/m*
'vAi'D
*~yitAUCG ♦. *
NO. 14
/Im er i Ska
OVINA
IJOo tptrQ c
C/o„ ,&• ll c	Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco.
*~ dllcj r)^'	^ LANGUAGE O.VLV	rrr,r/\n*n	Tji+V,K^ano VSri^-n!^^
* 44ll4
SLOV€NIAN
MGRKSHG M6WSPAP€R
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis,'*Florida. Phoenix, *ly, Pueblo. aockSprin*»
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 26, 1978
LETO LXXX — vol. LXXX
Vse zavisi od izvajanja novega sporazuma med ZDA in Japonsko
ZDA so v novem sporazumu dosegle več, kot so pričakovale, toda stvarna vrednost dogovora se bo šele pokazala tekom Izvajanja.
WASHINGTON, D.C. — Spor med ZDA in Japonsko o medsebojni trgovini, ki je grozil preiti v trgovinsko vojno, je bil pretekli teden uradno zaključen s sporazumom. ZDA so v njem dosegle , več, kot so pričakovale, Japonska je popustila bolj, kot je prvotno nameravala, ko je položaj znova proučila.
Robert Strauss, ki je vodil zastopstvo ZDA pri pogajanjih, katerih zadnji del je bil v Tokiu, je izjavil po objavi sporazuma: “Mi čutimo, da pomeni to spremembo smeri in novo filozofijo za Japonsko.”
Japonski minister za zunanjo trgovino Nobuhiko Ushiba je dodal: “To je dober razvoj, s katerim moramo biti mi srečni.” [Predsednik Carter -je izrazil zadovoljstvo ob doseženem sporazumu, ki da je dobro znamenje za bodoči razvoj odnosov med obema glavnima, vodilnima silama svobodnega sveta. Japonska je doslej tesno zapirala vrata vsemu nepotrebnemu uvozu in podpirala z vsemi sredstvi izvoz. To je privedlo do velikanskih in rastočih prebitkov v trgovini z ZDA in do motenj v mednarodnem denarnem ci-1 stemu.
Japonska je imela lani v zunanji trgovini okoli 10 bilijonov dolarjev prebitka, ZDA pa okoli 27 bilijonov primanjkljaja, od tega blizu 8 bilijonov prav z Japonsko. Ameriško industrijsko blago ima težaven dostop na japonski trg, Japonci pa segajo po tujih izdelkih le v slučaju, če nimajo svojih. Japonci so v bistvu ljudje, ki vedno mislijo na to, kaj je koristno Japonski, njeni politiki, njenemu gospodarstvu, njenemu razvoju in se po tem odločajo.
Japonska je nekaj bolj odprla vrata ameriškemu blagu, veliko vprašanje je, kako se bo to u-spelo tam. uveljaviti ob znani miselnosti Japoncev. Ameriški Kongres in delavske unije zahtevajo zaščito domače industrije, domačih delovnih mest, domačega trga pred poplavo s tujimi industrijskimi izdelki. Zaščita domačega trga pred tujimi tekmeci utegne biti začasno koristna in morda celo potrebna, na dolgo roko je vendar škodljiva.
ZDA so glavni zagovornik svobodne trgovine, če se ji one odrečejo, se bo mednarodna trgovina, ki je skokovito rastla TT preteklih desetletjih, začela krčiti, z njo pa tudi gospodarska dej avnost in celotni gospodarski i razvoj ter napredek.
Novi grobovi
Anthony Zakrajšek
Na svojem domu na 4332 W. I St. je po 15 letih bolezni umrl 75 let stari Anthony Zakrajšek (Tom Zak), rojen v Clevelandu in zaposlen kot železarski delavec pri mestu, dokler ni postal za delo nesposoben leta 1963 zaradi kapi, mož Josephine, roj. Mežnaršič, oče Thomasa, tast Rite, roj. Kestner, stari oče Corlee in Gregoryja, brat Rose Zakrajšek, pok. Johna in pok. Josepha. Bil je član ADZ št. 1, SNPJ št. 5, W.o.W. No. 293 ih Kluba slovenskih upokojencev. Pogreb bo privaten ob udeležbi samo družine. Ta bo hvaležna za darove Slovenskemu starostnemu domu v spomin pokojnega.
Perma Delgaudio Sinoči je umrla na domu svoje hčere Mary Krainz, 592 Strumbly Drive, Highland Hts., po dolgi bolezni 83 let stara Perina Delgaudio, roj. Medveš, vdova po lani umrlem možu
Savdska Arabija ne predvideva povišanja cen olja v lefu 1978
Oljni minister Savdske A-rabije šejk Ahmed Zakl Yamani je izključil vsa ko možnost povišanja cen pl ja v letu 1978.
RIAD, S. Arah. — Šejk Ahmed Zakl Yamani, oljni minister Savdske Arabije, je izključil možnost povišanja cen olja do konca leta 1978, ni pa izključil možnosti, da bodo nekatere države izvoznice olja ceno tega delno znižale, ko bodo skušalo prodati večje količine. Savdska Arabiija tega na misli storiti, je pripomnil Yamani.
Cena savdskega lahkega cija je zamrznjena do sredine tega leta na $12.70 za sod na temelju sporazuma v Caracasu, glavnem mestu Venezuele, pretekli J mesec. Savdska Arabija je hot«'- ' la ceno zamrzniti do konca leta.
Zadnje vesti | VOHUNSKI SATELIT ZSSR
ZGOREL OB POVRATKU V OZRAČJU NAD KANADO
YELLOWKNIFE, Kan,— Nizko leteče kanadsko leto je odkrilo sledi radiacije 150 milj severovzhodno od tod. Skupina strokovnjakov se je podala proti temu kraju za podrobno preiskavo in merjenje.
Is Clevelanda
in okolice
Lep spominski dar—
Zvesti naročnik in podpornik Ameriške Domovine g. John Sovjetski vohunski satelit z jedrskim reaktorjem, ki so 'sivec, 17931 Neff Road, je daro-ga poslali na kroženje okoli Zemlje 18..septembra 'val listu $50 v spomin blagopo-kmi. .je pretekli, torek zjutraj vsletl odpovedi dela kojne žene Ede, katera je umrla svojih naprav do«egeI ozračje in v njem zgorel nad dne 2. junija 1976. Ameriški Do-Veiskim Suženjskim jezerom v Kanadi.
WASHINGTON, D.C. — Sov-
MINNEAPOLIS, Minn. — Mrs.
Muriel Humphrey, vdova po pok. senatorju, je sprejela j imenovanje za zveznega sena-! torja kot naslednica svojega' moža. Po sprejemu je izjavila,1 da se bo prizadevala za do- jetski pet ton obsegajoči vohun-; videl rdečo luč in nato nekaj končanje nekaterih njegovih ski satelit z radijskim reaktor-, manjših stregel ognja, predlogov in zamisli. Ni še po-	ki je oskrboval satelitov j “Bil je glavni del kot svetla
vedala, ali misli ostati na tem radar z elektriko, je pokazal že j luč in veliko majhnih, ki so le-mestu samo začasno, dokler kmalu po svojem poletu v vese-j tele za njim.” je rekla Marie ne bo izvoljen naslednik, ali kie 18. septembra neke nepravi!-| Rum an iz Yellowknife, ki je tu-pa se bo sama potegovala za hosti, ki so vzbudile zanimanje |di videla padajoči sovjetski sa-kandidaturo.	vesoljske obrambe ZDA. V pre-jteliL.
Giuliu, mati Virgila, Mary jv tem jo je podpiral Iran, toda Krainz in Caroline Loushin, 6- ostale države izvoznice so ža-krat stara mati, 14-krat prastara ;mrznitev omejile na prvo pol«' -mati. Pokojna je bila rojena v Vco leta in hočejo v povišanju Udinah v Italiji in je prišla v razpravljati na posebnem se-1 ^ ZDA leta 1912. Bila je članica Stanku ali pa vsaj na rednem SŽZ št. 25 in Carolina Hive 493 junija 1978.
T.M. Pogreb bo iz Želetovega Kuvajtski oljni minister Ab-pogrebnega zavoda na E. 152 dul Muttaleb Kazemi je izjavil,
St. v soboto zjutraj v cerkev
teklem decembru so imeli c KAIRO, Egipt. — Vse izgleda, njem in njegovih težavah že da so se duhovi pomirili in da p-recej jasno podobo, vendar so je možno pričakovati obnovo o tem molčali. Ko so ta mesec pogajanj med Izraelom in dognali, da ni več daleč, ko se Egiptom ae prihodnji teden, bo “nepokorni satelit” vrnil v Pogajailja bodo najprej obno- ozračje in pri tem morda po-vljena v vojaškem, nekaj kas- vzročil večjo radiacijo, so ZDA neje pa še v političnem od- stopile v stik z ZSSR za potreb-boru.	- ne podatke, da bi pomagale pre-
Zastoj v pogajanjih med Egiptom in Izraelom
sv. Paskala Baylonskega na Wilson Mills Rd., nato na Kalvarijo. Čas še ni določen.
Emery Križman Danes zjutraj je umrl v Lakeside bolnišnici 81 let stari Emery Križman s 338 Claymore Avenue, Richmond Heights. Pogreb bo iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto dopoldne. Podrobnosti jutri.
Znižanje davkov ne bo
uzakonjeno pred jesenjo
WASHINGTON, D.C. — V Kongresu sodijo, de, predsednikov predlog za dopolnilo davčnega zakona ne bo > izglasovan pred jesenjo, če ne pride do kakih nepričakovanih gospodarskih težav.
WASHINGTON, D.C. - Pre-
nekateri na odgovornih mestih da pričakuje, da bodo cene osP- sodij0) da pogajanj med Egip-
prečiti vsako nesrečo.
Sovjetski vohunski satelit je (v torek zjutraj po preletu nad iBritsko Kolumbijo zgorel v o-jzračju nad Velikim Suženjskim
■jezerom v severni Kanadi. Arne- jn: *n ie krožil okoli Zemlje v M-
Ta je dosegel ozračje ob 6.50 zjutraj, ob 11. dopoldne pa so že skupine strokovnjakov iskale njegove sledi in morebitne o-stanke vzdolž obale Velikega .Suženjskega jezera.
