Jbtfkfak/	V	VJ&GKjto
Izhaja vsak č r t r t e k • Posamezna številka slane Din 1*50	J\	^1?	Izdaja: Konzorcij .Straže v viharju'* (A Te,>ež) • Urejuje: L. Klauž
Celoletna naročnina Din 35* - * Čekovni račun: ,.Straža v viharju , Ljubljana, št. 16.7»C	V jS j	Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • ; i>,k Jugoslovanske t s'-'.arne (K. Čeči
Ljubljana. 19. januarja 1939
Izdaja: Konzorcij .Straže v viharju'* (A Te.iež) • Urejuje: L. Klauž Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Lisk Jugoslovanske t skarne (K. Čeči
Leto V
Številka 14
Naše pravice
naše zahteve
V novo leto smo stopili polni upanja in Pričakovanj. Tisoč želja nam tli globoko v srcih, za katere želimo, da bi se v novem letu izpolnile. Nešteto pričakovanj je Pred nami, nihče ne ve za nje, morda smo lih le enemu bitju zaupali. Da bi bilo vse Čim lepše, čim boljše. —
Da bi najprej napravili velik korak naprej mi sami, vsak posameznik. Da bi v *mši notranji rasti napredovali. Da bi bila ijubezen med nami velika, mogočna, vse-Premagujoča. Da bi se tako malo približali ljubemu Bogu. Daj Bog!
Pa tudi kot pokret, da bi napravili mogočen korak naprej, Naša družina se mora v novem letu povečati in biti enotna kot do zdaj. Novega človeka gradimo, človeka božjega, ki povsod in neprestano isto hoče: zapovedi Kristusa Boga v življenje Prenesti, zapovedi Ljubezni izpolnjevati, Resnico oznanjati. Človeka poštenega, *vestega sebi in Bogu.
Ta družina pa hoče svobode. Da, svobode pri njenem delu. Tisoči naših bratov Po srednjih šolah še danes nimajo nobene °rganizacije. Klika, ki je pred leti z enim samim zamahom uničila številna, cvetoča katoliško - prosvetna dijaška društva, ta klika vlada še danes tu. Sram nas je, pa vendar je res. Najrazličnejše liberalne •rakcije imajo možnost organizacijskega ?ela na srednji šoli. V telovadnih društvih m izven njih imajo vsemogoča predavanja, ha gimnazijah imajo društva, ki so jim jih Pripravili njihovi očetje. Ne zgovarjajte se srednješolski zakon, gospodje! Tudi ste ustvarili vi, tako, da vam služi.
, Katoliški študent nima možnosti organizirati se. Ta večina slovenskega dijaštva, ki je narodu najbližja, ta ne sme imeti ®vojih organizacij. Še več! To katoliško ftiaštvo šikanirajo profesorji, ki pripadajo kliki preteklih dni, ti profesorji in ravna-;?lji, izkoreninjenci slovenskega naroda i vl° Pri pouku in smešijo vero in ka-hlištvo. Ti ravnatelji razveljavljajo občne ?..°re šolskih nevtralnih društev, ker do-blJo odbor katoliški fantje, ker so pač sposobni. Sklicujejo se na nepolitičnost, pa hJlanjajo oni sami največjo politiko, ko 'rnenujejo potem v odbor fante JNSarskih očetov. Ti ravnatelji plenijo naš list »Stra-
žo v viharju«, ki se jim zdi sila nevaren. Številnih brošur in knjižnic, ki jih širijo na gimnaziji različni podtalni elementi, ne vidijo, za nje je »Straža« mnogo bolj nevarna kot vsa nezakonita propaganda.
■
»Liga dostojnosti« v Ameriki, ki vodi borbo proti slabim filmom, je od novembra 1937 do oktobra 1938 ocenila 580 filmov, meid njimi 137 uvoženih.
Ocenjeni so bili:
vsem dostopni.........................  345
samo za odrasti e.......................194
odsvetovali so obisk.....................32
popolnoma slabi.......................... 7
Dvema filmoma pa so dali posebno oceno. O filmu »Blockade«, ki ikaie dogodke iz španske državljanske vojske, so zapisali, da propagira tujo politiko, o Bilmu »Rodil se je deček« pa, da ni primeren za razvedrilo, ki bi bilo namenjeno javnosti.
vzgoji drvi srednješolska mladina, bodoča voditeljica naroda in države v pogubo in pogin.
Da bi v novem letu slovenska katoliška dijaška mladina v svobodnem in velikem ognju zaživela. Da bi v globoki ljubezni vse tovariše, ki so okrog nje, prečistila in v svojem navdušenju zajela. Da bi se močno v letu, v katerega gremo, svojemu cilju približali: pokristjaniti naše šole, našo univerzo.
Pri tem nam Bog pomagaj!
Današnja številka vsebuje:
Hiflerjanska mladina J. Ev. Krek in sokolstvo Srednja šola Juridččna uredba Žarek iz Pariza Časopisje ob novem letu
Zarek iz Pariza
Pod zastavo sv. Save, Slomška in Strossmayerja
V novem letu zahtevamo svobode katoliškemu gibanju, zahtevamo organizacij za katoliške dijake in dijakinje, zahtevamo svoboden razmah! Zahtevamo, ker hočemo v našo sredo tudi one, ki jih zapeljujejo rdeči in žolti izkoreninjenci. Zahtevamo svobodo naši besedi, da bomo enkrat potegnili krinko z obrazov grobo-kopov slovenske mladine.
Na Vas, zastopniki naroda, se obračamo. Istemu narodu pripadamo, kateremu pripadate Vi, katolištvo je naše načelo kot Vaše, delati hočemo kot Vi pri gradnji katoliškega človeka, naroda, pri gradnji velike krščanske Jugoslavije. Tudi Vi in predvsem Vi ste odgovorni, če ne daste možnosti dela nam mladim. Po taki vzgoji, kakor se vrši danes na naših srednjih šolah, v popolnoma svobodnem delovanju nasprotnikov naroda in države, po taki
Zadnjič smo poročali o razmerah v vrstah jugoslovanskih izobražencev v Parizu in smo omenili posebej nezdrave rezmere, ki vladajo v društvu jugoslovanskih štpdentov. Občni zbor tega društva, dne 5. decemibra 1938, ki je razgalil politično zlorabljanje društva v levičarske akcije v vsej njeni razsežnosti, pa je obenem dal slutiti prve znake razčiščemja teh gnilih razmer v Parizu, ki niso ibile zadnji vzrok kalnih razmer med dijaštvom na belgrajski in zagrebški univerzi.
