tPER


19. JULIJA 1969
URADNE OBJAVE
ÓBClN
1HRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER. PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
ST. 15
VS KB!N A
Občina Ilirska Bistrica
—	ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Ilirska Bistrica za leto 1968
—	ODLOK o obvezni notranji telefonski ter radio-televizij-ski napeljavi v novih ali generalno popravljenih večstanovanjskih in poslovnih zgradbah na območju občine Ilirska Bistrica
Občina Izola
—	ODLOK o premijah za kravje mleko v letu 1969
—	ODLOK o enotnem razseku in enotnem načinu prodaje svežega mesa v prodaji na drobno na območju občine Izola
—	ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Izola.
—	ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Izola
—	ODLOK o prometnem davku od nepremičnin in pravic v občini Izola
Občina Koper
—	ODLOK o javnem redu in miru v občini Koper
—	ODLOK o zunanjem videzu in komunalni ureditvi naselij v občini Koper
—	ODLOK o ustanovitvi sklada za Štipendiranje, podeljevanje podpor in posojil nadarjeni mladini
—	ODLOČBA o preimenovanju Šolskega centra kovinarske stroke v Poklicno šolo kovinarske stroke v Kopru
Občina Piran
—	ODLOK o spremembah odloka o premijah za kravje mleko v letu 1968
—	SKLEP o potrditvi zaključnega računa prispevkov in davkov občine Piran za leto 1968
—	ODLOK o sprejetju zaključnega računa proračuna občine Piran za leto 1968
—	ODLOK o prometnem davku od nepremičnin in pravic v občini Piran
—	ODREDBA o spremembi odredbe o pokopaliških in grobarskih pristojbinah na območju občine Piran
—	SKLEP o razgrnitvi predloga zazidave za območja Seča, Bernardin, Fieso in Strunjan
Občina Sežana
—	ODLOK o ustanovitvi sklada za financiranje družbenega standarda
—	ODLOK o ustanovitvi sklada za nagrade 28. avgust
—	ODLOK o ustanovitvi sklada za financiranje požarnega varstva
—	ODLOK o premiji za kravje mleko v letu 1969
—	ODLOK o dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku
iBČtNA !URSKA B!STR!CA
Na podlagi 65. in 66. člena zakona o fi-tciranju družbeno političnih skupnosti !R Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64)
66. člena statuta občine Ilirska Bistrica skupščina občine Ilirska Bistrica na seji finskega zbora in zbora delovnih skupiti dne 26. junija 1969 sprejela
ODLOK
OTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE LIRSKA BISTRICA ZA LETO 1963
1.	člen
'otrdi se zaključni račun o izvršitvi računa občine Ilirska Bistrica za 1. 1968. i
2
2.	Člen	3
tključni račun proračuna, rezervnega
finančnega načrta organa uprave ine Ilirska Bistrica in zaključni račun inčega načrta občinskega sodišča Ilirska hica so sestavni del tega odloka.
j t	3. Člen
Realizacija proračuna znaša po zaključki računu:
Rupni znesek dohodkov po ilanci proračuna kupni znesek razporeditve ohodkov po bilanci prora-una
zlika med skupno ustvar-nimi dohodki in skupno izporeditvijo dohodkov po lanci proračuna tupni presežek dohodkov
dinarjev
5,500.468,10
5,244.631,56
255.836,34
255.836.54
4. člen
resežek po zaključnem računu 255 ti-836.54 din se prenese v proračun za 1969.
5. člen
Potrdi se zaključni račun finančnega načrta organov uprave skupščine občine Ilirska Bistrica za leto 1968:
1.	realizirana sredstva	1,269.847,29
2.	izkoriščena sredstva	1,234.715,54
3! ostanek sredstev	35.131,75
se prenese
a)	v sklad skupne porabe
b)	v sklad opreme
6. člen
31.131,75
4.000,—
Potrdi se zaključni račun finančnega načrta občinskega sodišča za leto 1968:
dinarjev 246.429,62 215.758,13 30.671,49
9.000,— 4.525,20 17.146,29
realizirana sredstva izkoriščena sredstva ostanek sredstev se prenese
a)	v sklad skupne porabe
b)	v sklad opreme
c)	v naslednje leto
7.	Člen
Potrdi se	zaključni	račun	rezervnega
sklada skupščine občine Ilirska Bistrica za leto 19,68:
dinarjev
1.	realizirana	sredstva	290.256.49
2.	izkoriščena	sredstva	—
3.	ostanek sredstev	290.256,49
se prenese	kot dohodek	sklada za leto
1969.
8.	člen i
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 010-24/69-3/7 Ilirska Bistrica, 26. junija 1969 Predsednik
Vitomir Dekleva, 1. r.
Ha podlagi. 112. in 113. člena zakona o organizaciji jugoslovanskih pošt, telegrafov in telefonov (Uradni list FLRJ, štev. 50/60) in 66. Člena statuta občine ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. junija 1969 sprejela
ODLOK
O OBVEZNI NOTRANJI TELEFONSKI TER RADIO-TELEVIZIJSKI NAPELJAVI V NOVIH ALI GENERALNO POPRAVLJENIH VEČSTANOVANJSKIH IN POSLOVNIH ZGRADBAH NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA
1.	člen
Vsaka nova ali generalno popravljena eno ali večnadstropna zgradba z najmanj 4 stanovanji ali poslovnimi prostori, ki se zgradi v krajih z nad 1000 prebivalci, mora imeti notranjo telefonsko in radio-televizlj-sko napeljavo.
2.	člen
Če zahtevajo gospodarski interesi in potreba kraja, lahko oddelek za gospodarstvo odredi obvezno zgraditev notranje telefonske In radio-televizijske napeljave za zgradbe iz 1. člena tega odloka tudi v krajih z manj kot 1000 prebivalci.
3.	člen
Če v načrtu za zidanje Tsgradl e iz 1. in 2. Člena tega odloka ni predvidena zgraditev notranje telefonske in radio-telcvi-zijske napeljave, oddelek za gospodarstvo ne sme izdati dovoljenja za graditev, dokler se v načrt za zidanje ne vnese dodatno tudi zgraditev telefonske In radio-televizijske napeljave.
telefonska ln radie-televizijski napeljava mora biti kontrolirani pri notranji kontroli investicijsko tehnične dokumentacije
90
in p ugledana pri tehničnem pregledu stavb.
4.	člen
Notranje telefonske in radio-televizijske napeljave se zgradijo po veljavnih predpisih, standardih in normativih.
Telefonska in radio-televizijska instalacija mora biti izvedena tako, da je možno izvršiti priključke brez sekanja zidov v vsakem stanovanju in odgovarjajočih prostorih poslovnih enot.
Pri inštalaciji napeljave z izolirnimi cevmi ni potrebno napeljati v cevi žic, dokler niso postavljeni telefonsk in radiotelevizijski aparati.
5.	člen
V vseh eno ali večnadstropnih stanovanjskih hišah in poslovnih zgradbah, ki imajo najmanj 4 stanovanja ali 3 stanovanja in poslovne prostore, morajo biti v pritličju nameščeni poštni nabiralniki za pisemsko pošto za vsako stanovanjsko in poslovno enoto, ki se nahaja v hiši. Poštni nabiralniki morajo biti označeni z imenom in priimkom stanovalca ter predpisane velikosti in izvedbe.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 010-22/69-4/3
Ilirska Bistrica, 26. junija 1969
Predsednik
Vitomir Dekleva, 1. r.
OBčtNA [ZOLA
Na podlagi III. točke odloka o premijah za kravje mleko v letu 1969 (Uradni list SRS, št. 19/69) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola, na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. junija 1969 sprejela
ODLOK
O PREMIJAH ZA KRAVJE MLEKO V LETU 1969
1.	člen
Delovnim organizacijam, ki prodajajo mleko porabnikom, se bo izplačevala iz prorafeuna občine Izola premija 0,10 dinarja za liter prodanega kravjega mleka.
2.	člen
Premija iz 1. člena tega odloka se bo izplačevala od 1. januarja do 31. decembra 1969.
