Znanstvene razprave 
GDK: 148.2 (497.12 Sp. Savinjska dolina) 
Jesenska in zimska vrstna sestava ptic na travnikih z mejicami v spodnji 
Savinjski dolini 
Com position of Wintering Bird Assemblages on Meadows with Hedges in the Lower 
Savinja Va lley (S lovenia) 
Milan VOGRIN*. Nuša VOGR IN** 
Izvleček: 
Vogrin, M., Vogrin, N.: Jesenska in zimska vrstna sestava ptic na travnikih z mejicami v spodnji Savinjski dolini. 
Gozdarski vestnik, št. 7-8 /2000. V slovenščini, s povzetkom v angleščini, cit. lit. 59. Pr~vod v angleščino: Milan Vogrin, 
Nuša Vogrin. 
Med oktobrom 1997 in marcem 1998 sta avtol)a proučevala združbo ptic na travnikih z mejicami v spodnji Savinjski 
dolini. Raziskovalna površina je merila 67 ha. Ptice so bife popisane s transektno metodo trikrat na mesec. Skupaj je 
bilo opravljenih 15 popisov. V petih mesecih je bilo ugotovljenih 50 vrst ptic. V vseh mesecih je bilo opazovanih le 
osem vrst, in sicer poljski vrabec (Passer montanus), ščinkavec (Fringilla coelebs). siva vrana (Corvus cornix), sraka 
(Pica pica), velika si nica (Parus major), kanja (Buteo buteo), plavček (Parus caeruleus) in stržek (Troglodytes troglodytes) . 
V vseh mesecih sta bili dominantni vrsti le poljski vrabec in ščinkavec. Najbolj stabilne jate so bile ugotovljene pri 
poljskem vrabcu in veliki sinici. 
Ključne besede: združba ptic, ptice mejic, mejica, omejek, travnik, vpliv letnih časov, ptice pozimi, spodnja Savinjska 
dolina, Slovenija. 
Abstract: 
Vogrin, M., Vogrin, N.: Composition of Wintering Bird Assemblages on Meadows with Hedges in the Lower Savinja 
Valley (Slovenia). Gozdarski vestnik. No. 7-8/2000. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 59. Translated into 
English by Milan Vogrin and Nuša Vogrin. 
Between October 1997 and February 1998 the authors have been studying bird assemblages of the extensive 
agricultural area (meadows with hedges) in the Lower Savinja Valley (Central Slovenia). The study plot has measured 
67 ha and has lied in the Prealpine area. 15 checks were carried out altogether with 50 registered bird species. Ouring 
the whole period only eight species were regularly observed : Passer montanus, Fringil/a coefebs, Corvus cornix, Pica 
pica, Parus major, Buteo buteo, Parus caeruleus and Troglodytes trogfodytes. Only Passer montanus and Fringif/a 
coelebs were dominant species during the whole period. The most stable flocks throughout the study were found in 
Passer montanus and Parus major. 
Key words: birds assemblages, birds of hedges, hedge, meadow, influence of four seasons, birds in the winter time, 
the Lower Savinja Valley, Slovenia. 
* M. V. , univ. dipl. inž. gozd., 
zasebni raziskovalec, Hajdina 
83c, 2288 Hajdina, SLO 
**N.V., prof. biol. in kem., 
Hajdina 83c, 2288 Hajdina, SLO 
304 
1 UVOD 
INTRODUCTION 
Kvantitativni podatki o pticah izven gnezditvenega obdobja so pri nas 
v glavnem omejeni na vodne vrste (SOVINC 1994 ), obstajajo pa tudi 
nekatere izjeme (npr. VOGRIN 1998, 1999a). Kvantitativnih podatkov o 
terestičnih vrstah v zimskem obdobju je relativno malo tudi drugod v Evropi 
(npr. SANTOS 1 TELLERIA 1985, AVERY et al. 1994, BIADUN 1994, 
SANIGA 1995, SIERDSEMA et al. 1995, DONALD et al. 1997), kar velja 
tudi za kmetijske površine (MOLLER 1984, TIEDEMANN 1993, LENTNER 
1 LANDMANN 1994, TRYJANOWSKI 1995). 
Mejice (= omejki) kot tipičen primer sonaravnega gospodarjenja z 
naravo so ·pri nas vseskozi ostale prezrte. Čeprav so mejice kot omejki 
omenjene tudi v Zakof!u o gozdovih (Uradni list RS, št. 30, 1993) in imajo 
veliko ekološko, krajinskoestetsko, naravovarstveno in ne nazadnje tudi 
kulturno funkcijo, se jim posveča manjša pozornost kot ostalemu gozd-
nemu prostoru (npr. VOGRIN /VOGRIN 1997, 1998a). Drugače je drugod 
po Evropi, kjer se mej icam posveča velika pozornost, vendar je prispevkov, 
GozdV 58 (2000} 7-8 
Vogrin , M .. Vogrin , N.: Jesenska 1n z1mska vrstna sestava ptic na travnrkih z mejicami v spodnjr Savinjski dolini 
ki bi obravnavali zimsko ornitofavno, malo (npr. ARNOLD 1983, FARINA 
1986, PARISH et al. 1994, KUJAWA 1995). 
V tem prispevku podajava sestavo ptic v jesenskem in zimskem ob-
dobju na travnikih z mejicami v spodnji Savinjski dolini. Poleg gostote 
posameznih vrst primerjava tudi velikost jat pri najpogostejših vrstah med 
posameznimi meseci . 
2 OPIS OBMOČJA 
2 STUDY AREA 
Obravnavano območje , ki meri 67 ha, leži v spodnji Savinjski dolini, 
severozahodno od Žalca. Marinček (1987) to območje uvršča v predalpsko 
območje. Na njem prevladujejo pretežno gnojeni travniki, nekaj je tudi 
njiv. Košnja poteka običajno dva- do trikrat letno, trava pa se delno upo-
rablja tudi za silažo . Območje je prepredeno s plitvejšimi melioracijskimi 
jarki ter pasovi drevja in grmovja. Grmovje in drevje občasno sekajo, 
predvsem v jesenskem času. Potok Ložnica, ki teče preko omenjenega 
območja, ima večinoma še naravni tok, brežine pa so porasle z drevjem 
in grmovjem. Mejice so sestavljene iz starejšega drevja in grmovja, med 
katerimi prevladujejo črna jelša (A!nus glutinosa), vrba (Salix spp.), dob 
(Quercus robur), brogovita (Viburnum opu/us), krhlika (Rhamnus spp.), 
trdoleska (Euonymus europaeus) in šipek (Rosa spp.) . Preko celotnega 
območja potekajo daljnovodi visoke napetosti. V bližini se nahajajo 
hmeljevi nasadi, avtocesta in manjša naselja. Travniki z okolico so zaradi 
pomena za favno zavarovani z občinskim odlokom iz leta 1 998, in sicer 
kot naravni spomenik (Uradni list RS, 1 998) . Za opis območja glej tudi 
Vogrin (1999b). 