Okoli male skupine (do 25), ki je na občnem izboru jugoslovanskega društva s svojimi stvarnimi očitki prisilila levičarsko društveno upravo do molka, in je v znak protesta občni zbor zapustila, so se začeli izbirati tudi drugi nemarksistični študentje, ki jim je občni zbor odprl oči. Tako je skupno dozorela misel, da je treba jugoslovanskim študentom v Parizu ustvariti novo ognjišče, ki bo v nasprotju s starim, ki se je tako zapletlo v in-temacionalistične marksistične mreže, da se je iv njih zadušilo — temeljilo na pravih nacionalnih temeljih. Ko se je končno po toliko-letni pasivnosti zganilo nazadnje tudi jugoslovansko diplomatsko zastopstvo v Parizu in izjavilo, da obstoječega društva iz .znanih razlogov ne more več smatrati kot predstavnika jugoslovanskih izobražencev v Parizu, so bili dani vsi pogoji za pravno ustanovitev novega društva.
Dne 5. januarja 1938 se je v univerzitetnem mestu vršil občni zbor novega društva jugoslovanskih izobražence# v Parizu. Občnega zbora se je udeležilo preko 60 študentov, ki so enoglasno in navdušeno sprejeli društvena pravila in društveno deklaracijo potem, ko je tov. Časar France utemeljil globlje razloge, ki so vodili k ustanovitvi novega društva.
Društvena pravila in deklaracija določajo, da je društvo nestrankarsko in nepolitično predstavništvo jugoslovanskih študentov v Parizu z namenom afirmiranja svoje domovine v tujini in za delo na francosko-jugoslovansko medsebojno spoznavanje — poleg korporativne skrbi in zaščite članov.
Jasno so opredeljene društvene osnove, v duhu katerih se mora pod sankcijo prenehanja vršiti vse društevno delo:
Društvo jugoslovanskih študentov v Parizu temelji na nespremenljivih osnovah narodne misli, kot izhaja iz naše nacionalne zgodovine in tradicije, zajete v delu naših narodnih pre-peiroditeljev Sv. Save, Slomška in Stross-mayerja. Zvesto tem načelom društvo jugoslovanskih izobražencev v Parizu odklanja destruktivne kulturne in socialne nazore komunizma, ki pomenijo zanikanje opisanih osnov naše domovine.
Društvo je torej strogo nepolitično, a nikakor ne indiferentno. Jugoslovanski študetnje v Parizu so kot prvi dali zgled, da se je treba končno tudi skupnim rdlprezentančnim društvom enkrat za vselej otresti »in dl f e.r en t nos t n,ih« osnov in namenov, ki potem služijo protinarodno usmerjenim kot streha in ščit za »indiferentno« levičarsko propagando. V tem je velik pomen tega dogodka, ki ga zato po pravici lahko imenujemo žarek .iz Pariza.
Občni zbor je nato, zopet soglasno, potrdil enotno listo društvene uprave, ki ji je načeloval Stanko Natlačen. Odbor se je nato na svoji seji sestavil takole:
Predsednik: Stanko Natlačen. Podpredsednika: Rlamenac, Simonovič. Tajnika: Salihbe-gov.ič, Pešič. Blagajnik: Ciril Zebot in še sedem odbornikov (med katerimi sta še dva Slovenca).
Poleg podrobnega dela odbora v smislu označenih društvenih namenov bo društvo priredilo za francosko družbo javne proslave Sv. Save, Slomška in Strošsmayerja ter dva lepa filma o Jugoslaviji.
Slovenski študentje so k temu razveseljivemu razvoju med jugoslovanskimi izobraženci v Parizu doprinesli znaten del. Predsedniško mesto je le vidno zunanje potrdilo zaupanji, ki ga v vrstah pozitivno usmerjenih jugoslovanskih študentov v Parizu uživajo slovenski izobraženci, Upajmo, da bo tA lepo razmerje trajalo in koristilo domovini.
Č. 2.
Hltlerjanska mladina
Pismo francoskega študenta
ga nauka obrne k prijetno donečim basnim, k fabulam, kakor piše: isti apostol.
Ia zares! Namenoma smo letos pregledali novoletne številke mnogih naših slovenskih, pa tudi hrvatskih, srbskih in še nekaterih drugih listov. Kaj smo našli in brali?
Ne sicer vselej, vendar več kot se za no-volitno številko spodobi, fabule, fabule, fabule. Listi se hočejo že takoj s prvim, pojavom v novem letu laskati in se prikupiti svojim razvajenim čitateljem .. . Zopet bi mogli navesti mnogo primerov, pa nočemo podalj- 1 ševati tega kratko zasnovanega članka. Le nekaj splošnih opomb naj še zapišemo.
Najprej to, da naj nihče ne misli, da v teh vrstah govori le eden, marveč jih govori njih več, iki so o tem skupno razmišljali in prišli do skorajda enakih zaključkov.
Zaključki pa so sledeči:
Vsi naši listi, z njih uredniki in sotrudmiki vred, naj pišejo vedno zdravo neoporečno besedo, da bo nasprotnik osramočen, ker ne bo imel o nas nič hudega govoriti. (Tit II., 7, 8). Vemo, da mora list služiti tudi razvedrilu in zabavi, vendar še bolj vzgoji in tolažbi svojih naročnikov. Razvedril in zabav je vsepovsod dosti, le-zdrave in tečne dušne brane je malo, premalo.
. Nekateri naši listi se premalo zavedajo, da morajo biti v obrazu in izrazu sodobni, če hočejo zajeti sodobni rod. Nekaterim urednikom se namreč pozna, da premalo občujejo z mladimi ljudmi. Kdor se večkrat shaja z mladino, ne izgubi tako lahko sodobnega vidika. Ako se morajo mladi učiti pri starih, se morejo tudi stari učiti pri mladih. Le tako bosta list in urednik ohranila mlad in svež obraz in izraz.
Naročniki naših lisov, naj v njih včasih, rajši večkrat ko manjkrat, najdejo priliko, da bero besedo svojega vrhovnega poglavarja, pa tudi besedo svojega domačega škofa. Nikakor ne mislimo, da bi moral papež ali škof dajati posebne svoje izjave za časnike in časnikarje, marveč bi le radi videli, da bi se
SLOVENSKA DIJAŠKA ZVEZA.
ZTO.'— Slovenska dijaška zveza je pr®" jela za božič in za novo leto nešteto voščil J® čestitk posebno iz inozemstva. Menda nas ®* nihče, ki se je bil udeležil kongresa Pax Ro* mane na Bledu, pozabil, vsem »so ostali dn®' vi na letošnji kongres nepozabno lepi in sp®" min na našo slovensko zemljo trajen«. Tova' riši, te čestitke in pozdravi so poslani v a® vsem, vsem članom Slovenske dijaške zveze-
papeževi in škofovi besedi, ki je namenjena krščanskemu občestvu, posvečalo več pozor' nosti in upoštevanja. Sedaj pa večkrat vidi®®; da se za ilcrščansko vodilo višje cenijo ali vsa) bolj poudarjajo izjave, ki jih je zapisal kak sloveč ali komaj zaslovel pisatelj. Kdo sni® izdajati izjave v imenu krščanske družbe? * prvi vrsti papež in škofje. Nepoklicanemu se utegne zgoditi, da pri najboljši volji' ne ho mogel ljudem nuditi zdravega nauka ter ho zapisal stavek, kakršen je n. ;pr. ta-Ie: »K1' ščanske družbe že dolgo ni več, ker krščafl' ske ljubezni ni več ...« To je skoraj demo®' ska fraza. Krščanska ljubezen vendar še živi' pričajo milijoni, ki se žrtvujejo za krščanske vzore, torej krščanske družbe še ni konec.
