[2HAJA vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: tpi /(? Trst, G. D'Annunzio 27/E, Ji/ 040/630824. Pošt. pred. (ca-fir P°st^e) Trst, 431. Poštni teko- PoS (C'C' P081') Trst' 13978341 nina plačana v gotovim E D N I K NOVI UST Posamezna številka 1.200 lir NAROČNINA Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. 50% Pubblicitd inferiore al 50% SETTIMANALE 1941 TRST, ČETRTEK 20. OKTOBRA 1994 LET. XLII. #o kdo °dgovarjal za škodo? Pokrajinskih volitev, ki so bi-2e napovedane za drugo polo-c° prihodnjega meseca, v Trstu lo b°- Ustavno sodišče bo mora-Dr prej razsoditi, ali so ž.f P|si, ki so urejali te volitve, s *|?niti ali ne. Deželno upravno sle - v ^rstu )e sprejelo priziv j.uPine vodilnih predstavnikov “Venske skupnosti iz okoliških j. c*n na Tržaškem, ki so ga bi-fulu^ili P° °dvetniku dr. Pet-Močniku — ta je medtem po-Pokrajinski tajnik slovenske *nke na Tržaškem. Gre v°lil: za priziv zoper omenjene ta i-e Pre Množica na manifestaciji na tržaškem mu manevru Trgu Unitd proti vladnemu finan<'1,?it (fntn n Križnič y ^0 je že predmet drugega Tkanja. Kaj ste doslej storili za okovanje enotnega manjšin-e8a zastopstva? n. 0 tem vprašanju diskutiramo pri-lQlZn° tri leta, vendar nam ni uspe-' da bi prišli z Zvezo slovenskih or-f nizacij do enotnih pozicij. Zato smo ho^SaH referendum med vsemi od-v. ^iki slovenskih društev. Velika ve-u?® Se je udeležila referenduma - pri-J dve tretjini - več kot 90 od- tr k}°V Pa se ie str‘njal°' da je po-Jpna neka skupna organizacija. ZKO j. M temu ni pristala na ta načrt, to-^z nekoliko drugačnimi argumen-^ eeŠ da zastopa tudi neke dvojezi-e Korošce, to pomeni Korošce, ki si-r govorijo oba jezika, vendar se ne n Znavajo več kot člani narodne skup-T*0 našem pa takšno stališče vo-asimilaciji. Kdor govori oba jezici >e po našem objektivno pripadnik genske manjšine. Če pa se v tej jQe Prepoznava več, potem je naša na-j.^Q> da ga spet pritegnemo v naš Ne moremo pa ga priznati kot afno nacionalno kategorijo«, ker ta Pot Oodi direktno k večinskemu na- 0, O skupnem zastopstvu naj torej n °ča baza. Člani naše narodne skup-čsi' naj sami izberejo ljudi, ki se jim j. ll° vredni zaupanja. Volitve bi lah-'zvedli do jeseni prihodnjega leta. Na tiskovni konferenci, ki je potekala na tržaškem sedežu ANSA, so govorili (z leve): Rudi Vouk, Peter Močnik, Matevž Grilc in Ivo Jevnikar (foto D. Križmančič) Kako ocenjujete volilne izide v Avstriji in kaj Slovenci menijo o Haiderju? Izid volitev je bil po svoje pričakovan, le da si morda nismo mislili, da bodo socialdemokrati tako močno izgubili. Kar zadeva Jorga Haiderja pa o njem menim, da je zelo nevarna oseba. Njegov načrt je ugonobiti parlamentarno demokracijo. Tako kot se je zgodilo v Italiji, hoče tudi on svojo stranko preoblikovati v nekakšno gibanje. Vendar, če je izid volitev po eni strani negativen, ker je Haider toliko pridobil, pa je po drugi strani tudi pozitiven. V parlament so namreč prišli liberalci, okrepili pa so se tudi zeleni. Obe stranki imata zelo pozitivno stališče do slovenske narodnostne skupnosti. To pomeni, da bomo v bodoče lahko celo lažje vnašali naše probleme v dunajski parlament. Dolga leta je bila asimilacija na avstrijskem Koroškem zelo razširjen pojav, zadnje čase pa kaže, da se je stanje nekoliko izboljšalo in da se je okrepil med Slovenci čut narodne pripadnosti. Kako kaže v bodoče? V preteklosti je bila slovenska narodna skupnost za avstrijsko politiko trn v peti in tudi ni bila povezoval- šel v smer Evropske unije. V tem primeru bi lahko slovenska narodna skupnost v Avstriji zelo močno zaživela. Tudi vaša manjšina zahteva zajamčeno zastopstvo v avstrijskih javno-pravnih telesih. Kakšne konkretne možnosti imate za dosego tega cilja? Možnosti so pri nas v tem trenutku boljše kot kdajkoli. Vse stranke, vključno s Haiderjevo svobodnjaško stranko, se strinjajo, da je ta zahteva upravičena. Mi predlagamo, da bi uveljavili podoben model kot v Slove-niji, to pomeni, da bi koroški Slovenci imeli pri volitvah dva glasova, enega za stranko, enega pa za zastopnika Slovencev v deželnem zboru. Reči moram, da sem glede tega vprašanja optimist, posebno še, ker postaja zajamčeno zastopstvo za manjšine v današnji Evropi standard. Vprašanje se bo po mojem rešilo v kakih dveh letih. Kako pa ocenjujete prizadevanja Slovenije za rojake, ki živijo izven njenih meja? Sodelovanje z matico je za vsako narodnostno skupnost odločilnega, pravzaprav življenjskega pomena. Kar zadeva Slovenijo, vidim danes probleme v pomanjkljivi koncepciji slovenske vlade o manjšinskih problemih. Zavedati pa se moramo, da je Slovenija v tem trenutku v težki situaciji v prvih letih demokratizacije in mora zato reševati celo vrsto problemov. Težave so tudi v bilateralnih odnosih z Italijo in Hrvaško. Dodaten konflikt z Avstrijo bi bil torej škodljiv ne samo za Slovenijo, pač pa tudi za našo manjšino. Tega se mora naša narodnostna skupnost zavedati. Čeprav Slovenija doslej še ni izdelala pravega koncepta o manjšinskem vprašanju, sem prepričan, da bo razvoj te mlade države v bodoče prinesel izboljšanje tudi v tem smislu. Sicer pa se tudi danes vsi v Sloveniji strinjajo, da je treba narodne skupnosti podpirati, le da je treba najti pravi način. Helena Jovanovič * * * Tržaška Ssk o političnem položaju in odnosih med Slovenijo in Italijo Na seji pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti, ki je bila v četrtek, 13. oktobra, so člani razpravljali o sedanjem političnem položaju in razgovorih med Italijo in Slovenijo. Med probleme, o kateri razpravljata obe državi, sodi tudi uzakonitev zaščite Slovencev v Italiji, kar bi morala italijanska država že storiti od časa podpisa londonskega in nato osimskega sporazuma dalje. »Stvarnost države, v kateri živimo«, beremo v tiskovnem poročilu Slovenske skupnosti, »nam narekuje, da se vprašanje izvajanja obveznosti do manjšine spravi na mednarodno raven, ker dosedanje grenke izkušnje dokazujejo, da samo diplomatska zagotovila ne zadostujejo. V tem pogledu bi lahko novo manjšinsko zastopstvo odigralo odločilno vlogo. Ssk pa že sedaj deluje v smeri internacionalizacije vprašanja zaščite slovenske manjšine v Italiji. V ta namen je potrebno izčrpno informirati o našem položaju ne samo osrednje dejavnike v Sloveniji, temveč tudi tiste na bližnjih sosednjih območjih.