jezera, tudi počasna združitev obeh jezer bi povzročila geološko nestabilnost v dolini, to je zdrs pobočja v Plevelovo jezero (Pesje in rekreacijsko območje Kinta-kunte). Zalo načrtujejo pepelovo pregrado med obema jezeroma, ki mora naraščati enako hitro, kot se izkopava premog pod to pregrado. Naši argumenti proti taki rešitvi so: • pepelna poregrada ne bo dovolj trda, saj se že v sedanji deponiji pepela pojavljajo do 20 m globoke razpoke, • pepel se bo stikal z jezersko vodo, saj bo tvoril njeno nabrežje, zato bo voda še vedno onesnažena, • pepelni prah bo še naprej odnašalo po dolini, ta paje radioaktiven in zato zdravju še nevarnejši kot navaden prah. Zato predlagamo: gradnjo podzemske pregrade iz pepela obogatenega do 20% s cementom, (kar bi podražilo 1 kWh za cca 0,20 SIT). Tako bo pregrada dovolj kvalitetna in sposobna preprečiti katastrofo tudi v prihodnosti. Rudarjenje na tem mestu bo moralo biti itak usklajeno s količino pepela iz TEŠ tudi pri gradnji zunanje pregrade, kar velja tudi za notranjo pregrado. Na tem delu bi se morala metoda izkopavanja premoga spremeniti le toliko, da se rovi izkopavanja premoga začnejo na dnu premogovne plasti. Iz mešanice pepela in cementa se nasipa-jo umetna tla, ki se dvigajo proti vrhu skladno z izkopavanjem (izkušnje drugih rudnikov). Izkušnje s transportom pepela v jamo naš rudnik že ima, saj na leto že odlaga v rovih 70.000 ton pepela. Zato še enkrat opozarjamo poslance na usodno odločitev z daljnosežnimi posledicami o odprtem odlagališču pepela in sadre. Poslancem predlagamo, da zahtevajo pred končno odločitvijo predstavitev vseh treh variajit. Marija Šavor, Predsednica ŠED Slovenska lista Pobuda za Slovensko listo je nedvomno posledica rasti upravičene jeze zoper vse prevare, ki jih je bil slovenski narod deležen. Ob nesmiselnem blebetanju o "uspešni poti", niti levo niti desno, ob vladanju "preobraženih" ostankov rdečega režima in po vznemirjenosti o lahkomiselnem podpiranju jugoslovanskih beguncev preko svojih zmožnosti in pa ob dejstvu, da veliko Slovencev ne ve kako bo preživelo, njihove tožbe pa so moteče za jugoslovanarska ušesa vladajočih struktur, je bila iniciativa za ustanovitev Slovenske liste izjemna za slovenski narod. V ideji Slovenske liste nikakor ne gre za nacionalšovinizem, sprevržen nacionalizem ali šovinizem, ki ga slovenski narodno zavedni dostojanstveni ljudje ne poznajo. Kasnejši potek dogodkov po povabilu za sodelovanje narodnjaškim strankam paje pokazal, daje še vedno nepremostljiva in največja ovira slovenska postkomunistična levica, ki je prepredla svoje lovke v narodnjaška gibanja do te mere, daje prišlo do velike razdrobljenosti ter razprtij, ki jih slovenski narod ta čas ne rabi. Kdo in v koliki meri je osebno za to kriv, je prerano govoriti. Iniciativni odbor za Slovensko listo v sestavi dr. Borut KORUN, Matjaž GERLANC, Vito POGOREVC in Franc OBLIŠAR se je sestal vsega trikrat. Za pridružitev k Slovenski listi sem vodil razgovore z gospodom Marjanom STANIČEM (SNS-SPS) in gospodom Zmagom JELINČIČEM (SNS). Načelni pristanek je dal le gospod Zmago JELINČIČ, vendar je ostalo le pri tem. Povsem jasno je, da Slovenski listi nikakor ni in ne more biti osnova program Nacional socialne zveze Slovenije, kakor je gospod GERLAN-C kasneje v svojem pisanju in izjavah