30 let - 600 zadrug. To je uspeh zadružnega-organizatoričnega dela, ki ga je mogla ugotoviti Zadružna zveza v Ljubljani na svoji 30. glavni skupščini v Ljubljani dne 30. aprila. Velik ijie ta uspeh, ki narašča od leta do leta. Članstvo. Koncem leta 1929 je število včlanjenih zadrug znašalo 578, tekom prvega četortletja 1930 pa se ]e to število povzdignilo do preko 600 zadrug. Izmed teh je preko polovice kreditnih zadrug. Niso to samo zadruge na papirju, marveč po ogromni večini dobro delujoči denarni zavodi. Lepo so se te zadruge začele razvijati v Prekmurju, kjer se že kaže njihova velika korist za ljudstvo: znižanje obrestne mere. Prej je moral prekmurski kmet plaCevati za posojila bančne obresti, sedaj pa se v tistih krajih, kjer delujejo naše denarne zadruge, uveljavlja obrestna mera za kmetski kredit, kl je običajna v ostali Sloveniji. V živahnem razvoju so poleg kreditnih tudi živinorejske zadruge, k čemur sta dosti pripomogla zakona o pospeševanju kmetijstva in živinoreje. Vedno bolj rastoča kriza vinogradništva sili naše vinogradnike, da snujejo vinarske zadruge, ki naj bi iskale novih poti za prodajo vina in za dviganje kakovosti naših vin. Tudi blagovne zadruge so v lepem razvoju, ki bo pospešen, ko bo zadružna zavest prodrla v vse sloje. Zadružništvo In obrestna mera. V naši državi vlada vsled pomanjkanja kapitala precej visoka obrestna mera. Zmerna bančna obrestna mera znaSa v Sloveniji 12%, v južnih pokrajinah države pa povpreCno 14% in še veČ. Zadružni kmetijski kredit je kaipada cenejši ter znaša pri nas 7%—8%, izjemoma 9%, v drugih pokrajinah države pa je povsod višji: na Hrvatskem, v Dalmaciji in Vojvodini mora kmet plačati 14%—16%, v pokrajinah Srbije pa celo 20%—24%. V teh krajih je oderuštvo Se jako razvito ter dosegajo obresti pri zasebnih oderuhih tudi 120%. Zato ni čuda, da se kmetje iz teh krajev z zaupanjem obračajo na Privlleglrano agrarno banko, ki daje kredit po 10% do 11%, kar je za naše razmere previsoko. Da je pri nas kmetski krcdit razrneroma tako poceni in najnižji v celi državi, je zasluga naših kmetskih kre- ditnih zadrug, ki so slovenskega kmeta rešile iz spon oderuštva. Kier je bančna obrestna mera 3%—5% višja od zadružne, se trgovska in industrijska podjetja vedno bolj pogosto obračajo za kredite na rajfajzenske posojilnice. Treba pa je, kakor je povdarjal ravnatelj dr. Basaj na tej skupžčini, trgovske in industrijske kredite našim zadrugam odsvetovati, ker je pri teh posojilih riziko privelik, nadzorstvo nad dolžnikom pa težko. Isto velja tudi za banke, ki skušajo na vse načine, da dobijo zadružni denar. Maraikatera zadruga nalaga radi pol procenta višje obrestne m&re svoj denar pri kaki banki, ne pa pri Zadružni Zvezi, kakor to zahteva zadružna disciplina in solidarnost. Zadiužništvo kot organizacijja gospcdarske skupncsti. Bistveija naloga zadružništva je, da organizira kmeta, obrtnika in delavca za gospodarsko skupnost. Le tem potom je mogoče povzdigniti blagostanje malih ljudi: napredek kmetovega in obrtnikovega gospodarstva in povečanje kupne moči dolavčevih zaslužkov. Sile in sposobnosti delovnih slojiev se morejo z uspehom uveljaviti za gospodarskl napredek samo takrat, ako so organizirane. V kreditnih zadrugah Zadružne zveze je bilo koncem 1. 