« »Da Slovenci doživljamo tudi v drugi republiki težavne čase,« piše še v strankinem tiskovnem poročilu, »dokazuje zadnje ravnanje državnih organov do naših kulturnih in gospodarskih ustanov. To je še en razlog več, da moramo Slovenci enotno in odločno nastopiti v obrambo naših korenin in pravic.« Sindikat slovenske šole obvešča šolnike, da se lahko do 15. novembra vlagajo prošnje za izredni plačani študijski dopust po členu 3-D.P.R. z dne 23. avgusta 1988 (takoime-novanih 150 ur). Prošnje naj šolniki oddajo na posamezna ravnateljstva. Tajništvo SSŠ je na razpolago za morebitne informacije. (Telefonska št. 370301). Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev ttmnska manjšina v Avstriji y Trstu sta se prejšnji teden mudila dva gosta iz Koroške, dr. Ma-evz Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, in mag. Vouk, tajnik Enotne liste. Udeležila sta se okrogle mize o manj-'nskem vprašanju, ki je potekala v Peterlinovi dvorani v ulici Doni-ettl' Srečanje je sodilo v okvir Koroških kulturnih dnevov na Pri- "^skem. ^ Slovenska skupnost je manjšinske predstavnike iz Avstrije pova-|.!a na tiskovno konferenco, namenjeno torej tudi predstavnikom ita-lanskega tiska, ki je bila na deželnem sedežu tiskovne agencije AN-• Grilc in Vouk sta dala nekaj zanimivih informacij o Slovencih v ? Vstriji ter poudarila, da se tudi oni borijo za dosego zajamčenega astopstva za manjšinske predstavnike v javno-pravnih telesih. Nekoliko podrobnejšo sliko o tem, kako so koroški Slovenci or-j^nizirani, kakšne težave in kakšne načrte imajo, je mogoče dobiti iz ečega intervjuja z dr. Matevžem Grilcem. ni faktor za odnose z bivšo Jugoslavijo. Kljub vsemu pa danes lahko rečemo, da je slovenska manjšina trdoživa skupnost, saj kljub socialnemu in družbenemu pritisku nismo klonili. Do preobrata politike je v Avstriji prišlo v 80. letih tudi zaradi spremembe odnosa Evrope do manjšinskega vprašanja. Takrat smo prvič zaustavili asimilacijo. Za koroške Slovence je bistvenega pomena, da ohranijo samozavest in da se zavedo, kako važno je na obmejnih področjih poznati oba jezika. Prepričan sem tudi, da bo razvoj Slovenije Kako ste Slovenci v Avstriji . r8anizirani? Ali ste tako razve-nb kot so pripadniki manjšine a ‘taljanski strani meje? ro(Ja^° mo^no nismo razdeljeni. Ko-. kt Slovenci se v bistvu delimo na ■ e organizadjski strukturi, ki obsta-_! 8 °d povojnih let, in sicer Zveza črnskih organizacij, ki je izšla iz e osvobodilne fronte, in Narodni et koroških Slovencev. Slednji je nalil ^9. Danes bistvenih raz-Ked tema organizacijama ne bi mo-Ugotoviti. Rekel bi, da gre tu pred-,e>n za neko tradicijo in proti tej tra-f cfl se mi borimo. Mnenja smo nam-da je na Koroškem potrebna sa-, ena strešna organizacija, ki bo lah-, Vstopala slovensko narodnostno Pnost. Brezpogojno je treba rešiti finančne Natečaj Zveze slovenske katoliške prosvete Stanko Jerici j o prejel prvo nagrado V torek, 11. oktobra, se je v Ljubljani sestala komisija za podelitev nagrad natečaja za izvirno skladbo na besedilo Franceta Balantiča, ki ga je razpisala Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici ob 50-letnici pesnikove smrti. Na natečaj je bilo prijavljenih skupno 42 skladb, od katerih 30 v kategorijo A, 11 v kategorijo B in 1 v kategorijo C. Komisija, ki sojo sestavljali prof. Ivan Florjane, skladatelj, mag. Marko Munih, dirigent, in dr. Edo Škulj, muzikolog, je ocenila glasbena dela in podelila nagrade naslednjim skladbam: Kategorija A: zborovska skladba za mešani, moški ali ženski zbor I. nagrada — Judežev obup skladatelj Stanko Jericijo — Gorica II. nagrada — Zadnji čas pred zimo skladatelj Samo Vremšak — Kamnik III. nagrada — Gospod, odgovori očem skladatelj Štefan Mauri — Avče Kategorija B: samospev s spremljavo klavirja ali komorne instrumentalne skupine I. nagrada — Domov skladatelj Jože Trošt — Ljubljana Kategorija C: vokalno-instrumen-talno delo v obliki kantate I. nagrada — Sacrum delirium skladatelj Tomca Svete — Ljubljana Nagrade bodo podeljene zmagovalcem natečaja na slavnostnem večeru, ki ga bodo organizatorji priredili predvidoma v mesecu januarju. Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica Tudi odbor Sindikata slovenske šole — tajništvo Gorica je na svoji zadnji redni seji sklenil, da se bo v petek, 14. oktobra, pridružil splošni stavki. Na seji so člani razpravljali tudi o zapletih z orga-nikom, ko se je šolsko leto že začelo. Problem se je sicer ugodno rešil, so dejali člani SSŠ, a koliko energij je bilo za to porabljenih, koliko je bilo telefonskih klicev, koliko poti v Rim. Z letošnjim šolskim letom se je veliko šolnikov upokojilo, zato je tako na Tržaškem kot na Goriškem več prostih stolic. Trenutno so bili imenovani suplenti. Na višjih šolah v Trstu je prostih mest 15, na Goriškem pa 10 in sicer 2 za matematiko, 1 za informatiko, 2 za grščino, 1 za slovenščino, 1 za risanje in 3 za angleščino. Odbor si bo v naslednjih tednih pri- V teh dneh se je sestalo ožje deželno tajništvo Ssk v Nabrežini in skupno s strankino gospodarsko komisijo preučilo sedanji gospodarski trenutek Slovencev v Italiji. Na sestanku je prišla do izraza velika zaskrbljenost zaradi uvedbe komisarske uprave v go-riški Kmečki banki in zaradi drugih dogodkov, ki izražajo politični pritisk proti slovenski manjšini v Italiji, posredno pa tudi proti republiki Sloveniji. Na sestanku je bilo poudarjeno, da je treba brezpogojno rešiti finančne ustanove, ki so se znašle v težavah, saj se v nasprotnem primeru lahko uresničijo naravnost strašljivi scenariji. Storiti je treba vse, da ostane ustvarjeni slovenski gospodarski potencial v Prejeli smo naslednje tiskovno poročilo, ki ga v celoti objavljamo. (Ur.) V sredo, 12. oktobra, je bila na sedežu v Trstu seja izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij. Poročala je najprej predsednica Marija Ferletič o tekočih zadevah. V ospredju je bila še vedno ustanovitev novega skupnega organa manjšine oz. Narodnega sveta. Člana odbora, tržaški podpredsednik Marij Maver in Sergij Pahor sta se udeležila prejšnjega srečanja slovenskih komponent zadeval za takojšen razpis natečajev. Dve prosti mesti sta tudi na osnovnih šolah in kaže, da je s tem v zvezi razpis natečaja že določen. Člani goriškega sindikata slovenske šole so dalje razpravljali še o ukinitvi redne vožnje avtobusnega podjetja APT, ki prevaža dijake iz Laškega, o stavki dijakov zavoda Žiga Zois za imenovanje pomožnega tehnika ter o osamosvojitvi slovenske sekcije ITI. Poudarili so še, da je nesprejemljivo, da dobijo na slovenskih šolah mesto ljudje, ki nimajo ustreznega naslova oz. izpita o znanju slovenskega jezika. Na seji je bilo obravnavano tudi vprašanje, kako ukrepati, da'bi bila slovenska šola kar najbolje zastopana v nastajajočem skupnem manjšinskem telesu. slovenskih rokah. Na sestanku pa je bilo tudi poudarjeno, da je zlasti v neugodnih okoliščinah treba iskati pravo obliko zaščite v samozaščiti. V tem smislu je bila izražena potreba po nemudnem in resnem urejanju odprtih vprašanj v vrstah same manjšine in po odpravljanju tistih napak, ki so bile v resnici storjene. Ssk pa se ob tem ograjuje od nekaterih naravnost gostilniških podtikanj, od raznih neodgovornih napadov na visoke predstavnike oblasti v Sloveniji ter od škodljivega in neutemeljenega ustvarjanja nezaupanja med zamejstvom in matico. Stranka bo še naprej zastavljala vse svoje sile in vpliv za rešitev položaja, ki je videti objektivno težak. v Gorici, kjer sta iznesla predloge SSO, o katerih smo sicer že pisali, bodo pa kasneje tudi objavljeni. Tekla je še beseda o nekaterih skupnih ustanovah, ki so tudi že zaprosile za vstop v Svet slovenskih organizacij. Tu bo treba še več jasnosti in dejanskih naporov za večjo uskladitev in sodelovanje. O tem priča tudi primer slovenskega glasbenega šolstva v Gorici, kjer so se zaradi nepoznanih vzrokov ustavile pobude v sodelovanju med Glasbeno matico in Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo E. Komel. Pred sejo izvršnega odbora je bilo še srečanje z Zvezo slovenskih športnih društev (ZSŠDI), na kateri se je govorilo o problemih slovenskega zamejskega športa in organizirane dejavnosti na tem pomembnem področju. Za ZSŠDI so bili prisotni deželni predsednik Jure Kufersin in pokrajinska predsednika iz Trsta in Gorice Livio Valenčič in Marko Lutman, za SSO pa predsednica Marija Ferletič, podpredsednika Marij Maver in Riccardo Ruttar ter odbornik Mamolo. Nova seja izvršnega odbora bo prihodnji teden v Čedadu na sedežu organizacije. S tem bosta tudi poudarjena vloga in delovanje SSO v videmski pokrajini nasploh in v Beneški Sloveniji še posebej. Odbor bo obiskal šolo v Špetru in imel srečanje z društvom »Slovenci po svetu« iz Čedada. Povezanost organiziranega slovenskega življenja je danes še bolj važna, saj so nacionalistične sile vedno močnejše, sama vladna politika pa že tako ne obeta nič dobrega za manjšino. Na kosilo v Nediške doline »Vabilo na kosilo« je jesenska gostinska ponudba, h teri je letos pristopilo 16 g°ftu! skih obratov v Nediških dolin3 na Videmskem. V skoraj vseh v3 seh tega področja boš v priho njih mesecih lahko dobil po znjer ni ceni pristne domače speciah e te. Turistično-kulinarično pobu °< ki je pomembna tudi za ovredno tenje lepega naravnega okolja N diških dolin, so predstavili tu .. Trstu. Glede na uspeh prejŠnj1 let bo tokratno 4. »Vabilo na ko silo« veljavno do marca priho njega meseca. Se do konca oktobra pa b° Špetru prodajni sejem kostanj ' sadja in medu, ki se je začel pieJ šnji konec tedna v organizacij domače zadruge Sevka imenuje avtohtona sorta jabol )> združenja vrtnarjev APO in G ske skupnosti Nediških dolin’ Tretje srečanje za novo skupno predstavništvo Slovencev v Italiji V torek, 25. oktobra, bo ob 20. uri v prostorih društva >’!• Trinko« v Čedadu tretje srečanje za novo skupno predstav-ništvo Slovencev v Italiji-Na dnevnem redu bo: 1. nadaljevanje splošne razprave o oblikovanju NSSI oziroma skupnega vsemanjšinske-ga predstavniškega telesa. 