Vsakteri list bo torej toliko bolje urejeva®1 kolikor bolj bo njega urednik in vsak sotrtiO" nik uverjen, da se mora človek vedno učiti >® delati popravke v svojem delu in življenju, ®e hoče rešiti sebe in koristiti drugim. Samoz3' vest je sicer lepa lastnost, a biti mora modr*’ če ne, ni prava; modra pa ni, če ne služi sp®" znani resnici,
Krščansvo se mora res — pravi pape Pij XI. — prenoviti v sodobni človeški družb® Pa ta reforma se mora pričeti v lastnem src® Kdor ni izačel s to prvo, naj nikar ne začenr z drugo. .. sicer bo zašel v zmoto, ki ne Š?e za pravo reformo ter bo sebe in druge pripra' vil ob prave življenjske vrednote. Refo®®3 krščanske družbe se mora izvršiti v Cerkvi * Cerkvijo in le po Cerkvi. Katoliška akcij*
Odnosi med človeško osebnostjo in državo
Dragi Jean Pierre!
Motiš se, ako misliš, da sem pozabil Tebe, da sem pozabil Vas vse, ker sem daleč od Francije in ker se bavim s problemi, ki so drugačni od Vaših. Prav nasprotno, moj dragi. Nikdar nisem tako resno in tako vztrajno raz-jtnišljal o žesizmu, kot te dni, ko prihajam v stik z nemško mladino, Že v primerjavi s tujimi mladinskimi gibanji moremo razumeti vso globino in pomen žesizma.
Tudi Vi bi morali poznati miselnost tukajšnje mladine in generacijo, ki tu klije, Takoj ko stopiš čez mejo, te frapira ena reč: Jcako veliko važnost polagajo Nemci na mladinska gibanja. To sem zasledoval že v niirn-berškem katoliškem časopisju, ko je še živelo. Kakor hitro se pojavi mladina z zastavami, z navdušenimi »Heil«, s svojo svežo in zdravo silo ter s svojim navdušenjem na pozor išču, vse ljudi zajame neko čustvo zanosa in ganotja. Pri teh premagancih svetovne vojne, uničenih po brezposelnosti, razrvanih po socialni krizi, je slonela vsa nada na mladih, ki ne nosijo na sebi teže krivde, ki so jo zagrešili predniki.
Danes se je ta nada konkretizirala. Hitler je zbral mladino v svoj tabor, specialne šole vzgajajo udarne čete. Trije gradovi ob Renu ^prejemajo pod svojo streho bodoče mladinske vodje. Hitler je dejal: Mladi Nemec bodočnosti mora biti gibčen, prebrisan, delaven kot krt, žilav kot usnje in trd kot jeklo. Zato vzgajajo hitlerjansko mladino predvsem v intenzivnem telesnem delu (ah, naša mladina, ki prezira šport in gimnastiko!), obdelujejo jo na vse mogoče načine; poučujejo jo v najraz-novrstnejšem delu, v mehaniki, elektriki, iz-vežbajo mlade ljudi za izvrstne vozače avtomobilov, odlične govornike, letalce itd., omogočijo mladini čim bližji stik z naravo: zato potujejo peš po deželi, prirejajo taborenje, obdelujejo zemljo, žanjejo, kopljejo, spoznavajo rastlinstvo, plezajo po gorah, goje plavanje itd. Pišejo malo, bero malo; glavno jim je živeti in delati.
Nad vsem tem plava nek nacionalni misticizem, železna disciplina, neprestano navajanje na težave, popolna vdanost Hitlerju.
Po vsej Nemčiji srečuješ Hitlerjeve mlad-
»Pride namreč čas, ko ljudje ne bodo več prenesli zdravega nauka ...« je že v apostolskih časih apostol narodov, sv. Pavel, napovedal svojim sovrstnikom.
Čas, ko ljudje ne preneso več zdravega nauka, .se vedno ponavlja kakor leto s svojimi luninimi in sončnimi mrki. Vedno je bila torej v zgodovini krščanstva nevarnost, da ljudje ne bodo našli in spoznali zdravega nauka, pravega nauka, odrešilne misli in resnice.
Nikoli pa ni bila ta nevarnost večja ko danes. Tega pa ne rečemo kar tjavdan, ampak s premislekom, ker vidimo, koliko tiskanih naukov kroži danes med svetom. Ni mogoče, da bi bili vsi ti nauki zdravi, ker ljudje, ki jih pišejo, niso zdravi, namreč duhovno zdravi. Koliko teh naukov ne narekuje ljubezen do resnice, marveč le prenagljena sodba, predsodek, nevoščljivost, sovraštvo in maščevanje. Zlasti kritiki in kritike na vseh področjih nosijo le premnogokrat pečat neplemenitih nagibov, ki jim vodijo misel in besedo. Stvarne kritike je malo, čeprav se kritik prizadeva, nadeti si videz stvarnosti. Pa to je le en sam primer. Povzeti hočemo zopet glavno misel: ob neštevilnih izjavah i/n ob j iv ah različnih trditev je človeku težko najti pravo in zdravo jedro.
Težko, vendar ne pretežko. Stvarnik, ki je dal človeku um in hrepenenje po resnici,
ce z rjavimi srajcami in kratkimi črnimi hlačkami. Korakajo po cestah v ritmu bobnov. Na vseh vratih zvone in zbirajo stare časopise, ^elezje in kosti. Gledal sem jih na razstavi v Dusseldorfu. Občudovali so razstavo iz ke-,mije in mehanike ter kot hiptnotizirani poslušali enega iizmed svojih fiihrerjev, ki jim je predaval o strojih. .Nikogar ne boste našli pri jazzu, v kavarnah in zabavah. V splošnem to niso veseli mladiči, le malo se smejejo. Vztrajno slede svojemu cilju in svoji nacionalni .misiji.
Na žalost ima hltlerjanska vzgoja to temno stran, da stremi za razkristjanjenjem mladine. Ven) predstavljajo mladini kot staro institucijo, ki nima več mesta v novi Nemčiji. Duhovnike smešijo na vse načine, slikajo jih kot zaostale in sovražnike režima. Pod takim pritiskom se tudi najboljši počasi zastrupijo.