povdaijal. Poudaril bi, daje kasnejše pisanje in prepiranje gospoda Gerlanca z vsemi iz zgoraj omenjenih slrank le plod njegove splošno znane menagerske žilice. Na koncu bi še demantiral moje povezovanje z Nacional socialno zvezo Slovenije in gospodom Matjažem Ger-lancem. NSZS ni bila in ne bo nikoli moja stranka. Sem še vedno član Republikanske zveze Slovenije in bo to ostal vse dotlej, dokler me bo moja stranka potrebovala. Franc Obllšar O zaležanosti učiteljic, in še kaj... V prilogi Ultra plus-Delo-s 25. majem 1993- me je neprijetno vznemiril članek Šola zaležanih učiteljic. Nočem navesti avtoija. Zdi pa se, daje tak naslov z debelo tiskanimi črkami deloval kot napad na vse tiste učiteljice, ki se poleg materinstva dnevno trudijo v šolah, da bi opravile svoje vzgojno in strokovno poslanstvo čim bolje... Upam, da naslov ni simboliziral slovenske učiteljice. Vemo tudi, daje v vseh strokah poleg zrnja tudi nekaj plev! Vemo tudi, v kakšnem stanju je slovensko učiteljstvo danes. Vsak dan kaj novega: ponovna reformacija šole, nivojski pouk, individualizacija pouka, in še kaj. Veijemite, ni lahko biti, slovenski učiteljici v svoji koži. Stanje slovenskih šol marsikje danes ni zavidljivo. Pred dnevi opazujem gručo osnovnošolcev in med njimi učiteljico. Eksperiment in šestošolec: "Stara, pridi pogledat!" Sicer so takšni izrazi še prenedolžni in komaj vredni omembe. Vajeti uhajajo danes iz rok staršev in uhajajo tudi učiteljem... Mogoče tudi zato, ker nam mnogo let "zibanja" ni koristilo. Mogoče tudi zato, ker nismo znali prisluhniti vsem otrokom že v osnovni šoli, da bi lahko razvijali njihove interese. Vem, daje danes, vsemu navkljub, stanje že v osnovni šoli mizerno. Poskušamo drugače. Poskušamo se približati učenčevim interesom. Toda, ljubi moji, kako neki, če v razredu še vedno čepi trideset otrok in še več. Če zaradi tega ne moremo upoštevati individualnosti učencev. Šola na Slovenskem se bo morala spremeniti. Otrok se bo moral učiti!!! O zaležanosti učiteljic ne bomo govorili. Že doslej smo ukradli učiteljem mnogo ugleda. Feminiziran poklic se nam že maščuje. Res je, da smo marsikje pri delu z otrokom preveč togi. Pozabljamo na pohvalo, in samo grozimo. Včasih so situacije v razredih komaj še znosne. Učitelj izgublja ugled, čeprav vemo, da je o njem armada drugih intelektualcev. Mnogokrat ne znamo biti dovolj prijazni s starši in jih tako pahnemo v mat pozicijo. Brez tesne povezave šola - dom ni uspehov. Če le beremo in slišimo o nekaterih napakah med učiteljstvom, potem razli-jemo olje in ogenj. Tako učitelji, ki naj bi bil v otrokovih očeh drugi oče, druga mati, postaja odvečen člen v naših družbenih odnosih. Kam drvimo? Že danes bi morali spremeniti odnose v šiolah! Morali bi selekcionirati sprejem mladih v učiteljske šole in na univerzo. Zdi se mi, in vedno bi to znova trdil, da je biti učitelj, nekaj najlepšega, in hkrati najbolj zahtevnega, na tem svetu. Učitelj brez ljubezni do otrok je odmrlo drevo. Brez pedagoškega erosa ni dobre šole! To bomo potrebovali takoj ! Pravijo, daje denar vedno umazan. Ali bi umazal tudi te misli? Učitelja moramo dostojno nagovarjati, moramo mu s tem omogočiti nadaljnje izpopolnjevanje, in moramo mu omogočiti čim bolj polno delo v razredu. Zato, da ne bo zaležanosti in zlobnih podtikanj. Končno pa - iz šol izhajajo