PREDSEDSTVO OK SZDL O TREH PEREČIH TEMAH
Krajevne skupnosti stanovanja sisi
Predsedstvo občinske konference SZDL je zadnje tri seje posve-tilo izredno pomembnim zadevam, o katerih že dalj časa teče beseda tako v občini kot v širši družbenopolitični skupnosti. Razpravljalo je o financiranju delovanja krajevnih skupnosti, o stanovanjskem gospodarstvu in o reorganizaciji samoupravnih interesnih skupnosti.
Osnutek družbenega dogovora o za-gotavljanju sredstev za finansiranje krajevnih skupnosti je predmet živah-nih razprav, zlasti še zato, ker zadeva nikakor ne more zagledati luč sveta v obliki, ki bi zadovoljila vse. Te skup-nosti tvorijo temeljne celice delegat-skega sistema tako za družbenopolitič-ne skupnosti kot za samoupravne inte-resne skupnosti na terenu.
KS je opredeljena v ustavi
Proračunsko finansiranje krajevnih skupnosti je sicer potekalo več ali manj normalno, vendar pa nikoli ni bilo dovolj sredstev za učinkovito de-lo. Tega po mnenju članov predsed-stva OK SZDL Ljubljana Center, ki so razpravijali o njem 24. novembra, tudi sedanji osnutek ni bistveno spremenil. Edina novost, ki jo prinaša, je v tem, da bi prispevale k financiranju krajev-nih skupnosti tudi samoupravne inte-resne skupnosti.
Člani so v razpravi med drugim me-nili, da so krajevne skupnosti kot družbehopolitične skupnosti oprede-Ijene z ustavo in da mora biti kot tako opredeljeno tudi njihovo financiranje. Prav tako se člani predsedstva niso strinjali, da so krajevne skupnosti v predloženem dokumentu obravna-vane kot objekt ne pa kot subjekt do-govaijanja. Bistvenih premikov na po-dročju finansiranja krajevnih skupno-sti tudi s predloženim dokumentom najbrž ne bomo moglj. doseči.
Podobno stališče kot oredsedstvo
socialisticne zveze so zavzeii tuai aele-gati občinske skupščine, ki so nekaj dni kasneje razpravljali o istem ošnut-ku. Predlagali so celo, naj bi s spreje-mom družbenega dogovora o financi-ranju krajevnih skupnosti počakali do sprejetja republiške ustave, s katero naj bi uredili zadevo v okviru ustavne-ga sistema. To stališče delegatov ob-činske skupščine v Centru pa ni nale-telo na odobravanje pri delegatih dru-gih skupščin v mestu Ljubljana. Zara-di tega je skupščina mesta Ljubljane vendarle sprejela predloženo gradivo v fazi osnutka in o njem bodo delegati razpravljali na enem prihodnjih zase-danj zborov mestne skupščine, vendar že v fazi predloga.
Premalo denarja za stanovanja
Stanovanjsko gospodarstvo je bilo predmet razprave na seji predsedstva občinske konference SZDL 8. decem-bra. Temeljno vprašanje, na katerega so si prvzadevali najti odgovor, je bilo, kako zagotoviti sredstva za nujno po-trebno vzdrževanje stanovanjskega sklada. Pomanjkanje sredstev je tako pereče, da grozi nekaterim poslopjem dobesedno propadanje, medtem ko se lahko zgodi, kakor je dejal eden izmed razpravljalcev, da čez 30 let ne bomo več imeli s čim gospodariti.
Svet za urejanje prostora, komunal-na vprašanja in varstvo okolja, ter sta-novanjsko politiko pri predsedstvu občinske konference SZDL, je tned
drugim dal pobudo, naj bi stanovalce spodbudili, da bi sami zbirali sredstva za najboU nujno popravilo v svojih hi-šah. Predsedstvo je sprejelo to pobu-do, vendar so njegovi člani v razpravi menili, da bi morala pobuda prerasti v gibanje, ki bi zajelo pretežno večino prebivalcev našega mesta.