Sovjeti so inoicali
Sovjetska zveza je molčala o s vejem vohunskem satelitu, ki bi mogel ogroziti področja tujih držav, na katera bi mog~J pasti. Kosmos 954, kot je bilo njegovo uradno ime, je bil pognan v vesolje 18. septembra ta-
le zamrznjene samo do srede letošnjega leta, pa dodal, da Kuvajt ne bo kršil dogovora, storil bo to, kar bodo sklenile vse članice Zveze izvoznic držav olja (OPEČ).
Savdski oljni minister pričakuje, da bo obilje olja na trgu trajalo vsaj še dve leti in zato tudi prihodnje leto ne pričakuje kakega večjega zvišanja njegove cene.
tora in Izraelom ne bo lahko ! stregla
vzorce
. šini kakih 150 milj tako, da je ozračja v raznih !vsaka dva tedna pregledal dve.
! riška in kanadska letala so pre
vrniti na tir in jih pognati, ko | višinah, da bi dognala morebit- tretiini celotne zemeljske povr-so obtičala. Trdijo, dobo potre-jli0 radiacijo.. Pregledali so tudi. 'šine med Antarktiko in Artiko.
ben osebni sestanek Carterja s predsednikom Sadatom in predsednikom vlade Beginom.
Nekateri računajo, da utegne priti do sestanka vseh treh sku-jpaj, če ne. bo druge poli.
• Bella Ahzug kandidat
NEW . YORK, N.Y. — Član Vrhovnega državnega sodišča je odločil, da je dobila imenovanje za demokratskega kongresnega
ZDA za ostrejši nastop proti ugrabiteljem letal
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Vance je pred kongresnim odborom . pozval k po-
področje, kamor bi naj morebitni ostanki 5 ton obsežnega satelita, v kolikor niso zgoreli pri letu skozi ozračje, padli. Še ” torek zvečer so objavili, da ni no'bene radiacije, nobene nevarnosti za ljudi in živali, ki bi se
Njegova naloga je bila nadzirati plovbo ladij, predvsem vojnih, na svetovnih morjih.
Okoli Božiča je Sovjetska zveza pognala Kosmos 952, ki je polete’ v vesolje nekaj pred Kos-mosom 954, iz kroženja v razda-
znašli na redko naseljenem & 150 miii gi(>blie v vesolje, da področju tega dela Kanade. kr0ŽI sedai v razdalji prenc 600
,milj in je tako daleč, da ni ver-
Beia. Ognjena krogla -Jetnosti, da bi se vrnil na Zem-
lio v naslednjih 600 letih. Na
Član zvezne kanadske policije podoben način je Sovjetska zve-večanemu pritisku ZDA na tu- [Dale McLeod, ki je bil na pat.ro- za po uporabi pognala dalje v je države, da naj trše postopajo jli ob južnem bregu Velikega Su- vesolje tudi 14 drugih sličnih vo-
kardidata Bella Abzug in njen'z ugrabitelji letal. Odklonil je ženjskega jezera, je videl pada- hunskih satelitov z jedrskimi tekmec je to odločbo vzel naj vendar sankcije proti tistim, ki joči satelit in o tem povedal: reaktorji pred Kosmosom 952.
'bi se temu pritisku upirali. !“Videl sem belo kroglo ognja, |
znanje.
PREDLOG ZVEZNEGA PRORAČUNA ZA LETO 1978-1979 IZPRIČUJE OMEJITEV MOŽNOSTI M MOČ! ZVEZNE VLADE
Nautilus pojde v pokoj
WASHINGTON, D.C. — Vojna mornarica je objavila, da bo poslala v pokoj prvo jedrsko podmornico Nautilus prihodnje leto, ko bo dopolnila 25 let službe.
Predsednik Carter je poslal v ponedeljek Kongresu svoj piedlog proračuna zvezne vlade za prihodnje finančno leto. Proračun predvideva 500.2 bilijonov izdatkov in le 439.6' bilijonov dohodkov, primanjkljaj je torej predviden na 60.6 bilijonov dolarjev. Dober del primanjkljaja bo povzročilo znižanje zveznega davka, ki bo v celoti zmanjšalo zvezne dohodke za nekako 25 bilijonov dolarjev.
Poročaun predvideva dohodke takole: 38% od dohodninskega davka posameznikov, 28% od prispevka za Social Security, 13% od dohodninskega davka podjetij in družb, 5% od davka na prekomeren dobiček, 4% od drugih dohodkov, 12% pa bo morala zvezna vlada za kritje svojih izdatkov najeti, kar bo seveda pognalo narodni dolg na preko 300 bilijonov.
Zvezna vlada bo od skupne
Vremenski prerok
Na Clevelandom in večjim' delom Ohia divja snežna vihra, vsote 500.2 bilijonov oddala 37% ki naj bi do noči prinesla mestu do 6 palcev svežega snega. Temperatura je od 5. do 6. zjutraj padla od 36 F do 18 F ter se bo ponoči močno približala 0. f
za pokojnine in preživnine Social Security, za javno skrbstvo in vseh vrst podpore, 24% je namenjenih narodni’ obrambi, 17 7e državam in
občinam, 14% za vzdrževanje vse ostale javne uprave in 8% za obresti narodnega dol-§-•
Zvezna vlada in njeni gospodarski strokovnjaki sodijo, da bo znižanje davkov vodilo do ustvaritve enega milijona novih delovnih mest in s tem pomagalo zmanjšati brezposelnost.
Zvezna vlada računa na povečanje zveznih dohodkov za nekako 10%, povečanje izdatkov pa za 3% . Ob odračuna-nju učinka inflacije bo proračun porastel v svojih izdatkih stvarno le za 2%, med tem ko je v preteklih dveh letih porastel stvarno za po 6%. ,
Predsednik Carter je že v svojem poročilu o stanju Unije dejal, da vlada ni sposobna rešiti vseh vprašanj in odpraviti vseh nadlog, prav gotovo ne sama in ne na enkrat. To stališče izraža proračunski predlog s svojimi omejitvami skoraj na vseh področjih.
Ko se zvezna vlada zaveda rastoče vojaške moči Sovjetske zveze in njenih zaveznikov v Evropi, skuša skrbno
uporabiti povečana sredstva za krepitev armade, ki bi naj gledala na ohranitev ravnotežja sil v okviru NATO v Evropi. V obrambnem proračunu so omejena sredtva za letalstvo in zlasti za vojno mornarico. Predsednik se je odrekel novemu strateškemu bombniku B-l in naglemu razvoju prevozne medcelinske rakete, predložil pa j«5 sredstva za razvoj in gradnjo ’’cruise missile”, ki bi naj pomagala ZDA ohaniti ravnotežje strateških sil v prihodnjem desetletju. '
Velemesta iščejo pomoč za obnovo svojih propadajočih središč, za zaposlitev tisočev mladih ljudi, zlasti črnih, ki ne morejo dobiti posla, vodniki črncev zahtevajo nove socialne programe, ki naj pomagajo črnemu delu prebivalstva iz njegove zaostalosti, da bo deležno vseh dobrot in priložnosti, ki jih uživa bela večina. Predsednik Carter je opustil vse nove programe, ker za to ni sredstev. On je proti povečevanju programov zvezne vlade in za prepustitev večjega dela narodnega
dohodka rabi privatnikov in privatnih podjetij. Ne smemo pozabiti, da zvezna vlada že sedaj sama pobere nad eno četrtino vsega narodnega dohodka, precejšen delež pa vzamejo nato še države, okraji in občine. Davki rastejo in rastejo, odpor proti njim pa prav tako.
Novi proračun predvideva večja sredstva za uresničenje energetskega programa, pa tudi za šolstvo in prosveto. Predsednik hoče ustanoviti posebno zvezno tajništvo za šolstvo, četudi Kongres za to nc kaže kake posebne volje.
Povečana so tudi sredstva za temeljne raziskave, ki naj pomagajo naši deželi ohraniti vodstvo v tehnologiji. Povečanje je za 5% preko učinka inflacije.
Carter je predložil znižanje davkov za 34 bilijonov, pa u-činek tega skušal zmanjšati za 9 'bilijonov z odstranitvijo raznih davčnih ugodnosti v sedanjih davčnih predpisih. Sodijo, da se utegne Kongres zadnjemu delu predloga upreti, zlasti še, ko smo v -letu kongresnih voliteV.
ZDA sto»" le v zvezo z ZSSR
Kosmos 954 ni'deloval, kot je bilo predvideno, in Obramba Se-j verne Amerike (NORAD) je to kmalu dognala. Videla je, kako ije Kosmos 954 padel od 150 milj na 100 milj v teku 10 dni in j ZDA so opozorile države, na kariere bi mogel satelit pasti, o nevarnosti. Predsednikov svetovalec za narodno varnost Z. Brze-zinski je 12. januarja o tem govoril s sovjetskim poslanikom A. Dobrininom in vprašal za pojasnila. Ta sprva niso bila zadovoljiva in se je Brzezinski z J Dobrininom ponovno sestal 19. j januarja 1978. ZDA so pazljivo sledile pot Kosmosa 954 in obveščale o položaju prizadete države in pripravile same vse, da bi bile sposobne v slučaju po-
movini želi še dolgo življenje, da bi ta še mnogo let prihajala v slovenske domove in bila tiskana v lepi materinščini. G. Sivcu za lep spominski dar iskreni Bog povrni!
Smrt v domovini—
Brata Tone in Janez Švigelj sta prejela žalostno sporočilo, da jima je v Bezuljaku, fara Begunje, umri ljubljeni oče Franc Švigelj. Doma zapušča ženo Nežko, enega sina in tri hčerke. Iskreno sožalje!
Preselil se je—
Poznani rojak Franc Štrukelj,
t
ki je mnogo let bival v Knau-sovi hiši na 6127 St. Clair Avenue, ki je nedavno delno pogorela, sporoča svoj novi naslov: 1062 A. E. 62 Street.
Zlati jubilej—
Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ bo to soboto, 28. januarja slovesno, praznovalo svoj zlati jubilej, petdesetletnico obstoja. Ob petih popoldne bo v cerkvi sv. Vida zahvalna sv. maša, ob sedmih zvečer pa slavnostni banket v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Vsi rojaki, ne samo članstvo tega društva prijazno vabljeni na to prazno-. vanje!