učenci v Življenje. Njihova znanja in njihova vzgoja, ki mora biti prežeta s humanizmom, nam bo tudi v prihodnje omogočala dobre kadre in z njimi tudi boljšo prosperiteto našega naroda doma in v svetu! Vinko Šmajs Stavka učiteljev! K pisanju me je spodbudila odločitev sindikata v vzgoji in izobraževanju, da bo 2., 4., 9., 10. in 11. jinija in po 15. juniju stavka, če ne pride pred do sporazuma. Sem mamica dveh šoloobveznih otrok, na čakanju (brez svoje volje). Tudi mož dela v podjetju, kjer redna plača ni več običaj. Ko takole razmišljam o sebi, o učiteljih, o 100.000 brezposelnih, se vprašam od kod učiteljem moralna vest dopušča, da tako izsiljujejo. Vprašam jih, kam naj gremo mi stavkat - izsiljevat? Otroci naj bi bili naš ponos, prihodnost, bogastvo - so rekli včasih - ne pa predmeti učiteljev, da dobijo večje plače. Stanujem na Gorici, poznam O.Š. Bratov Mravljakov in veliko učiteljic in učiteljev. Po svojih izkušnjah moram reči, da veliko učiteljic večje plače tudi ne zasluži. Vse kar se zgodi v šoli (nedisciplina otrok, slabe ocene) vse to naj bi bila krivda staršev in otrok. Ali se nikoli nc vprašajo, kaj so pa oni naredili, da bi te otroke malo bolj motivirali. Ko pridemo starši v šolo na sestanke nam govorijo, kako slab, najslabši razred učijo, kako so otroci podivjani. Ampak jaz mislim, daje to njihov problem. Da z otroci ni nič narobe, ampak večkrat z učitelji. Vem, da so težki časi, da preživljamo veliko krizo, ampak dragi učitelji, tudi vi morate plačati svoj delež. Zato se pomirite in počakajte še en mesec do počitnic. Potem boste prosti 2 meseca, dobivali boste plačo, dobili boste regres, na nas delavce na čakanju, na brezposelne, na zaposlene z zajamčenim OD pa se na morju ob hladni pijači niti ne boste spomnili. Lep pozdrav, mamica ONESNAŽENOST ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE datum PON TOR SRE ČET PET SOB NED 24.5. 25.5. 26.5. 27.5. 28.5. 29.5. 30.5. AMPŠOŠTANJ povp.24-urna 20 40 150 470 270 210 180 max.1/2-urna 180 660 1620 1550 1800 1990 1580 AMP TOPOLŠICA povp.24-urna 80 180 140 20 20 30 50 max. 1/2-urna 400 880 1630 60 70 760 580 AMP VELIKI VRH povp.24-urna 0 30 30 10 50 150 10 max.l/2 urna 10 270 250 10 470 660 60 AMP ZAVODNJE povp.24-urna 40 80 120 20 0 10 50 max.1/2-urna 250 300 1170 150 10 90 360 AMPVELENJE povp.24-urna 10 0 20 10 10 10 0 max.1/2-urna 20 10 150 30 40 140 10 AMP GRAŠKA GORA povp.24-urna 20 20 190 340 80 20 230 max. 1/2-urna 170 140 980 1240 420 370 890 povp.24-urna = povprečna 24-urna koncentracija S02 v mikro-g/m3 max. 1/2-urna = maksimalna polurna koncentr. S02 v mikro-g/m3 SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOUA Milanu Pircu v slovo Spoznali smo se na Paškem Kozjaku, na katerega si rad in pogosto hodil. V raznih urah dneva in v vseh letnih časih Kot član gospodarske komisije Planinskega društva Velenje, član upravnega odbora v letih 1966-1968, član nadzornega odbora od 1961-1962 in ponovno 1972-1978, si se rad udeležil naših izletov, ki smo jih spet uvedli leta 1967. Vedno si bil dobre volje, ki si jo kar nehote prenašal na druge. Koliko se je v teh letih nabralo drobnih doživetij in prijetnih trenutkov, pa bolje vedo le tisti, ki so pogosto hodili zraven. Skoda, da jih še nismo več zabeležili. S teboj so bile povezane tudi rame anekdote, ki pa so bite čisto