3.	člen
Premije po tem odloku se obračunava in priznava ob pogojih po tem odloku in ob pogojih ter na način, ki jih določajo zvezni in republiški predpisi.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
Št. 426-2/69
Izola, 30. junija 1969
Predsednik
Jernej Humar, 1. r.
Na podlagi 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67) in 72., 73., 74. in 75. člena temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/67) ter 102. člena statuta občine Izola je skupščina
*URADNE OBJAVE*
Št. 13 — 10. julija 196<
občine Izola na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. junija 1969 sprejela
ODLOK
O ENOTNEM RAZSEKU IN ENOTNEM NAČINU PRODAJE SVEŽEGA MESA V PRODAJI NA DROBNO NA OBMOČJU OBČINE IZOLA
1.	člen
Z namenom, da se zagotovi potrošnikom nakup svežega mesa pod enakimi pogoji in da se omogoči družbena kontrola cen, se uvaja v prodaji na drobno na vsem območju občine Izola enoten razsek in enoten način prodaje svežega mesa, kot določa ta odlok.
2.	člen
Sveže goveje, telečje in svinjsko meso se sme prodajati samo:
a)	kot meso brez kosti,
b)	kot meso z vraščenimi kostmi.
Prepovedana je prodaja svežega mesa,
ki je vezana na istočasen nakup kosti, ki sc po tem odloku ne smatrajo kot vraščene kosti.
3.	člen
Posebej se prodajajo stranski klavni proizvodi in sicer:
a)	drobovina,
b)	drugi klavni proizvodi,
c)	kosti.
Vsi ti klavni proizvodi se prodajajo na dosedaj običajen način.
skupnem razseku zaklane in odile živali ter služijo za izračun poprečne cene mesa
8.	člen
Pred prodajo se morajo s posameznih kosov odstraniti večja nakopičenja loja oz slanine, prav tako pa tudi vsi okrvavljeni deli mesit ter večje žile in kite.
Na željo stranke se kupljeno meso seseklja v njeni prisotnosti.
9.	člen
Določila tega odloka veljajo tudi za industrijsko zavito predpakirano goveje telečje in svinjsko meso.
Vsak zavitek mora vsebovati naslednje podatke:
firmo proizvajalca, vrsto mesa, kategorijo po predpisih — JUS za klavno živino naziv kosa, ceno za kg, neto težo, prodajno ceno zavitka in datum pakiranja.
Predpakirano meso je lahko v prodaji 24 ur od časa pakiranja.
Na prodajnem mestu (hladilniku) mora biti označen naziv kosov mesa, ki so v prodaji.
10.	člen
Določbe tega odloka ne veljajo za prodajo konjskega, ovčjega, jagnječega in' kozličevega mesa ter mesa pujskov (odojkov).
Vse te vrste mesa se prodajajo na do sedaj običajen način.
4.	člen
Sveže goveje meso se prodaja v naslednjih kosih:
a)	kot meso brez kosti; pljučna pečenka
—	očiščena (1,8 %), stegno (23,8 %), zarebrnica — rozbif (8,5%), pleče (11,4%), bržola (10,5%), bočnik (4,0%), vrat (5,2%) in potrebušina — flam (3 %);
b)	kot meso z vraščenimi kostmi: robček (2,0%), prša (6,8 %) in rebra (4,5%);
c)	kosti — cevaste in ploščate (18,5 %);
d)	drobovina: jezik, pljuča, srce, vranica, jetra, ledvice in vampi;
e)	drugi klavni proizvodi: glava, smrček, možgani, vime, rep in jedilni loj.
Goveje meso brez kosti, ki je posebej pripravljeno in očiščeno (odstranjena je vsa maščoba in vezovno tkivo) se lahko prodaja kot »kurirano« meso.
5.	člen
Sveže telečje meso se prodaja v naslednjih kosih:
a)	kot meso brez kosti: stegno (23,5%), pleče (6,5 %), bočnik (3,5 %) in potrebušina
—	flam (5,5 o/.);
b)	kot meso z vraščenimi kostmi: zarebrnica — kotleti (21,0%), rebra in prša (12,2 %) ter vrat. (0,8 %);
c)	kosti cevaste in ploščate (18,0%);
d)	drobovina: jezik, pljuča, srce, jetra, vranica, ledvice, rajželjc in priželjc;
e)	drugi klavni proizvodi: glava, možgani in rep.
6.	člen
Sveže svinjsko meso se prodaja v naslednjih kosih:
a)	kot meso brez kosti: stegno (26.0%), pleče (14,0 %), bočnik (2,0 %) in potrebušina — flam (6,0%);
b)	kot meso z vraščenimi kostmi: zarebrnica — kare (22,0%), rebra (14,0%) in vrat (3,0 %);
c)	kosti, cevaste in ploščate (3,0 %);
d)	drobovina: jezik, pljuča, srce, jetra, vranica, ledvice in želodec;
e)	drugi klavni proizvodi: glava, možgani, nage. rep. salo ali sveža slanina brez kože
7 člen
V oklepajih navedeni odstotki predstavljajo udeležbo teže posameznih delov v
11.	člen
Na vsakem delu mesa mora biti v pro, dajnem prostoru vidno označena katego.. rija po predpisih — JUS za klavno živine tako da je lahko kupec nedvoumno sezna njen ali gre za meso I. ali 1. a, II. ali IH. kategorije.
Meso IV. kvalitete se lahko prodaja ' v posebnih mesnicah oziroma posloval cah.
12.	člen
Vsaka mesnica mora imeti na vidne^; mestu izobešen cenik, v katerem morajì biti označene cene za vse vrste, kvalitet* in kategorije mesa, kosti, drobovine t drugih klavnih proizvodov, ki jih ima mes niča v prodaji in ki so navedeni v 4., 5'
6.	in 9. členu tega odloka.
13.	člen
Razvrstitev klavne živine v posamezn kvalitete pred klanjem, oziroma uvrstite mesa v posamezne kakovostne kategorij izvrši organ, pristojen za veterinarsko in^ špekcijo v kraju, kjer je klavnica ozirom kjer se pripravlja meso za prodajo.
Kontrolo točnosti razseka in kvalitet svežega mesa v prodaji opravlja občinsh organ, pristojen za veterinarsko inšpekcij v kraju, kjer je meso v prometu.
Izvrševanje določil tega odloka v zvei s temeljnim zakonom o blagovnem prc ^ metu nadzoruje za tržno inšpekcijo pristop; jen organ.	&
14.	člen
Za kršitev določil 2., 4., 5., 6., 8., 9- lr^ in 12. člena tega- odloka se kaznujejo 6<^' spodarske organizacije, ki prodajajo mcs^< na območju občine Izola, z denarno kaznij jo.do 3.000 dinarjev, odgovorne osebe 3 delovnih organizacijah z denarno kazmj do 300 dinarjev in samostojni mesarji z de narno	kaznijo	do	300 dinarjev.	^
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan P objavi	v	Uradnih	objavah.	^
Št. 38-6 69
Izola, 30. junija l"""	, ^i
'.edsednik	.^
Jernej Humar, 1. f* ^
St. IS — 19 iuUio 19C9
Ma	iv. m il. člena zakona
o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. junija 1969 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O UREJANJU IN ODDAJANJU STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE IZOLA
1.	člen
V odloku o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Izola (Uradne objave, št. 11/67) se v drugem odstavku 5. člena črta besedica "tudi«. Za drugim odstavkom istega člena pa se doda nov odstavek, ki se glasi:
"Brez javnega natečaja sc oddajajo tudi stavbna zemljišča za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, ki po dvakratnem razpisu javnega natečaja niso bila oddana. Ta zemljišča se oddajajo po pogojih drugega natečaja.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St. 464-2/69
Izola, 30. junija 1969
Predsednik Jernej Humar, 1. r.
Na podlagi 1. člena temeljnega zakona o komunalnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 52/64), 1. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29 65, 5 68, 41/68 in 12/69) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. junija 1969 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI IZOLA
1.	člen
2.	člen odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o komunalnih taksah v občini Izola (Uradne objave, št. 3/68) se odpravi.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 423-1/69
Izola, 30. junija 1969
Predsednik
Jernej Humar, 1. r.