Kucinich pri Carterju—
Mestni župan Dennis J. Kucinich je bil včeraj za 10 minut sprejet pri predsedniku ZDA Carterju v Beli hiši. Z njim sta bila žena Sandra in sen. H. Met-zenbaum, ki je sprejem pripravil. Župan je prosil predsednika ZDA za finančno pomoč pri obnovi mestne kanalizacije, ki bo predvidoma stala 1.5 bilijona dolarjev. D. J. Kucinich je ostal v Washingtonu, kjer se udeležuje zimske konference mestnih županov ZDA Prijave nedržavljanov— Pravosodno tajništvo ZDA poziva vse nedržavljane, da se tekom meseca januarja prijavijo na posebnih obrazcih, kateri se dobe na vseh poštah in v vseh Vselitvenih uradih. Storite to do 31. januarja t.l., da ne boste imeli nepotrebnih sitnosti. Starši ali zakoniti varuhi otrok izpod 14 let, so dolžni te prijaviti. ---------------o------
Sadatovi nasprotniki se bodo zbrali v Alžiriji
DAMASK, Sir. — Vesti iz vladnih krogov trdijo, da se bodo nasprotniki Sadatove pomir-i jevaine politike z Izraelom zbra-trebe takoj priskočiti na pomom j p pre(j koncem meseca v Alžir-K sreči se je vse končalo brez ju posebni zastopnik alžirskega škode, vzbudila pa je ta reč ve- 1 predsednika Boumedienna je liko zanimanje o vsem svetu. V i	vabila za tak sestanek
Kanadi tudi precej ostro razpra- j v začetku tedna predsednikom vo v parlamentu, kjer so neka- Libije, Sirije in Iraka, pa odpo-teri očitali vladi, da ni bila o ^oval z isto nalogo v Južni Jc-položaju ves čas na tekočem, men. Na sestanek so bili povab-kar pa je predsednik vlade P. E. ijeni tudi zastopniki Palestinske Trudeau zanikal.	‘ usvobodilne organizacije.
------o-----	j Piedsednik Alžirije Boumedi-
Španija proti nagoti ennt je ta mesec potoval po 1 MADRID. Šp. — Vlada je iz- Srednjem vzhodu in iskal pod-dala odredbo, ki prepoveduje poro'stališču nasprotnikov egipt-razobešanje slik z golimi ljudmi skega predsednika Sadata v po-pred in na poslopjih s kino in gledu iskanja pomiritve z Iz-drugimi gledališči.	raeiom.
:¥:—I


- »a
».»»iaifiuisi.,’
mm>:‘»m c- v.x^*ro \i

017 St CMr Ave. - 431-0628 - Oevelaad, OMo Mm National and International Circulation
I'uSxUsiied dailjT except Wed., Sat., Sun,, holidays, 1st two weeks in July
NABOCNINik-
Združene države:
$28.00 na leto; §14.00 za pol leta; §8.00 ta 8 mes#e* Kanada in dežele izrezi Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol .leta; $8.00 za S m«3*c« Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
United States;
$2COO psa year; $14.00 tor 6 months; $8*00 tor 8 months Canada and Foreign Countries:
$30,00 per year; $15.00 for S months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND; CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO

No.
14 Thursday, Jan. 26, ---------—--------1_
1978
To so stvaii, ki jih ljudje, ki obiskujejo naše deže- Bubl11 neko družino, ako ]e par-le, ne vidijo in kaj radi razglašajo naivnemu svetu bajke ^rat od ur lzostala-o verski svobodi v rdeči Jugoslaviji.
Srnjak v omaki, narod na Slaki
CLEVELAND, O. — Čudeži se še gode, če verjameš ali ne.
Preletel je široko lužo veliki, jekleni ptič, — pristal na letališču, — potniki so se vsuli iz njega. Na carinami se je roba pregledovala. Neka žena je imela poleg navadnega kovčka še “bisago” in v njej galon brezbarvne tekočine. Carinik vpraša ženo; “Kaj imate v tem galo-nu?” '
Žena napravi prav mile oči in čisto, mirno, nedolžno reče: ”V stari kraj sem šla malo pogledat, — tudi na božji poti v Lurdu sem bila, pa sem prinesla za sebe in za prijateljice ta galon Jurčke čudodelne vode’.’"
Jugoslovanski verski zakoni
Z novo ustavo, ki je bila razglašena leta 1974, so posamezne jugoslovanske republike prevzele doslej centralni vladi rezervirano nalogo, da vodijo za svoja ozemlja veljavno zakonodajo o verskih skupnostih. Kolikor nam je znano, .so .doslej skoraj vse republike že razglasi le zakone, ki dajejo posameznim verskim skupinam pravice, po ustavi zajamčene, da smejo svobodno slediti svoji vesti, če iih ta vodi k verovanju v Boga in k izpolnjevanju njegovih zapovedi, če le niso nasprotne z obstoječim državnim zakonom. Zakoni, ki proglašajo pravice vernikov/sc maloštevilni in kratki, toliko bolj -ste- ( vilni in zgovorni pa so oni, ki določajo, kako sme vernik jnje.^Plačati prakticirati svojo vero, kako izražati svoje- versko pre- pv. ’
pričanje, kako poučevati o verskih stvareh druge, zla-j -žena pa; “Da je žganje? Vodki otroke in do kam sme segati pojem o svobodi vesti, [se je spremenila v žganje! Hva-!no nog. ki ga razglaša n rova. Zadnja republika, ki te dni priča- Ijen Bog na nebeških višavah, če je kdo, ki bi rad- ubil dve kuje tak zakon. 1e Hrvaška, poleg Slovenije edina čisto spet se je naredil nov čudež!” muhi na en zamah, naj pride
katoliška republika.	i	*	„	.	.	|tisto nedeljo k sv. maši v cerkev
t_i -n ’-i-— ^	~ Manje Vnebovzete, — maša bo
Carnik odmaši galon, pokusi ‘vodo’ in reče: “Močna je ta voda, duh in okus ima kakpr žga-bo treba 12 dolar-
ker je oba srnjaka lepo očistil dušnih in telesnih madežev.
Da bosta oba srnjaka o pravem času v ‘omaki’, bo treba vsaj ducat ljudi na trdi tlaki.
Za našo tlako, pomagati srnjakoma v omako, pridejo v poštev le prostovoljne delavke in delavci. Vem, da se jih. bo zadostno .število oglasilo, — jaz, ki imam dlani navzven obrnjene, še v poštev ne bi prišel, četudi bi se ponujal.	j
Že sedaj ‘Boglonaj’ glavni kuharici ge. Josepini Stanovnik in vsem njenim pomočnicam!
Jedli bomo srnjaka, obirali pečene piščance z vsemi prikuhami, še popili ‘glažek vinca rujnega’ in se, — če bo kazalo — če zavrteli ob zvokih vesele muzike, •— vse to v korist Slovenskemu starostnemu domu na Neff Road. 1
To dobro kosilo bodo dekleta Zaradi nepredvidenih servirala kakor lansko leto — v Slovenskem domu na Holmes Avenue 19. februarja popoldne od 2. do 4. iire. Po kosilu se bomo v družbi zadržali tja v tem-
John P., blaga duša, privozi
avtom domov, zleze iz vozila in ! q]-, p uri _ potem
srnjakovo kosilo.
pre vrata, j oj mene, povzelo mu je sapo, oči so mu izstopile in vi-
pa ‘ha j d’ na
se s
Zakaj so posamezne republike morale prevzeti to nalogo? Ceno, da je komunizem v svojem bistvu ne ie brezveren, ampak borben v pobijanju vere na vseh poljih. V pisanem mozaiku jugoslovanskih ver in narod-
^osti je pa bilo težko dobiti za vse, oziroma proti vsem del je ob steni navzdol nekoga primeren zakon o verstvih. Pokazalo se je, da so se do viseti. Pa ja se hi sosedu v glavi komunizma dokaj različno opredelile razne verske sku- jzafrtajčkalo in se je šel v nje-pine: judje, vnohumedanei, sekte, pravoslavni, katoliča- -govo garažo z’ glavo navzdol o-ni. Komrnistična oblast v katoliški Cerkvi vidi svojo .besni. Kar so ga noge nesle, hi-največio nasprotnico. Zato jo je najbolj kruto prega- jtro steče proti hiši; malo, da ni njala, pri len pa ni pozabila pokazati nenaklonjenosti j vrgel stranskih vrat s tečajev, tudi ostalim verskim skupinam, da bi le ne pozabile, da jodpiraje vrata kriči in kliče svoje komunizem sovražnik vsakega verstva, ne le katoli-ijo ženo: “Mary, Mary, pojdi no ČPnov	!z menoj, v naši garaži na steni
Ker so republiška vodstva še vedno pod strogim nad- j nekdo visi z glavo navzdol, pa zorstvom rciece centrale v Beogradu, je sedaj mogoče |rdečo mašno ima pod* vratom, j jjOVO kosilo in se velikodušno na ukaz od zgoraj po posameznih republikah ta zakon j samo toliko sem v naghcL0(jzvai p0vabiiu. Gospod župnik razlagati ni nafagat/. oe-'j ali manj' strogo, kakor so pač j mogel videti. ^ In sta z ženo po- -j^ tU(jj na kosilo prišel in vsem verni državijem bolj.ali manj pridni.	s hi cel a v garažo, žena naprej, povoščil ‘Bog žegnaj’.
Vse kaže, da je centralna vlada želela, da se obrusi- korajžni^John za njo. Na moč-, vstopnice za to srnjakovo ko-jo ostrine verskega boja zlasti po tem, ko so pričakovali, kaj bo svet sodil o njih na konferenci v Beogradu.
Pritisk na veiiko, kar hi moglo biti proglašeno kot preganjanje vere, je - žividno ponehal. Pritiskajo ie na posameznike in vedno pod izgovorom, da je dotični presto
Naš župnik č. g. Viktor Tomc svojimi cerkvenimi možmi močno zavzema za naš Slovenski starostni dom, zato so podarjena srnjaka podarili v ta namen. Jaz in številni farani Marije Vnebovzete smo tega veseh. Želeti je, da bi tudi ostale slovenske župnije kaj storile, da bi finančno pomogle pri vzdrževanju tega doma. Za umevanje našega napora bo pokazal še tisti, ki bo kupil vstopnico za to srnja-
pil ta ali oni v.kon in zato bil kaznovan, ne zato, ker veruje v Boga.