resnične. Naj omenimo samo dve. Ko smo vandrali po Zasavski poti od Kumrovca do Kuma, smo si seveda ogledali tudi maršalovo rojstno hišo. Ti si se z enim delom družbe v njej z zanimanjem zadržal dalj časa, preostali pa smo ti v bližnji gostilni pojedli kračo iz nahrbtnika. Ko si prisedel k omizju, smo čakali, sploh se nisi hudoval, saj si kot dober jedec vedno vzel s seboj dve. Tega pa do taklrat še nismo vedeli. Kasneje smo bili še dostikrat deležni tvoje gostoljubnosti. Držal si se načela, da po izkušnjah Mrtina Krpana po širnem svetu ni preveč modro hoditi lačen in žejen, pa četudi človek ne gre nan Dunaj. Bil si tudi udeleženec naših visokogorskih izletov. Na enem od zimskih pohodov na Stol so se ti pod vrhom odvezale gamaše, skupina pa je nehote odšla po megli naprej. Malo si zašel in se začel v orkanskem vetru oddaljevati od Prešernove koče proti širnim pobočjem Belščoce. Potem se nismo videli nekaj ur in nas je vsebolj skrbelo. A se je vse dobro končalo, saj pravi planinec z izkušnjami in opremo ne vrže kar puške v koruzo in zmrzne. Še dostikrat smo se potem šalaili, da bi nam gorenjska megla Milana skoraj vzela. A ni bila nobena nedolžna megla, saj je veter pihal vsaj s hitrostjo 100 km na uro in pometal po gori. Bil si tudi velik ljubitelj Šaleške doline in njene okolice. Poznavalce njenih krajev, poti, ljudi in značajev. Zalo te je vleklo, da si kot prvi prehodil Šaleško planinsko pot v dolžini 130 km in kot prvi prejel značko aprila 1975. Zal nam je, da te ne bomo mogli povabili ob bližnji obletnici solidno obiskane planinske poti na startno mesto pod Šaleškim gradom. Potem, ko ti zdravje ni več dopuščalo skupnega potepanja po naših slikovitih gorah, smo se občasno še videvali na Smrekovcu, kjer si si uredil svoj drugi prijazni domek. Prijateljeval si tudi s šmarskimi planinci, ki so te predlagali za priznanje Planinske zveze Slovenije. Prejel si ga leta 1990. Zahvaljujemo se ti za opravljeno delo. Počivaj v miru! UO PD Velenje Feroda Proizvodnja, obnova, demontaža, montaža zavornih in sklopnih elementov za vsa osebna in tovorna vozila, kmetijske in industrijske stroje. Delovni čas od 7. do 16. ure, sobota od 7. do 12. ure. PAVČNIK, Zg. Hudinja 46, tel./faks ( 063 ) 33 - 710 Trenutno imamo v proizvodnem programu za osebna vozila preko dvesto različnih tipov zavornih ploščic. Vsi materiali, ki jih uporabljamo za zavore in sklopke, so brez azbesta. Kot novost pa smo uvedli brezplačno montažo pri nas kupljenih zavornih ploščic za vse tipe osebnih vozil. SREČNO VOŽNJO -FERODA CELJE ! □ klima naprave samo hlajenje od 183.280,00 SIT t □ klima naprave hlajenje in ogrevanje od 185.724,00 SIT POPUST ZA GOTOVINO BREZOBRESTNO OBROČNO ODPLAČILO ZAKUP/LEASING NA 25 OBROKOV pričakujemo vas v najbližji servisni enoti Gorenje ali v oddelku prodaje v Velenju, tel. 063/853231. montažo, garancijo in servis zagotavlja gorenjesenz/s FUJITSU Saunier Duval □ plinski kotli samo za ogrevanje od 76.252,00 SIT □ plinski kotli za ogrevanje in pripravo sanitarne vode od 89.309,00 SIT KINC KINC UNC DOM KULTURE VELENJE BOGAT FILMSKI TEDEN! Sobota, 5. junija ob 23. uri DRA- CULA - predpremiera grozljivke, kije osvojila filmski svet. Vloge: Gary Oldman, Wiona Ry-der, Anthony Hopkins, Keanu Reeves Režija: Francis Ford Coppola Grozljivka z dodatkom erotičnosti in