Niso vsi nacisti. Mnogo jih je, ki jih utruja ta večna in bučna propaganda. V 17 in 18 letih, ko se razvija njihov intelekt, se prav lahko odvrnejo od stranke, ki jim nudi le prazen entuzijazem brez idej. Končno tudi ni gotovo, da bo hitlerjanska mladina ustvarila poznejše hitlerjanske generacije. Toda rezultati bodo morda še slabši. Kajti v njih ni krščanskega življenja, ni Kristusa. Nevarnost je, da bo mladina zabredlla v komunizem ali še bolj vdrjetno v popoln nihilizem, skepticizem ali anarhizem.
Ali razumeš, Jean Pierre, poslanstvo žesizma? Ali razumeš, v koliki meri imamo mi nalogo, da ohranimo in si pridobimo svežosti, spontanosti, svobode, čistosti, inteligence in vere? Pri Nemcih se moramo učiti discipline in telesne kulture. Mi pa moramo to dopolniti, da ne bomo vzgojili samo živali, ampak popolnega človeka, to je — kristjana. .
Torej, Jean Pierre! Vzemi resno žesizem! Podari se mu vsega. Tudi ti bodi gibčen in preudaren, delaven kot krt, žilav kot usnje in trd kakor jeklo. Bodi pa tudi prozoren kot zrak in čist kot studenček. In končno, vlij naravi, na katero je uglašeno tvoje telo, misli nanjo, glej pa višje od nje ter jo usmeri v sebi talko, da Te bo dvigala h Kristusu.
Zaupaj Jean Pierre, in živi v Kristusu. On je svet premagal,
mu je moral dati in mu je tudi dal možnost in pot, da spozna in najde resnico. Saj je zmota in zabloda naj več j a škoda in sramota mislečega človeštva. Pa naj se mu zde katere misli še tako blesteče in vekovite, velika nesreča so za človeški rod, če so naposled vendarle zmota in zabloda človeka v dobi, ko ni mogel več prenesti zdravega nauka.
Toda prav v tej besedi apostola Pavla je izrečena še druga misel, da bo namreč kristjanom zdrav nauk vedno na razpolago, samo če ga bodo hoteli poslušati in sprejeti.
Apostoli zdravega krščanskega nauka so bili in ostanejo za ^atoliškega kristjana: papež in škofje, ki so z njim v zvezi. To so poklicani varuhi in oznanjevalci resnice. Lep krščanski čut in ljubezen do zdravega nauka razodevajo uredniki naših katoliških listov, ki so v zadnjih letih v svojih listih nekako uvedli navado, da jim novoletno uvodno besedo napišejo škofje, ki so voditelji krščanskega ljudstva, tako kakor nihče drugi. Njih poslanstvo je od zgoraj. »Niste me vi izvolili, marveč jaz sem vas izvolil...« jim govori Kristus, ki mu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji.
Kdor si za najvažnejša življenjska vprašanja izbira svoje mojstre in učitelje izven teh poklicanih, je v nevarnosti, da se od zdrave-
KrščansHa in rasistična rešitev
Gotovo je krščanstvo v nekem smislu nauk občestva. Saj že sv. Pavel primerja kristjane in katoliško Cerkev z mističnim telesom Kristusovim. Ta enotnost se je v zgodovini očito-vala na zunaj v enotnosti Cerkve. Kristjan se ne briga izključno samo zase. Mnogokrat se mora celo podrediti skupnim interesom, kajti družba mu je kot družabnemu bitju potrebna in se ji mora zato v marsičem podrediti in celo zanjo žrtvovati.
Toda moč celote nad delom še ne jemlje človeški osebi prvenstvene pravice. V kolikor je človek zgolj duhovno bitje, v toliko je nad vsako drugo vrednoto. Družbin smisel je sreča posameznika in samo posameznik ima zagotovilo nesmrtnosti.
Pravi pomen teh resnic uvidimo šele vpričo sedanjih rasističnih zmot.
V Nemčiji je pravica identična z moč)0 in koristmi nemške rase. Po rasistični ideol® giji ne eksistira nič, kar bi imelo višjo moč o nemške rase, niti Društvo narodov, niti ka*a druga mednarodna ustanova.
Tovariši - akademikiI
Vpišite se v AK „Straža“!
Izba “Straže« je v Semeniški uk
Občni zbor Akademske akcije
bo 27. t. m. ob 2. uri popoldne.
Volitve novega odbora bodo v soboto 28. t. m. od 8.— 1. uri v zbornici.
Vpisovanje bo 23., 24. in 25. t, m. od 10.—12. uri dnevno v lokalu DSJF. - Članarina 1 din.
Član zvezne vlade v Švici minister Je0°,
Marie Musy, ki je bil že dvakrat predse®11 Švice, je podal nekemu francoskemu hs* sledečo izjavo: Boljševizem je v svojih t®111® ljih materialističen. Zanika vse duhovne vr® nosti in vsa načela, na katerih sloni civU1^* cija, zpoveduje popolen prezir vseh zgodo-®11 skih vrednot.
Moskva hoče vojno, ker bi beda, ki hi 11 ta način nastala izročila Zapad boljševiz®’11 Da odpravimo vojno nevarnost, j® 1 da Evropa dosledno in neusmiljeno 1 boljševizem.
Najnovejše navodilo Kominterne 1e prično vsi levičarji rjoveti proti fašizmu, stopi kdo komunizmu na prste.
Či®1
Biti na straži le potrebno
19. ianuaija 1939
61
STR 42A V VIHARJU
Janez iv. Krek in sokolstvo
Odgovor enemu ljubljanskih ,sokolskih1 profesorjev
Na eni ljubljanskih gimnazij so imeli pri slovenski uri predavanje o »češkem Sokolu«. Predavanje je bilo tako, da je žalilo verski ^ut in .svetovni nazor katoliških dijakov. Ko le to eden naših fantov piri debati omenil, ga !e zavrnil profesor slovenščine, znani ,sokolji profesor' zelo neprijazno. Med drugim je *r,dil tudi: »Kaj boste vi! Tudi Janez E. Krek ')e bil proti temu, da bi ustanovili Orla in je priporočal ,Sokola’. Vseh teh razprtij pa je kriv pri nas samo škof Srebrnič, ki je izdal knjigo proti sokolstvu ...«
Če namenoma ta g. profesor potvarja resico, moramo to njegovo početje najostreje °bsoditi, če pa je ne pozna, pa pričakujemo °d njega, da stvari, ki jih ne pozna, pusti na niiru.
Ideja Orla je ideja dr. J. E. Kreka, On je dal pobudo za njegovo ustanovitev, in se je 2awze:inal za orlovski razmah. Ohranjeni so njegovi čudoviti igovori iz občnih zborov Orla (navadno so bili v novembru), kjer je dajal °finja novemu gibanju. Govori so po stenografskih zapiskih ohranjeni in kdor želi, jih lahko
bere v revijah bivše orlovske organizacije.