2. začasno skupno zastopstvo Slovencev v Italiji. V Gorici bo v četrtek, 20. okto ^ v tamkajšnjem Kulturnem domu, P „ kala proslava ob 70-letnici ustlV,°jrti-ve Udruženja slovanskih športnih » štev v Italiji. Začetek ob 20. uri. Goriški SSŠ v aktualna šolska Iz delovanja SSO Franc Jeza odslej počiva na openskem pokopališču tr .j1900 Jeza' naš dolgoletni so-nik, časnikar in pisatelj, ki je . ustanovitve Novega lista s svo-JjjU prispevki bogatil tudi ta ted-■> °d ponedeljka, 17. t.m., po-'j3 aa novem openskem poko-Pa išču. Ko je pred desetimi leti y1Sr, so ga pokopali pri Sv. Ani rstu. Zdaj pa so ga, kot reče-?' Prekopali na Opčine, kjer je ^atelj tudi živel. Po verskem ob-au se mu je z izbranimi beseda-Ppklonil konzul republike Slonje v Trstu Tomaž Pavšič, ki je Ppudaril, da mu mora biti sedali neodvisna država hvaležna, er se je razdajal in žrtvoval za resničitev tega ideala. , Konec tega tedna in sicer v so-sk tm' Pa b° v minorit-. ern samostanu na Ptuju okrogla ^a/ ki jo prireja Zgodovinsko društvo Ptuj z naslovom: »Franc Jeza - ptujski rojak, pisatelj in domoljub«. Okrogla miza bo priložnost, da bodo posredno počastili tudi 125-letnico Gimnazije Ptuj. Dr. Ljubica Šuligoj bo namreč predavala na temo »Ptuj pred drugo svetovno vojno (Ptujska leta Franca Jeze)«. Knjižničar Jakob Emeršič pa bo predstavil »Gradivo za bibliografijo Franca Jeze«. Ostali predavatelji pa bodo mag. Franc Goličnik, prof. Vlado Habjan, prof. Martin Jevnikar, Marko Tavčar, dr. Drago Legiša in Saša Martelanc, se pravi predavatelji, ki so pred šestimi meseci govoriti tudi na simpoziju v Trstu, posvečenem liku Franca Jeze. Srečanje sta priredila Slovenska prosveta in Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta. Glas vpijočega r Odkar seje Aleksander Solženicin |>iiZ v rodno Rusijo, se o njem manj jje kot takrat, ko se je moral zateči Zahod. Mimo pa lahko rečemo, da ^ Nobelov nagrajenec za književnost jfinsko danes vest ruskega naroda, ' }nu je ostal zvest tudi v 20-letnem V!e%nanstvu v Združenih državah erike. Da gre za odličnega pisatelja, ki je tJadi svojega boja proti rdeči dikta-^ n postal sinonim vseh ruskih disi-pntov, danes ni nobenega dvoma. tako ni nobenega dvoma, da je j Zenicin izredna moralna osebnost. PraŠanje, ki si ga zastavljamo vsi ^govi ljubitelji (ljubitelji visoke li-Sr>]iU ' ka ke' So/žetticina danes Ploh še kdo upošteva, če niso njego-e besede vržene v smeti. .. tovorimo o zgodovini, ki za Ru-J°ni bila nikdar lepa, vsaj zadnjih 0 let ne. Zdi se, kot da Rusi drvijo erie skrajnosti v dmgo, iz enega ka- SlOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Otvoritvena predstava sezone 1994-95 Drago Jančar HALŠTAT Krstna uprizoritev Režija Boris Kobal ^ soboto, 22. t.m., ob 16. uri IZVEN ABONMAJA v Ponedeljek, 24. t.m., ob 16. uri ABONMA RED H v torek, 25. t.m., ob 16. uri ABONMA RED I v sredo, 26. t.m., ob 16. uri ABONMA RED I ^ Kulturnem domu v Trstu. otičnega političnega sistema v drugega, ki je še bolj neprimeren za globoko dušo ruskega človeka. Te misli se porajajo ob izidu štirideset strani dolgega eseja, ki ga je Solženicin pred dnevi objavil v ruski ugledni reviji Novi mir. Pisatelj govori o zadnjih treh stoletjih v Rusiji. Naslov eseja je: »Rusko vprašanje 20. stoletja«. V njem avtor obračunava s preteklostjo, posebno mesto pa ima sedem desetletij dolgo komunistično obdobje. Solženicin je eden redkih ruskih in tudi svetovnih intelektualcev, ki seje od vedno boril proti komunizmu, načrtno, neustrašno in predvsem z veliko mero iskrenega, poštenega in napornega intelektualnega raziskovanja. Znani italijanski izvedenec za rusko literaturo Vittorio Strada je v milanskem dnevniku Corriere della Sera napisal, da se bodo na Zahodu in Vzhodu tudi sedaj najbrž posmehovali Sol-ženicinu in ga niti ne poskušali razumeti. Solženicin namreč v svojem eseju zahteva za moderno Rusijo predvsem moralne vrednote in ljudi z visokimi moralnimi in krščanskimi kvalitetami. To pa danes ni v modi ne v vsega lačni Rusiji, še manj pa na brezbrižnem potrošniškem Zahodu. Jurij Paljk * * * Slovensko društvo Jadro prireja s pokroviteljstvom občine Ronke tečaj slovenščine za odrasle, ki bo potekal na sedežu društvu v Romjanu, (Trg. sv. Štefana l/a). Tečaj se bo začel konec oktobra in bo trajal šest mesecev. Lekcije bodo po dve uri tedensko. Prvo srečanje bo v petek, 21. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu v Romjanu. Podrobnejše informacije lahko dobite pri odbornikih društva Jadro ali v dvojezičnem oddelku občinske knjižnice v Ronkah. Zapisal se je v Franc Ksaver Meško (1874-1964) KSAVER MEŠKO * Kljufiarovci nad Ormožem 1874 I. Dne 16. avgusta so obnovili nagrobnik na grobu slovenskega pisatelja in dolgoletnega župnika na Selah pri Slovenj Gradcu. Letos poteka 120. obletnica njegovega rojstva in 30. obletnica smrti. Kot kaže, sem bil na njegovem pogrebu med redkimi Primorci, ali vsaj gotovo edini zamejski Slovenec, pa naj mi bo dovoljeno, da za naš list napišem tudi nekaj spominov na tega, vsaj zame enkratnega človeka. Iz tistega konca Slovenije sta mi ostala v nepozabnem spomi- AMBROZ KODELJA nu selški župnik in slovenski pisatelj Meško in župnik v Slovenj Gradcu Jakob Soklič. Oba sta dala svojstven pečat temu delu Koroške in si upam trditi, da je njuna zasluga tudi ta, da je danes postal Slovenj Gradec ne samo kulturno, pač pa tudi znanstveno, šolsko in občečloveško središče, ki se v precejšnji meri razlikuje od ostalih slovenskih mest. Meško ostane v slovenski literaturi osebnost, ki je s tipično panonsko obarvanim slovenskim melosom prinesel v našo literaturo mehkobo in globino, ki se je od sodobnikov, zlasti od Finžgarja pa tudi Jalna, izredno razlikovala. Stiki z njim so bili vsekakor enkratni. To smo zlasti zadnja leta njegovega življenja občutili vsi, ki smo se z njim kakorkoli srečali. Še vedno se spominjam, kako sem vedno najprej pokukal skozi okno v pritličju selškega župnišča, če je doma in kaj dela. Vsak obiskovalec ga je običajno videl ob mizi z lečo in ob pisalnem stroju ali pa ko je kaj pisal... Kadar-koli je govoril, se je v njegovih besedah odražala mehkoba