močnim vizualnim nabojem ter subjektivno Sbarvano pripovedjo. Draculo iz Transilvanije v London zvabi ženska, ki je na las podobna njegovi ljubezni izpred štirih stoletij...Oster '93 za: zvočne efekte, kostumografi-jo in masko! Nedelja, 6. junija ob 10. uri dopoldan predpremiera VEČNO MLAD (Forever Young) romantična melodrama. Letošnji hit poletne sezone! Film, ki bo še tako trdnim in neizprosnim ljudem izvabil solze v oči. Film o pogumu, tveganju ter o tem kako zagrabiti pravi trenutek in dobiti še eno priložnost. MEL GIBSON TUDI DRUGAČE!!!! Ponedeljek, 7. junija ob 20. uri (filmsko gledališče) IGRA SOLZ (The crying game) -psihološka kriminalka. Režija: Neil Jordan Vlogi: Forest Whitaker, Miranda Richardson Mednarodna spletka se dramatično prepleta z burno romanco! Odmeven film letošnje podelitve Oskarjev! OSKAR za originalni scenarij! MINI CIKLUS IGRALKE JULIE ROBERTS, ki je svoji zadnji vlogi odigrala v filmih, ki vam jih predstavljajo: V torek, 8. junija ob 20. uri V POSTELJI S SOVRAŽNIKOM (Sleeping vvith the enemy) - psihološka kriminalka Režija: Joseph Ruben / soigralci: Patrick Bergin, Kevin Ander-son Mlada žena pobegne pred groznim možem tako, da zaigra lastno smrt in poskusi začeti znova toda na sledi ji je obsedeni mož... Četrtek, 10. junija ob 20. uri PRVA LJUBEZEN (Dying Young) - melodrama. Režija: Joel Schumacher/Soi-gralci: Campbell Scott, Vincent D'0nofrio Ganljiva melodrama o ljubezni, ki jo v mladosti zmoti smrt. Strežnica se javi na oglas neizmerno bogatega na smrt bolane-ga mladeniča. Z bolnim Victorjem ju zveže močno čustvo in strmo se spušča navzgor po družbeni lestvici. Kar šteje paje le ljubezen. Njegovo zdravje se izboljšuje a vendar rak spet potrka na vrata...Cena vstopnice: 300 SIT DEŽURSTVA ObčinaVderje Zdravniki: Četrtek, 3. junija - dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Bola, nočni dr. Pirtovšek in dr. Friškovec Petek, 4. junija - dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Kozorog in dr. Slavič Soboto, 5.junija in nedeljo, 6. junija - dr. 0.Renko, dr. Slavič Ponedeljek, 7. junija - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Seher in dr. Zupančič Zobozdravstvo: Soboto, 5. junija in nedeljo, 6. junija - dr. Majda Budna od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 4. junija do 11. junija - Franc Blatnik, dr.vet.med., Stanetova 47, Velenje, tel.: 857-875. Občina Moziije 88«l!888tltt8S»llttSglS888tt88Slg Veterinarska postaja v Mozirju: Do 6. junija - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-769. Od 7. junija do 13. junija-Ciril Kralj; dr.Vet.med., Ljubno, tel.: 841-410. Na podlagi Zakona o graditvi objektov (UL SRS 34/84 in 29/86) in Pravilnika o načinu in postopku oddaje graditve objektov (UL SRS 27/85) objavlja Krajevna skupnost Šalek javni razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za izvedbo vodnega rezervoarja Vetrski vrh v Zgornjem Šaleku A. Splošni pogoji: 1. Investitor: Krajevna skupnost Šalek, Velenje 2. Predmet razpisa: izgradnja vodnega rezervoarja velikosti 40 m3 na Vetrskem vrhu v Zgornjem Šaleku. 