Da je škof Srebrnič kriv vseh tozadevnih prepirov pri nas, je prav tako laž. Nikdar ne morejo biti in ne bodo mogli biti katoličani za takšno organizacijo, kakršna je pri nas v Sloveniji sokolska. Taki, kakršna je, velja naš jasen in odkrit boj. Tega se nismo zavedli šele takrat, g. profesor, ko je izšla okrožnica škofa Srebrniča, ampak že davno, davno prej. Okrožnica škofa je bila le jasna in odkrita beseda, pa neustrašna proti vsemu, kar v sokolstvu ni združljivo s katolicizmom. Cerkveni knez je govoril to takrat, ko je bilo to sila nevarno, takrat, ko je stal ,Sokol' na vrhuncu svoje moči, seveda je bila ta moč od vseh strani aimetno podprta.
Položaj je za nas popolnoma jasen. Prinesli bomo o tem še več člankov v prihodnjih številkah, tako, da naših fantov ne bodo mogli begati z lažmi. Take in podobne gg. profesorje pa opozarjamo, da so zato na gimnazijah in da jih slovenski narod zato plačuje in jim daje kruh, da uče in širijo resnico, ne pa da potvarjajo zgodovinska dejstva in širijo laži.
Nova Juriditna uredba
Mesec januar nam je prinesel dve važni sPremembi: objavljena je bila novela k uredbi 2a študij na medicinski fakulteti, ki je omilila Precej trdot lanske uredbe. O njej bomo še spregovorili prihodnjič.
Se važnejša je nova juridična uredba, ki je končno izenačila študij na vseh štirih fakultetah v državi.
Izpiti po novi uredbi:
Diplomskih izpitov je osem. Polagajo Se v skupinah ob koncu leta.
Prvo leto:
^fva skupina:
1. Uvod v pravne in družbene nauke.
2. Zgodovina in sistem rimskega prava.
skupina:
1. Narodna in vsporedna pravna zgodovina.
2. Cerkveno pravo (brez zakonskega).
Drugo leto:
p
rya skupina:
1. Kazensko pravo.
2. Kazenski postopnik.
^ril2a skupina:
1. Ustavno pravo in teorija o državi.
2. Narodno gospodarstvo.
Tretje leto:
fva skupina:
1. Upravno pravo.
2. Mednarodno javno pravo.
skupina:
!• Finance.
2. Ekonomska politika.
Četrto leto:
rva skupina:
1- ODZ.
2.	Mednarodno privatno pravo.
^ru2a skupina:
Civilni pravni postopek in stečajno pravo.
2' Trgovinsko, menično in čekovno pravo.
. Ob koncu vsakega leta se mora najprej po-6&u izpit iz prve skupine, šele potem iz druge, de l kandidat pri izpitu iz prve skupine pa-> lahko kljub temu polaga izpite druge sku-
Plne (čl. 21.).
, Izpitni roki so: junijski, oktobrski in teharski (čl. 24.).
Kako bodo slušatelji, ki ob koncu šolskega leta 1941/42 še ne bodo končali študije, prevedeni na novo uredbo, bo določil prosvetni minister na podlagi predlogov fakultetnih svetov v šestih mesecih. (Čl. 86.)
Po čl. 87. so fakultetni sveti pooblaščeni, da določijo za svojo fakulteto ali in pod kakimi pogoji se bo dovolil prehod iz starega izpitnega in študijskega reda na novi red pred koncem študijskega leta 1941/42.
Takse.
Izpitne takse se bodo plačevale po taksnem zakonu iz leta 1923. Za vsak izpitni predmet se plača po 50 din.
Srednja šola
Ocene: Kandidat je položil izpit, če je iz obeh predmetov, ki spadajo v to skupino, dobil bceno najmanj šest.
Kandidat, ki je dobil v enem predmetu oceno pod šest, mora ponoviti oba predmeta (čl. 31.).
Doktorat
Za doktorat je predpisano obiskovanje specialnega kurza, ki traja eno leto. Specialni kurzi se dele v naslednje skupine:
1. pravno-zgodovinske,
2. privatno-pravne,
3. kazensko-pravne,
4. javno-pravne,
5. ekonomsko-finančne.
Slušatelji, ki se pripravljajo za doktorat, lahko izberejo poljubno skupino (čl. 39.).
Doktorski izpit je sestavljen iz:
a) ustmenega izpita,
b) disertacije in njene obrambe.
Kandidat, ki z disertacijo ne bi uspel, mo-
. ra izdelati novo iz drugega področja. (Čl. 55.)
Kandidat je zavezan izročiti dekanatu 100 tiskanih izvodov doktorskega dela. (Čl. 56.)
Važna je določba čl. 72, ki določa, da more slušatelj vpisati prvi semester samo v zimskem semestru.
V četrti semester se morejo vpisati samo oni, ki so položili izpite iz 1. in 2. skupine (čl. 73.).
Priznanje semestrov. Slušateljem, ki so bili pred vpisom na pravno fakulteto vpisani na drugi fakulteti ali visoki šoli s stopnjo fakultete, se ta študij ne prizna (čl. 76.).
%
Prehodne določbe
uredbe veljajo za vse slušatelje, bodisi splošnega, bodisi specialnega kurza, ki se bodo vpisali potem, ko stopi ta uredba v veljavo.
Predavanja splošnega kurza po novi uredbi prično za prvo leto v šolskem letu 1939/40, za četrto leto v začetku šolskega leta 1942/43.
Predavanja specialnega kurza za doktorat prično v začetku šolskega leta 1939/40 (čl. 84.).
Za slušatelje, ki so se vpisali v času, ko ta uredba še ni veljala, bodo veljali dosedanji predpisi do konca šolskega leta 1941/42. Po tem roku bo v vsem veljavna zanje nova uredba. (Čl. 86.)
LISTNICA UREDNIŠTVA:
Dijakinja: Ni naša krivda, da Tvojega članka ne moremo objaviti. Poskrbeli pa bomo, da se bo zadeva uredila na drug
način.
Vse cenjene naročnike prosimo, da oproste nevzgledni obliki na treh mestih v današnji številki; krivi nismo ne mi, ne tiskarna.
*
*
Kosite znak Slovenske dijaške zveze!
Dobite ga pri poverjeniku ozir, v pisarni, Miklošičeva cesta 5
Slovenci, ne bodimo hlapci!
Tiste dni pred božičnimi prazniki sem čakal v poštnem uradu, da pridem na vrsto. Bilo je sila ljudi — saij sem bil v Ljubljani. Pred menoj je bila gospa na vrsti, ki je govorila s hrvatskim akcentom, a je govorila slovensko. Tu pa tam ji je ušla kaka srbohrvaška beseda. Ko je naša poštna uradnica to opazila, je naenkrat govorila srbohrvaško. Ampaik gospa je govorila naprej kar slovensko, (gotovo se je hotela vsaj naučiti naš jezik. Še g. direktor pošte je moral dati nekaj pojasnil — tudi ta še ne govori slovensko. Naenkrat govore vsij poštni uslužbenci srbohrvaško, gospa pa slovensko. Človek ima občutek, da je nekje daleč, ne pa v prestolnici Slovenije.