Iz podatkov, ki smo jih sliSali na seji, je razvidno, da imamo na voljo komaj 5 odstotkov sredstev od vseh tistih, ki bi jih potrebovali za nujno potrebna popravila in tekoče vzdrževanje. Ob vsem tem je v najbolj nezavidljivem položaju prav občina Center. ki ima največje število starih, večkrat celo razpadajočih zgradb, za katere bi po-trebovali zares velika sredstva, da bi jih spravili v normalno funkcijo.
Na seji je bilo slišati ostre zahteve po dejanskem povezovanju interesa sta-novalca s svojim stanovanjem. Gre na-mreč za to, da se velik del sredstev. ki jih pridobimo od stanarin odteče iz hiše za druge potrebe, hišni sveti pa nimajo sredstev, s katerimi bi lahko gospodarili. Zaradi tega tudi zelo tež-ko dobimo ^judi, ki bi želeli delati v hišnem svetu, saj nimajo s čim go-spodariti. Precej bstrih besed je bilo izrečenih tudi na stanovanjsko podjet-je, katerega administracija potrebuje znaten del za svoje delovanje. Spreje-mamo in podpiramo vsak napor za boljšo organiziranost stanovanjskega gospodarstva, so dejali na seji. Imamo veliko odgovornost in ogorčenje dele-gatov tako y hišah kot v samoupravni stanovanjski skupnosti bi moralo končno obroditi tudi konkretne sa-dove. -
Ob mnenju, da so najemnine Se ved-no neekonomske pa so nekateri člani predsedstva menili, da to ni povsem točno. pač pa bi bo)j držalo dejstvo, da se marsikateri dinar iz najemnine od-teče tja, kamor ne bi bilo potrebno.
Imamo preveč sisov
O samoupravnih interesnih skupno-stih družbenih dejavnosti je bilo že ve-liko govora in tudi mnenj, katerih rde-ča nit se vleče skozi ugotovitev, da imamo sisov preveč, da smo na tem področju preorganizirani. Zaradi tega se je izoblikoval predlog naj bi v Ljub-ljani ustanovili samo šest skupnih in-teresnih skupnosti in sicer za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno varstvo, socialno varstvo, raziskovanje, kulturo in telesno kulturo. Tako bi nastalo, kot smo že povedali, šest sisov namesto 54 kolikor jih imamo danes. To bi bila vsekakor dobrodošla racionalizacija, ki so jo člani predsedstva občinske konference SZDL podprli na seji 15. decembra. Ob tem pa so se strinjali s predlogom enega od razpravljalcev, ki je menil da bi morali o samoupravni interesni skupnosti za vzgojo in izo-braževanje razmišljati drugače kot do-slej. Te dejavnosti namreč ne bi smeli obravnavati v »paketu« družbenih de-javnosti pač pa bi jo morali obravnava-ti kot del proizvodnega procesa. Brez izučenih in izobraženih Ijudi namreč tudi proizvodnje ne moremo organizi-rati tako kot bi jo morali.
V razpravi so omenjali tudi rešitve, ki naj bi jih prinesla nova ustava Soci-alistične republike Slovenije in o tem izrazili tudi nekaj dvoma o tako ime-novanem sistemu samoupravnih inte-resnih skupnosti, kjer ločujemo upo-rabnike od izvajalcev. Svoje bi morali povedati tudi v novem volilnem siste-mu, saj bi morali najti najbolj ustrezen ključ, po katerem bi bile določene de-javnosti zastopane tudi v bodočih sa-moupravnih interesnih skupnostih.
Člani predsedstva so podprli predlo-ženo reorganizacijo sisov družbenih dejavnosti, pri čemer so imeli pred oč-mi predvsem racionalizacijo delova-nja. Menili so, da je Ljubljana enoten prostor in že dosedanja praksa je po-kazala, da imamo v vsej Ljubljani tudi enotne prispevne stopnje. Skupščine posameznih občinskih sisov so bile večkrat samo formalnost.
Niko Isajevič