3. Orientacijska vrednost del znaša 3,000.000 SIT. 4. Predviden čas izvedbe: junij 1993 5. Razpisni pogoji in popisi del: zainteresirani ponudniki jih lahko dobijo pri predsedniku Krajevne skupnosti Šalek, g. Roganu, na naslovu Šalek 10, Velenje 6. Projektna dokumentacija: na ogled je pri g. Roganu na istem naslovu B. Kriteriji za izbiro ponudbe: 1. Ponudniki, ki želijo sodelovati na javnem natečaju, pripravijo ponudbo na osnovi razpisanih pogojev, projektne dokumentacije in popisa del. 2. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so: - ugodnejša cena in ponujena fiksna cena do konca izgradnje po metodi "ključ v roke" - kvalitetna izvedba in krajši izvedbeni rok - daljši garancijski rok - ugodnejši plačilni pogoji, komercialni popusti in možnost kreditiranja C. Priloge k ponudbi: 1. Dokaz o registraciji firme za izvajanje del iz tega razpisa 2. Reference firme o zgrajenih podobnih objektih 3. Izjavo, da so pregledali dokumentacijo, in da imajo, oziroma nimajo nanjo pripomb 4. Izjavo, da so si ogledali teren, in da ne bodo uveljavljali dodatnih stroškov za dostope in zavarovanje gradbišč ter za škodo proti tretji osebi 5. Opcija ponudbe mora biti vsaj 15 dni D. Roki: 1. Rok za oddajo ponudbe je 15 dni od objave v tedniku Naš čas na naslov: Krajevna skupnost Šalek, g. Rogan, Šalek 10, 63320 Velenje 2. Ponudbe morajo prispeti v zapečateni kuverti z oznako: Ponudba na razpis - ne odpiraj! 3. Javno odpriranje ponudb bo naslednji dan po poteku roka za prijavo ob 10. uri v prostorih Krajevne skupnosti Šalek, Šalek 86, Velenje 0 izidu izbire bodo ponudniki pisno obveščeni. m VELEBLAGOVNICA VELENJE d.o.o. Trgovsko podjetje, Šaleika 21, «3320 Velenje, Tel.: 063 / 854-181, Fax: 854-133 NASLEDNJIH PET POTNIKOV ZA DEŽELO JAGOD AMBROŽ PODKORITNIK, Goriška 44, Velenje JANA DJORDJEVIČ, Šaleška 18d, Velenje JURE ŠIRŠE, Malgajeva 9, Velenje NEJC KOTNIK, Podkraj 7, Velenje JOST BLAZNIK, Šentilj 63, Mislinja aSBiiBi sasi OBČANI - OBRTNIKI - PODJETNIKI Imate nov telefonski imetnijc? Se jezite zaradi mehkih platnic? REŠITE PROBLEM Prinesite telefonski imenik v Tiskarno Velenje, kjer vam bomo za 950.00 SIT na obeh imenikih naredili trde platnice. Se priporoča TISKARNA VELENJE Štrbenkova 6, Telet. štev. 855-521, 855-030 Dr. Dušanka Janežič - Blatnik obveščam svoje paciente, da s 1. junijem začnem delati v zasebni splošni ambulanti v Velenju na Stanetovi 45 ( v parku nad kotalkališčem). Obisk pri meni vam zagotavlja enake zavarovalne standarde in pogoje zdravljenja kot ste jih imeli do sedaj. Vabim vse, ki ste me izbrali za svojo zdravnico, da me v primeru bolezni poiščete vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Lahko me dobite in se naročite po telefonu 854-739. Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE INŠPEKTORAT razpisuje prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili urbanistični in gradbeni inšpektor Zahtevani pogoji: - visokošolska izobrazba gradbene in arhitektonske smeri, -5 let delovnih izkušenj, - strokovni izpit (v roku 1 leta) - vozniški izpit B kategorije, - ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, š polnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: OBČINA MOZIRJE, Inšpektorat, 63330 Mozirje, s pripisom" za razpis" Rok za prijavo je 15 dni od objave razpisa. 