Panon-ca, ki je nista omehčala pojoči koroški melos in ne trdota selških hribov. Ostajal je zvest rodnim koreninam, kljub življenju in času, ki sta ga pahnila daleč stran od rodnega Sv. Tomaža pri Ormožu, kjer se je rodil 28. oktobra 1874. Po nižji gimnaziji na Ptuju je prišel v Celje, kjer je maturiral. Bogoslovje je obiskoval v Mariboru in Celovcu. Službena leta je prebijal v Škocijanu, Podjuni, pri Sv. Danijelu, v Tinjah, pri Mariji Zilji in končno pri sv. Roku na Selah nad Slovenj Gradcem. V izgnanstvu je prebredel velik del Slovenije, Hrvaške, Bosne in Srbije, dokler se ni končno ustalil pri sv. Roku v objemu selških hribov, kjer je ostal za vedno. Veliko let je vsa svoja dela ustvarjal ob navadni petrolejki, saj so Sele dobile elektriko šele nekaj let pred njegovo smrtjo. Mogoče je tudi ta »živa svetloba« brleče petrolejke pripomogla, da je ostajal pristen Panonec, pa vendar globok in izpovedno enkraten slovenski pisatelj in mislec. (dalje) * * * Orkester Mandolina v štivanski cerkvi V soboto, 15. t.m., je bil v novi štivanski cerkvi lep glasbeni večer. Dekliški zbor Devin, Fantje izpod Grmade in župnija so imeli v gosteh orkester Mandolina iz občine Ljubljana Bežigrad. Zaradi bolezni v skupini pa je odpadel nastop zelo uveljavljenega okteta Deseti brat, ki tudi deluje na področju iste ljubljanske občine, s katero devinska društva že dolgo vzdržujejo zelo plodne kulturne stike. Prav zato se je sobotnega koncerta udeležil tudi predsednik Zveze kulturnih organizacij Občine Ljubljana Bežigrad Tomaž Zalar, ki s posebno pozornostjo skrbi za stike s kulturnimi organizacijami iz devinsko-nabre-žinske občine. Udeležence koncerta sta uvodoma pozdravila domači župnik Giorgio Giannini in v imenu zborov Marko Tavčar, orkester Mandolina, ki ga je vodil prof. Tomaž Habe, pa je potrdil svoj sloves. Člani orkestra so izvedli zelo zahteven program. V prvem delu so bile na sporedu skladbe Ipavca, Cimarose, Albinonija, Mozarta, J. Straussa, Tarrege in skladaljev Kodra, samega Habeta, priredba venčka narodnih in na koncu skladba, ki jo je Srdan Ribarovič napisal prav za ta orkester, in sicer Rondo vulga-ris, ki je navdušil občinstvo. Večer se je nato nadaljeval na sedežu zborov, kjer je bila priložnost, da so se vezi med Devinom in Bežigradom spet poživile. Avdicija za mlade igralce RADIO TRST A razpisuje avdicijo za mlade igralce, ki bi v bodoče lahko nastopali pri radijskih igrah. Avdicije se lahko udeležijo tako osnovnošolci kot tudi dijaki nižjih in višjih srednjih šol. Še zlasti so zaželeni deški in fantovski glasovi. Mladi, ki imajo smisel za igranje in nastopanje, naj se javijo na sedežu tržaške radijske postaje - Ulica Fabio Severo 7, Trst, v ponedeljek, 24. ali v torek, 25. oktobra od 14. do 16. ure Učitelje in mentorje toplo naprošamo, da spodbudijo mlade igralske talente in jim priporočijo udeležbo. Vse potrebne informacije lahko dobite v uredništvu mladinskih oddaj (tel. št. 7784-247) ali v tajništvu slovenskih sporedov (tel. št. 7784-282) od 10. do 12. ure in od 15. do 16. ure. Andreatta sprejel delegacijo Slovenske skupnosti Vodja skupine Ljudske stranke (PPI — bivše Krščanske demokracije) v poslanski zbornici in bivši italijanski zunanji minister Be-niamino Andreatta je pred dnevi sprejel delegacijo Slovenske skupnosti, ki so jo sestavljali deželni tajnik Martin Brecelj, podtajnik Ivo Jevnikar in član tržaškega pokrajinskega vodstva Anton Ga-speri. Glavni temi razgovora sta bili politično stanje ob meji in problemi manjšin, ki živijo na teh tleh. Trije slovenski predstavniki so orisali najresnejša vprašanja, s katerimi se sooča slovenska narodnostna skupnost v Italiji. Prvo je seveda večkrat obljubljena, a doslej nikoli uresničena globalna zaščita, o čemer se sedaj pogovarjata tudi Italija in Slovenija. Beniamino Andreatta je predstavnikom Ssk zagotovil, da bo te probleme vzel resno v poštev, obenem pa je obljubil pomoč svoje stranke v prizadevanjih za okrepitev mirnega sožitja ob meji in vzpostavitev sodelovanja med obema državama. SLOVENSKA PROSVETA in FANTJE IZPOD GRMADE vabijo na REBULOV VEČER V petek, 28. oktobra, ob 20.30, na sedežu pevskih zborov v Devinu. Koroška mladina nastopila z lutkovno predstavo Sonček;, kje si? V okviru Koroških kulturnih dnevov, ki jih prirejata Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta, je 10. oktobra nastopila v Kulturnem domu v Trstu skupina Lutke Mladje iz Celovca s prijetno in presenetljivo dobro izvedeno igrico Sonček, kje si? Mladi igralci, ki sodelujejo v različnih gledaliških in lutkovnih skupinah na Koroškem, so pod vodstvom Tineta Varla odigrali tri predstave za otroke tržaških osnovnih šol in vrtcev. Zgodbi Marjana Pungartnika, v kateri nastopajo slovenska bajeslovna bitja, so z lahkoto sledili tudi najmlajši obiskovalci. Oča- rale so jih domiselne lutke ter ra nobarvni bogati kostimi in mas e Brede Varlove, pa prijetni song1 Romana Verdela in Borisa ja. Predvsem pa zaslužijo II“a. igralci pohvalo za sproščeno i razgibano igro ter za jezikovo0 preciznost. Igralci so podajali be sedilo jasno in razumljivo, tak^ da jih je bilo dobro slišati kljub likemu odru in dvorani. Čutiti ) bilo, da je bilo v predstavo vloze nega zelo veliko truda, sre^st5Jj in požrtvovalnega dela. Trzaš otroci in učitelji, ki so jih sPre.rn_ ljali, so bili nad predstavo navdu šeni, saj je bila res dovršeno upP zorjena. Kenzaburo Oe, mo Japonski pisatelj in esejist Kenzaburo Oe je prejel letos najvišje svetovno priznanje za književnost. Rodil se je leta 1935 na majhnem otoku na jugovzhodu Japonske. Diplomiral je na univerzi v Tokiu iz francoske