Na podlagi 1. in 15. člena temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SFRJ, št. 12/65 32/68), 1. člena zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SRS, št. 22/65 in 40 68) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. julija 1969 sprejela
ODLOK
O PROMETNEM DAVKU OD NEPREMIČNIN IN PRAVIC V OBČINI IZOLA
1.	člen
Prometni davek od nepremičnin in pravic se v občini Izola predpisuje, določa in obračunava po določbah tcmeUnepn zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SFRJ, št. 12/65 in 32/68),
"URADNE OBJAVE*
zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SRS, št. 22/65 in 40/68) in po določbah tega odloka.
2.	člen
Prometni davek od nepremičnin in prenosa lastninske pravice na nepremičninah znaša:
Vrednost nepre-		Stopnja pro-
mičnine	dinarjev	metnega davka
nad	do	* <Vo
	5.000	7
5.000	10.000	10
10.000	20.000	13
20.000	40.000	17
40.000		21
3. člen
Od plačilnega prenosa pravice patenta (licence), pravice užitka, pravice stvarne služnosti, pravice rente, pravice modela in znamke ter pravice prejšnjega lastnika do uporabe nacionaliziranega nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje prometni davek, in sicer:
1.	od prenosa pravice prejšnjega lastnika do uporabe nacionaliziranega stavbnega zemljišča po stopnjah iz 2. člena tega odloka;
2.	od prenosa pravice užitka po stopnji 5 V.;
3.	od prenosa pravice patenta (licence) ali uporabe patenta (licence) po stopnji 2 %;
4.	od prenosa ostalih pravic navedenih v 3. členu tega odloka po stopnji 2%.
4.	člen
Poleg oprostitev po temeljnem zakonu o prometnem davku od nepremičnin in pravic ter po zakonu o prometnem davku od nepremičnin in pravic se ne plača tudi prometni davek od nepremičnin in pravic od odplačilnega prenosa lastninske pravice na stanovanjski hiši ali stanovanju, ko delovna organizacija proda stanovanjsko hišo ali stanovanje svojemu delavcu, če je bila stanovanjska hiša ali stanovanje zgrajeno oziroma nabavljeno s sredstvi delovne organizacije.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o prometnem davku od nepremičnin in pravic v občini Izola (Uradni glasnik, št. 13/65).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 421-13/69
Izola, 15. julija 1969
Predsednik
Jernej Humar !. r.
OBčtNA KOPER
Na podlagi 119. člena statuta občine Koper in 3. Člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65 in 15/67) je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. julija 1969 sprejela
ODLOK
O JAVNEM REDU IN MIRU V OBČINI KOPER
I.	Spiošne določbe
1.	člen
Dejanja, s katerimi se v primerih, navedenih v tem odloku, na nedovoljen način moti red v občini in mir občanov, ovira izvrševanje pravic organizacij in posameznikov, ogroža varnost prometa in varnost ljudi in premoženja ali kako dru-
91
gače ovira normalen način življenja, se obravnavajo po določbah tega odloka kot prekrški.
II. Varstvo reda in miru
2.	člen
Prepovedano je vsako dejanje na javnem ali zasebnem prostoru, ki moti red in mir okolice, in sicer:
1.	na javnih shodih, prireditvah, v javnih lokalih in krajih, kjer se zbira večje število ljudi, nositi predmete, s katerimi se lahko prizadene telesna poškodba;
2.	igrati na glasbila in uporabljati zvočne naprave v odprtih in zaprtih gostinskih in drugih javnih prostorih po 22. uri;
3.	igrati na glasbila in uporabljati zvočne naprave do 22. ure tako, da moti delo in počitek drugih;
4.	motiti mir in počitek občanov z ro-potoB* ali tresljaji strojev in drugimi napravami; če pa gre za neizogibno potrebno gospodarsko dejavnost, je. treba skrbeti, da se ropot ali tresljaji z organizacijskimi ali tehničnimi ukrepi čimbolj ublažijo;
5.	peti nespodobne ali žaljive pesmi, žaliti dostojanstvo drugih z nespodobnim vedenjem, kazati nespodobne slike ali predmete;
6.	kvartati ali igrati druge igre v javnih lokalih, če to občutno moti druge, ali če tega ne dovoljuje lastnik ali upravitelj lokala, oziroma druga, za lokal odgovorna oseba;
7.	motiti javna zborovanja, sestanke in druge javne prireditve;
8.	zadrževati se, kljub opozorilu, na prireditvenem prostoru, v gostinskem lokalu ali na poslovnem prostoru zunaj gostinskega lokala (trg, pločnik, vrt in podobno) po obratovalnem času;
9.	igrati "moro« v gostinskih lokalih in na drugih javnih prostorih;
10.	streljati pri lovu v 300-metrskem pasu okrog bolnišnic in okrevališč;
11.	vžigati oziroma metati po javnih mestih petarde, pasje bombice in druga podobna pirotehnična sredstva;
12.	igranje radijskih aparatov in drugih glasbi! preko sobne jakosti, to je v taki meri, da moti delo in počitek drugih;
13.	dopuščati, da psi v nočnem času z lajanjem ali zavijanjem motijo okolico;
14.	kaditi v kinodvoranah, javnih prevoznih sredstvih in drugih prostorih, kjer je vidno označeno, da je kajenje prepovedano.
Izjeme od določb 2. točke tega člena dovoljuje upravni organ skupščine občine, ki je pristojen za notranje zadeve, po smernicah sveta za splošne zadeve.
3.	člen
Na območju občine Koper se lahko prirejajo cirkuške predstave in postavljajo razne zabaviščne naprave samo na mestih, ki jih določi pristojni upravni organ.
4.	člen
Za vzdrževanje reda in miru na javnih prireditvah in v gostinskih lokalih je odgovoren prireditelj oziroma tisti, ki ga prireditelj za to pooblasti ter upravnik ali lastnik gostinskega lokala oziroma tisti, ki je za lokal odgovoren. Ti so zlasti dolžni:
1.	postaviti primerno število rediteljev In storiti vse potrebno, da se ohrani red in mir;
2.	poskrbeti, da igranje na glasbila ne moti dela in počitka drugih, oziroma, da se igranje konča ob določeni uri;
3.	poskrbeti, da se odstranijo iz prireditvenih prostorov in gostinskih lokalov pijane in druge osebe, ki motijo red in mir ali vzbujajo zgražanje;
4.	skrbeti, da se prireditev konča oziroma, da se gostinski lokal zapre v času, ki je določen s predpisi o obratovalnem času
M
ali z dovoljenjem za prireditev, in da se ljudje hè zadržujejo na odprtem poslovnem prostoru po obratovalnem času;
5.	Skrbeti, da mladoletniki ne obiskujejo njihovih gostinskih ali drugih podobnih lokalov, da se ne udeležujejo zanje prepovedanih javnih plesov, da ne obiskujejo filmskih predstav in podobnih prireditev, razen v času, ki ga določa 12. člen tega odloka in da ne kvartajo v javnih prostorih;
6.	skrbeti, da se ne igra -mora«.