Največjo skrb dela Cerkvam, zlasti katoliški, železna volja komunistične oblasti, da verujočega človeka poniža na. stopnjo' državljana druge vrste. Starejše šč pusti v ni hov e m verovanju v službi, ne morejo pa napredovati ali nasedati važnejših mest. Čakajo, da bo z upokojitvijo U pr 'blem rešen.
Nad '62 let že vlada komunizem. Stari, verujoči rod verah uradnikov jo že izarinif s pozorišča.
Mladi rod se zaveda, kaj ga čaka, če bo pokazal, da je ostal veren. Pustili ga bodo, da bo ppsfcal zdravnik, inženir, znanstvenik, ne bodo pa mu nikdar zaupali vodstva v nobeni ustanovi. To mesto- je rezervirano za pre kaljene komuniste in pa za nekatere redke nekomuniste, ki se znajo zvijati kakor kača, menjati barvo kakor kameleon in imajo kožo debelo kakor bivol. Pravijo pa, da je teh vse k dan manj.
Oficirski kadri k1 diplomatske službe so vernim brezpogojno nedostopne.
Vse f epu Hiške zakonodaje pustijo Cerkvam, da c-pravljajo svoie strogo na versko delovanje omejene dolžnosti. Taicoj pa zauoni določajo do podrobnosti natanč • no, kaj ni versko udejstvovanje. Onemogočajo verskim skupinam vse in i J.abno ali družabno-gospodjarsko delovanje. Pod to poglavje spada: cerkvena dobrodelnost, športno delovvmm farne mladine, izleti, romanja, celo ‘govori na* pokopališču, ki niso v obrednikih itd.
Najtežji problem pa je sila, kako oblasti onemogočajo Cerkvam, da bi versko vzgajale vernike, zlasti mladino. Na Hrvaškem predloženi novi zakon daje pravico odločanja o verski vzgoji ne le staršem, ampak t.udi u-čeneem. Ba kaj m ho učenec, ki ga vzgaja brezbožen uči-teli, odločil, sl lahko mislimo. Zakon bo tudi dal šoli pravico, da prenove mladini obisk verouka, kadar bi bilo to, čeprav v izvenstlskem/časti, za mlade živce preutrud-Ijivo ali bi šib čakalo kako drugo, po šolskih oblasteh priporočeno; izvenšolsko opravilo.‘Zakon naj bi tudi prepveda! učiti verouk vsem, ki niso duhovniki in bi jnn bilo tudi.^prepovedano vzgajati za ta poklic laike,, organiste, diakone, redovnice itd. Če bo vse to sprejeto' v 2akon, ki ga te dni pričakujejo Hrvatje, bodo"kmalu
nem žeblju, zabitem v steno, jp S1|0 visel, s podpluto krvjo pod vra-1 tom, krepak srnjak. '‘Čudež, to je čudež,” je ponavljal John, medtem ko je žena odhitela v kuhinjo in se telefonično s prijatelji povezala in pogovorila, kako in odkod bi se naj ta mrcina pritepia v njihovo garažo.
To ni bil čudež, se malo ne, le lovska sreča je bila naklonjena aa sta John Fekete in Frank U-rjankar z Larchmont Rd. ustrelila tega srnjaškega orjaka. Jaz domnevam, da je eden krepko uržal puško, drugi pa je pomeril in sprožil. Resnica je, da sta možaka mrtvega srnjaka naložila v avto in pripeljala k Petriču in
so po 7 dolarjev in se dobijo; v pisarni Ameriške Domovine, v‘župnišču Marije Vnebovzete; lahko kličete po telefonu tudi: g. Petelinkar 481-6882, g. Ferra 531-7131, g. Petrič (brivnica) 481-3465 ali na dom 481-3762. Prodajali jih bodo tudi pri cerkvenih vratih Marije Vnebovzete po nedeljskih sv. mašah.
Dobre volje in zdravja vsem, ki te vrstice čitajo, želi vaš nepoboljšljivi ...
J. P.
------o-----
h fiewprike prosveie
NEW YORK, N.Y. — “Ako kjerkoli na svetu sto tisoč Ame-ga v garaži na žebelj obesila, ko i rikancev, Angležev ali Nemcev nikogar ni bilo doma. Gospoda'izgubi svoj jezik, ni to za na-Fekete in Urankar sla srnjaka daljni obstanek teh nabodov po-podarila, naj se kuhan ali pečen sebno važno. Ako pa se kjerkoli
použije v kakšen dober namen.
Poklican je bil tudi Vinko Vrhovnik. On je ugotovil, da ni bil to srnjakov samomor, — potrdil je, .da mu je svinčenka, po-
izgubi deset ali dvajset Slovencev, se zdi Slovencem, da je v nevarnosti obstoj vsega naroda. Kadar gre za vprašanje številčnega stanja njihovega jezika,
gnana iz dobro merjene puške, | postanejo sicer pametni in bistri
Slovenci nerealisti.”'
To je napisal o Slovencih nemški časnikar C. G. Stroehm. Zdi se mi, da smo tudi to lastnost podedovali in prinesli s seboj v Ameriko.
Na primer: Prosvetne ure slovenske fare-v New Yorku imajo namen ohraniti čimdalj slovenski jezik, zavest, poznanje slovenske kulture in slovenskih tradicij med svojimi farani, to
prebila blago srce. Vinko je ‘mrtveca’ slekel edine obleke, ki jo je v življenju imel, ga očistil drobovja in takega oddal v ledeno shrambo.
Srečen slučaj! Prav tiste dni je mladi Anthony Zalar tudi dobro pomeril, spodbil je mladega srnjaka in ga tudi podaril v usti ‘dobri namen’.
Tako imamo sedaj pod zvonom Marije Vnebovzete srnja-
kovega mesa, pa dobrega, celome onramti jih slovenskemu na-skladovnico, kakor skladovnico j rodu. Zato nam je hudo, ko vi-drv pri dobrem kmetic	dimo, koliko naših družin —
Lepa hvala vsem trem darovalcem, J. Fekete, F. Urankarju, A. Zalarju! Bog lonaj tudi V.
tudi takih, ki so prišle sem po drugi svetovni vojni — je zaradi nezavednosti staršev utonilo
Že drugič nam je vreme nagajalo-. Čeprav je bilo tretjo nedeljo v decembru slabo vreme, so prosvetarji prišli, ker so bile ceste vsaj prehodne. Na januarsko uro pa mnogi, zlasti tisti ir. oddaljenih krajev New Jersey-ja, New Yorka, Long Islanda in Connecticuta niso mogli priti. Ceste so bile poledenele in gladke. Nobena odjuga ni bila napovedana. Vožnja z avtomobilom je bila nevarna.
Morali so ostati doma. Toda v vseh je bilo toliko zavesti in čuta neke odgovrnosti do skupnosti, da so skoraj vsi telefonično javili enemu ali drugemu, da pri najboljši volji ne upajo na pot in naj jim ne zamerimo.
Nič jim nismo zamerili. Veseli smo bili, da so se javili in tako dokazali, da so bili vsaj v duhu med nami. Pa smo res kakor ena sama velika družina!
. Priti bi morali tudi Zvonovci iz Fairfielda in zapeti v spomin pok. dr. F. Blatnika eno pesem v cerkvi in dve na uri. Niso mogli na pot. In ker tudi dr. C. Mejač ni mogel priti iz W ashing-tona, je kar župnik prebral njegov spominski govor v cerkvi.
neprilik
je bila proslava res skromna. Sicer je bil pa dr. Blatnik tudi vse življenje skromen!
Kljub temu sta bili cerkev in dvorana kar dobro zasedeni. Vesela je bila ga. Ravnikarjeva, ki je skuhala golaž, ker ga ni nrč ostalo, in Babniki, ki so pripravili klobase z zeljem in so vse oddali. Ga. Klesinova je prinesla s seboj pladnje flancatov. O-stalo jih ni nič. Nasprotno, še zmanjkalo jih je!
Po maši sta nas Franjo Kostanjški in Karl Klesin spravila v dobro voljo, ko sta zaigrala na harmonikah par poskočnih melodij .
V	uvodnih besedah smo zvedeli, da je ura posvečena naši mladini. Slišali smo, kako pridno študirajo naši fantje in dekleta po raznih šolah in se pripravljajo, da se uvrstijo med tiste naše mlade ljudi, ki so končali šole tukaj v Ameriki in si priborili akademsko čast. Med našimi mladimi jih ima 80% a-kademsko izobrazbo. Res smo ponosni nanje!
Slišali smo željo, da bi poživili “SAVO” in pomnožili cerkveni pevski zbor.
Burgar Marko in Sandi, Zupančič Andrej in Inge so nastopili v prizoru “Rdeča Kapica”. Marko je bil lovec, Sandi “Kapica ’, Andrej — volk m Inge —-stara mama. Bili so odlično main napravljeni. Kapica sta bila res originalna. Otroci so odigrali prizor brez še-oetalca in brez napak. Govorih so jasno in gladko, bili so ves čas korajžni ni niso pokazali nobene nervoznosti, čeprav so imeli samo eno vajo na odru. Pohvalo zaslužijo starši, ki so otroke pripravili.
Po splošni sodbi navzočih j'1' bila ta točka najboljša na sporedu.
Lucija in Ema Jelševar s+a dali v slovenščini in angleščini mladim ljudem nekaj nasvetov življenje. Seveda so veljali nasveti tudi odraslim kakor na primer tale od neznanega avtorja:
“Fredi veselo, ne jokavo! On ve, da se trudiš. Predi previdno, predi pobožno, a pusti vlakno Bogu!”
Tone Jenko je vešče recitira' Cankarjevo črtico “Sošolci”, v kateri je pisatelj opisal svojega nerednega in svojeglavega sošolca Gašperina, ki je razočaran nad šolo in domovino končno našel posel in srečo v Ameriki.
V	zadnji točki prvega dela sta Helenca in Doroteja Klesin de-
skiram in volk
ki mu je umrla žena, nabrali za maše $28.20 in želeli vse dobro Tončkam in Tonetom.