Peljal sem se na počitnice. Ko sem v Novem mestu izstopil, sem še nekaj počakal na postaji. Promet je silno živahen, več mladih železniških uslužbencev je na peronu v živahnem razgovoru. Pride nekdo in nagovori neslovensko. Nenadoma začne vsa družba govoriti tuje. — Bežal sem dalje, domov v osameli kmečki dom. — Nikogar več nočem poslušati, strašno težko mi je.
Saij je prav, da smo vljudni, toda ne bodimo vsiljivo vljudni, ne bodimo hlapci, da, to je že hlapčevstvo! Kaiko na ta način spreminjamo obraz naše Slovenije — kaj misli tujec, kje da je, ki vidi take primere? Bodimo samozavestni, ponosni Slovenci, pri tem ponosu pa ustrežljivi, če je to potrebno!
SI 2E KDAJ MOLIL ZA SLOVENSKI NAROD, ZA SVOJ NAROD, KI TRPI IN KRVAVI? SI 2E PROSIL BOGA, DA BI VSEMU SLOVENSKEMU NARODU SONCE SVOBODE ZASIJALO?
Pridobivajte nam noviS naročnikovi
iVedel/ske misli
Nikomur ne povračufte (hudega S £>udlm (Rimij 12, 16.)
V berilu prihodnje nedelje se čitu odstavek iz pisma, ki ga je pisul sv. Puoel Rimljanom. Apostol ve, da imajo kristjani nasprotnike. Zalo hoče sv. Pavel dati nekaj smernic, ki naj vodijo obnašanje kristjanov do nasprotnikov. Te smernice pa so danes še prav tako aktualne.
Prvo načelo, ki naj uravnava naše razmerje do sosedov, tovarišev in do vseh, s katerimi pridemo v dotiko, bodi po besedah sv. Paola: »Ako je mogoče, živite, kolikor je na vas, z vsemi drugimi v miru.« To načelo se ne da vedno izvesti, ker se za mirno sožitje zahteva dobra volja obeh. Zato velja le pogojno: »Ako je mogoče...«
Če nasprotnik ne mara miru ter dela težave in kupici krivice, mir ni mogoč. Mi se smemo braniti in krivico moramo imenovati krivico. Toda kar redno se razmere navadno kmalu presučejo in nasprotnik pride v položaj, ko bi mu mi lahko enako z enakim povrnili. Kuko razumljivo je tedaj, da se dvigne v nas misel na maščevanje. V sebi slišimo glas: »zdaj je prilika, daj, povrni!« In vendar ne bi bilo prav, če bi ga poslušali. Sami bi s tem napravili novo zlo in nasprotnika bi v sovraštvu še bolj zakrknili. V takem trenutku je najlepša prilika, da pokažemo svoje krščansko mišljenje. Apostol Pavel pravi: »Nikomur ne povračujte hu-
dega s hudim ... Ako je tvoj sovražnik lačen, mu daj jesti; ako je žejen, mu daj piti.« Danes bi še lahko dostavili: Če moreš, približaj se mu; ako prosi službe, interveniraj zanj; potegni se zanj, kolikor moreš. To bodi drugo načelo.
Tako ravnanje spravi nasprotnika najprej v začudenje. Če bi se maščeval nad njim, bi to razumel. A ker tega ne storiš, mu je nerodno. Sv. Pavel pravi: Če z dobrim povračuješ hudo, »zbiraš žerjavico na njegovo glavo.« Nasprotniku je mučno, ko se spomni, kakšen je bil poprej sam do tebe. Zamislil se bo in šel vase. Mnogi, čeprav ne vsak. bo v drugo drugačen. Pa tudi če ga eno samo tako povračilo še ne izpreobrne, bo tebi ostala vsaj ta zavest: »če' nisem v nasprotniku, sem pa vsaj v sebi zlo premagal z dobrim.a
Da, po teh dveh načelih se ravnajmo v zasebnem in javnem žvljenju. Tako smo dolžni kot kristjani. Saj moramo biti živi glasnik dobrote, če naj bomo otroci tistega, ki je Dobrota sama!
Fantovski in dekliški
TABOR
Slovenske dijaške zveze
bo letos zadnje dni junija! Kje?
AA, nieno delo in njene zahteve
Kaj je v novem proračunskem letu najpotrebnejše?
Lani je AA postavila naslednji vrstni red izpopolnitve univerze:
a) naknadni kredit za knjižnico in
1. strojni institut,
2. naravoslovni institut,
3. dogradiev anatomske predavalnice,
4. hidrotehnični laboratorij;
poleg teh konkretnih predlogov za nova poslopja, se je AA borila tudi za odkup rudarskega paviljona in akademsko menzo.
Ugodno sta bili rešeni prvi dve zahtevi: odobrena sta bila kredita za knjižnico — 5 in pol milij. in strojni institut — 8 milijonov din.
Najuspešnejše je bilo tekom leta rešeno vprašanje akademske menze — zagotovljen je kredit, s katerim bo postavljena akademska menza — najmodernejša v državi. Na to vprašanje, ki s tehnične plati še ni dovolj obdelano, se še povrnemo.
Zakaj se bomo borili letos?	,
V največji stiski so naravoslovni instituti.
Res je, da je ta panoga čisto zase, da ne bo pomenila s splošnogospodarskega in socialnega stališča mnogo, kot n. pr. instituti na tehniki, vendar je stanje tega oddelka tako slabo, da je res potrebna nujna pomoč. Nedostatki so tako hudi, da pravo znanstveno delo močno ovirajo.
Hidrotehnični laboratorij
si je s postavitvijo provizorija nekoliko po-, magal.
Hidrotehnični laboratorij je pa z gospodarskega vidika najvažnejši. Gradbeni oddelek je najmočnejši na tehniki. Povsod vlada veliko pomanjkanje gradbenih inženirjev in prav pri nas, pa tudi drugod po državi se bodo vršila še velika gradbena dela in regulacije rek. Jasno pa je, da hidrotehnični laboratorij, kakršen je danes, ne more vzgojiti dobrih inženirjev, ker manjkajo, razen vodnega korita za preizkušavanje tokov, ki pa je tudi premajhno, skoraj vsi obrati za eksperimentiranje. Nemogoča je pri takem študiju seveda tudi Specializacija.
S smrtjo predstojnika gradbenega oddelka g. prof. dr. Žnidaršiča je tudi v učnem osebju nastala občutna vrzel, ki jo bo prav zaradi naštetih vzrokov težko nadomestiti.