III.	Varnost prometa
5.	člen
Prepovedana so dejanja, s katerimi se ogroža varnost prometa ali se ovira promet v mestu in naseljah, in to:
1.	voziti z vozili po mestnih cestah ali njihovem delu, na katerih je pristojni organ prepovedal promet za vsa vozila ali za določeno vrsto vozil;
2.	zasesti ulico, pločnik ali trg, izvajati
na njih kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem aii rekonstrukcijo ulice, pločnika ali trga in drugih komunalnih naprav,	stresati, spuščati	ali metati	na
cesto kakršnekoli predmete ali materia!, ali delati karkoli, kar bi poškodovalo ulico, piočnik ali trg ali oviralo oziroma ogrožalo promet po njih;
3.	prekopavati mestne	ulice,	pločnike
ali trge brez dovoljenja občinskega upravnega organa, ki je pristojen za komunalne zadeve, ali od pooblaščene delovne organizacije.	Kdor prekoplje	ulico,	trg	ali
pločnik,	mora prekopano	ulico,	trg	ali
pločnik spraviti v prejšnje stanje v roku, ki je določen v dovoljenju, sicer stori to pooblaščena deiovna organizacija na njegove stroške;
4.	ovirati promet na pločnikih ali drugih javnih prostorih z odlaganjem kuriva ali drugih predmetov čez čas, ki je nujno potreben, da se ti predmeti odstranijo, ali uporabljati javni prostor za odlaganje kakršnegakoli materiala;
5.	puščati za daljši čas (garažiranje) motorna vozila na cestah, parkirnih in drugih javnih prostorih;
6.	parkirati motorna vozila na določenih mestih čez čas, ki ga določi pristojni organ;
7.	parkirati motorna vozila brez naprave za označevanje začetka parkiranja na parkirnih prostorih, kjer je parkiranje omejeno na določen čas;
8.	voziti z motornimi vozili na cestah v mestu z večjo hitrostjo kot 50 km na uro;
9.	parkirati motoma vozila na pločnikih, na katerih ni posebnih označb, ki dovoljujejo parkiranj^
10.	na cestah strnjenih delov mesta parkirati tovorna motorna vozila na mestih, ki niso za to določena;
11.	puščati v mestu ročne vozičke, tricikle in podobna vozila na ulicah in trgih;
12.	voziti se s kolesi po pločnikih in kotalkati se, žogati se ali se kako drugače igrati na ulicah in trgih, po katerih se odvija promet z motornimi vozili;
13.	prevažati karkoli preko cestnih robnikov, če se robniki predhodno ne zavarujejo.
Izjeme od določb 1. točke tega člena dovoljuje občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve.
6.	člen
Prepovedano je organizirati pogrebne in druge sprevode po mestnih cestah brez dovoljenja upravnega organa, ki je pristojen za notranje zadeve.
7.	člen
Otroci do 10. leta starosti se ne smejo voziti s kolesom po cestah brez spremstva odraslih.
"URADNE OBJAVE«
St — T Oinli ja 1963
Otroci od 10. do 14. leta starosti se smejo voziti s kolesom, s kolesom s pomožnim ali vgrajenim motorjem samostojno le, če imajo dokaz o opravljenem preizkusu znanja prometnih predpisov, ki ga izda osnova šoia aii AMD.
8.	člen
Lastniki in najemniki nepremičnin ob cestah in druge odgovorne osebe morajo skrbeti, da se do 7. ure odstrani sneg s hodnikov in pločnikov in da se posipajo poledeneli hodniki in piočniki.
Odstranjevanje snega in posipanje se po potrebi opravlja tudi tekom dneva.
9.	člen
Lastniki, upravitelji ali najemniki zemljišč, ki mejijo na cesto, oziroma organizacija, ki vzdržuje ceste, morajo živo mejo ali druge nasade ob cestah redno obrezovati do višine 80 cm, veje obcestnega drevja pa obrezovati tako da ne segajo nad vozišče izpod 4,20 m.
Ce tisti, ki je dolžan živo mejo in druge nasade obrezovati ali odsekati veje obcestnega drevja, tega ne stori, izvrši to pristojna delovna organizacija na njegove stroške.
IV. Varstvo ljudi in premoženja
10.	člen
Prepovedana so dejanja, s katerimi se ogroža varnost ljudi in premoženja, in sicer:
1.	namerno povzročati kakršnokoli manjšo škodo v trgovinah, javnih lokalih, vinogradih, nasadih, na poljih in vrtovih;
2.	opustiti varnostne naprave in vzdrževanje teh naprav pri gradbenih in podobnih delih;
3.	poškodovati ali odstraniti svetlobno telo;
4.	prenočevati na javnih mestih, v nedograjenih ali zapuščenih stavbah, na senikih in drugih gospodarskih poslopjih brez dovoljenja lastnika oziroma najemnika ter bivanje v zasilno postavljenih objektih;
5.	zažigati travo in grmičevje v sušnih obdobjih;
6.	zažigati odpadke ali kuriti ogenj na odprtih prostorih ali v bližini stavb in metati cigaretne ogorke tam, kjer bi lahko nastal požar;
7.	postavljati ali uporabljati primitivno urejena ali zasilna kurišča in dimne odvode;
8.	odlagati na podstrešja lahko gorljivi material ;
9.	zanemarjati vzdrževanje ali opustiti popravila zgradb, ograj, podpornih zidov in drugih podobnih objektov;
10.	odlagati v prodajalnah, skladiščih, delavnicah ali na dvoriščih odpadni lahko gorljivi material;
11.	z brezobzirno vožnjo ali kako drugače oškropiti ali umazati ljudi ali pročelja stavb;
12.	postavljati na okna ali ograje balkonov nezavarovane predmete;
13.	puščati živino ali perutnino po tujih nasadih, vinogradih, poljih in vrtovih;
14.	v naseljenih krajih ograjevati vrtove in druge površine z bodečo žico; ob cestah izven naseljenih krajev pa v razdalji manj kot 2 metra od roba ceste;
15.	imeti vodnjak, jamo, jašek, odprtino ali vhod v podzemeljsko klet nepokrit ali imeti stopnice in druge naprave nezavarovane;
16.	puščati predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih in drugih nevarnih krajih;
17.	stre!jati z zračno puško ali zračno pištolo, s fračami, loki ter metati kamenje in druge predmete na javnih mestih
ali na krajih, kjer je to tanno nevarno za ljudi in premoženje;
18.	pustiti pse brez nadzorstva (šteje se da je pes brez nadzorstva, če ni v ograjenem p ostoru, na Verigi ali vrvici);
19.	kopati se ob obali, kjer je označeno da je kopanje prepovedano.
11.	člen
Imetniki čolnov morajo čolne tako zavarovati. da ni mogoča njihova zloraba.
V.	Varstvo vzgoje m!adolctnikov
ia člen
Otroci in mladoletniki do 16. leta starosti se ne smejo brez potrebe zadrževati v gostinskih in drugih podobnih lokalih; v spremstvu staršev oziroma oseb, ki jih nadomeščajo, pa !e do 21. ure v zimskem času, oziroma do 22. ure v poletnem času.
Otroci in mladoletniki do 16. leta starosti ne smejo obiskovati plesov v gostinskih lokalih in na drugih javnih krajih. Prav tako ne smejo obiskovati filmskih predstav in drugih podobnih prireditev, ki se končajo po 22. uri. Filmske predstave na prostem in druge letne prireditve smejo obiskovati otroci oziroma mladoletniki v starosti od 7. do 16. leta v spremstvu staršev oziroma oseb, ki jih nadomeščajo.
Otrokom in mladoletnikom do 18. leta starosti je prepovedano kvartanje v javnih lokalih.
13.	člen
Starši oziroma skrbniki morajo skrbeti, da otroci in mladoletniki do 16. leta starosti v zimskem času po 21. uri, v poletnem času pa po 22. uri ne pohajkujejo po cestah.
Za zimski čas po prejšnjem odstavku-se šteje čas od 1. oktobra do 31. maja, za poletni čas pa od 1. junija do 30. septembra.
VI.	Kazenske do!očbe
14.	člen
Z denarno kaznijo do 300 dinarjev st kaznuje storilec za prekršek po I. de vključno 11. točki 2. člena; po 3. in 4. členu, po 1., 2., 3., 4. in 5. točki 5. člena; pq-6., 8. in 9. členu; po 1. do vključno 15* točki 10. člena; po 12. in 13. členu.
Z denarno kaznijo do 200 dinarjev se kaznuje	storilec	za prekršek	po	16.	in	17.:
točki 10.	člena.	:
Z denarno kaznijo do 100 dinarjev se kaznuje storilec za prekršek po 12. in 13. točki 2. člena; po 7. členu in po 11. členu.]:
15.	člen	i
Z denarno kaznijo 20	dinarjev	se	kaz-$
nuje storilec za prekršek po 14. točki 2. čl.; po 6. do vključno 13. točki 5. člena, po 13. in 19. točki 10. člena.
Pripadniki milice in komunalni redarji* lahko izterjajo denarno kazen iz prejšnjega odstavka takoj na mestu od tistih, ki jih zalotijo pri prekršku.