Po odmoru je Simon Kregar recitiral prvi del Javornikovega predavanja o “zanimivostih in lepotah slovenščine”, ki ga je imel na Liginem simpoziju v novembru. Predavanje je vzbudilo med poslušalci izredno pozornost in je veljalo za najboljše. Zato^smo ga posredovali tudi našim članom, ker bi bilo škoda, če bi ostalo samo med udeleženci simpozija. Prosil sem “Ligo”, da bi predavanje razmnožila in ga poslala vsem slovenskim šolam v Ameriki. Kaj tako lepega in temeljitega že dolgo nismo slišali.
Dr. Zdravko Kalan
M. Jakopič:
Kdaj prideš na besedo
Sneg je prekril nocoj poti, do src shojenih ni gazi, še luč ko da umira.
V kaminu ogenj prasketa, poučiva se in se razda molče in brez nemira.
Molčimo vsi: teži nas čas. Kdo vstopil bo nocoj med nas, se vsedel v našo sredo?
Prijatelj, kje si... znanec, kje?
Omahnil si, mi govore.
Kdaj prideš na besedo ...?
Na počitnice!
JOLIET, 111. — Kam? V Le-mont, k čč. sestram, kamor so me povabile na prošnjo č. s. Siene, ki je priredila 18. dec. 1977 koncert na Mt. Assisiju.
Sestra Siena je vodila in dvorana je bila polna občinstva. Izvajale so božične pesmi s spremljavo raznih instrumentov. Koncert je trajal od 3. do 5. in se končal z lepo živo sliko. Dekleta so v svojih uniformah napravila prijeten vtis. Všeč rni je bilo, da so tako verno zrle v sestro, vsak njen gib so umele. Meni je bila posebno všeč mlada deklica v sredini, ki ni umaknila pogleda od sestrine taktirke. S sestro Avito, ki je prišla na koncert svoje sestre Siene, sva bili družici in obe sva uživali. Dekleta so mirno prišla na oder in tak , je bil tudi odhod. Občinstvo je I bilo zelo: prijazno.
Po koncertu sem šla z obema sestrama v hišo na Mount Assisi. Vse tri smo večerjale skupaj in ko sem prišla pozneje v starostni dom na Alvernio, so me gospe takoj vprašale, ali bom o-stala kaj časa tam. “Do Božiča,” sem rekla in vesela sem, da vas skoraj vse poznam. Sestra mi je pokazala, kje bom sedela v o-bednici.
Obednici-sta dve: ena v pr-
je hrvaškega pokolenja).
Med tednom po Božiču smo hodile v sobo, kjer pojo ali pa sestra George prednaša kaj na traku. En dan so nam dali darila, ko smo potegnile pripravljene številke.
Hitro je minil čas. Po Božiču sem jo mahnila proti pokopališču, mimo lurške votline. Obiskala sem najprej grob prevzv. škofa Rožmana, ki je bil varuh mojih osirotelih nečakov. Na grobu je bil še šopek iz rožmarina in roženkrauta, ki ga je ob slovesnosti prinesla Jeretinova Marija. Vejica rožmarina je bila še sveža in sem jo vzela s seboj ter jo vtaknila med drugo zelenje v sobi pri jaslicah. Grobove vseh umrlih frančiškanov sem tudi obiskala.
Povedati moram še to, da imajo gospe ob dopoldnevih včasih telovadbo ali balinajo ali pa podirajo “keglje” in tako ni nič dolgočasno v tem lepem domu. Igrajo tudi šah ali pa karte. Na Štefanovo je bilo konec mojih počitnic. Spet sem čakala po kosilu na gospoda, da me popolje domov v Joliet in tu me je čakalo lepo obdarovanje, ki so g? dale dobre sestre za božično darilo.
Zahvalili se moram dobrim sestram v Lemontu. Rada se spomnim na sestro Lavoslavo, ki mi je vsako jutro dala knjigo ‘Leto svetnikov”, da sem bila vedno na tekočem. Z njo sem
vem nadstropju, druga v pri- . tličju. Tri sestre servirajo hra. ,ae,Pomenfa mnog° stvarb saj je no, ki jo pripeljejo iz kuhinje j tak° razgledana ^ zanima za na vozičku in se tako greje. Se-
stra Rafaela odmoli vedno Angelovo češčenje, nato pa začno deliti hrano. Vsakdo ima rad doma pečen kruh.
Po kosilu prinesejo gostje svoje krožnike na pripravljeno m> zo, nekatere gospe so tako prijazne, da izpraznijo posodo, m en gospod odpelje voziček v kuhinjo.
Nekateri gostje gredo nato v televizijsko sobo, potem pa v kapelo, kjer moli sestra Rafaela rožni venec vsak večer ob 6.
Prejšnji večer sem šla v se-' strsko kapelo, kjer so sestre molile med petjem svojo devet-dnevmeo in večernice.
Tudi v kapeli spodaj odmolijo med božično osmino devet-dnevnico, pri kateri pojo, ena sestra pa odmoli evangelij.
Novena se je začela 16. dec. z naslovom “Luč sveta” in je vsebovala:
17.	dec.: Jezus, kralj-voditelj;
18.	dec.: Delitelj sinajskih zapo-
di;
l‘J. dec.: Prerokovanja;
20.	dec.: Jesejeva korenina;
21.	dec.: Jezus, sin Davidov;
22.	dec.: Jezus, oznanjen pri
Baptistu;
23.	dec.: Sin Marijin;
24.. dec.: Emanuel.
razne stvari.
Povedati moram še to, da je v Lemontu veliko molitve, bodisi križevega pota v kapeli ali ob lepem vremenu spodaj pri turški votlini, da so gostje zelo prijazni, zato prisrčna hvala ?a vso naklonjenost in dobrote, ki sem jih bila deležna v teh počitnicah.
Spet sem v Domu sv. Patrika in reči moram, da sem bila presenečena nad lepoto naših jaslic v kapeli, kjer ima č. mati Kristina svojo srečno roko pri lepšanju Doma. Posebna zahvala tudi za bogato božično darilo!
Lojzka Verbič
/Z NAš/H VRST
Vsakdo rad posluša kratko razlago in po končani molitvi odidejo v svoje sobe ali v skupno zbirališče
Dne 25. dec. pa je bila polnočnica za stanovalke in stanovalce Doma v kapeli, za sestre pa v Mount Assisiju. Obe sta
kiamirali pesem “Ah, kako so grdi z mano”, Joško Klesin pa ! bili zelo lepi, z božičnim petjem, pesem “Kaj imamo radi”. Vsi j Tudi slovenskih pesmi ni manj ■
trije so kar dobro opravili svojo kalo. nalogo.
Med odmorom, smo podpisali
Navadno je voditeljica petja sestra Roza, ki s svojim
,	.	, . .	,	, -	.	.' *	• -----j	-	*>	i— —------------- t o.uxii,«, i*«.-« uumuiviu amu jjuupisau lepim sopranom prekaša pevke.
T [ T*'1 T ^ P'%A'13., a. c., „ onega viMmo pii ostalih, sosedih j Vrhovniku, ki je zastonj ugoto-1 v ameriškem morju. Hudo nam karto z izrazi sožalja za našega Hojo tudi hrvaško “Spavaj Si-
|Vil vzroke srnjakovih smrti in.je-in se kar bojimo, da bomo iz-.zvestega člana pfof. J. Nielsena, ■ nek” (sestra Mati proviacijalka
Peoria, lil.— Spoštovani! Ker mi s prvim februarjem poteče naročnina, jo s priloženim čekom obnavljam za eno leto in prilagam dar za tiskovni sklad-
Želim Vam veliko uspeha v' bodoče in Vas naj lepše pozdravljam!
Frank Virant
London, Ont. — Spoštovan0 uredništvo! Prav lepo se Van'1 zahvaljujemo za obvestilo, da nam bo potekla naročnina. ^ priloženim čekom jo obnavljam0 zopet za eno leto.
Z naj lepšimi pozdravi in željami!
Janez in Lojzka Jevnikar z družino
* * *
Hialeah, Ela. — Cenjeno ured' ništvo! Z Ameriško Domovin0 sem vsesplošno zadovoljen’ Imam Te eno željo, da bi se številka od srede zopet povrnil8’ ker jo zelo pogrešam.
Lepo Vas pozdravlja Vaš zvesti naročnik
'* Frank PečniK ^
I
Dr. S, Blatnik;
Bog pomaga tudi, ko ga ne prosimo
Tega nisem napisal, ker si \ Nekje na sredi poti do Rima domišljam, da sem poseben sta prišla v oddelek k Vinkotu božji ljubljenec, temveč dn dva moška, ki sta trdila, da sta opozorim bralce, naj skrbno moja prijatelja, in spraševala, premislijo, če niso morda kje sem. Posebno sta se zanima-tudi sami v življenju pr c- la za mojo aktovko in hotela veje !i posebnih znakov božje deti, ee je morda nima on pri naklonjenosti!	sebi. Pokazal je na polico rekoč:
“Tamle je moja, g. Blatnik pa ” K sreči se
m.
10. Italijanom sem postal sumljiv.
V Srbijo nisem mogel več, sem se pa posvetil koncentracijskim taboriščem v Italiji, kamor so začeli Italijani na debe-
ima svojo pri sebi. za vsebino one na polici nista zanimala.
11. V rimsko ječo
Kljub vsemu sem začetkom septembra zopet šel na pot z ve-
lo pošiljati naše ljudi. Joj, koli-jliko prtljago za v Gonars in ko paketov z obleko in živili j mnogo pošte za v London. Pake-
sem pripeljal ubogim internirancem v Gonarsu, Monigu in Praschettiju!
Največ sem hodil v Gonars. Tam sem pakete in pošto oddajal v pisarni nekemu akademiku iz Device Marije v Polju, s katerim sva vsakikrat tudi precej govorila. Pa se je zgodilo, da je skupina internirancev skopala rov pod ograjo ven na koruzno polje- in ušla, med njimi tudi ta dijak. Naravno, da so
te sem že dan prej odposlal kot brzovozno blago na postajo Pal-manuova, pošto pa dal v kovček, ki sem si ga dal poslati v Rim kot “prtljago” (checked baggage). Pripominjam, da nevarne pošte nikoli nisem nosil pri sebi, marveč vedno v kovčku, ki je potoval z istim vlakom v prtljažnem vozu.