1928 včlanjenih 85.600 pos&stnikov, v nekreditnih pa 48.000 kmetov, obrtnikov in delavcev. Danes je v Zadružni zvezi, v njenih kreditnih in nekreditnih zadrugah, arganiziranlh okoli 140.0.00 ljudskih gospodarskih organizmov. — Zadružna zveza vrši ne samo organizacijo, marveC tudi vzgojo za gospodarsko skupnost. Zadruga je najboljša gospodarska šola, v kateri se člani veliko učijo ter pridobijo za svoje zasebno gospodarstvo. V tej šoli se izobrazujejo mladeniCi in možje za delo za skupnost, za javno delo, zlasti za delo v samoupravah. Da je v Sloveniji toliko smlsla za samoupravno gospodarstvo in samoupravno žlvljenje, je v veliki mcri zasluga našega zadružništva in njegove vzgojne in izobraževalne naloge. Smisel in delo za gospodarsko skupnost se tudi vidi iz tega, da se naše zadružništvo trudi za ustvarjanje narodnega kapitala z ljudsko varčnostjo. Sedaj je pri kreditnih Clanicah Zadružne zveze zbrana že ena milijarda dinariev liudskih prihrankov. To ie velikega pomena. Razvijajoče se narodno gospodarstvo zahteva vedno več kapitala. V naši zemlji je veliko tujih podjetij, po katerih tuji kapital izkorišča našo zemljo, njene naravns zaklade in našo Ijudsko delovno silo. Danes so največja podjetja v tujih rokah ter izplačujejo tujemu gospodarju milijonike dividende. Temu je krivo pomanjkanja našega narodnega kapitala. Ta kapit;xl pa se bo množil z ljudsko varčncst.io in skromnostjo v zasebni potrošnji. Zadružna organlzaclja Gfeeaem kmstska strckovna crganizacija. O tej stvari je načelnik Zadružne zveze minister za gozdove in rudnika dr. K o r o š e c , ki je skupščini pred.sedoval, rekel med drugim to-le: »Ker danes kmetijstvo nima svojih zastopnikov, zastopa kmetijsko intsrese naša zadružništvo, kar se vidi tudi v tem, da skuša vplivati v agrarnem smislu na trgovinsko in carinsko politiko. ?q je marsikaj doseglo v korist kmeta ir.vršujoč ono, kar bi pripadalo kot naloga kmctijskim zbornicam. P.avno ;;edaj je prišel zadružni zakon v odlot iJno stanje, saj je pričakovati v kratke*n, da bo predložen zakonodajnemu sveflJ, in pričakovati js tudi, da bo odgovarj-il potrebam zadružništva. Nadalje je potrebno, da se z zakonom uredi razmerje denarnih zavodov med seboj; točno naj se označi delokrog, pa se to mora tudi povsod povdarjati, da ne bo zamenjav, tako za zadruge z neomejeno zavezo, z omejeno zavezo, regulativne hranilnice, banke: prave banke za kratkoročni kredit, trgovinske za finan?iranje trgovine in induštrijske za indMstrijo.« Kar se tiče vprašanja, ali in po ka'tšnem kurzu se bo stabiliziral dinar. js dr. Korošec izjavil sledeče: »Glede stabilizacije dinarja se rr.zširjajo vegti, da bo stabiliziran dinar na nižjem tečaju kakor je sedanji (na 8 ali celo 7). To seveda bi prineslo vclika izpremembe in je sigurno, kakor zatrjujejo najmerodajnejši faktorji, da se bo izvršila stabilizacija po sedanjom tečaju.« O gospodarskem programu vlade je rekel: »Na izrecno željo Nj. Vel. kralja se bavi vlada z ustvaritvijo velikoga nafrta za našo gospodarsko politiko, hoteč ji dati izvestno smer, kajti dosedanja politika je bila brez jasne linije. Sedaj pa sa morajo določiti smcrnice za naše gospodarsko ži^Ijenje, v katerem bo tudi naše zadnnništvo lahko napredovalo.