16.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje pravna oseba za prekršek po 4.. točki 2. Člena; po 3. in 4. členu; po 2., 3.^, 4. in 5. točki 5. člena; po 6., 8. in 9. Členu; po 1., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 12., 13., 14. !n 15. točki 10. člena.	^
Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev se. kaznuje pravna oseba za prekršek po °* in po 11. členu.
Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo, ki je; določena v 1. in 3. odstavku 14. člena tega: odloka.
17.	člen
Za prekršek po tem odloku, ki ga ^ pravi mladoletnik, ki še ni dopolnil 16 ley se s predpisano denarno kaznijo kaznujejo;
93
gt. 15 —_10	*9^
^JRADWEOBJAVE^
iPgovi staiši oziioiita oseba, ki jih nado-če je prekršek posledica tega, ker ^0 pazit' na miadoietnika.
18.	člen
predlog za uvedbo postopka o prekršku
tem odloku poda postaja milice, uprav-ni orga". pristojen za notranje zadeve, ali ttomunaini inšpektor.
VII Končne določbe
19.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru v občini Koper (Uradni glasnik, št. 18/65).
20.	člen
Določbe drugega odstavka 7. člena tega odloka se bodo uporabljale od 1. oktobra 1970. leta dalje.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
$t.: 22-2/69
Koper, 1. julija 1969
Predsednik
Miro Kocjan, 1. r.
Na podlagi 119. člena statuta občine Koper in 3. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26'65 in 15/67) je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. julija 1969 sprejela
ODLOK
0 ZUNANJEM VIDEZU IN KOMUNALNI UREDITVI NASELIJ V OBČINI KOPER
.1. člen
S tem odlokom sc predpisujejo ukrepi, ki naj zagotovijo naseljem v občini Koper primeren videz in higiensko ureditev.
Zunanji videz zgradb in okolice
2.	člen
Stanovanjsko podjetje občine Koper, hišni sveti, lastniki ali upravitelji stavbe morajo skrbeti, da se stavbe, predvsem Mihovi deli, ki so vidni z ulice, ceste, trga ali parka, vzdržujejo in obnavljajo redno in da ne kvarijo zunanjega videza kraja.
3.	člen
Za poseg v fasado stavbe je potrebno dovoljenje upravnega organa, pristojnega za gradbene in urbanistične zadeve. Poseg v fasado predstavlja predvsem:
*	sprememba odprtin na njej, prebitje novih aii zazidava že obstoječih;
. J* spremenjena izvedba okenskih polic, oakonov, napuščev, nadstreškov, vencev, Poiken, vrat in podobno;
—	sprememba ali izvedba novih okraskov;
—	sprememba ali popolna obnova fasadnega prepleska;
"umeščanje naprav, napisov, tabel,
arie in podobnega na obstoječo fasado.
4.	člen
balkonih, na oknih in na izveskih ni	ulico, cesto, trgom ali parkom
!a .fileno stepati, zračiti ali sušiti peri-'3 ait drugih predmetov.
spicene zadeve lahko izda nastavka ^ izvajanje določb prejšnjega od-
5.	člen
sati r: ^*<3ah stavb je prepovedano pi-stih' t,- lepiti lepake, razen na mc-
*	Ki so za to določena.
po-šk^ovair^ado.	ati
Kdor piše, riše, zamaže ali poškoduj fasado, je dolžan povrniti stroškelsa upo-stavrtev fasade v prejšnje stanje. ^
6.	člen
zadY^v"' organ, pristojen za komunaine zadeve, ah komunalni inšpektor iahko od-red, podjetju iastniku aii skrbniku stavbe upostavitev fasade v prejšnje stanje aii njen. ureditev, če je fasadi hud. tnc' marjena.
7.	člen
Lastnik, upravitelj ali uporabnik stavbe mora poskrbeti, da so hišne tabiice, ulični nazivi in drugi podobni javni napisi na stavb! nepoškodovani in čisti in da ne kvarijo videza kraja. Skrbeti morajo, da se odstranijo z zidov in ograj nespodobni m neprimerni napisi, gesia in podobno, kar zah posameznika, javno moralo ali zavest občanov.
8.	člen
Lastniki ali uporabniki poslovnih prostorov in stavb morajo poskrbeti, da se pred poslovnim prostorom oziroma stavbo in na funkcionalnem zemljišču, ki prostoru oziroma stavbi pripada, uredijo primerni prostori za puščanje koles, motornih koles in motornih vozil.
Parkirišče iz prejšnjega odstavka, ki ni v splošni javni rabi, rpora vzdrževati uporabnik poslovnih prostorov oziroma stavbe.
9.	člen
Trgovine, obrti, agencijska in druga podjetja morajo imeti estetsko urejena izložbena okna, ki jih morajo redno čistiti.
V izložbenih oknih ni dovoljeno oglaševanje v tujem imenu ali na tuj račun, če tako oglaševanje meri na neposredno ali na posredno gospodarsko korist.
Izložbena okna ne smejo biti zakrita, razen v času, ko se jih ureja. Cc se izložbeno okno zavaruje proti soncu, je treba zavarovanje izvesti tako, da se ne preprečuje vpogleda vanj.
10.	člen
Na mestnem in na urbanistično urejenem območju morajo biti izložbena okna v nočnem času razsvetljena.
Osvetlitev ne sme škodovati okolici ali prometnim znakom. Osvetlitev ne sme bleščati in ne sme motiti mimoidočih. Izvor svetlobe mora biti podrejen ureditvi izložbenega okna in predmetov, ki so v njem razstavljeni, predvsem v pogledu barv.
11.	člen
V mestu morajo imeti vse stavbe zbiralne žlebove za odtok meteorne vode; žlebovi morajo biti speljani v mestno kanalizacijo. Žlebove je dolžan namestiti lastnik, upravitelj ali uporabnik stavbe.
Ce zavezanci ne ravnajo po prvem odstavku, lahko upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, odredi, da to stori na njihov račun kdo drug.
Zavezanec, ki ne ravna v skladu z določili prvega odstavka tega člena, mora povrniti komunalni organizaciji škodo, ki je nastala na tlaku in drugih mestnih površinah zaradi neurejenega odtoka meteor-
)de.
12. člen
-cd gradbenim posegom v mestni tlak [rugo podobno javno površino mora titor povabiti tudi druge zainteresi-organizacije ali posameznike, da pri-) svoje investicijske programe v do-
0	mestno površino.
vestitor je dolžan v sporazumu z dru-organizacijami in posamezniki uskla-voi poseg. Posegi vseh morajo biti ča-
1	omejeni na najmanjši za delo nujno
potrebni Čas. Ta čas mora bitd določen z gradbenim dovoljenjem ali drugim aktom upravnega organa, ki gradbeno dovoljenje nadomešča.
Sporazum po prvem odstavku mora biti pismen. Predložiti ga je treba prošnji za izdajo gradbenega dovoljenja.
13.	člen
Razpadajoče objekte morajo lastniki upravitelji ali uporabniki na lastne stro^ ske porušiti ali obnoviti tako, da ne kazijo videza kraja.
14.	člen
Okolica stavb mora biti urejena v skladu z zazidalnim načrtom in pravilnikom o zazidavi; kjer tega ni, določi ureditev okolja svet krajevne skupnosti.
15.	čten
Lastnik, upravitelj ali uporabnik stavbe mora urediti tudi funkcionalne površine stavbe.
Na funkcionalnih površinah je prepovedano rediti živali, odlagati ali skladiščiti material, kuriti, opravljati obrt ali drugo gospodarsko dejavnost brez dovoljenja.
16.	člen
Vrtovi v mestu morajo biti obdelani in zasejani.
Obzidja vrtov lahko segajo 120 cm v višino; višja obzidja so dovoljena le, če je to v skladu z arhitekturo okolice ali če je višji zid potreben zaradi varnosti objekta.
Upravni organ, pristojen za komunaine zadeve, lahko prepove zasaditev določenih kultur v vrtovih na mestnem območju.