3 METODE DELA 
3 METHODS 
Ptice sva popisovala od oktobra 1997 do februarja 1998. Vsak mesec 
sva opravila tri popise, in sicer vedno v dopoldanskem času (glej tudi 
TUCKER 1992). Popise sva izvajala s transektno metodo. Transekte sva 
GozdV 58 (2000) 7-8 
Slika 1: Del raziskovalnega 
območja novembra 1998 (foto: 
Nuša Vogrin) 
Figure 1: Part of the study area 
in November 1998 (photo: Nuša 
Vogrin) 
305 
Vogrin . M .. Vogrin , N.: Jesenska in zimska vrstna sestava ptic na travnikih z mejicami v spodnji Savinjski dolini 
306 
določila tako, da sva lahko popisala celotno območje. Vrstni red popisov 
na transektih sva v času raziskave menjavale. Vse registrirane osebke 
sva označevala na karti območja merila 1 : 5.000. Popisi so trajali pov-
prečno dobri dve uri. Za natančnejši opis metode glej Bibby et al. (1992) 
in Gibbons et al. (1996). 
Pri individualni gostoti le-to podajava samo za vrste, ki sva jih zabeležila 
vsaj dvakrat v določenem mesecu. Za vsako vrsto tako kot npr. Tiedemann 
(1993) podajava povprečno gostoto za posamezen mesec. Gostote ne 
navajava za vrste, ki imajo teritorij bistveno večji od 1 O ha (npr. ujede, 
zbrano v: VOGRIN 1999a). Pri skupni gostoti pa upoštevava tudi vrste, ki 
sva jih v določenem mesecu registrirala le enkrat. 
Za pet najpogostejših vrst podajava tudi povprečno število osebkov v 
jati za posamezen mesec. 
Mesece primerjava med sabo s pomočjo Sorensenovega indeksa: QS 
= 2c/(a + b) x 100 (npr.: SOUTHWOOD 1978, TOMIAtOJC et al. 1984); 
a ::;; št. vrst v prvi združbi , b :; št. vrst v drugi združbi, c = vrste, skupne 
prvi in drugi združbi. 
Identična združba je tista, kjer je vrednost QS > 80 %, podobna, kjer 
je QS med 60 in 80%, in popolnoma različna, kjer je QS < 60% (BIADUN 
1994b ). 
Vrste sva glede na tip prehrane razdelila v štiri skupine: insektivore, 
karnivore, herbivore in granivore ter vsejede (omnivore) (glej npr: 
TOMIAtOJC et al. 1984, PEARSON 1 LACK 1992, KOOIKER 1994). 
Podatke sva obdelala s statističnim programom SPSS (Statistical 
Package for the Social Sciences) 6.0. Zaradi nenormalne porazdelitve 
sva uporabila neparametrični Kruskai-Wallisov test in Spearmanov kore-
lacijski koeficient. 
4 REZULTATI 
4 RESULTS 
Na raziskovalnem območju je bilo ugotovljenih od 17 (december) do 
34 (oktober) vrst. Sicer pa je bilo v vseh petih mesecih redno opazovan ih 
samo osem vrst, in sicer poljski vrabec (Passer montanus), ščinkavec 
(Fringilla coe/ebs), siva vrana (CoNus cornix), sraka (Pica pica), velika 
sinica (Parus major), kanja (Buteo buteo), plavček (Parus caeru/eus) in 
stržek (Troglodytes trog/odytes). 
V času raziskave je največjo gostoto dosegel čižek (Card ue/is spinus) 
v decembru (preglednica 1 ). čeprav ni bil opazovan v vseh mesecih. Med 
vrstami, ki so bile opazovane vsak mesec, sta najvišjo gostoto dosegla 
poljski vrabec in ščinkavec . Najvišja skupna gostota je bila dosežena 
decembra, ko je bilo ugotovljenih najmanj vrst, kljub temu pa korelacija 
med številom ugotovljenih vrst in gostoto med meseci ni pomembna (rs= 
0,18, P > 0,05, n = 15). Prav tako ni pomembna korelacija med številom 
vrst in številom osebkov (r 
8 
= 0,43, P > 0,05, n = 15). 
Razlika v številu vrst glede na tip prehrane je zelo pomembna (x.2 = 
22,2, df = 3, P < 0,001 ). V jesenskem in zimskem času se je na razisko-
valnem območju zadrževala največ omnivornih vrst, najmanj pa plenilcev, 
ki se prehranjujejo pretežno z vretenčarji. 
Največja podobnost med meseci je bila s pomočjo Sorensenovega 
indeksa ugotovljena med novembrom in decembrom, najmanjša pa med 
oktobrom in februarjem (preglednica 2). 
GozdV 58 (2000) 7-8 
Vogrin, M., Vogrin, N.: Jesenska in zimska vrstna sestava ptic na travnikih z mejicami v spodnj i Savinjski dolini 
Preglednica 1: Gostota (št. osebkov/1 O ha) posamezne vrste v določenem mesecu v spodnji Savinjski dolini (+-vrsta se je 
v določenem mesecu pojavila le enkrat, ! -vrsta ima večje območje kot 10 ha (poznano iz literature)) 
Table 1: Density (no. of individua/s/10 ha) of particular species during each month in the Lower Sa•;inja Valley(+- the 
speci es we re observed only on ce in a particular month, ! - the species with a ferritory bigger than 1 O ha (known from literature)) 
Vrsta 1 Spec1es Oktober November December Januar Februar 
Poljski vrabec (Passer montanus) 3,73 3,78 3,28 5,02 0,75 
Vrbja listnica (Phyl/oscopus collybita) 1,59 + - -
Liscek (Carduelis carduefis) 1,49 + - -
Cizek (Cardue/is spinus) 1,19 4,58 7,98 + -
Scinkavec (Fringifla coelebs) 1,09 2,09 2,01 2,24 3,23 
S1va vrana (CoNus comix) 1,00 . 0,45 0,75 0,80 0,60 
Sraka (Pica pica) 0,94 0,80 0,82 1,54 1,34 
Grivar (Cblumbus pafumbus) 0,70 - -
Velika sinica (Parus major) 0,60 1,44 1,84 0,80 0,90 
Cikovt (Turdus philomelos) 0,45 + - - -
Vriskarica (Anthus spinoletta) 0,40 - - -
Siva pevka (Prunella modufaris) 0,35 + - + -
Rdeceglavi kraljicek (Regu/us ignicapi/fus) 0,35 - - - -
Tascica (Enthacus rubecufa) 0,30 0,40 + - 0,15 
Prosnik (Saxico/a torquata) 0,25 - - -
Kos (Turdus merula) 0,25 + + + 
Smarnica (Phoenicurus ochuros) 0,20 - -
Kanja (Buteo buteo) ! ! ! ! ! 