književnosti z diplomsko nalogo o Jeanu-Paulu Sartru. Oe pripada generaciji japonskih književnikov, ki so v otroštvu doživeli polom Japonske. Razočaranje je bilo dvojno: z ene strani propad starega sveta z vsemi njegovimi vrednotami, z druge strani pa počasno upadanje vsakršnega upanja v demokratične spremembe. Iz tega izhaja globoka eksistencialna nelagodnost, ki spremlja Oeja. Za književnika pisanje ni posnemanje resničnosti, je do- mišljija, podoživljanje dejanj. $/ , čni dogodek, ki je izrazito zaznarriov pisatelja, je rojstvo njegovega pf&f' detega otroka. To je rdeča nit, ki vije v vsem Oejevem knjižnem op su. Njegovo najpomembnejše delo 1 deloma autobiografsko: to je roma* »Osebne zadeve«. Tudi tu obravnfv^ sinovo okrnjenost. Pisatelj je tudi p° litično aktiven: vztrajen nasprotij ^ atomskega orožja in borec za človek0 ve pravice. Drugi znani deli sta še rotria.n, »Dan, ko mi bo obrisal solze« in »M°.^ čeči krik«. S Kenzaburom Oejem prel me japonska književnost po 26 len Nobelovo nagrado. To priznanje I prejel leta 1968 pisatelj Yanusari M zoabata. 'e Prerešetali z vseh strani. Bil sem znan kot antikomunist. Nihče ni zahte-od mene, naj se vpišem v partijo. Vsakdo je vedel le za svojo zvezo. Vla-,®la je najstrožja konspiracija. Drug drugemu nismo zaupali. Najraje smo mol-posebno kadar smo bili v družbi neznancev. Da ne bi kdo rekel, da se tako tja v dan baham, rad povem, kdo me je vključil v OF. Saj ne izdajam °bene tajnosti. To je bila soproga javnega delavca in zdravnika dr. Ahčina. Bila je voditeljica znane lekarne na Prešernovem trgu. Po vojni sem jo obiskal. Zelo je naju veselilo, da sva prebredla strašne medvojne čeri. Nisem se še dobro preselil z delom iz stavbe v bivši Banovini na univerzo — (nekaj časa sem namreč služboval na obeh mestih) — pa so se že začela prva preganjanja novih oblastnikov. Naj medtem povem, da sem še pred imenovanjem za asistenta, to je prvo leto okupacije, bil honorarni profesor italijanščine na Trgovski akademiji. Obenem sem poučeval tudi na abiturientskem tečaju akademije. V lepem spominu hranim več svojih tedanjih dijakinj. Po vojni sem nekatere spet srečal v Trstu, kjer so se zaposlile po raznih zavezniških uradih, tudi na slovenski radijski postaji. Abiturientski tečaj je obiskoval tudi sin tedanjega ljubljanskega župana generala Rupnika. O njem so že tedaj pravili, da v dogovoru z angleško tajno službo snuje četniško ilegalo, ki naj bi se formalno vključila v italijansko fašistično vojsko, dejansko pa služila koristim britanskega FSS — »Field Security Service«. Aretacija, zapori in internacija Ko so italijanski grenadirji po Ljubljani sistematično lovili moške, me je julija leta 1942 skupina vojakov pod vodstvom poročnika, ki je bil odgovoren za akcijo na področju Viča in Rožne doline, odpeljala z doma, naložila na tovornjak, na katerem je že bilo polno sosedov z Glinške ulice, in pripeljala v Belgijsko vojašnico. Oblečen sem bil zimsko s kratkim plaščem, čeprav smo bili sredi poletja. Računal sem namreč, da mi bo v internaciji topla obleka prav dobrodošla. V vojašnici so nas postavili v vrsto in smo morali stopati mimo zameglenih oken s kukali, skozi katera so nas najeti izdajalci rešetali. Ko sem prišel do častnika, ki je pregledoval osebne izkaznice, me je ta, ko je opazil, da sem se rodil v Trstu, vprašal, kdaj sem se preselil v Jugoslavijo. Vedel sem, da so pri teh racijah vsakega Primorca, ki je prišel v Jugoslavijo po letu 1931, pridržali. Zato sem pogumno dejal, da sem prišel v Ljubljano leta 1921, čeprav se je to dejansko zgodilo deset let kasneje. Izpustili so me na z bodečo žico omejeno svobodo. Stekel sem domov in se brž preoblekel v poletna oblačila. Pogovor z Renatom Štokljem o možnostih za rešitev »1. maja« »Naša manjšina si da bi izgubila športni center v mestu« Svetoivanski športni center »1. maj« so morali letos poleti zapreti ‘z varnostnih razlogov, saj je struktura v slabem stanju. Za popravila 'Potrebovali veliko denarja, ki pa bi ga bilo treba šele dobiti. Po zaprtju centra se je ustanovil »odbor za rešitev 1. maja«. Probleme in kon-ratne možnosti za rešitev tega objekta ki naj bi ga začeli popravljati tet>ruarja, so v sredo, 19. oktobra, predstavili tudi na tiskovni konfe- rt/-.: \t i . , .. ,, . i • «______• n_____ r®nci. Nekaj glavnih problemov je povzel v intervjuju Renato Štokelj, er> od pobudnikov za ustanovitev odbora. 15 oseb. Vsi smo se že poznali, tako da smo se lahko zmenili kar med seboj. Prepričani smo bili, in smo še vedno, da si naša manjšina ne more privoščiti, da bi izgubila objekt, ki ni samo športen, saj na »1. maju« potekajo tudi razne druge dejavnosti. Poslali smo zato pismo glavnemu odboru Bora, ki je tudi upravitelj objekta, in ga vprašali, kaj namerava storiti. Deset dni kasneje smo se sestali in se dogovorili, da je treba za prvo silo popraviti vsaj »balon« in malo dvorano, da bi zadostili najnujnejšim potrebam. Glavni odbor Bora se je obvezal, da bo »balon« popravil s posojilom 400 milijonov lir, mi pa naj bi zbrali dodatnih 300 milijonov za malo dvo- . Kako je prišlo do ustanovitve e8a odbora in kaj ste doslej nabili? ' Odbor je nastal spontano avgusta ^eseca, ko smo izvedeli, da morajo za-TO »i. maj«. Spraševali smo se, jr^ne bodo posledice in se zavedli, da . °ramo čimprej ukrepati. Adriano ovačič je zato 23. avgusta sklical se-8fiek; na vabilo se je odzvalo kakih rano. ša skupina nikakor ne namerava biti nadomestilo glavnemu odboru Bora, pač pa želimo le po naših močeh prispevati k rešitvi tega problema. Naša glavna cilja sta dva. Prvi je zbiranje sredstev za popravila, drugi pa