17.	člen
Lastniki, upravitelji ali uporabniki stavb morajo vzdrževati površino ob njih, predvsem pa:
—	morajo vzdrževati in čistiti dovozne poti in dohode do stavb in dvorišč ter čistiti pločnik pred stavbo;
—	morajo redno kositi travo in obrezovati grmičevje in drevje na zemljišču^ ki stavbi pripada, oziroma populiti divjo rastočo travo;
—	ne smejo kopičiti ali dopustiti drugemu kopičenje kakršnegakoli materiala ob zidovih stavbe.
Splošna higienska ureditev	^
18.	člen
Na podeželju je treba sanirati okolico stanovanjskih stavb.
V bližini stanovanjskih objektov in posameznih stanovanj ter vodopreskrbnih objektov je prepovedano imeti gnojišča in smetišča.
Gnojišča je treba urediti v nepropustnih prostorih, iz gnojnih jam ne sme pronicati gnojnica na dvorišča, na javno cesto, v obcestne jarke, ali na zemljišče, na katerem stoji vodnjak oziroma vodni izvir.
19.	člen
Na podeželju morajo imeti stranišča vodotesne in zaprte greznice. Ce je greznična jama povezana z drenažo, mora biti dvo-prekatna.
20.	člen
Izven mestnega območja se smejo smeti in odpadki iz gospodinjstev in poslovnih prostorov odlagati na lastna odlagališča, ki morajo biti urejena in vzdrževana tako, da ne motijo okolice, da ne kazijo videza kraja in da niso za okolico izvor smradu in okužbe.
Svet krajevne skupnosti lahko določi za posamezno naselje skupno odlagališče, ki mora biti urejeno v skladu z določilom prvega odstavka.
94___________________________
Upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, ali komunalni inšpektor lahko prepove uporabo odlagališča in določi drugo odlagališče, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka,
21.	člen
Prepovedano je odlaganje smeti in odpadkov ter drugega materiala izven odlagališč, predvsem pa ob ceste in v obcestne jarke
Gnoj in gnojnico je treba prevažati v zaprtih posodah oziroma v tako pripravljenih vozovih, da onemogočajo razliv ali raztres ter razširjanje smradu. Gnoja se ne sme odlagati na cesto ali v njeno neposredno bližino.
V naseljih se ne sme z gnojnico zalivati rastlinskih kultur.
22.	člen
Na mestnem območju, na Škofijah in v Ankaranu je prepovedano čistiti greznice v času od 6. do 22. ure. Praviloma se na mestnem območju lahko čistijo greznice od 1. oktobra do 31. marca.
23.	člen
Prepovedano je pranje motornih vozil na cestah, ulicah, trgih in pločnikih.
24.	člen
Organizacije in občani so dolžni s stalnimi posegi zatirati mrčes in glodalce na površinah, ki jih upravljajo ali uživajo.
25.	člen
Organizacije, ki upravljajo ali omogočajo večja skladiščenja prehrambenega blaga, morajo svoje ukrepe zoper mrčes in glodalce voditi organizirano in s sodobnimi sredstvi.
Upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, lahko organizaciji gdredi ukrep zoper mrčes in glodalce na površinah, ki jih organizacija upravlja ali uživa. Če organizacija ukrepa ne izvede, ga izvede po odredbi kdo drug na njene stroške.
26.	člen
Mrhovino je treba obvezno zakopati na za to odrejenem mestu ali sežgati po navodilih veterinarskega inšpektorja. Mrhovino se prevaža v zaprtem vozu, izjemoma tudi v odprtem vozilu, če je primerno pokrita.
27.	člen
Živali, ki so poginile od okužbe ali pa od še neugotovljenega vzroka, je treba nemudoma priglasiti veterinarski inšpekciji, ki odredi način ravnanja z njimi.
Prepovedano je poginule živali pustiti nezavarovane pred mrčesom, glodalci ali drugimi živalmi.
Javna razsvetljava
28.	člen
Na mestnem območju morajo biti ulice, ceste, trgi in parki razsvetljeni od mraka do svita. Javna razsvetljava mora biti zadostna za varno hojo in varen promet.
29.	člen
Naprave za javno razsvetljavo je prepovedano uporabljati v zasebne ali druge nejavne namene; te naprave je prepovedano zamazati, poškodovati ali uničiti..
30.	člen
Delovne organizacije, zasebni gostinci, samostojni obrtniki in drugi, ki poslujejo v večernih in nočnih urah. mornio imeti firmi ;n svoje nazive osvotUmi
Splošna osvetljenost ooslovnega prostora mora biti 180 luxov (360 luxov).
*URADNF OBJAVE*_____________________ St 15 — 19. julija 1969
Splošna osvetljenost prodajnih in izložbenih prostorov, izložb in razstav mora biti najmanj 350 luxov (700 luxov).
Splošna osvetljenost vhodov in izhodov v poslovne prostore mora biti najmanj 30 luxov (50 luxov).
Osvetlitev javnih stopnic, hodnikov in pasaž mora biti najmanj 50 luxov (80 luxov).
Vrednost, izražena v oklepaju, velja za fluorescenčno razsvetljavo.
31.	člen
Upravni organ, pristojen za komunalne zadeve ali komunalni inšpektor, lahko odredi posameznemu zavezancu, da osvetli določen prostor, ki ga upravlja ali uporablja.
32.	člen
Na podeželju morajo biti naselja v nočnem času razsvetljena. Javno razsvetljavo v naseljih je treba namestiti vsaj ob glavni prometni poti.
42.	člen
Plakatne deske, kioske in omarice lahko postavlja le Komunalni servis Koper po predhodnem soglasju komisije, ki jo imenuje svet za urbanizem, gradbene komunalne in stanovanjske zadeve.
43.	člen
Reklamne table in druga reklamna telesa, razen reklamnih teles, ki jih delovne organizacije postavljajo na svojih osnovnih sredstvih za reklamiranje svojih proizvodov, lahko postavlja le Komunalni servis Koper po predhodnem soglasju komisije ki jo imenuje svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve.
Po določbi prvega odstavka tega člena se postavljajo reklamna telesa na celotnem območju občine Koper vključno tudi morje, razen v pasu ob javnih cestah v katerem je po veljavnih predpisih pristojno postavljati napise in druge znake Cestno podjetje Koper.
Varstvo spomenikov
33.	člen
Kulturne, zgodovinske in druge spomenike je prepovedano prelepiti, popisati, umazati, poškodovati, uničiti, prestavljati ter si jih prilaščati.
34.	člen
Občani so dolžni preprečevati zlorabo spomenikov in prijavljati komunalnemu inšpektorju ali postaji milice kakršnokoli zlorabo.
35.	člen
Okolica spomenikov mora biti urejena, uredi jo upravljalec ali oskrbnik spomenika.
36.	člen
Spomenike revolucije in spomenike padlim v NOV upravljajo in vzdržujejo krajevne skupnosti.
Večji in važnejši spomeniki iz prejšnjega odstavka morajo imeti urejene dostope, konzole za zastave in nočno razsvetljavo.
37.	člen
Dostop do spomenika je praviloma prost. Prepovedano je omejevati rabo in pomen posameznega spomenika, razen po odredbi pristojnega organa.
Spomenikov se ne sme zakrivati z novogradnjo ali na drug način. Posamezni gradbeni objekti morajo biti v primerni oddaljenosti od spomenikov. Oddaljenost in druge pogoje varstva spomenika določi pristojni zavod za varstvo spomenikov v sporazumu z upravnim organom, pristojnim za gradbene in urbanistične zadeve.
Plakatiranje, postavljanje reklamnih teles in reklamna servisna služba
38.	člen
Plakatiranje je na mestnem območju, na Škofijah in v Ankaranu praviloma dovoljeno zunaj poslopij samo na plakatnih deskah, kioskih in v reklamnih omaricah, ki so postavljene v ta namen.
39.	člen
Plakatne deske, kioski in omarice so lahko stalne ali začasne.
44.	člen
Komunalni servis Koper zaračuna za postavitev reklamnega telesa odškodnino po merilih, ki jih določita sporazumno svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Koper in Komunalni servis Koper. Odškodnina se določi v letnem znesku.