Navadna postavka (Falco tinnunculus) ! ! - + 
Bela pastinca (Motacilla alba) 0,15 - - - -
Crnoglavka (Syfvia atricapilla) 0,15 - - - -
Plavcek (Parus caerufeus) 0,15 0,60 0,37 + + 
Veliki detel (Dendrocopus major) 0,10 0,20 + 0,15 -
Vodomec (Aicedo athis) 0,10 - -
Bicja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) + - - -
Mala cipa (Anthus pratensis) + - -
Strzek (Troglodytes troglodytes) + 0,50 0,45 0,15 0,25 
Siva čapiJa (Ardea cinerea) + -
1 
- - 0,15 
1 
· Grilcek (Sermus serinus) + - -
1 
- -
1 
Soja (Garrulus glandarius) + 
1 
+ + ·0,20 
Sokol selec (Falco peregrinus) + -
1 
- - -
Skobec (Accipiter msus) + 0,10 + - -
Kr0kar (CoNus corax) + - - ! -
Fazan (Phasianus cofchicus) + - - -
Zelenec (Carduel!s eh/oris) - + - -
1 
0,55 
PICUS vindJS - + - + 
1 
Mlakarica (Anas pfatyr.hynchos) - + - - -
Dolgmepka (Aegithalos caudatos) + + -
Plašica (Rem1z pendulinu~) - + -
1 
-
Bnnovka (Turdus pi/aris) + -
1 
-
MocVJrska simca (Parus pafustris) - 0,15 + L_+ + 
Pinoža (Fringifla montifringifla) - + + 
1 
-
Brglez (Sitta europaea) - + + 
Kalin (Pyrrhula pyrrhula) - + -
Siva zolna (Picus canus) -
1 
-
1 
- 0,10 - l 
Rumem strnad (Erhbenza citrmefla) - - 1 - 1 -0,20 -1 
Mali krivokljun (Loxia curvirostra} - - -
1 
+ -
Domači vrabec (Passer domesticus) 
1 
- - 1.00 
Carar (Turdus viscivorus) -
1 
-
1 
- - + 
1 Skorec (Sturnus vulgaris) - - - - + 
Gostota skupaj 1 Density 17,2 16,6 18,95 11,58 9,9 
Stevilo vrst 1 No. of species 34 27 17 20 18 
GozdV 58 (2000) 7-8 3 07 
Vogrin , M., Vognn , N.: Jesenska 1n z1mska vrstna sestava ptic na travn1k1r z mejicam1 v spodnji Savinjski dol1n1 
Preglednica 2: Primerjava združb 
med meseci s pomočjo Sorense-
novega indeksa 
TalJ/e 2: Comparison of bird 
assemblages between months 
with Sorensen's index 
x Xl Xli 1 11 
x - 59 47 48 46 
Xl - - 68 64 62 
Xli - - 65 57 
1 - - - - 58 
Razlika med povprečnim številom osebkov v jati med meseci pri polj-
skem vrabcu (Kruskai-Wallisov test , 1! = 4,71, df = 4) in pri veliki sin ici 
(Kruskai-Wallisov test, x2 = 7,18, df = 4) ni pomembna. Nasprotno pa sva 
ugotovila pri ščinkavcu (Kruskai-Wallisov test, x2 =- 1 O, 1 O, df = 4 ), sivi vrani 
(Kruskai-Wallisov test, y} = 12,25, df = 4) in sraki (Kruskai-Wallisov test, 
X2 = 11 ,01, df = 4) (v vseh primerih: P < 0,05). Povprečno število osebkov 
v jati za pet najpogostejših vrst v posameznih mesecih je prikazano na 
grafikonih 1 in 2. 
5 RAZPRAVA 
5 DISCUSSION 
5.1 Primerjava z drugimi raziskavami 
5.1 Comparison with other localities 
Povprečna ugotovljena gostota na poljedelskih površinah (56, 2 ha) z 
okrog S-odstotnim deležem mej ic na Poljskem (TRY JANOVVSKI 1995) 
močno zaostaja za gostotami, ki sva jih ugotovila midva. Razlog za takšno 
odstopanje sta verjetno različna habitata, na katerih sta bili opravljeni 
raziskavi . Na Poljskem je raziskava potekala pretežno na mejicah sredi 
obdelovalnih polj. Kujawa (1995) je v agrarni pokrajini z gozdički in pasovi 
drevja (50 ha) med decembrom in februarjem v treh sezonah registriral 
skupaj 32 vrst, kar je devetnajst vrst manj, kot sva jih ugotovila midva v 
Sl1ka 2: Velika sinica (Parus major) je bila med raziskavo redno Slika 3: Decembra je bil čižek (Carduelis spinus) najštevilč-
opazovana (foto: Milan Vogrin) nejša vrsta 
Figure 2: Great Tit (Parus major) was regutary observed du ring Figure 3: ln December Siskin (Cardue/is spin us) was the most 
the study (photo: Milan Vogrin) abundant species 
308 GozdV 58 (2000) 7-8 
Vog rin . M .. Vogrin , N: Jesenska 1n z1mska vrstna sestava ptrc na travnrkrll z me)1carn1 v spodnJI Savmjskr dolini 
eni sezoni v istih mesecih. V podobni pokrajini kot Kujawa na Poljskem je 
Moller (1984) na Danskem v januarju in decembru ugotovil 34 vrst, vendar 
na bistveno večji površini (dobrih 17 km 2). Farina (1986), ki je raziskoval 
združbo ptic v mejicah na površini 35 ha v Italiji, je med novembrom in 
marcem odkril 42 vrst, kar je že bliže najinim rezultatom. 
Na Poljskem so bile najštevilčnejše vrste rumeni strnad (Emberiza 
citrinella), velik! strnad (Mifiaria ca/andraJ, poljski vrabec (TRYANOWSKI 
1995) oziroma plavček, brinovka (Turdus pi/aris) in rumeni strnad 
(KUJAWA 1995), torej skoraj povsem druge vrste, kot sva jih odkrila midva 
(poljski vrabec, ščinkavec (Fringifla coelebs), sraka, velika sinica). 
Vsi avtorji so pri raziskavah uporabljali podobno metodo kot midva, 
bodisi transektno (KUJAWA 1995, TRYJANOVSKI 1995) bodisi kartirno 
(FARINA 1986), kar pomeni, da večjih odstopanj pri številu vrst zaradi 
metod ne more biti. Možen razlog za večje število ugotovljenih vrst na 
najini raziskovalni površini je lahko tudi geografska lega raziskovalnega 
območja, saj leži spodnja Savinjska dolina precej južneje kot območje pri 
Wolsztynu in Turewu na Poljskem. Vendar Tryjanowski (1995) dvomi, da 
bi geografski položaj pomembneje vplival na število prezimujočih vrst (in 
s tem verjetno tudi na gostoto (avtorjeva pripomba)) v srednji Evropi. 