V Gonarsu sem vse lepo oddal in nisem nikjer zapazil, da bi me kdo sledil. Prenočil sem v
Italijani osumili mene, da sem ;Palmanuovi, naslednje jutro — bil soudeležen pri organizaciji bil je Mali Šmaren — se pa od-
pobega, in me vzeli na piko.
2e od svojega prvega obiska v
peljal v Rim. Tam so me pa pri izhodu iz postaje aretirali, odpe
Srbiji sem veliko potoval v Rim, !ljali v zloglasno rimsko ječo
da sem v Vatikanu poročal, prosil pomoči in nosil tja poročila tudi od beograjskega nadškofa dr. Ujčiča ter ljubljanskega škofa dr. Rožmana. V Vatikanu sem se spoznal in navezal stike z vršilcem dolžnosti jugoslovanskega poslanika pri Sv. stolici msgr. Moscatellom, ki se je zelo zanimal za razmere doma in želel čim več poročil za jugoslovansko vlado v Londonu, oziroma v Kairu. Pridno sem mu jih prinašal, v Ljubljano pa nosil pošto iz Londona in drugod.
Kc sem se leta 1946 iz begunskega taborišča v Lienzu obrnil na polkovnika dr. Vlad. Vauhnika, šefa jugosl. obveščevalne službe, takrat v Švici, s prošnjo za neko posredovanje in se mu predstavil, kdo sem, mi je odpisal, “Vam se mi pa res ni treba predstavljati. Med vojsko ste mi storili veliko uslug, za katere najbrž niti sami ne veste. Ko so mi vsi drugi kanali odpovedali, sem se poslužil Vas, da sem poslal svoje poročilo v London. Vaš kanal je vedno brezhibno deloval. Hvala Vam!”
Počasi pa sem Italijanom le postal sumljiv. Za vsako pot v Rim sem moral zaprositi dovoljenje od italijanske policije 'T Ljubljani. Pa so polagoma Italijani pogruntali, da oddaja londonski radio najnovejša poročila iz Jugoslavije, posebno iz Slovenije, vsakih pet dni po tistem,
“Regina coeli” in zaprli v samico.
V vseh treh mesecih bivanj? v njej nisem videl drugega človeka kot ječarja, brivca, ki je prihajal vsak teden, in dva policijska uradnika, ki sta me zasliševala. Vsak dan so me peljali na sprehod na'dvorišče, z visokimi zidovi razdeljeno na več oddelkov, in me za pol ure zaprli v kakega izmed njih. Na poti tja in nazaj nikoli nisem srečal drugega kot ječarja.
Pošte nisem smel ne prejemati in ne odpošiljati. Tudi brevirja mi niso pustili. Zaprosil sam za spovednika, pa mi ga niso dovolili. Tedaj sem uvidel, da me imajo za hudo nevarnega zločinca in bil pripravljen na vse. Prepričan sem bil, da imajo tisti kovček, ki sem ga poslal kot prtljago, in seveda tudi pošto v* London, ki je bila v njem. Ne bom se mogel rešiti smrtne kazni.'
Čudil sem se pa, da me poldrag mesec niso nič zasliševali. Zdaj vem, da zato ne, ker niso imeli nobenih pravih dokazov proti meni, samo sumnje in ugibanja in so dokaze šele iskali, takrat pa tega nisem vedel. Tudi to zdaj vem, da je Bog to dopustil meni v dobro.
12. Pismo, ki mi je bilo v veliko pomoč.
Tam koncem oktobra sem
ko
jaz dovoljenje dvignem, in namreč dobil pismi — edino
so me začeli slediti.
Avgusta 1942 se je nabralo toliko paketov za Gonars, da jim sam nisem bil kos, zato sem naprosil dijaka Vinka Šimenca, da rne je spremljal in mi pomagal. V Trstu sva prenočevala v hotelu Europa. Meni so dali boljšo sobo v prvem nadstropju, nje-rou bolj preprosto v tretjem. Po Večerji sem mu pa rekel: “Truden sem in potreben dobrega počitka. Bodi tako dober in mi odstopi svojo sobo, ki je višje m bolj mirna, Ti pa vzemi mojo.' Zjutraj mi pove, da je okrog polnoči prišla policija in iskala mene. Vso noč ni več spal, ker se je bal, da so me odpeljali. Jaz sem se pa čudil, da jih v mojo sobo ni bilo.
Kg sva vse tiste pakete v Gonarsu oddala, sva se vrnila v Palmanuovo in prenočila v- neki. gostilni. Zjutraj sem se jaz s kolesom odpeljal v Gorico, fant je Pa tam ostal. Ko sem se vrnil, nii pove, da je zopet policija vpraševala po meni.
Naslednje jutro sem fahtu izročil velik šop pisem za msgr. kioseatellija, ga spremil na or-zovlak za v Rim in mu povedal, komu naj pisma izroči, sam m ha vrnil v Ljubljano.
bi mi bila slaba predla. Tako mi je pa Bog pomagal, ko Italijanom ni dal, da bi me začeli zasliševati prej, pa tudi s tern,, da se je tisto pismo zmuznilo skozi in prišlo meni v roke. Naj bo stokrat zahvaljen.
13. Zasliševaica mi nista bila sovražna.
Pričakoval sem in se hkrati bal, da mi bodo predložili tisto pošto za v London, ki sem jo imel v kovčku, pa se hkrati čudil, da imajo tako malo očitkov proti meni.
Tisto, da iz Londona oddajajo najnovejše novice iz Slovenije po nekaj dneh, ko jaz odpotujem v Rim, sem jim razložil rekoč, da pač vedno prinašam v Vatikan poročila beograjskega nadškofa dr. Ujčiča, parkrat sem tudi od papeževega delegata na Hrvaškem, opata Marconija, največ pa od ljubljanskega škofa dr. Rožmana, da pa papežev državni tajnik kardinal Magli-one, kateremu te spise izročam, kdaj kaj iz njih pove diplomatom, ki jih sprejema.
Povedal sem jim celo, da sem tudi sam v čakalnici omenjenega kardinala večkrat govoril z angleškim poslanikom Osbornom in z vršilcem dolžnosti jugoslovanskega poslanika msgr. Moscatellom, ker je kardinal moja poročila smatral za tako važna, da mi je dovolil prihajati k njemu tudi ob dneh, ki jih je imel rezervirane le za diplomate.
Dobil sem vtis, da mi zasliševaica nista sovražna, rajši naklonjena.
V Rimu je živel brat jugosl. ministra za telesno vzgojo Andrica. Ta me je vedno lovil, če sem prišel v Rim, da bi kaj zvedelo domovini in poročal bratu v London. Nekoč mi je dal nekaj danarja, haj bi ga nesel nekomu v šiški, pa je želel potrdilo. Pozneje je skušal pobegniti Švico, plavajoč čez Lago di Como, pa so ga Italijani ujeli in našli j: ri njem tisto moje potrdilo. V njih domišljiji sem postal člen mednarodne vohunske organizacije.
Zasliševalcema sem povedal,
da sem tisti denar oddal v Šiški, pomoč.
imena in naslova pa res nisem j Pa so prišle skušnjave in ne-vedel.vee, pa da je bilo to edin- umne misli, češ da moram kot krat, da sem kaj prenesel za An- duhovnik pgč vse razlagati v driča, ker mi je postal nadležen nadnaravnem smislu, da pa je in sem se ga otepal.	'dejansko vse le zgolj naključje
Zanimala sta se, kaj me je in ne božja pomoč. Odganjal spraševal, in kaj sem odgovar- sem te misli, kar sem le mogel, jal. Med drugim sem rekel, da in se prizadeval, da zaupanja v je želel vedeti, kakšen je želez- požje in Marijino varstvo ne bi niški promet, in sem odgovoril, zgubil. Bogato sem bil poplačan da je normalen, pa da veliko to- za to.
5 vornih vlakov vozi proti Beo-1 Čez dober teden po tistem, od-gradu. Eden izmed njiju me je kar mi je stražnik ponudil dru-,prekinil, rekoč: “Tega bi pa ne go skodelico juhe, so se odprla Ibili smeli reči.” Izkazalo se je vrata in ječar je porinil skozi namreč, da so tisto bili trans- vrečo, z besedami: “Questo e poiti municije za ofenzivo proti per Lei.” (To je za Vas.) Kar Grčiji. Ko sta mi na naslednjem verjeti nisem mogel: pomaran-zasliševanju dala zapisnik brati če, fige, hruške, jagode in pi-.in v podpis, sem v svoje veliko Škoti, pa srajca in Mače iz tiste-Izačudenje spoznal, da sta tisto o ga kovčka, v katerem je bil? vlakih izpustila.	Iona nevarna pošta za London,
Človeku dobro de, če vidi, da za katero sem se tako bal, če bi mu nekdo, ki mu je uradno na- jo dobili Italijani. Zdaj sem ve-sproten, osebno ni. sovražen'. j del, da je na varnem. Nič več ni-
I sem bil v strahu.
14. OČividna Marijina j Ječa mi je postala letovišče.
pomoč.	IBogu in Mariji sem se zahvalil
vr drugi polovici novembra je za čudovito pomoč, postajalo že mrzlo. Zaprosil sem |	(g0 ge )
Radio Ajdovščina |V Mirni peči: Alojzija Hude, roj.
V Ajdovščini so sklenili, da1 Bukovec; bodo ustanovili lokalno radijsko na Krki: Ivana Godec, roj. Turk oddajno postajo za ajdovsko ob- (Zaplatova mama); cino. Uredili naj bi jo v prosto- na Brdu pri Lukovici:	Marija
rih Rekreacijsko-športnega cen- ; Kersnik, roj. Zorko; tra Police.	jv Zalogu (Postojna): Marija
Bizjak;
Direktni telefon S tujino |v Celju: Franc Kramžar.