Komunalni servis Koper zaračuna odškodnino tudi za plakatiranje. Odškodnino se zaračunava po m^ površine na enoto časovnega obdobja. Višino odškodnine po m- površine določita vsakoletno sporazumno svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Koper in Komunalni servis Koper.
45.	člen
Plakati in reklamna telesa morajo bid estetsko izdelani, ne smejo kaziti videza pokrajine ne motiti narodnostnega, verskega ali moralnega čuta.
Ce je na plakatu ali na reklamnem telesu opisno besedilo, mora biti le-to v slovenskem jeziku, lahko pa je tudi v drugih jezikih. Na dvojezičnem območju občine Koper mora biti opisno besedilo napisano tudi v italijanskem jeziku.
izobešanje zastav
46.	člen
Ob državnih in občinskem prazniku ter cb drugih svečanostih se izobešajo zastave.
47.	člen
Državne zastave, zastave narodnosti in zastave družbenih organizacij, ki se izobešajo, ne smejo biti raztrgane, zamazane in sicer neprimerne.
48.	člen
Zastave tujih držav se smejo izobesiti samo z dovoljenjem za notranje zadeve pristojnega organa občinske skupščine.
49.	člen
Zastave je treba odstraniti, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene; odstraniti je treba tudi morebitne transparente, priložnostne napise in okraske.
40.	člen
Plakatirati po 38. členu tega odloka sme le Komunalni servis Koper.
41.	člen
Plakatiranje na začasnih lesenih ograjah. v zaprtih prostorih, v ograjenih nro-storih razstavišč ir ' začasnih prireditvenih prostorih je prosto.
Javni napisi
50.	člen
Javni napisi na dvojezičnem območju občine Koper morajo biti v slovenskem m italijanskem jeziku. Dvojezični morajo m tod' razglasi na oglasnih deskah državm o*	in drugi iavni razglasi ali
^	r-rrnnov družbeno-politicm
organizacij in delovnih organizacij.
gt Ig — 19. juliia 1969___________________
òl. člen
Obstoječe javne napise je treba uskladiti z določili prejšnjega člena najkasneje do L januarja 1970.
52.	člen
Delovne organizacije, samostojne obrtne delavnice, zasebni gostinci in svobodni poklici morajo izobesiti svoj naziv ali firmo in scer tako, kot je ta vpisana v register.
Upravni organ, pristojen za gradbene in urbanistične zadeve ali za komunalne zadeve, oziroma komunalni inšpektor lahko odredi posamezni osebi iz prejšnjega odstavka, da uskladi naziv ali firmo z določili tega odloka.
Reja in varstvo živali
53.	člen
Na mestnem območju je prepovedana gospodarska reja živali in reja nevarnih živali.
V mestu se lahko redi le manjše število živali, če so za to primerni prostori, če reja ne ogroža zdravja ljudi in če jih bistveno ne moti.
54.	člen
Živali se ne sme puščati v parke in v druge mestne površine, kjer lahko napravijo škodo. Živalim je treba onemogočiti, klatenje in samooskrbovanje s hrano. Živalim je treba onemogočiti, da pokon-Čujejo druge živali, njihov zarod, krmišča ipd.
Rejec ali lastnik živali sta odgovorna za škodo, ki bi jo živali povzročile po prejšnjem odstavku
55.	člen
Prepovedano je živali dražiti, mučiti ali poškodovati. Brez dovoljenja se ne sme živali uporabljati za predstave.
Kdor nastavlja strupe, mora o tem obvestiti sosesko in jo poučiti o morebitnih posledicah za živali. Strup se lahko nastavi na mestih, ki niso prosto dostopna domačim živalim.
56.	člen
Na mestnem območju goji Komunalni 6ervis Koper golobe, ptice pevke, druge okrasne ptice, veverice in druge okrasne parkovne živali ter ribe v zaprtih vodah.
Prepovedano je uničevati in poškodovati živali iz prejšnjega odstavka oziroma naprave, ki tem živalim služijo. Občanom je prepovedano krmiti ribe v zaprtih vodah; druge živali se lahko krmi le s primemo hrano.
57.	člen
Živali na potepu in živali, ki povzročajo škodo, polovi komunalna delovna organizacija, ki z javnim pozivom povabi rejce oziroma lastnike, naj živali v roku 5 dni prevzamejo. Po preteku tega roka komunalna delovna organizacija živali proda ali pokonča.
Stroški .za lov, poziv in pokončanje gredo v breme lastnika živali.
Kazenske določbe
58.	člen
Z denarno kaznijo od 30 do 300 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	kdor spreminja fasado brez dovoljenja (3. člen);
2.	kdor ne vzdržuje izložbenih oken v primerni estetski obliki ali teh oken redno ne Čisti (9. člen — prvi odstavek);
3.	kdor ne osvetli izložbenih oken v nočnem času (10. člen — prvi odstavek);
4 kdor ne uskladi svojega gradbenega Posega v urejeno mestno površino z dru-&mi interesenti oz. gradbene dejavnosti ne dokonča v odrejenem času (12. člen);
URADNE OBJAVA
di	f"?kcionainih površinah re-
dovoljenja (15. člen - prvi
pov^'i,^ "e	na funkcionalnih
m^(l?.č^n)^^ Srmičevja m žive
da	gnoj m gnojnico tako,
srnr^m^ ah raztresa ter razširja
smrad (21. člen — drugi odstavek);
greznico na mestnem območju, v Škofijah in Ankaranu v nedovoljenem času (22. člen);
9.	kdor prevaža v odprtih vozilih ali pusti nezakopano mrhovino, kosti kože m podobno (26. člen);
10.	kdor uporablja v zasebne ali druge nejavne namene ali poškoduje oziroma uniči objekte javne razsvetljave (29. člen);
11.	kdorspomenikeprelepi, popiše, umaže, poškoduje, prestavlja, si jih prilašča ah uporablja (33. člen);
12.	kdor sam plakatira v nasprotju s 38.. 40. in 41. členom odloka;
13 kdor sam postavlja reklamna telelesa. plakatne deske in reklamne omarice v nasprotju s 43. členom;
14.	kdor na dvojezičnem območju občine Koper opravlja reklamo, namešča javne napise, obvešča in daje naznanila javnosti brez istočasne uporabe slovenskega in italijanskega jezika (45. in 50. člen);
15.	kdor pri reklami uporablja plakate in druga reklamna telesa neprimernega izgleda in izdelave, ali take vsebine, da motijo narodnostni, verski ali moralni čut (45. člen);
16.	kdor na mestnem območju redi živali v gospodarske namene (53. člen — prvi odstavek);
Za prekrške iz prejšnjega odstavka se kaznuje pravna oseba z denarno kaznijo od 300 do 3000 dinarjev. Poleg pravne osebe se kaznuje tudi njena odgovorna oseba s kaznijo iz prvega odstavka tega člena.
59.	člen
Z denarno kaznijo v znesku 20 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	kdor stepa, zrači in suši perilo ali druge predmete na balkonih, oknih in na izveskih na javni prostor (4. člen);
2.	kdor na mestih, ki niso za to določena. na fasadah zgradb piše, riše ali kakorkoli zamaže ali poškoduje (5. člen);
3.	kdor v izložbenem oknu oglašuje v
tujem imenu in na tuj račun, če to meri na gospodarsko korist (9. člen — drugi odstavek);	< ,
4.	kdor ne čisti dovoznih pob, dohodov in pločnika, ne populi divje rastoče trave ob zidovih ali kopiči oziroma dopusti drugemu kopičenje kakršnegakoli materiala ob zidovih stavb oziroma na funkcionalni površini (17. člen);
5.	kdor v naseljih z gnojnico zahva rastlinske kulture (21. Člen —- tretji odsta-
^*6. kdor pere motorno vozilo na cesti, ulici, trgu ali pločniku (23. člen);
7.	kdor izobeša zamazane, raztrgane ali kakorkoli neprimerne zastave (47. člen);
8	kdor spušča živali v parke ali na druge mestne površin, kjer lahke lo te povzročijo škodo (54. člen - prvi odstavek),
9. kdor brez dovoljenja uporablja živali 7.a predstave (55. člen — prvi odstavek).