Glavni razlog za veliko gostoto sredi zime je verjetno dovolj dostopne 
hrane (glej npr.: FARINA 1989, TIEDEMANN 1993, TRYJANOWSKI1995) 
ter vrsta in struktura habitata (MOLLER 1984, TRY JANOWSKI 1995 ). 
Odvisnost vrst od starosti sestoja je bila ugotovljena tudi v gnezditvenem 
obdobju (npr. WALICZKY 1991, ROBERTSON 1 BERG 1992). Glede na 
rezultate Farine (1986), ki je v obdobju od novembra do marca ugotovil 
podobno število vrst kot midva, dvom Tryjanowskega (1995) verjetno ni 
upravičen. 
število ugotovljenih vrst na raziskovalnem območju z gostoto sicer 
narašča, vendar korelacija ni pomembna. Ta ugotovitev je v nasprotju z 
ugotovitvijo Solonena (1996) za gnezditveno obdobje. Razhajanje v re-
zultatih si lahko mogoče pojasnimo prav s tem, da je Solonen proučeval 
gnezdilke, midva pa negnezdilke. Podobne primerjave za negnezdilke pa 
v literaturi nisva zasledila . 
Witt ( 1995) je za urbano območje v Berlinu ugotovil, da je število 
osebkov odvisno od števila vrst, kar pomeni, da je območje, ki je bogato 
s številom opaženih osebkov, bogato tudi s številom vrst. Takšna ugoto-
vitev je v nasprotju z najinimi ugotovitvami, na razliko pa lahko po najinem 
mnenju vpliva med drugim tudi razlika v habitatih. 
Glede na Sorensenov indeks so združbe ptic med meseci popolnoma 
različne. Takšno nepodobnost lahko pripišemo veliki dinamičnosti vrst, ki 
se pojavljajo na raziskovalnem območju . To potrjuje tudi veliko vrst, ki so 
bile določen mesec opazovane le enkrat (oktober: 29 % vseh vrst, no-
vember: 33 %, december: 47 %, januar: 40% in februar: 33 %). Iz tega 
lahko sklepamo, da zimska struktura ptic na odprti površini ni stabilna, 
temveč se spreminja iz meseca v mesec, pač glede na pogoje, ki jih ptice 
najdejo ne samo na raziskovalni površini, temveč tudi (ali predvsem) v 
okolici. 
V posameznih mesecih je bilo ugotovljeno od 20% (december) do 60% 
(oktober) vrst, ki tukaj tudi gnezdijo. Največja podobnost z gnezditvenimi 
meseci je bila tako dosežena v jesenskem mesecu. Podobno razmerje 
(16,5-37,7 %) med zimskimi (december, januar) in gnezditvenimi meseci 
je ugotovil tudi Moller ( 1984) na Danskem. 
GozdV 58 (2000) 7-8 309 
Vogrm M .. Vogrin. N. : Jesenska ln z1mska vrstna sestava ptic na travnikih z me)icami v spodnji Savinjski dolini 
3 
Cl) 
2,5 
~ .o r-o 2 
'-
;--
Cb .o 
E 1,5 :3 
<: 
-
- 1-- r---
> ;-o 
~ 1- f-- f-
.Q 
Q) 1-
(/) 
o 
,(15 0,5 1- --
o 
x 
Grafikon 1 _ Povprečno število 
osebkov v jati v negnezditvenem 
obdobju (oktober 1997 -februar 
1998) v spodnji Savinjski dolini 
Graph 1· An average number in 
a flock during each month 
(October 1997- February 1998) 
in the Lower Savinja Valley 
3 10 
r- -
:-
;-
;-
1-- f-
-
- - 1--r--
-
- 1--
r-
= = - r--
r-
-~--
1--- ,..._ 
f--- r-
1--- 1-
O Siva vrana 
CONUS cornix 
D Velika si nica 
Parus major 
D Ščinkavec 
Fringilla coelebs 
O Sraka 
Pica pica 
XJ Xli 11 
Mesec 1 Month 
V prime~javi z gnezditvenim obdobjem, ko je bilo na raziskovalni povr-
šini ugotovljenih 20 vrst (VOGRIN 1999b), je bilo v zimskem obdobju 
(december-januar) ugotovljenih pet vrst več. Tudi gostota v gnezditvenem 
obdobju (6,9 para/10 ha) je več kot enkrat nižja, kot je bila ugotovljena v 
decembru in januarju. Glede na takšno razporeditev lahko zaključimo, 
da je obravnavano območje za ptice zanimivejše v zimskem kot pa v 
gnezditvenem obdobju . 
5.2 Jate 
5.2 Flocks 
Od jeseni do konca zime so bile najbolj stabilne jate ugotovljene pri 
poljskem vrabcu in veliki sinici . To bi lahko pomenilo, da so pri teh dveh 
vrstah umrljivost, emigracija in imigracija najmanjše . Velika sinica se je 
na travnikih z mejicami tako jeseni kakor tudi pozimi zadrževala v paru. 
Takšna ugotovitev je v nasprotju s podatki Crampa in Perrinsa (1993), ki 
pravita, da se velika sinica izven gnezditvenega obdobja zadržuje v jatah. 
Razlika v velikosti jat je zelo verjetno povezana s habitatom, strukturo in 
starostjo vegetacije (BILCKE et al. 1986, ROLANDO 1 MENZIO 1990, 
SZEKELY 1 JUHASZ 1993, DONALD et al. 1997), s količino hrane (SZEKEL Y 
et al. 1989), s številom plenilcev (SZEKELY et al. 1989) ter tudi z vremenom 
(zbrano v: BILCKE et al. 1986, SZEKELY 1 JUHASZ 1993). 
V slabšem habitatu, torej tam , kjer je na voljo manj hrane, se sinice, 
tako kot druge vrste , združujejo v jate, saj na ta način hrano lažje odkrijejo 
(npr. VICKERY et al. 1991, TEMPLETON 1 GIRALDEAU 1995). To teorijo 
so s poskusom potrdili Szekely in sodelavci (1989), ki so odkrili, da so 
sinice, potem ko so jih dodatno hranili, zapustile jato in se hranile indivi-
dualno ali v parih. 