Rudarski institut.
Čas je že, da se pokrene močna akcija tudi za rudarski institut. Koliko je bilo že govorjenja in razburjenja zaradi tega instituta. In po pravici. Ali naj Slovenci dopustimo, da bi nam ta institut odvzeli in prenesli v Bosno? Kateri razlogi govore za to? Nobenil Bogastvo Slovenije na rudah — sposobni slovenski rudarski inženirji — najboljši v državi in priznani tudi v inozemstvu — kulturna premoč Slovenije — vse to so argumenti, ki govore za to, da ostane montanistika pri nas in da se izpopolni — to je, da se postavi novo poslopje, v katerem bo prostora za vseh pet oddelkov rudarskega instituta Nova nevarnost za prenos v Zenico je prav za prav ustanovitev »Jugočelika«, zato je treba pospešiti akcijo, da se zagotovi ljubljanski tehniki obstoj in izpopolnitev rudarskega instituta.
Ali naj bo ta institut v Zenici, ki je v primeru z Ljubljano vas, kjer ni niti najpreprostejših stanovanj na razpolago za inženirje in študente, slabe železniške zveze itd.
Rudarski institut mora ostati v Ljubljani in dobitinovoposlopje.
Zanimivo in poučno!
Kako so hoteli montanisti (neki znani seveda) štrajkati:
Takole 14 dni pred državnozborskimi volitvami se je naenkrat raznesla med tehniki in po univerzi vest: montanistični institut bo deložiran, odpovedala mu je banska uprava — štrajk. Predsednik montanističnega kluba je prihitel na sejo AA in razložil, da bo banska uprava vrgla institut na cesto, in da je seveda tu v prvi vrsti krivo vodstvo AA.
Predsednik AA je odšel na banovino vprašat, koliko je resnice na tem grozotnem dejstvu — odgovor^ je ib.il, da banska uprava ne bo nikogar deložirala in tudi ni nobenemu sličnega poročila dala.
AA se je obrnila tudi na predstojnike montanističnega instituta (g. inž. Pehanija, koliko je resnice na izjavi predsednika atnon-:anističnega kluba — tudi g. inž. Pehani je izjavil, da o tem nič ne ve in da taka nevarnost tudi ne obstoja.
Sedaj se pojavi vprašanje: odkod so ti »varuhi« popolne univerze dobili te gorostasne .vesti? In čemu so jih širili in pozivali k štraj-,ku, ko so vedeli, da ni resnice na stvari? Zakaj ni predsednik momtanistov vprašal, če je ;bil v dvomih, svojega predstojnika, ki je v ^sosednji sobi, pa bi (bil zvedel vse?
iNa to lahko mi odgovorimo: ker ni šlo za .rudarski institut, niti za resnico — temveč za štrajk.
Dr. France Veber ;
Nacionalist e m in lerščansivo
Dr. France Veber:	Nacionalizem in
krščanstvo. — Kulturna pisma Slovencem (Vlil -f- 240, Ljubljana 1938. Založba loo Peršuh, Ljubljana, Poljanska c. 18/111, vezan izvod $0 din).
Kakor so nam dala radijska predavanja g. prof. dr. Vebra l. 1930. novo znanstveno knjigo »Filozofija, Načelni nauk o človeku in o njegovem mestu v stvarstvu«, tako so se tudi lanskoletna radijska predavanja gospoda prof. dr. Vebra o nacionalizmu in krščanstvu strnila v kulturna pisma Slovencem. In dobro je tako, da se te tehtne besede in prav za naš čas primerna razmišljanja niso porazgubila v vsemirju. Predavanje poslušaš, te za čas osvoji, končno pa pozabiš v tem vrvenju idej in misli, ki prav zaradi svoje obilice odrivajo druga drugo v pozabljenje še smisel in glavno misel predavanja samega. V obliko pisem je dr. Veber povil svoja izvajanja. Tudi to je dobro storil. Res je sicer, da so naša pisma danes tolikrat tako suhoparna, kar grobo zunanja in kakor da jih je pisal robot, ne pa človek, toda neredko še vendar zaživi v njih človekova duša v vsej svoji življenjskosti in išče poti k duši naslovljenca. Vsem Slovencem so pisana ta kulturna pisma, da jih daleč od pouličnega hrušča in dnevnih gesel brez predsodkov razmislijo in po spoznanjih teh tihih ur tudi svoje bodoče življenje urede.
Navajati vsebino bi bilo neprimerno-Morda bi zaradi nje kdo knjige ne prebral-In to bi bla škoda zanj in škoda tudi za W>se narodno sožitje.	,, |
Misel pa je ena:	Med nacionalno
krščansko mislijo ni notranjega nasprotji Še več, zgodovinsko in pojmovno raste naciO' nalna misel iz krščanske in po krščans*1 misli najde prehod od ostro zaključene n&' rodne celote do človeštva.
Mnogokrat so nas na tej in na oni str napadali zaradi našega stališča, ko zgodovinsko vežemo pojma katoličan in Slovenj in ko trdimo: kdor katoliško misel med j. venci slabi ali celo ubija, slabi in ubija tud slovensko narodno misel. Pa smo vena doživeli tudi priznanje, da je nuša pot ^u“l v tem pogledu pravilna.
P. S. Kar se jezika tiče — ne da bi P' napake iskal — naj bi izpadla beseda »opa' sen« (str. 13.), tudi je v odvisnih stavkih/ »da naj« da odveč in zadošča samo »nul*1 Namesto besed »ogromen«, »prebojen«, »Pr°' učevati« bi jaz raje pisal »velikanski«, »Prf bojen«. »preučevati«. Pridevnik od »vodit-1*' je »vojen«, ne pa »voden«, čeprav naglas oo’ stranja dvoumje.	—es-
POSLEDICE LAICIZMA.
Nedavno je praški nadškof kardinal Kaspar posvetil v Pragi novo češko deklič gimnazijo, ki jo vodijo uršulinke in ki velja & najmodernejši učni zavod češkoslovaške pT^ stolnice. Ob tej priliki je cerkveni knez &e drugim omenil tole:
»Dokler se je javnost zavedala, da se ^ re brez pomoči božje izvršiti kaj trajno <* brega, toliko časa so vodili mladino ob zač® ku šolskega leta v hišo božjo, da se je izroc[ v varstvo Bogu. Ob sklepu šolskega leta se f znova zahvalila Bogu. Nova šolska posloPj* so takrat stalno blagoslavljali. Po prevra pa, ko se je pri nas vse odvrnilo od Boga. f je na ukaz neke družbe začelo z razkristjaflr vanjem in laiziranijem tako pri zakonu (bfa ku) in družini kot pri mladini in šoli. Odpr® vili so tudi cerkveni pokop in ga spretne*11, v sežiganje. Tedaj je prenehal tudi »Venjj sancte spiritus«, prenehal »Te Deum«. Otr® niso več vodili v cerkve, iz šol so odsfcrai®' križe, pouk verouka je bil otežkočen. Šol ^ več blagoslavljali, toda zato so se napol11^ vale kaznilnice z mladostnimi zločinci. Gofl ' če se ljudstvo ne povrne k Bogu.. .«
Književnost
SILVESTROVANJE V PLANINAH.
