Negospodarske naložbe
zavožene naložbe, nepremišljene naložbe, nekoristne naložbe in podobne spake, so snov pričujočega zapisa. Toda nič strahu, ne gre za kakšen nov primer, temveč za pogled nazaj. v tiste dobre stare čase, ki so, verjeti ali ne, ravno tako obremenjeni z napakami, le da tega več ne čutimo, ker je to delo prejšnjih pokolenj. Naj v tolažbo sedanjim rodovom naštejcm nekaj teh primerov, krajev-no najbližjih:
Ižanska cesta. Osnovna napaka je, da je preblizu Do-lenjske ceste, potem pa dolgo nič, tja do Podpeči in Goric. Druga hiba: cesta naj bi služila prometu, pa so jo zgradili daleč od naselij Matenja, Bresl, Iška Loka. Ver-jetno so se raje držali bližine reke Ižice, kjer je zemljišče manj močvirno, drugo se jim pa ni zdelo pomembno. Važno je bilo, da so se imeli načrtovalci na Dunaju s čim pohvaliti in da so bili cesar radostno vzhičeni, ko so priSli pogledat to čudo. Bolj uslrezna smer bi bila sledcča: začetek nekje pri sedanji tobačni tovarni, čez Ljubljanico in naprej, skozi Iško Loko na eesto Staje-Ig. Pisalo se je leto 1835.
Železnica proti Trstu. Glavna nejasnost je, zakaj so rinili čez Barje proti Borovnici? Verjetno so jim dišali krimski gozdovi, pa so pri tem naleteli na barjanskega zmaja, ki so ga le s težavo ukrotili. Pa še ni bilo konec nekakšne zaletavosti. Hoteli so imeti tudi najdaljši želez-niški most v Evropi in zgradili so ga! Cena ni važna, saj narod plača vse, kar se zazdi vrhovom! In tako so se vrteli tod okrog celih 7 let, da so med tem že kontali progo od Logatca do Trsta. Bolj pravilno in ceneje bi bilo čez Brezovico naravnost proti Vrhniki in tam naokrog proti morju. Pisalo se je leto, 1857.
Tretja sličica, v vrsti nedomišljenih naložb, je pa malo mlajšega nastanka, sega tja nekam v leto gospodovo 1935. Imenuje pa se: gradnja cerkve i)a Barju. Kdoje dal gradbeno dovoljenje za tisto samoto, je poglavje zase! Po vsakdanjih merilih spadajo: cerkev, Sola. gostilna, trgovi-na, prosvetni dom, gasilski dom in še kaj, tja, kjer se zbirajo množice. t. j. na križišče cest, središče kraja in podobno. Na Barju je pa vse razmetano, kar kaže na to, da so posamezni veljaki vlekli vsak na svojo stran. Sicer pa je gradnja cerkve na Barju popolnoma izgubila svoj pomen, ko je zrasla mogočna ccrkev na Rakovniku (okrog 1910), ki je phtegnila večino Ilovice in Karolinske zemlje (sedanja Ižanska cesta z odcepi). Izgleda, da si - tudi dubovni očetje hodijo v zelje, ie tako nanese! Naj bi raje dali tisti denar za dolgo načrtovani in nikoli uresniče-ni most čez Ljubljanico in bi tako trdneje povezali trnov-sko župnijo, pa še odprli izhod Ljubljane proti jugu. Verjetno je bil pritisk risarja Plečnika, ki je bil takrat režimski arhitekt (oblastni stavbar), tako močan, da no beni protirazlogi niso prišli v poštev. Nak končam svoj zapis z izrekom evangelista (dobrega poročevalca) Mate-ja: Blagor ubogim na duhu...
Obelodanil: Meze