Pri oblikovanju jat imajo veliko vlogo tudi plenilci. Znano je, da se ptice 
združujejo v jate tudi zaradi tega, da zmedejo plenilca in da le-tega tudi 
prej odkrijejo (zbrano v: CRESSWELL 1994). Glede na te podatke lahko 
zaključimo, da je hrane za sinice in poljskega vrabca na travnikih z-meji-
ca mi dovolj, malo pa je njunih plenilcev, predvsem skobca (Accipiter nisus) 
kot njunega glavnega pleni Ica (NEWTON 1998, glej tudi tabelo ~ ). Za-
ključimo lahko, da se velika sinica na območjih, kjer je dovolj hrane in 
malo plenilcev, že sredi zime zadržuje v izoblikovanih parih . 
GozdV 58 (2000) 7-8 
Vogrin , M., Vogrin . N.: Jesenska in zimska vrstna sestava ptic na travnikih z mejicami v spodnji Savinjski dol ini 
V nasprotju z omenjenima vrstama pa se pri s raki, sivi vrani in ščinkavcu 
število osebkov v jati med meseci značilno spreminja. Najnižja gostota 
pri teh vrstah je bila dosežena v mesecu novembru oziroma decembru, zatem 
pa je gostota zopet narasla (grafikon 1 ). Razlika je najbolj očitna pri ščinkavcu. 
Pri sraki je velikost jat podobna, kot je bila ugotovljena na Dravskem 
polju v zimskem obdobju (VOGRIN 1998), kjer se sraka zadržuje pretežno 
v paru. Rolando s sod. (1998) za severno Italijo za obdobje od decembra 
do februarja navaja, da se sraka in siva vrana zadržujeta pretežno v 
manjših skupinah (2-3 ptice). Ta ugotovitev se prav tako sklada z najinimi 
rezultati. Najini rezultati so podobni tudi tistim, ki sta jih ugotovila Eden 
(1 989) in Vorišek (1993). Sicer pa tudi za srako velja, da so ptice v jatah 
uspešnejše pri iskanju hrane kot samostojni osebki (EDEN 1987). 
Nihanje med meseci pri sraki, sivi vrani in ščinkavcu si lahko razlagamo 
tudi z emigracijami osebkov sredi zime, ko je hrane najmanj, v bolj ugodne 
habitate, npr. v bližino naselij, kjer je tudi klima ugodnejša (TOMIAtOJC 
1982, BEZZEL 1985). 
Zanimivo je naraščanje gostote pri čižku od oktobra do decembra. V 
tem obdobju se je njegova gostota povečala za več kot šestkrat Čižek 
velja za invazijsko vrsto, ki sledi virom prehrane, iz severnih predelov pa 
se pričenja umikati že avgusta in septembra (CRAMP 1 PERRINS 1994). 
Semena jelše so ena izmed glavnih virov njegove prehrane (CRAMP 1 
PERRINS 1994). Črna jelša je dobro zastopana na obravnavanem ob-
močju , v letu raziskave pa je tudi bogato obrodila. Domnevamo lahko, da 
je čižka na raziskovalno območje pritegnila velika količina hrane. Glede 
na podatek, da je čižek že januarja postal redek, pa lahko sklepamo, da 
so v tem času zaloge jelševih semen že pošle. 
5.3 Ostale vrste 
5.3 Other species 
V posameznih mesecih preseneča odsotnost ali pa nizka gostota 
nekaterih vrst, ki so bile drugod, npr. v Avstriji, Nemčiji in na Poljskem 
(TIEDEMANN 1993, LENTNER 1 LANDMANN 1994, TRYJANOWSKI 
1 995), ugotovljene v večjem številu. Omeniti je potrebno kosa (Turdus 
merula), dolgorepko (Aegitha/os caudatos), močvirsko sinico (Parus 
pa!ustris), brgleza (Sitta europaea) , zelenca (Cardue/is eh/oris) in 
rumenega strnada (Emberiza citrinella). Vse omenjene vrste so bile na 
raziskovalnem območju redke tudi v času gnezditve ali pa tu sploh ne 
gnezdijo (lastna opazovanja). Očitno je, da tem vrstam habitat ne ustreza 
10 
> 
~ 4 
.Q 
Q) 
//) 
o 
,er.; 2 
x 
Gozd V 58 (2000) 7-8 
Xl Xli 11 
Mesec 1 Month 
Grafikon 2: Povprečno število 
osebkov v jati pri poljskem 
vrabcu Passer montanus v ne-
gnezditvenem obdobju (oktober 
1997 -februar 1998) v spodnji 
Savinjski dolini 
Graph 2: An average number of 
the Passer montanus in a ffock 
during each month (October 
1997 - February 1998) in the 
Lower Savinja Valley 
311 
Vogrin, M, Vognn . N .. Jesenska 1n zimska vrstna sestava ptic na travnikih z mejicaml v spodnji Savinjski dolini 
Slika 4: Siva vrana (Corvus com ix) 
se je v zimskem obdobju 
zadrževala pretežno v paru (foto: 
Milan Vogrin) 
Figure 4: During the winter 
Hooded Crow (Corvus cornix) on 
meadows with hedges foraged 
mainly in pairs (photo: Milan 
Vogrin) 
31 2 
niti v zimskem času, čeprav v tem obdobju nekatere vrste spremenijo 
prehranjevalne navade (npr. kos, močvirska sinica in brglez postanejo 
bolj ali manj herbivori oziroma granivori, medtem, ko so v gnezditvenem 
obdobju vsi insektivori). Pri dolgorepki, močvirski sin ici, brglezu ter deloma 
tudi pri kosu moramo upoštevati tudi dejstvo, da te vrste veliko raje 
naseljujejo večje gozdnate sestoje kot pa manjše izolirane predele (npr. 
HINSLEY et al. 1995, 1996), kar je bilo ugotovljeno za nekatere omenjene 
vrste tudi v zimskem obdobju (NOUR et al. 1997a, 1997b). 
Zanimiva je tudi primerjava gostot posameznih vrst, ki se na obravna-
vanem območju zadržujejo tako v gnezditvenem kakor tudi prezimovalnem 
obdobju (stalnice). Za primerjavo sva izbrala štiri najpogostejše vrste, in 
sicer veliko sin ico (Parus major), sivo vrano (Corvus cornix), srako (Pica 
pica) in ščinkavca (Fringilla coelebs). Velika si nica se v jesensko-zimskem 
obdobju pojavlja v do trikrat večji gostoti kakor v času gnezdenja, podobno 
tudi sraka, ščinkavec pa celo v do petnajstkrat večji gostoti. Odstopanja 
pri sivi vrani niso tako velika in se gibljejo v vrednosti gnezditvene gostote. 
Očitno tudi pri tako imenovanih stalnicah prihaja do določenih premikov, 
bodisi da gre za osebke s severa, npr. pri veliki si nici (GOSLER 1 WILSON 
1997), ščinkavcu (NEWTON 1 VAISANEN 1997) in sivi vrani (npr. MOLLER 
· 1983, 1984), ali pa vsaj za lokalne premike, kot npr. pri sraki (BAEYENS 
1 JERZAK 1997). Ali gre na raziskovalni površini dejansko za priselitev 
severnih osebkov ali pa le za lokalne premike domačih ptic, je težko reči . 