je ta, da bi privabili čim več ljudi in da bi torej »1. maj« res zaživel kot neki skupni center. Poleti bi lahko prirejali šagre, pozimi npr. silvestrovanje itd. Na takšen način bi lahko tudi zbrali nekaj sredstev. Zadnja Jeta smo vsekakor opazili, da je so4etovanje članov manjše kot v preteklosti. V mestu ni tako kot na vasi, kjer ljudje čutijo, da je takšna struktura res last vseh in so torej pri-prdPljfeni tudi prostovoljno delati. Že- Kdo sestavlja vaš odbor in kateri so vaši poglavitni cilji? V odboru nas je kakih 25 in vsak naredi, kolikor zmore, saj mnogi nimajo veliko časa. Med nami je tudi nekaj mladih, prizadevnih članov, ki se kot mi, »starejši«, zavedajo nujnosti ohranitve tega športnega objekta v mestu. Želim pa poudariti, da na- Za prvo silo je treba popraviti vsaj »1. maj« leli bi, da bi se ljudje zavedli, da je »1. maj« mnogo več kot le športni center. Dovolj je, če pomislimo, da ima v njem na primer sedež tudi kulturno društvo Škamperle. Marsikatera napaka je botrovala, da je prišlo do tako drastičnega ukrepa, kot je zaprtje centra. Bo to lekcija za bodoče? Vsi člani nosijo del krivde. Nihče se namreč ni zavedel važnosti tega centra. Ne nameravam iskati opravičil s tem, da rečem, da je na vasi lažje, ker je tudi povezanost med ljudmi večja. Pri nas pa so športniki le prihajali in odhajali s treningov. Prostor je bil zanje le telovadnica in nič več. Tega pa se nismo zavedli in v tem je tudi naša krivda. Nauk, da bomo v bodoče znali bolj ceniti in izrabiti možnost slovenskega objekta v mestu. Poziv je namenjen vsem, ki jim je naša skupna manjšinska usoda pri srcu. Pogovarjal se je Gorazd Bajc »balon« in malo dvorano na stadionu (foto Kroma) Kmetijstvo IM) je cns za zasaditev okrasnih vrtov Razstava bo v Mantovi odprta do 11. decembra Alberti - genij italijanske renesanse berti počel strokovno, kot da bi govo ril o Atenah ali antični Siracusi in pra K nam prihaja jesen in z njo tudi čas, ki je najbolj primeren za ureditev okrasnega vrta. Najprej moramo poskrbeti za vse tiste rastline, ki so občutljive za pozebo. Tako moramo na primer takoj po prvi slani porezati dalije in izkopati gomolje, da ne bi ob hujšem in daljšem mrazu zmrznile. Prav tako izkopljemo Čebuljice mečev (gladiol). Te gomolje in korenine preberemo in odstranimo vse poškodovane ter jih spravimo v suh in sorazmerno hladen prostor do naslednje pomladi. V teh dneh bodo začele cveteti krizanteme. Pregledamo jih in jim odstranimo poganjke vzdolž stebla, da se bo glavni cvet kar najlepše razvil. Glede ostalih trajnic pa lahko že začnemo z rednim oskrbovanjem. Tako moramo porezati vse vrhnje dele, lahko jih okopamo in jim dognojimo s kompostom in zrelim gnojem. V tem času lahko tudi že sadimo vrtnice, hortenzije, češmin, forzicijo, resje in vresje, sivko, bršljan, cvetoče srobote in druge rastline, predvsem okrasne grmovnice kot so še španski bezeg, japonska kutina, dren, panešpljica, ognjeni trn, lovorikovec in še veliko drugih bi lahko našteli. Prav tako je jesen primeren čas, da sadimo pope-njalke in listavce, se pravi bodisi gozdna kot okrasna drevesa in iglavce. Glede sadnega drevja bi za obmorski pas omenili tudi nekatere značilno sredozemske sorte, kot so granatno jabolko, figa, mandljevec, oljka in seveda drugo sadje, za katerega je prav, da ga imamo ob hiši, če je to seveda mogoče. Priporočljivo je tudi, da zasadimo češnjo, jablane in hruške, če imamo dovolj prostora pa lahko tudi kako redkejšo sorto, kot je na primer škorž, ki je bolj malo poznan, ali kutino in še kaj. Zdaj je tudi pravi čas, da posadimo čebulnico. Najprej pripravimo tla, jih prerahljamo in obogatimo s humusom. Vrtnarji svetujejo, da sadimo čebulnice v večje enotne skupine, ker bo na ta način njihov barvni učinek najlepši. Ob saditvi torej moramo misliti, kako bo vrt zgledal spomladi, ko bodo cveteli tulipani, hijacin-te, narcise, nizke perunike, anemone, krokusi in druge čebulnice, ki nam razveseljujejo pomladne dneve. Lep učinek bomo dosegli, če bomo čebulnice v taki strnjeni skupini zasadili pred kako primerno ozadje, npr. bor, tiso, nizke sorte brina ali forzicije, ki tudi bogato rumeno cveti prav v času, ko se razcvetejo gomolj-nice. Pravilo naj torej bo, da sadimo z mislijo na to, kako bo vrt zgledal, ko bo v polnem razcvetu oz. v najbolj bujni rasti, da ne bi prenatrpali prostora, ker bi tako dosegli učinek neskladnosti. * * * Še do 29. oktobra bo v Vili Pinz na Greti št. 38 odprta 5, razstava »Ro-janskih slikarjev«. Na ogled so dela 31 umetnikov; med temi je dobra tretjina Slovencev. Nedolgo tega so v Mantovi v palači Palazzo Te odprli izredno razstavo, na kateri so predstavljena vsa važnejša dela enega največjih genijev italijanske renesanse Leona Battiste Albertija. Razstava bo odprta do 11. decembra letos in je ena najvažnejših likovnih razstav v letošnjem letu v vsej Evropi. Reči, da je to samo likovna razstava, je precej omejevalno, saj je bil Leon Battista Alberti, ki je živel v 15. stoletju, rodil se je leta 1406 in umrl pa leta 1472, najprej velik literat, ki je pisal svoje knjige v imenitni latinščini in kasneje v italijanščini, poleg tega pa je bil filozof, imeniten likovni kritik, poznavalec likovne umetnosti in predvsem izvedenec v porajajoči se urbanistiki in ne nazadnje tudi eden največjih stavbarjev-arhitektov vseh časov. Morda se bo komu zdelo vse to pretirano, a to samo dokazuje, kako malo se ve o njem. Če je Mantova, ki mu prireja letos veliko razstavo, tako lepo mesto, je to Albertijeva zasluga, saj je prav za to mesto napravil najlepše zgradbe. Sicer pa je bil Alberti izreden poznavalec antičnega