V Ljubljani že dve leti gradi- 1 jo mednarodno telefonsko cen- ^ 3anuaijia
tralo, ki bo veliko pomenila tu- ^ R-'ranu- Angela Šmon, roj. di za izboljšanje domačega tele- Areh,
Ionskega prometa. Telefonski v Ljubljani: Lojze Pečarič, Bri-
klici za tujino potem ne bodo
gita Poljanšek, Franci Kričej,
za dodatno odejo, pa mi je niso hoteli dati. Tedaj sem tisto Marijino sliko, ki mi jo je poslal g. dr. Walland, pritrdil v kot ječe in zaupno molil pred njo: “O Marija, Ti veš, da sem skušal pomagati rojakom v trpljenju, dokler sem mogel, zdaj pa sam trpim in nihče mi ne more priti v pomoč. Ti se me usmili in mi pomagaj, zaupno Te prosim.” j Ko sem naslednji dan opol-'dne použil tisto skodelico juhe, ki so nam jo dajali, in z odejo ! ogrnjen drgetal na stolu, ker me je zeblo, se je odprlo okence v yratih in ječar me je vprašal: “Vuole ancora una gavetta?” (Bi še eno skodelico?) Seveda sem jo hvaležno sprejel. Predno sem pa začel jesti, sem stopil v kot, kjer sem imel Marijino sliko, in se jVIarijj zahvalil za oči-vidno pomoč. To je bilo edinkrat, da mi je ječar ponudil drugo porcijo.
; Še me je zeblo in še sem bil lačen, pa vendar sem bil vesel
,!
Ozadje gobavosti
Pri iskanju povzročitelja gobavosti, ki še vedno ni povsem raziskan, je bilo do nedavne preteklosti največ težav zaradi pomanjkanja leproznih glivic, potrebnih za laboratorijske poskuse. Glivic, ki povzročajo gobavost pri ljudeh, namreč ni mogoče gojiti umetno, bolezen napada samo človeka.
To je veljalo do leta 1971, ko je neki ameriški leproiog odkril, da se glivice razmnožujejo v skoraj vseh delih telesa pa-savca, ki živi v južnih delih ZDA. Odtlej raziskujejo gobavost predvsem na tej živali.
V louisianskih laboratory ih sp pridobili kemične drobce leproznih glivic, ki jih bodo uporabljali pri epidemioloških raziskavah v Indiji, Kolumbiji in Salvadorju.
Glivice, ki jih je mogoče pridobiti z gojitvijo v pasavcu, u-
in si celo prepeval, ker sem bil tegnejo omogočiti strokovnja-prepričan. da lahko računam na j kom SZO, da bodo pripravili ce-Marijino priprošnjo in na božjo pivo proti gobavosti.
vseh treh mesecih! — od bivšega jugosl. salezijanskega provin-ciala g. dr. Franca Wallanda iz Turina, ki mi je sporočil, da moli za mene, mi poslal podobico kazanske Matere božje, na koncu pa dodal: “Da so bana dr. Natlačena ubili, najbrž že veste.”
Kako naj bi vedel? Ta novica je bila za mene kot rešilna deska.
Veliko sem namreč premišljeval, kako se bom zagovarjal. Hoteli bodo namreč vedeti, s kom sem bil v zvezi. Da bi tako obširno delovanje v Srbiji, po koncentracijskih taboriščih in zvezo z Londonom vzdrževal zgolj na svojo roko, mi nihče ne bi verjel. Imen pa tudi ne bi rad navajal, da komu ne škodim.
Kb se je kmalu zasliševanje le začelo, sem vse, kar je bilo količkaj kočljivega, valil na dr. Natlačena. Še kar preveč, da me je eden zasliševalcev začudeno' vprašal; “Pa veste, da je dr. Natlačen mrtev?” “Kaj pravite?”, sem vzkliknil. “Kako naj vem, ko sem pa tukaj odrezan od sveta?” in ju prosil kaj več novic o njegovem umoru.
Ko bi me bili zasliševali, predno 'sem tisto pismft- prejel,
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.”
Odprto v nedeljo od 12.30 do 5. pop.
Dutch kolonialna Mša na 17828 zadnjem času obrodila pomemb- Nottingham, pri Lake Shore ne rezultate, pa seveda še ni Blvd. v fari Marije Pomočnice razlogov za kakšno zadovolj- ali st Jamesa, lot 60x160, dnev-
•s^vo-	‘na soba s kaminom 25x15, for-
Celje je (tudi zaradi zeio ne- maina jedilnica 15x12, knjižnica godne geografske lege) gotovo 12x10, ograjena veranda 15x10, se vedno med našimi najbolj o- kuhinja 12x9 z obednico 7x5, 3 nesnaženimi mesti, kakor so tu- ^ velike spalnice, izgotovljeno 3. di pokazale meritve v zadnjem | nadstropje 25x10, 2 in pol kopal-casu-	■	!nice, pokrit patio 21x12, dvojna
-----	j garaža, shramba, opremljena
Teden domačega filma ! pasja hišica, veliko shrambnega Novembra je bil v Celju te- prostora po vsej hiši. Vprašana den domačega filma, po zapo- cena v nizkih 60-tih. Za ogled redju peti. Končal se je s prvo te dobro grajene hiše kličite javno predstavitvijo Bevčevega Johna Fox na št. 943-3290 ali pri igranega filma. “To so gadje”, j Zlato plaketo je dobil Jane Kav- j čič za režije filma “Sreča na vr-
več potekali preko Zagreba kij ^°.iz Čigon, \ era Janežič; Beograda	iv Hrastniku: Ljudmila Bočko;
____	iv Polju: Leopold Hribar.
Razstava o vremenu j _ ^	, .. TT
Na Gospodarskem razstavišču f Citateljem na področju I eh-v Ljubljani je bila razstava 0 kegq Clevelanda priporočamo za vremenu v Sloveniji. Razstav- i nov^ce Slovenije poslušanje Ijeno je bilo gradivo, ki so g3 ^venske radijske oddaje “Pe-vremenoslovci zbirali od leta smi in melodije iz lepe Sloveni-1841 naprej. Razstava je bila z- je” na univerzitetni postaji
lo zanimiva in je vzbujala veli- WCSB 89'3 FM vsak dan od Ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič.
ko zanimanja pri obiskovalcih.
V Velenju 19,100 ton
lignita dnevno	.	7	+ • •	-m™ f
Velenjski rudarji so novem- Aom naslov postaje je: 1990 E.
bra dosegli nov rekordni dnevni 221 Euclid. Ohio 44117. izkop. Za 100 ton so presegli do- i ^ slej naj višji dnevni povpreček. j
MALI OGLASI
žalosten rekord Celja
Čeprav so prizadevanja za izboljšanje onesnažitve Celja v
REDLIN REALTY 942-7071
vici”.
(14,15)
i
V Sloveniji so umrli
Apartment For Rent
4 rooms up — Lena Ave. West Side off W. 130 St. $100 per 6. januarja	month. — Call 881-3928.
V Trebnjem: Jože Piškur; !	(14-15)
v Ljubljani:	Lojze Primožič, ----
Stane Sotlar, Tomaž Istenič, Judita Marion, roj. Flego, Pavla Kovač, Vladimir Krištof;
Help Wanted
Woman or Couple to take care ot semi-invalid lady in St. Vitus area. Modern living quarters provided and salary. Robert A__ Novak, 6013 Glass Ave. 391-3333
(x)
INVENTORY CONTROL
Must speak English, have mechanical ability. Will co-ordinate material flow with shop and purchasing. Call 451-6666.
(23-27)
CUSTODIAN COUPLE
Husband and wife, over age 35, to do housecleaning and yard work in a large Christian home. Furnished apartment, utilities and $750 per month salary. References required. 771-1431.
(19)
FIBERGLASS SHOP Looking for good steady workers for fiberglass fabrication. Mature people desired.
IfanlpB Industries 128«) E. 286 St.
Euclid, Ohio Tele. — 281-7026
(13-16)
(sweeping and mopping.) Permanent. Hourly rate. 5 days.
Universal Cleaners
1218 E. 71 St 431-8100
(13-16)
Business Building Very good income, location, Waterloo Road - East 156 area, Collinwood. First floor presently leased by a Tavern, Second Floor, Rooming House, 11 Bedrooms and 2 Baths. Small Warehouse in rear.
Peter W. Moizuk, Realty 943-0189
(11),(19)
Lastnik prodaja Bungalov s 3 spalnicami in razvedrilnico v Euclidu. Kličite tel. 481-3164.
(18)
Stanovanje oddajo Petsobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, pralnico, ogre-vom na peč oddajo na 1524-26 E. 49 St. Kličite po 5. pop. tel. 421-1047.
(14)
Stanovanje oddajo Štiri in pet-sobno stanovanje na E. 64 St. in Addison Rd. blizu St. Clair Avenue oddajo, kličite 831-9243 od 7-9 dopoldne.
(15)
Stanovanje v najem
Štirisobno stanovanje na 7004 Hecker Avenue oddaja. Kličite po 4. pop. tel. 431-9840.
.-(15)
Cleaning Woman Full time office and factory
cleaning 7:30 am. to 4	ranči g 3 spalnicarai> v ce-
Novi zidani ranči
V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zi-
loti podkletni. Kličite za pojasnila
UPSON REALTY UMLA
489 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
te*5£2iSge*sS*»SS
BREZ DOMA
AMIBWCA MMOVfflA, IANUARV 53, 1858
,'^)Tir'’iffitftrm>f7lJitll?i>ai5iiiTil*'nll'M"'i'r' riT~<Ki«|Fi»i>lla"111ni7i'>* >~ iv h ' >> i1' i. i i ^1 i ii, , »,iywi 'ivi'mi ii wi' M ijimi <11, in'iiiw n , ii, iw, nil r*'i nit ii i n ii ni,, ii i " ^ ";r ’iiHTtr ,r'ir"T'fi7W	- ■ -riv..	■.	■


AmeHIka m ewpafcs označba mer
Hektor Malot
23
M
“Tvoje cokle so krive, da si dovolil vstopiti, je zahteval, da se tako hitro utrudil,” mi je de- moramo ostati v temi. jal. “V Usselu ti bom kupil če-j “Dajte mi svoje vžigalice,” je vije.”	J dejal Vitalisu. “Jutri, ko od-
Te besede so mi vlile novega idete, vam jih vrnem.” poguma. V resnici, nobene stvari! Imeli smo vsaj streho, da smo
4_
Pri ženskih oblekah pa je raZr
lik hleb kruha, katerega je raz- rocjnik. piše, da nosi obleko št. 40,
delil na štiri kose.