To bi lahko ugotovili npr. z obročkanjem. Meniva pa, da do določene mere 
nastopata obe varianti. 
Zanimiva vrsta je tudi fazan (Phasianus colchicus), tipična stalnica, ki 
v gnezditvenem obdobju nastopa v gostoti 0,4 samca/1 O ha (lastna 
opazovanja), v jesensko-zimskem obdobju pa je bil registriran le oktobra. 
Temperature v zimskem času niso bile nizke pa tudi snega je bilo malo, 
tako da neugodne vremenske razmere verjetno niso vplivale na znižanje 
njegovega števila. Tudi potencialnih plenilcev med ptiči je bilo malo, možno 
pa je, da so njegovo številčnost zmanjšale zveri. Opazila sva lisice (Vu/pes 
vu/pes) in kune (Marles spp. ). 
Vsejede vrste, ki prevladujejo v jesensko-zimskem obdobju, so na 
obravnavanem območju najštevilčnejše tudi v gnezditvenem obdobju 
(lastna opazovanja). Prevlado vsejedih vrst v zimskem obdobju so odkrili 
tudi Tiedemann (1993 ), Kujawa (1995) in Tryjanowski (1995). Kujawa 
(1995) prevlado vsejedih vrst v zimskem obdobju razlaga z upadam 
insektov zaradi neugodnih· klimatskih pogojev, ki vladajo v odprti krajini, 
medtem ko je v gozdu odkril prevlado žužkojedih vrst. Vendar takšna 
razlaga glede na najine rezultate iz gnezditvenega obdobja, ko so bile 
insektivorne vrste v manjšini, ne more povsem držati. Na razlike v prisot-
nosti posameznih vrst glede na prehrano prav gotovo vplivajo še kakšni 
drugi razlogi. Da se rezultatov ne da posploševati, pričajo tudi podatki v 
Vogrin in Vogrin (1998b) z monokulturnih polj (torej tudi odprte kulturne 
krajine) v severovzhodni Sloveniji, kjer so v času gnezdenja prevladovale 
žužkojede vrste, v zimskem obdobju pa vsejede vrste (lastna opazovanja). 
6 ZAKLJUČKI 
6 CONCLUSIONS 
Travniki z mejicami ob potoku Ložnica v spodnji Savinjski dolini so za 
ptice v zimskem obdobju zelo pomembni, saj se tukaj pojavlja v povprečju 
več vrst kot v podobnih habitatih drugod v srednji Evropi. Kljub temu je 
GozdV 58 (2000) 7-8 
Vogrin, M., Vogrin, N.: Jesenska in zimska vrstna sestava ptic na travnikih z mejicami v spodnji Savinjski dolin i 
bilo redno opazovanih samo osem vrst. V zimskem obdobju se tukaj 
zadržuje največ vsejedih vrst, ki očitno najlažje pridejo do hrane . 
Glede na povečano število vrst in večjo gostoto v zimskem času kot v 
gnezditveni sezoni je očitno, da se v zimskih mesecih na travnike z meji-
cami pomaknejo tudi vrste iz okoliških habitatov (glede na sestavo vrst 
predvsem iz gozda), občasno pa se tukaj zadržujejo tudi vrste s sever-
nejših predelov. Primerjava med najpogostejšimi vrstami v gnezditvenem 
in zimskem obdobju pokaže, da so te vrste veliko številčnejše v zimskem 
času. Glede na ugotovitev, da se večina vrst zadržuje v manjših jatah ali 
v parih, smemo sklepati, da je razpoložljive hrane dovolj, potencialnih 
plenilcev pa malo. 
Mejice so izven gnezditvenega obdobja torej zatočišče in očitno tudi 
dober vir hrane tako za vrste iz okoliških habitatov kakor tudi za vrste, ki 
se k nam pomaknejo s severa . Temu naj bi bilo prilagojeno tudi gospo-
darjenje z njimi, kar pomeni, da bi se obsežnim sečnjam v zimskih mesecih 
morali izogibati. 
7 ZAHVALA 
7 ACKNOWLEDGEMENTS 
Kolegom, predvsem Lucu Salvatiju, se iskreno zahvaljujeva za dodatno 
literaturo, ki so nama jo poslali. Hvala tudi recenzentoma za pripombe, ki 
so pripomogle k izboljšanju prispevka. 
Composition of Wintering Bird Assemblages on Meadows with Hedges in the Lower 
Savinja Valley (Slovenia), 
Summary 
The work had been carried out between October 1997 and F ebruary 1998 in the Lower Savinja Valley 
near Žalec. The whole valley is well known as a very insensitive agricultural area with hop as a main 
crop. The area in which the research was carried out is characterised by the presence of meadows with 
hedges and had measured 67 ha. 
A research has been done by the use of a transect method. Counts of birds were made three times 
per month in approximately ten-day intervals throughout the study period. Transects were censused 
durin_g the same morning, always in different direction to avoid effects of time and temperature on the 
conspicousness of the bird s. AH bird s observations were denoted on ma ps with a 1: 5,000 scale. 
Atotal ot-50 species was found during the research with totals for particular months of 17-34 species 
(Tab. 1 ). This is a very high number in comparison to data from other similar studies in Central Europe 
(e .. g. FARINA 1986, KUJAWA 1995, TRYJANOWSKI 1995). During the whole period only eight species 
were regularly observed: Passer montanus, Fringilla coelebs, Corvus comix, Pica pica, Parus major, 
Buteo buteo, Parus caeruleus and Troglodytes troglodytes. The highest density was reached by Carduelis 
spinus in December. Among species observed during the whole period, the highest densities were reached 
by Passer montanus and Fringilla coelebs. Densities in different months varied across ,;n almost 2-fold 
range, from a maximum of 18.95 birds/10 ha in December, to a minimum of 9.9 birds/10 ha in February. 
Densities and the number of bird species observed in a given months were not correlated (rs = 0.18, 
P > 0.05, n ~ 15). Moreover, there was no statistical significance between the number of species and the 
number of individuals {rs = 0.43, P > 0.05 , n = 15). 
We found out that the most abundant group of birds are the omnivorous ones (x2 = 22.2, df = 3, 
P < 0.001 ). According to the Sorensen index the greatest similarity was found between the months of 
November and December (Tab. 2). 