V planinski koči smo. Mala, topla sobica je polna mladih ljudi. Ves dan so smučali daleč naokoli, zvečer, ko se prikažejo zvezde, po neba svetlih potih razkropljene, pa se zberejo Okrog tople peči in veselo kramljajo ter si pravijo razne dogodivščine. Seveda je poleg tudi nekoliko lovske latinščine, pa kdo bi jim to zameril? Med veselim petjem slovenskih narodnih pesmi tudi ne sme manjkati harmonike, našega najpopularnejšega instrumenta. Med veselim jodlanjem in poskočnimi alpinskimi popevkami se poslavlja mladina od starega in pričakuje novega leta.
Ura se približuje polnoči; zavijem se v plašč in odidem pred kočo, kjer pod smreko sameva miza. Naslonim se na ograjo in opazujem naravo, mirno počivajočo pod belo odejo. Nebo je jasno in ni videti niti enega oblačka; na temnem plašču moči se svetijo krdela zvezd, luna počasi plava med njimi in s svojim medlim svitom obseva okolico. Vsa dolina je v temi, le vrhovi gora se svetijo v nadzem-ski luči. V duhu hodim po njih, poslušam šumenje slapov in gledam v skrivnostno dolino smrekovih in borovih gozdov. Vsi bivaki ožive pred menoj, spominjam se natanko vseh pogovorov in dovtipov, neskončna kamenita polja s temnimi prepadi, navpičnimi stenami in vrtoglavimi višinami so zopet pred mojimi očmi ter me vabijo v svoje začasno kraljestvo.
Priznati moram, da so bili zame najlepši oni dnevi, ki sem jih preživel v objemu gora. Takrat so preprosti bivaki moj dom, vrv in nahrbtnik sta mi podzglavnik, pot nad temnimi prepadi im vrtoglavimi višinami pa je pot skozi purgatorij k soncu, k radosti srca in duha. Božji svet ije odprt pred mano kakor čudovita iknijiga im posamezni spomini v bližini in dalji so kakor listi v tej knjigi spominov? Ali ni najlepše takrat, ko človek pije doživetje sveta s svojimi večno žejnimi, otroškimi očmi in dojema vso to čudovito poezijo narave?
V tej sveti tišini, ko je vsepovsod mir, le iz sobe mi udarjajo na uho veseli glasovi pojoče mladine, ki tukaj v prosti prirodi pozablja na enoličnost mestnega življenja, njegove skrite pregrehe in tajne strasti, ki se tako pogosto skoraj neopazno šopirijo za mestnimi zidovi, se zamislim v leto, ki bo vsak trenutek minilo. Kako kratko je eno leto, a vendar mnogokrat tako usodno!
KRISTUS KRALJUJ, molitvenik, s sodelavci priredil dr. Vrečar Ivan. Leto 1938, 896 strani, pesmi z napevi 192 strani.
Navadno mislimo, da imamo dosti slovenskih molitvenikov; ko smo pa ta molitvenik v roke dobili, smo bili prepričani, da smo prav takega zdaj potrebovali.
Prireditelj molitvenika dr. Ivan Vrečar je srednješolski profesor za verouk, pozna torej dobro doraščajočo inteligenčno mladino. O tej mladini pravi: »Ta mladina za-
vrača materializem in njegovo kulturo..., veselo veruje v Kristusa in Cerkev. Svoje vere ne skriva plaho ..., vera ji je življenje, ki prevzema vsega človeka... ta mladina Cerkvi zaupa ..., s Cerkvijo misli in sodi. čuti in živi..., verske potrebe novega katoliškega človeka in nove evharistične mladine so rodile ta molitvenik..., uvajanje srednješolske mladine v liturgično življenje je pokazalo, da je treba molitvenika .... ki hoče biti troje hkrati: molitvenik, mašna knjiga in pesmarica . . . misel na dijaštvo je bila tudi odločilna, da se je mnogo molitev priredilo za zborno molitev.«
Tako je prav. V mladino je treba upati, za mladino je treba vse storiti, pozabiti je treba njene napake in gradili na njeni sončni osnovi
Imamo pred seboj predvsem molitvenik:	začetkoma	kratek jedrnat nauk o
tej elementarni osnovi verskega življenja, o tem dihanju duše, o molitvi, ki ga je liberalna šola in liberalna inteligenca pozabila. V knjižici najdemo molitve za ose slučaje in potrebe. Zelo primerna je razlaga važnosti molitve za skupne in javne zadeve. Saj človek tako rad postane sebičen tudi v svojem duhovnem življenju in pozabi na tovariše, na dom, starše, brate, občino, društvo, šolo, narod, Evropo, Cerkev, pozabi na ločene krščanske cerkve, na misijone in pogane.
Molitvenik nam nudi te molitve v bogati izbiri. Posebno važen je poudarek na zborne molitve, saj Cerkev tako rada
moli v zborih po samostanih, po stolnih kapitelskih cerkvah, pri litanijah itd.
Sredina molitvenika je pa liturgična ,,l°t litcv in daritev svete maše. Ljudstvo n#J duhovnikom rholi in daruje kot eno . hovno občestvo in prav io je liturgija, ka 0, središče je sveta maša. V molitveniku V 0 zdravljamo predvsem navodilo za zb°rJ mašo in liturgično besedilo nedeljskih 111 in maš ob praznikih.
Poglavje o zakramentih nam nudi ^r°^ir jederrialo dogmatiko in tudi praktično n vodilo za sprejemanje zakramentov. .
Ali smo pri koncu?’Ne. Pesmi, 145 najbolj priljubljenih pesmi za vse P°c$. in prilike z napevi so pridejane ob p Prava pesmarica, nadvse posrečena doslej smo veliko peli, zdaj pa bomo še gl Katoliška cerkev hoče da pojemo, moramo pripraviti na bivanje v nebesih■> bomo peli z anglejskimi trumami: T'ei\ jt černo in moramo, ker je naše versko živu
tako bogato in prekipevajoče, da nuVil' beseda ne zadošča.
$
Dvojno poudarjamo ob koncu. Pr°feS dr. Vrečarju in njegovim sotrudnikorn se ^ iskrene je zahvaljujemo. Vsem srednješolk dijakom in akademikom, kakor tudi °a inteligenci, moški in ženski, kličemo-stanovski molitvenik, molitvenik, ki ^a-n ima vsak izmed vas, doma in v žepu cerkvi, bodi molitvenik:
KRISTUS KRALJUJ