0 izbiri bomo kandidate obvestili do 30.6.1993. gorenjetoplotne črpalke, d.o.o. Partizanska 4, 63320 Velenje, Slovenija Objavljamo prosto delovno mesto VODJA KOMERCIALE za področje prodaje toplotnih črpalk in ostale toplotne tehnike. Pogoji: - VI. stopnja - ing. str. energ. aH - VII stopnja - dip. ing. str. - 5 let del. izkušenj - izpit B kategorije Informacije: Tel.: 063/852-295, 063/854-867 vsakdan od 7.00 do 15.00 ure GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje Poroke: Vito Lerber, Gavce št. 26 in Alenka Šraml, Gavce št. 26; Velemir Jurič, Črnova št. 54 in Lukanovič Jurišič Svjetlana, Velenje, Koželjskega ul.št. 5; Srečko Drame, Velenje, Konovska c.št. 46 in Stanislava Paterneš, Velenje, Konovska c.št. 46; Anton Jamnikar, Velenje, Šercerjevac.št. 1 in Simona Kur-nik, Velenje, Šercerjeva c.št. 1; Branko Sredenšek, Amače št. 5 in Brigita Stropnik, Velenje, Prisojna c.št. 5; Zoran Goltnik, Florjan št. 159 in Marjetka Kanduti, Florjan št. 159; Zvonko Grobelnik, Šempeter v Savinjski dolini št. 162 in Ana Brigita Šere, Šempeter v Savinjski dolini št. 162; Stanislav Hriber-nik, Šmartno pri Slovenj Gradcu št. 179 in Marica Lesjak, Prelska št. 16. Smrti: Stanislav Sedminek, roj. 1929, Celje, Mariborska c.št. 191; Jožef Skočir, roj. 1934, Celje, Kumerdejeva ul.št. 3; Stanislav Gefmek, roj. 1921, Zg. Selce št. 15; Marija Zdouc, roj. 1929, Celje, Pucovašt. 2; Marija Dobovičnik, roj. 1903, Vinska gora št. 40; Aurelij Reič, roj. 1919, Celje, Prešernova c.št. 4; Jožef Kuder, roj. 1913, Leveč št. 58; Miroslav Reberšek, roj. 1928, Gotovlje št. 32/a. Občina Žalec Poroke: Vojko Hajnšek, Griže in Štefka Terglav, Založe; Damjan Žnidar, Podvrh in Romana Miklavc, Podvrh; Simon Štamic, Podvrh in Simona Žnidar, Podvrh; Stanko Plantak, Arja vas in Jožica Punčec, Ločica ob Savinji; Marjan Lesjak, Dobriša vas in Klara Anžel, Griže. Smrti: Jožef Hlade, star 71 let, upokojenec, Prebold št. 95. 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 3. JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kro-nika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Pres ambulanta; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 4.JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA,5.JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Minute za film; 16.30 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Kva-zi kviz; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 6.JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljki utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvi-denje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; ( vmes od 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidneje. PONEDELJEK, 7 .JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Novi pomp; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 8.JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopim; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi ; 16.30 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 9.JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Rešimo probleme skupaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živ žav; 19.00 Na svidenje. SUMI TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41 - 157, 41 -267 računovodstvo 42-404, fax 42-264 CEUE POSLOVALNICA MOZIRJE Pri objavi tel. številk 063/ 832 - 636 832 - 541 smo lastniku ten št. in ob enem latfniku GRABNERJEVE HIŠE Na trgu 7 v Mozirju g. CIMPERMAN BQRISU nevede povzročili Škodo, zato se iskreno OPRAVIČUJEMO. KUD IVAN CANKAR Plešivec KAIMO Velenje RAZPISUJETA 18. Srečanje ansamblov domače narodne glasbe v nedeljo 15. avgusta 1993 ob 14. uri na Graški Gori pri Velenju Sodelujejo lahko ansambl ali skupina, ki bo za Srečanje prijavil dve skladbi. Obe morata biti lastni, vsaj ena naj bo prvič izvedena. Komisija za ocenjevanje bo podelila nagrade po sledečih kriterijih: 1. Prvič izvajana skladba-izvirnost. 