sveta, ki ga je izredno cenil, prav zato pri njem najdemo veliko vpliva iz antike. Novo je v njegovem obsežnem opusu predvsem to, da je vse svoje pisanje o umetnosti in tudi vse svoje stavbarsko delo utemeljeval na strogih matematičnih načelih. Kot tak je Alberti eden prvih modemih arhitektov in tudi urbanistov, saj je že takrat analiziral urbanistične načrte mest kot so Firence, Siena, Ferrara, Bologna, Piacenza, Urbino in še marsikatero drugo takratno italijansko mesto, ki je danes sinonim za pravo urbanistično mojstrovino. To je Al- v tem se vidi, da je bil začetnik dernega pristopa k reševanju mes n arhitekture. Alberti velja tudi za enega uteme ljiteljev perspektive v slikarstvu in di v stavbarstvu. Za razliko od 2 ® starejšega Bruneleschija je bil Al e moderen arhitekt. Seveda je imel svoja dva mecena tudi on in to sta papež Nikolaj V in mogočnež Fe e rico de Montefeltro. V Modeni je n razstavi vse to prisotno in samo g nemu sponzorju razstave-tvrdki vetti se lahko zahvalimo, če si v pa lači Te lahko ogledamo zares ime11' ne makete vseh Albertijevih glavn^. del. Gre vsekakor za razstavo, kj jo moral vsak današnji arhitekt in j bitelj umetnosti videti, saj nam P ^ ^ že svet, v katerem je red še velja zakonitosti tudi, tako stavbarske * slikarske kot tudi družbene. Jurij PalJk NOVI LIST Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI UST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Opp®k< Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj. Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151. Svobode pa nisem užival dolgo. Dne 10. avgusta je pozno zvečer, bilo je okrog 10. ure, neizprosna policistova roka trdo potrkala na vrata mojega stanovanja. Odprl sem vrata in prav nič nisem bil presenečen nad obiskom. Za prvim je planil v stanovanje še drug policist. Oba sta me takoj potrepljala po vsem telesu, da bi se prepričala, ali nisem oborožen, in mi kratko malo sporočila, da sem aretiran. Poslovil sem se od žene, ki je udarec hrabro prenesla, poljubil malega Dragota, ki je že sladko spal, vzel kovček, ki je bil stalno pripravljen z vsem potrebnim, in odšel svoji usodi naproti. Z »zelenim Henrikom« so me najprej prepeljali na glavni policijski urad, ki so ga že preimenovali v kvesturo, me tam še enkrat vsega pretipali in me takoj odvedli v šentpetrsko vojašnico. Prvo noč sem prebil v ozki celici na hodniku. Ko se je zdanilo, sem si celico natančneje ogledal. Brž je pritegnil mojo pozornost z nohti izpraskani napis na levi strani ob vhodu. Prebral sem ime in priimek ter se zdrznil: »Aleš Stanovnik«. To je v zadnjih trenutkih svojega življenja izpraskal z nohti odvetnik iz Kranja in ožji sodelavec Edvarda Kocbeka, ki sta med špansko državljansko vojno v polemiki z uradnim stališčem Cerkve in Slovenske ljudske stranke osnovala in vodila »heretično« krščansko socialno gibanje. Aleša Stanovnika so po uspelem atentatu na bivšega bana in člana konzulte Natlačena ustrelili kot talca. Konzulta je delovala ob strani visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, zloglasnega Grazioli-ja. Še istega dne zvečer so me preselili v večjo skupno celico na desni strani ob vhodu v policijske zapore. Vsi so že spali. Ogledal sem si celico. V njej je bilo natrpanih več kot 30 zapornikov. Nekdo se je oglasil iz desnega kota ob vhodu. Bil je profesor Anton Slodnjak, ki me je povabil, naj ležem poleg njega, ker drugod ni bilo prostora. Ta kot je kmalu zaslovel z imenom »rovtarske Atene«. Zasedali smo ga na kupu slame trije profesorji: Slodnjak, Vogelnik, kasnejši rektor ljubljanske univerze, in moja malenkost. Ves dan smo z nohti trli uši. Bile so velike, 1— mastne, z velikim križem na hrbtu. Uši so se s pravcatim križarskim p° dom lotevale predvsem nas treh v zaporniških učenih Rovtah, verjetno za di naše namišljene učenosti, tako so si namreč stvar tolmačili ostali sotrp v celici, ki pa niso imeli toliko opraviti z ušjo zalego. Verjetno so slamo naš kot prinesli iz posebno umazane in okužene vojašnice. Žena mi je ob dovoljenih dneh prinašala dobro domačo hrano kot dopo1; nilo neokusne zaporniške menaže. Hrano sem večinoma razdelil, saj so bili potrebni priboljška. Med nami je bil tudi restavrater in mesar Slamič-so si jetniki želeli kaj pršuta, salame, klobas in dobrega vina, so kar sami njegovem imenu napisali pismo, naslovljeno na njegovo ženo; pismo je mič, smeje se, vedno rad podpisal. Nekdo izmed nas je službujočemu »K sturinu« dal pismo in ga prosil, naj ga dostavi naslovnici. To posredova J so policisti radi opravljali, ker so vedeli, da za to uslugo prejmejo par steK nic dobrega vina, ki ga niso zaničevali, čeprav je bilo slovensko. Sicer s z njimi vzdrževali kar znosne stike. Bili so vsi starejši. Vsi so se naučili le slovenski besedi, ki so ju morali izgovarjati zvečer, ko so odpirali celice: »S in spat«. Zjutraj pa so bili sila uradni, ko so spet odpirali celice in klicali P0.^ meznike, ki so morali zapustiti zapor in iti v neznano. Za vse je velja* postopek. Vrnili so mu vse stvari, ki so bile shranjene v skladišču, večino v kovčkih, ki jih je vsakdo prinesel s seboj, in ga nato v spremstvu kar njerjev odpeljali uklenjenega ali v Gramozno jamo na streljanje ali pa na g*a železniško postajo v internacijo. ..,a V Šentpetrski vojašnici so bila zaprta tudi dekleta. Naša celica je rr*e) na dvorišče, po katerem smo se lahko dnevno sprehajali po eno uro. Ce’ je imela veliko zamreženo okno, skozi katero smo se lahko včasih, ko ru ,j dovolj nadzorstva, pogovarjali z dekleti. Med njimi sem nekega dne op dve svoji bivši učenki z abiturientskega tečaja Trgovske akademije.