Ffock size does not differ significantly between months at Passer montanus and Pa rus major (Kru skal-
Wallis Test, x2 = 4. 71, 7.18 respectively, in both cases df = 4, P > 0.05). On the other hand, flock size 
GozdV 58 (2000) 7-8 313 
Vogrin , M .. Vogrin. N.: Jesenska in zimska vrstna sestava ptic na travnikih z mejicami v spodnji Savinjski dolin i 
differs significantly at Fringi/fa coelebs, Corvus com ix and Pica pica (Kruskai-Wallis Test, x} = 10.1 O, 
12.25 and 11 .01 respectively, in all cases: df = 4, P < 0.05). Average nllmber of individuals in flocks of 
particular species is presented in Graph 1 and 2. 
Reasons for high number of species and relatively stable density throughout the study are probably 
good availability of food, meteorolog ica! conditions, geographical position of the study area, low numbers 
of predators, and hedgerows inside the study area with surrounding habitats. 
VIRI/ REFERENCES 
ARNOLD, G. W., 1983. The Influence of Ditch and Hedgerow Structure, Length of Hedgerows, and Area of Woodland 
and Garden on Bird Numbers on Farmlad. -Journal of Applied Ecology 20: 731-750. 
AVERY, M. J GIBBONS. W. D. 1 PORTER, R 1 TEW, T. 1 TUCKER, G. J WILLIAMS, G .. 1994. Revising the British Red 
Data List for Birds: the Biological Basis of U.K . Conservation Priorities.- Ibis 137 (Supplement 1): 232-239. 
BAEYENS, G. 1 JERZAK, L., 1997 . Magpie Pica pica.- ln: HAGEMEIJER, E. J. M. 1 BLAIR, M. J. (ed .); The EBCC 
Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T & AD Poyser, London, 672-673. 
BEZZEL, E., 1985. Birdlife in lntensive\y Used Rura\ and Urban Environments. - Ornis Fennica 62: 90-95. 
BIADUN, W., 1994a. Winter Avifauna of Urban Parks and Cemeteries in Lublin (SE Poland).- Acta ORNITHOLOGICA 
29: 15-27. 
BIADUN, W., 1994b. The Breeding Avifauna of the Pa rks and Cemeteries of Lublin (SE Poland). - Acta Ornithologica 29: 
1-13. 
BIBBY. J. C. 1 BURGES, D. N. 1 HILL, A. D., 1992. Bird Census Techniques .- Academic Press, London. 
BILCKE, G. 1 MERTENS, R. 1 JEURISSEN. M./ DHONDT, A. A., 1986.1n0uence of Habitat Structure and Temperature 
on the Foraging Niches of the Pariform Guild in Belgium during Winter. - Le Gerfaut 76: 109- 129. 
CRAMP, S. 1 PERRINS, C. M .. (ed.), 1993. The Birds of the Western Palearclic. Handbook of the Birds of Europe, the 
Middle East and North Africa . Vol. 7. - Oxford University Press. New York. 
CRAMP, S. 1 PERRINS, C.M ., (ed .), 1994. The Birds of the Western Palearctic. Handbook of the Birds of Europe, the 
Middle East and North Africa. Vol. 9. - Oxford University Press, New York. 
CRESSWELL, W., 1994. Flocking is an Effective Anti-predator Strategy in Redshanks, Tringa totanus.- Ani mal Behaviour 
47: 433-442 . 
DONALD, F. P. J HAYCOCK, O. 1 FULLER, J. R., 1997. Winter Bird Communities in Forest Plantations in Western 
England and their Response to Vegetation, Growth Stage and Grazing. - Bird Study 44: 206-219. 
EDEN, S. F., 1989. The Social Organization of Non-breeding Magpies Pica pica. -Ibis 131: 141-153. 
FARINA. A., 1986. Bird Communities Wintering in Northern ltalian Farmlands. ln: Farina, A. (ed.), First Conference on 
Birds Wintering in the Mediterranean Region. - Supplemenl Ricerche di Biologia della Selvaggina X: 123-135. 
FARINA, A., 1989. Bird Community Patterns in Mediterranean Farmlands: a comment.- Agric. Ecosystems Environ. 
27: 177-181. 
GIBBONS, W. D. 1 HILL, D. 1 SUTHERLAND, J. W., 1996. Birds.- ln : SUTHERLAND, J. W. (ed .); Ecological Census 
Techniques. A handbook. Cambridge University Press, 227-259. 
GOSLER, A. G. 1 WILSON, J., 1997. Great Tit Parus major. - ln: HAGEMEIJER, E. J. M. 1 BLAIR, M. J. (ed.); The 
EBCC Atlas of European Breeding Birds; Their Distribution and Abundance . T & AD Poyser, London, 644-645. 
HINSLEY, S. A. 1 BELLAMY, P. E. 1 NEWTON, 1./ SPARKS, T. H., 1995. Habitat and Landscape Factors lnfluencing the 
Presence of lndividual Breeding Bird Species in Woodland Fragments. -Journal of Avian Biology 26: 94-104. 
HINSLEY, S. A. 1 BELLAMY. P. E. 1 NEWTON, 1./ SPARKS, T. H., 1996. lnfluences of Population Size and Woodland 
Area on Bird Species Distributions in Small Woods. - Oecologia 105: 100-106. 
KUJAWA, K., 1995. Composition and Dynamics of Wintering Bird Communities in Mid-field Woods and Woodbe\ts in 
Turew (Western Poland). - Acta Ornithologica 29: 145-154. 
LENTNER, R. 1 LANDMANN, A., 1994. Vogelwelt und Struktur der Kulturlandschaft : raumliche und saisonale Muster. 
- Berihte des Naturwissenschaftlich-Medizinischen Vereins in Innsbruck, Supplementum 12: 1- 130. 
MARINČEK, L., 1987. Bukovi gozdovi na Slovenskem. - Delavska enotnost Ljubljana. 
MOLLER, A. P., 1983. Habitat Selection, Flocking and Feeding Behaviour of Hood ed Crows CoN us coro ne. - Ornis 
Fennica 60: 105-111. 
MOLLER, A. P., 1984. Community Structure of Birds in Agricultural Areas in Summer and Winter in Denmark.- Holarctic 
Ecology 7: 413-418. 
NETWON. 1, 1998. Population Limitation in Birds. - Academic Press. . 
NEWTON, l. 1 VAISANEN, R. A., 1997. Chaffinch Fringilla coe/ebs.- ln: HAGEMEIJER. E. J. M. 1 BLAIR, M,. J. (ed.); 
The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance . T & AD Poyser, London, ·702-703. 
NOUR, N. 1 SUHONEN, J./ DAMME, VAN R. J MATTHYSEN, E. 1 DHONDT, A. A., 1997a. Does the Dominant Nuthatch 
Sitta europea Affect the Foraging Behaviour of the Subordinate Treecreeper Certhia brachydacty/a in Small Forest 
Fragments? - Ardea 85: 259-268. 