2. Kvaliteta izvedbe. 3. Nagrada občinstva. Zmagovalni ansambel ima omogočen nastop v oddaji VIDEO MEH (Ansambel mora imeti svoj tonski posnetek), zmagovalec se bo predstavil tudi v Četrtkovem večeru. Manj znani ansambli oziroma skupine bodo imeli avdicijo štiri ure pred javnim nastopom na prireditvenem prostoru. Ansambli oziroma skupine, ki bodo morda izpadli na avdiciji, bodo lahko nastopili izven konkurence po končanem programu. Pričakujemo, da se bo vsak ansambel po končanem tekmovalnem delu z igranjem za ples še dodatno predstavil in se še bolj približali obiskovalcem. Tako bo prireditev resnično "SREČANJE" ansamblov. Vsem nastopajočim bomo delno povrnili potne stroške, ter poskrbeli jedačo in pijačo. Vsak nastopajoči bo prejel izvirno spominsko darilo. Vsi, ki imate veselje in smisel do igranja ter petja, nasvidenje na Graški Gori, 15. avgusta 1993, ob 14. uri. Prijave za 18. SREČANJE ANSAMBLOV pošljite najpozneje do 20.7.1993 na naslov: KUD IVAN CANKAR Plešivec 32,63320 Velenje (Dragica Oderlap tel. 063/893-866 ali Alojz Klančnik tel. 063/893-856). Na tem naslovu dobite tudi vsa ustrezna pojasnila. KUD IVAN CANKAR Predsednica Dragica Oderlap RABLJEN KAVČ IN DVA FOTELJA prodam za 18.000 sit. » 885-158. R-4, letnik 1979 v voznem stanju, neregistriran, prodam. S 853-964. V VELENJU NAJAMEM ENOSOBNO STANOVANJE ALI GARSONJERO. Plačilo v naprej. S 857-210. V VELENJU PRODAM TELEFONSKO ŠTEVILKO za 2000 dem. S 0602-31-960. V VELENJU ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE za dvosobno. S 851-134. AVTO 126 P, letnik 1986, prodam. 8 858-740. OSEBNI AVTO TAVRIA, nov, registriran do 25.5.1994 prevoženih 250 km ter prevleke za Fiat 128 nove, ugodno prodam. S 857-557. TELICO SIVE BARVE, brejo 9 mesecev, prodam. S 882-701. mali OGLASI RAČUNALNIK 286 40/40/16 in printet DL-900 Fudžicu, ugodno prodam. » 851-292. UTO PRIMERNO ZA VIKEND ali garažo, prodam. Ogled vsak dan. Informacije po telefonu 858-321. LADO NIVO, letnik 1986, prodam. » 850-195 zvečer. STOJNICO IZ POLIESTRA PRODAM. Ima atest, 150 x220 x 180 v zaprtem stanju, cca 5 m3. S 856-992. ŽELITE DODATNO ZASLUŽITI? Pokličite po telefonu 853-420 po 20. uri. OSEBNI AVTO TALBOT SAMBA, letnik 1983, registriran vse leto, prodam. S 852-504. POMOČ V GOSPODINJSTVU POTREBUJEMO cca 2 x tedensko. S 832-134. SURFA FUN SLALOM IN BURJA, zelo ugodno prodam. (300 in 100 dem). S 857-257. HARMONIKO FRAJTONARICO PRODAM. S 893-316. STAREJŠI, ŠE UPORABEN HLADILNIK, kupim po ugodni ceni. S 855-450 od 8. do 15. ure. KUNTA-KINTE ugodno prodam. » 858-265. USPEŠNO INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO za osnovne šole. Praksa v ZDA. « 858-260. V VELENJU KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO, DVOSOBNO IN TROSOBNO STANOVANJE. 8 856-899 OD 7. DO 14. URE. KUPIM GARSONJERO. Prodam osebni avto Mercedes 200 D in tovorni avto TAM 110 T10. » 854-327. NOV DALJINSKI S ABASONIC (50 OM), prodam za 8900 sit. Plačilo na dva čeka. S 850-552. GOLF GL registriran do aprila 1994, ugodno prodam. S 855-893.