Sedaj se mi prvič nudila prilika, da sem. opazoval, na kakšen način je mogel doseči, da je njegova družba bila tako ubogljiva in disciplinirana. Medtem ko smo hodili- od hiše do hiše in iskali prenočišče, se je Zerbin zmuznil v eno izmed hiš 16 je 20. in je prav kmalu pritekel nazaj,
držeč v gobcu veliko skorjo. Yi-j Pri moških oblekah pa zače tališ ga je samo pogledal in de-, J^jo mere v Evropi s st. 42, kar
je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 35, 46 je 38, 43 je 40, 50 je 42 in 52 je 44.
Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 33 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16. 44 je 18 in
jal:
“Pripravi se za zvečer, Zer-bin!”
Popolnoma sem že pozabil na tb tatvino, ko sem nenadoma zapazil, da se je Zerbin potuhnil, ko je Vitalis začel razdeljevati kruh. Vitalis in jaz sva sedela vsak na snopu praproti, drug poleg drugega. Opica je čepela med nama. Psi so se razvrstili nasproti najinih sedežev. Kapi in Sladka sta upirala svoje oči v gospodarja, Zerbin pa je sklanjal glavo in imel povešena ušesa.
“Naj stopi tat iz vrste,” je dejal Vitalis z ukazujočim glasom. “Takoj naj se pobere v kot. Nocoj bo ostal brez večerje.”
'Zerbin je takoj zapustil svoje mesto in se splazil v kot, katerega mu je pokazal gospodar. Zaril se je v kup praproti in nismo ga več videli ves večer, toda kdaj pa kdaj se je oglašal s tihim, tožečim stokanjem.
Ko je Vitalis opravil s tatom, mi je ponudil kos kruha in, medtem ko je jedel svojega, je po majhnih koščkih delil Srčku, Kapiju ih Sladki njihove deleže.
Nedvomno me mati Barberin ni razvajala, posebno zadnje mesece, odkar smo morali prodati Rjavko. Vendar pa je sprememba bila velika. Oh, kako bi se mi zdela dobra juha, ki jo je mati Barberin pripravljala vsak večer, pa čeprav je bila brez ma-sla! Kako bi se mi prilegel topel kotiček ob ognjišču. S kakšnim užitkom bi smuknil med rjuhe in bi se pokril do nosu. Toda žal ni bilo govora o rjuhah in odeji. Srečen sem moral biti, da sem imel vsaj ležišče iz pra-
je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 43 je 38 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56' je 44.
Pri čevljih, je razlika v označ br mere za približnih 32% dc 83 tcčk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi Dri ^ ženskih čevljih, n. primeri če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlja št. 39 je ta ameriške mere 614; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11; ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Ta-
,	.	.	. v ko bi na primer št. 38 bila ame
si nisem tako srčno želel kakor se zatekli pod nio m nas ni vec ...	„ on i • u-i ^ ;
- t -	, .	,v	. ri	, t-iske mere 8, 3-’ bi bila 5 m
čevljev. Zupanovi m gostilničar- močil dez. Vitalis je bil zelo
jevi otroci v vasi so imeli čevlje previden človek in se ni nikoli
in, ko so ob nedeljah prihajali odpravil na pot, ne da bi se os-
v cerkev, so na lahko stopali po krbel vsaj z nekoliko hrane. V v označbi mere vedno zs kamnitnem tlaku, medtem ko!svojem nahrbtniku je imel ve- p	jja prjmer) če vam so-
so drugi vaški paglavci s svoji-11” 111 1	1	1
mi coklami delali oglušujoč ro-pot. |
“Ali je Ussel še daleč?”
“To vprašanje ti je pa prišlo prav iz srca,” je smeje se dejal Vitalis. “Vidim, da bi zelo rad imel čevlje, mali. Obljubljam ti, da ti jih bom kupil in še prav lepo podkovane z žeblji. Poleg’ tega pa ti bom kupil tudi hlače iz žameta, lep jopič in klobuk.
Ti darovi bodo posušili tvoje solze in upam, da boš v tem pričakovanju prehodil še ostalih šest milj, ki nas še ločijo od mesta.”
Podkovani čevlji! Bil sem presenečen. Že sami čevlji so bili zame nekaj čudovitega, ko pa sem slišal, da bodo čevlji podkovani, sem hipoma pozabil na vso svojo žalost.
Čevlje, podkovane čevlje! Hlače iz žameta! Jopič in klobuk!
Oh! če bi me videla mati Barberin, kako bi bila vesela in ponosna name!
Toda kljub podkovanim čevljem in žametnim hlačam, ki so me čakale na koncu poti, se mi je zdelo, da ne bom, mogel prehoditi teh šest milj, ki so nas še ločile od mesta.
Nebo, ki je ob našem odhodu bilo jasno, se je polagoma pokrilo s temnimi oblaki in nenadoma je začel padati droben dež, ki ni več nehal. Vitalis je bil še kar precej na varnem s svojim jopičem iz ovčje kože. Mala opica se je ob prvi kapljici dežja skrila na varno pod njegov jopic. Toda psi in jaz, ki nismo imeli ničesar, s čimer bi se pokrili, smo bili prav kmalu premočeni do kože. Toda psi so se mogli vsaj zdaj pa zdaj otresti, medtem ko jaz tega nisem mogel in sem kar omagoval pod težo vode, ki me je težila in mrazila.
“Ali se hitro prehladiš?” me je vprašal gospodar. •
“Ne vem; toda ne spominjam *e, da bi bil kdaj prehlajen.”
“To je zelo dobro. Vidim, da je nekaj dobrega v tebi. Toda nočem te več mučiti. Nocoj ne bomo več nadaljevali poti. Glej,

šiSSIK
AMERIŠKA DOMOVINA

mm wmmmm -■*—mirnem
Immmms
WA__hmm&m
m&mm.


mi
mwmm
m
m mm&m
I mmmm
bi morala biti
f
vsaki slovenski hiši
um
8sa«BiS33aga
krasna
ipliP!
mmmm
Jm m j
m šmm ms? mm mm ssiii	mm žm?? mm vs m

PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper
Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13%, 36 je 14, 37 je 14%, 38 je 15, 39 je 15%, 40 je 15%, 41 je 16, 12 je 16%, 13 je 17-
Dolžinske mere: palec ali inča = 2.54 cm, 1 milja — 1609.33 m
Votle mere: 1 pint 0-571, i pinta — 1 kvart; 4 kvarti —Wia 1 galon; 1 bušei (mernik) = 36.35 1; 1 'oarel (sod) — 181.741
Utežu 1 funt = 453.59 g; 1 unča ^ 28.35 g.
Toplotne mere: S Fahrenheitovih stopinj je enako 5 Celzijevim. 0 C = 32 F; 0 F je —17.78 stopinj C; 100 C 212 F: 50 C le 122 F; 10 C je 60 F.
Ploskovne mere: 1 aker = 10.46 arov; 1 kv, milta = 2.50 kv. km.
PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive
NOVICE- i vsega »eia
neka vasica je tukaj v bližini, proti. Bil sem izmučen od na-kjer bomo prosili za prenočišče.” pora, noge so me bolele, moja V tej vasici pa ni bilo nobene obleka je bila vsa premočena in gostilne in nihče ni hotel preno- ves sem trepetal od mraza, čiti tega človeka, ki je bil podo- Kmalu je nastopila noč, toda ben beraču in ki je vodil s seboj niti malo nisem mislil na to, da majhnega dečka in pse, ki so bi spal.
bili vsi premočeni.	j “Zobje ti šklepečejo,” mi je
“Ne moremo vas prenočiti,” j dejal Vitalis. “Ali te zebe?” so odgovarjali.	j “Malo že.”
Pred obrazom so nam zapirali Slišal sem, da je odvezal svoj vrata. Hodili smo od hiše do i nahrbtnik.
hiše, ne da bi nas kje hoteli) “Moja garderoba ni bogve sprejeti. Ali bo torej treba pre-: kako založena,” je dejal, “toda hoditi še ostale štiri milje, ki so tu imaš suho srajco in jopič, nas ločile od mesta, ne da bi si Sleci svojo mokro obleko in ob-odpočili? Noč se je že bližala, j leči to. Nato pa se zakoplji v dež je rosil brez nehanja in nas1 praprot in prav kmalu se boš
MO VICE- M ji potrebujete MO VICE- M ji (tobile ie sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so anlmlve
crrir i^e
OocietjT
^WS4
JOLIET, It. GC434
Sine«? 1914 , . .
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the r-eryice of the Catholic home, family and community-For half-a-century your Society has offered the finest in Insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE * HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
!.. Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
mrazil. Jaz pa sem bil tako utru jen, da so se mi noge zdele trde, kakor da bi bile iz lesa.
Oh! hiša matere Barberin!
Končno pa nam je eden izmed vaščanov, ki je bil bolj usmiljen od svojih sosedov, odprl vrata V skedenj. Toda preden nam je
ogrel ter zaspal.”
Vendar pa se nisem mogel tako hitro ogreti, kakor je mislil Vitalis. Dolgo časa sem se, obračal na svojem ležišču. Bil sem preveč utrujen in se čutil preveč nesrečnega, da bi mogel zaspati.
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte fo sosedu, ki še ni naročen nanjo
Officers
President ....................Joseph J. Konrad
First Vice-President ......... Ronald Zefran
Second Vice-President ........— Anna Jerisha
Secretary  ..........-.....— Robert M. Eochevar
Treasurer ...........—.....— Anton J. Smrekar
Recording Secretary ............Nancy	Osborne
First Trustee................- Joseph Šinkovec
Second Trustee ............... Frances Kimak
Third Trustee ................ Anthony Tomazin
First Judicial ...____________ Mary Riola
Second Judicial ..............    John	Kovas
Third Judicial.................  Frank	Toplak
Social Director............— Nancy Osborne
Spiritual Director ----------- Rev; Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor —...---------- Joseph A. Zalar, M.D.
From Home Offite of Holy Family Society
The Holy Family Society’s	Fraternally yours,
Semi Annual Board Meeting HOLY FAMIL SOCIETY - US* will be held on Saturday, Janu-,	Robert M. KocheV^’
ary 28, 19778 at 11:00 a.m. in the!	Secretary
Society’s Home Office.	'	.. . ....q
DRUŠTVO KRISTUSA KRAUA ST. 226 KSKJ, CLEVELAND PRIJAZNO VABI NA SLOVESNO PRAZNOVANJE ZLATEGA JUBILEJA