314 GozdV 58 (2000) 7-8 
Vogrin , M., Vogrin , N.: Jesenska ln zimska vrstna sestava ptic na travnikih z mejicami v spodnJ Savinjski dolini 
NOUR, N. 1 MATTHYSEN, E. 1 DHONDT, A. A., 1997b. Effects of Habitat Fragmentation on Foraging Behaviour of Tits 
and Related Species: does Niche Space Vary in Relation to Size and Degree of lsolation of Forest Fragments? -
Ecography 20 : 281-286. 
PARISH, T. 1 LAKHANI, K. H. 1 SPARKS, T. H., 1994. Modeling the Relationship Between Bird Population Variables 
and Hedgerow and other Field Margin Attributes . l. Species Richness of Winter, Summer and Breeding Birds. -
Journal of Applied Ecology 31 . 764-775. 
PEARSON, D. J. 1 LACK, P. C., 1992. Migration Patterns and Habitat Use by Passerine and Near-passerine Migrant 
Bird s in Eastern Africa. - Ibis 135 (Supplement 1 ): 89-98. 
ROBERTSON, J. 1 BERG, A., 1992. Status and Population Changes of Farmland Birds in Southern Sweden.- Ornis 
Svecica 2: 119-130. 
ROLANDO, A. 1 MENZIO, 8., 1990. Niche Organization of a Forest Bird Community in North-western Italy in Autumn 
and Winter. - Le Gerfaut 80: 159-179. 
ROLANDO, A. 1 PEILA, P. 1 MARCHISIO, M., 1998. Foraglng Behaviour and Habitat Use in Corvids Wintering on 
Farmlands in Northern Italy. - Avocetta 22: 56-64. 
SAN IGA, M., 1995. Seasonal Dynamics of the Bird Assemblages in the Natural Forests of the Spruce Vegetation Tier. 
- Folia Zoologia 44: 103-110. 
SANTOS, T. J TELLERIA, J. L., 1985. Winter Distribution of Passeriformes in the lberian Peninsula. General Patterns. 
- Ardeola 32: 77-90. 
SIERDSEMA, H. 1 HAGEMEIJER, W. 1 HUSTINGS, F. 1 VERSTRAEL. T., 1995. Point Transect Counts of Wintering 
Birds in the Netherlands 1978-1992. - The Ring 17: 46-60. 
SOLONEN, T., 1996. Patterns and Va nations in the Structure of Forest Bird Communities in Southem Finland. - Ornis 
Fennica 73: 12-26. 
SOVINC, A., 1994. Zimski ornitološki atlas Slovenije . - Tehniška založba Slovenije. 
SOUTHWOOD, T. R. E., 1978. Ecological Methods. - Chapman & Hall , London. 
SZEKELY. T. 1 JUHASZ, T., 1993. Flocking Bbehaviour of Tits (Pa rus spp.) and Associated Speci es: the Effect of Habitat. 
- Ornis Hungarica 3: 1-6. 
SZEKELY, T./ SZEP, T. 1 JUHASZ, T., 1989. Mixed Species Flocking of Tits (Parus spp.): a Field experiment.- Oecologia 
78: 490-495. 
TEMPLETON, J. J. 1 GIRALDEAU, L.- A., 1995. Patch Assessment in Foraging Flocks of European starlings: Evidence 
for the Use of Public Information . - Behavioral Ecology 6: 65-72. 
TIEDEMANN, R., 1993. Fluktuationen im Vogelbestand einer schleswig-holsteinnischen Knicklandschaft bei 
Winterreinbruch - Ergebnlsse einer Linientaxierung. - Cora x 15: 197-202. 
TOMIAtOJC, L., 1982. Synurbanization of Birds and Prey-predators Relations. ln: Animals in Urban Environments. 
Polish Academy of Sciences. Institute of Zoology. Ossolineum, 131-137. 
TOMIAt.OJC, L./ WESOtOWSKI, T. 1 WAtANKIEWICZ, W., 1984. Breeding Bird Community of a Primaeval Temperate 
Forest (Bialowieza National Park, Poland). - Acta Ornithologica 20: 241-31 O. 
TRYJANOWSKI, P., 1995. The Composition and Dynamics of a Wintering Bird Community in an Agricultural Area of 
Western Poland. - Acta Ornithologica 30: 153-160. 
TUCKER, G. M., 1992. Effects of Agricultural Practices on Field Use by lnvertebrate-Feeding Birds in Winter. - Journal 
of Applied Ecology 29: 779-790. 
VICKERY, L. W. i G!RALDEAU, L. A. 1 TEMPLETON, J. J. 1 KRAMER, L. D. 1 CHAPMAN, A. C. , 1991. Producers, 
Scroungers, and Group Foraging.- The American Naturalist 137: 847-863. 
VORIŠEK, P., 1993. The Winter Abundance of Magpie (Pica pica) in the Agricultural Landscape in the Chocen Region. 
- Zpravy ČSO 37 : 3-5 (češčina, angleški povzetek). 
VOGRIN, M., 1998. Density and the Flock Size of the Magpie Pica pica on the Agricultural Landscape during Winter 
Period.- Orni& Svecica 8: 167-170. 
VOGRIN, M., 1999a. Grey Heron , Ardea cinerea, Common Buzzard. Buteo buteo and Hooded Crow, Corvus comix in 
North-eastern Slovenia during Winter Period. - Rivista Italiana tJi Ornitologia 69: 203-21 O. 
VOGRIN, M., 1999b. Reka Ložnica in travniki z mejicami v spodnji Savinjski dolini. Hajdina, samozaložba. 
VOGRIN. M. 1 VOGRIN, N., 1997. Ekološki pomen mejic v kulturni krajini. s posebnim poudarkom na pticah, dvoživkah 
in plazilcih . V: ODERLAP-KRANJC, l. 1 JURKO, B. 1 ROSENSTEIN, D. (ured.); Gozd, drevo in mesto, Zbornik 
referatov, Celje, 85-90. 
VOGRIN, M. 1 VOGRIN, N., 1998a. Mejice v kulturni krajini . - Proteus 61: 8-13. 
VOGRIN, M. 1 VOGRIN, N., 1998b. The bird Communities in lntensively Cultivated Fields in Northeastern Slovenia.-
Acta Ornithologica 33: 173-179. 
WALlCZKY, Z. , 1991. Bird Community Changes in Different-aged Oak Forest Stands in the Buda-hills (Hungary). -
Ornis Hungarica 1: 1-9. 
WIIT, K., 1995. Censusing Winter Birds in Different Habitats of Berlin. -The Ring 17: 69-75. 
Zakon o gozdovih. Uradni list RS, št. 30, 1993. 
Odlok o razglasitvi naravnega spomenika reka Ložnica s poplavnim območjem za naravno znamenitost. Uradni list 
RS, št. 30, 1998. 
GozdV 58 (2000) 7-8 315