60.	člen
Komunalni inšpektorji komunalni re-darii in delavci milice lahko ta*^J mestu ìzierlaio aenarno kazen ?a kršitve
^ M Sa od tistih, id jih zalotijo
pri prekršku.
93
61.	člen
Kdor v določenem roku ne izvrši odrejenih ukrepov pristojnega upravnega organa po tem odloku, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 50 do 300 din.
Pravna oseba se kaznuje za prekršek po prvem odstavku tega člena z denarno kaznijo od 500 do 3000 dinarjev.
Poleg pravne osebe se kaznuje tudi njena odgovorna oseba s kaznijo iz prvega odstavka tega člena.
62.	člen
Predlog za uvedbo postopka o prekršku po tem odloku poda upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, ali komunalni inšpektor skupščine občine Koper oziroma organi milice.
Končni določbi
63.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o plakatiranju in reklami na javnih prostorih in reklamni servisni službi (Uradni glasnik OLO Koper, številka 10/56) in odlok o postavljanju reklamnih teles na območju občine Koper (Uradni glasnik, št. 13/67).
64.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan pl objavi v Uradnih objavah.
St. 352-58/69
Koper, 1. julija 1969
Predsednik
Miro Kocjan, 1. r.
Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67 in 46/68), 119. člena statuta občine Koper in soglasja skupščine občine Izola, številka 67-8/67 z dne 23. februarja 1968 ter skupščine občine Piran, štev. 022-8/68 z dne
8.	aprila 1968 je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. julija 1969 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI SKLADA ZA ŠTIPENDIRANJE PODELJEVANJE PODPOR IN POSOJIL NADARJENI MLADINI
1.	člen
Ustanovi se sklad za štipendiranje, podeljevanje podpor in posojil nadarjeni mladini.
Ime sklada je: Sklad za štipendiranje, podeljevanje podpor in posojil nadarjeni mladini. Koper (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Namen sklada je omogočiti šolanje na visokih, višjih in srednjih šolah nadarjeni mladini obalnega območja, ki nima dovolj materialnih sredstev za šolanje, ter združevanje sredstev za štipendiranje in poenotenje štipendijske politike na obalnem območju.
3.	člen
Sklad je pravna oseba.
Za obveznost sklada odgovarja sklad z vsemi svojimi sredstvi.
4.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in 10 Članov.
Za upravljanje sklada veljajo načela družbenega upravljanja.
V upravni odbor delegira dva člana Temeljna Izobraževalna skupnost obalnih občin Koper: po enega Člana imenujejo skupščine občin Izola, Koper in Piran, p*
*I!T?AT*t!\jT? r'tinvp«
98
enega člana pa delegirajo Obalna konferenca ZMS Koper, Obalna konferenca SZDL Koper, Obalni sindikalni svet Koper, Zavod za prosvetno-pedagoško službo Koper, Komunalni zavod za zaposlovanje Koper in Gospodarska zbornica SRS.
PredsMnik se izvoli na prvi seji upravnega odbora.
Sklad predstavlja in zastopa predsednik upravnega odbora ali (lan upravnega odbora, ki ga pooblasti predsednik.
5.	člen
Upravni odbor opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sprejema statut sklada;
—	zbira sredstva za štipendije, dodeljevanje podpor in posojil;
—	sprejema finančni načrt in zaključni račun sklada;
—	razpisuje in dodeljuje štipendije, štipendijske podpore in posojila;
—	spremlja uspehe koristnikov sklada in organizira posvetovanja z njimi;
—	skrbi za načrtno in enotno izvajanje politike štipendiranja na svojem območju;
—	opravlja druge naloge, ki jih določajo statut sklada in drugi predpisi.
6.	člen
Sklad ima svoj statut.
S statutom sklada se določa: način, kako si sklad ustvarja sredstva in kako posluje, organe, ki so upravičeni razpolagati s sred-: stvi in odgovorni za zakonitost in pravilnost njihove uporabe, organe, ki so odgovorni za pravilno računovodstveno službo in ravnanje s sredstvi ter druge zadeve in naloge, ki spadajo v delovno področje organov sklada; pravice in dolžnosti organov sklada do ustanovitelja in uporabnikov njihovih sredstev, postopek za sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa sklada, način obveščanja javnosti o poslovanju sklada ter druga vprašanja, ki imajo pomen za samoupravljanje in poslovanje sklada.
Statut sklada sprejme upravni odbor, potrdi pa ga skupščina občine Koper.
7.	člen
Dohodki sklada so:
1.	stalni prispevki skupščine občin Izola, Koper in Piran, ki jih določijo vsako leto ob sprejemu proračuna, v obliki odstotka:
2.	stalni prispevek Temeljne izobraže-, vaine skupnosti obalnih občin Koper, dolo-j čen vsako leto ob sprejetju finančnega na-j črta, v obliki odstotka:
3.	prispevki delovnih- organizacij v denarju ali v obliki obveznosti, da bodo letno štipendirale določeno število štipendistov, ki jim jih bo predlagal sklad;
4.	sredstva, ki jih skladu dodelijo druž-beno-politične organizacije:
5.	drugi dohodki (dotacije, pomoči, darila ipd).
8.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo za dodeljevanje štipendij, posojil in podpor ter za druge potrebne izdatke sklada.
9	člen
Dohodki in izdatki sklada se določajo s finančnim načrtom sklada.
10	člen
Predvideni in dejanski dohodki ter predvidena in dejanska razporeditev ter uporaba sredstev se izkazujejo z zaključnim računom.
11. Člen
Finančni načrt in zaključni račun sklada sprejme upravni odbor sklada. Skupščina občine Koper da soglasje k finanč-
nemu načrtu m potrtn zaključni račun sklada.
12.	člen
Upravni odbor sklada poroča o svojem delu skupščinam občin Izola, Koper in Piran najmanj enkrat letno.
13.	člen
Strokovna, računovodska in administrativna opravila sklada opravlja Temeljna Izobraževalna skupnost obalnih občin Koper.
14.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
Št.: 021-37/69
Koper, 1. julija 1969
Predsednik
Miro Kocjan, 1. r.
Na podlagi prvega odstavka 8. člena temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5/65 in 50/68), 49. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67) in 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. julija 1969 izdala naslednjo
ODLOČBO
I.	'
Šolski center kovinarske stroke v Kopru. ki je bil ustanovljen z odločbo 01.0 Koper, št. 6817/1 z dne 7, septembra 1956 in odločbo št. OÌ/5-KO-392/ z dne 29. junija 1961, se preimenuje v Poklicno šolo kovinarske stroke Koper.
II.
Sedež Šole je v Kopru.
III.
Šola je pravna oseba.
IV.
Šola ima naslednje naloge:
a) daje učencem praktično in teoretično znanje, ki je potrebno za opravljanje dela v poklicih kovinarske stroke ter pedagoško vodi praktični pouk v gospodarskih in drugih organizacijah in pri zasebnih obrtnikih za učence, ki obiskujejo teoretični pouk v tej šoli; razširja in poglablja splošno izobrazbo, razvija kolektivno zavest in druga moralna svojstva, ki oblikujejo človeka ter opravlja druge vzgojno-izobražcvalne naloge, ki jih nalaga zakon o srednjem šolstvu;
h) prireja tečaje za pridobitev teoretičnega znanja in strokovne izpite za pridobitev kvalifikacije za zaposlene delavce v kovinarski stroki:
c) v skladu s programom in učnim načrtom šole organizira i^/ajanje vseh del in izdelavo izdelkov, ki so v zvezi s poklici. za katere usposablja učence (orodjarska dela, dela strojnih in splošnih ključavničarjev, strugarjev, rezkalccv, varilcev, kovačev, avtomehanikov in tehničnih risarjev); izdeluje izdelke po načrtih in konstrukcijah. ki so bile izdelane v šoli (orodja. spaiknla. delovne nriorave. stroii) ter razne kovinska	na
oredi'h. k' so bu-	^ x	,i.,_
!ru"T:^h, in prodaja izdelke svojih delavnic.
3+	— 19. julija 1969
Šola se vodi po načelih družbenega upravljanja. Organi šole so svet šole, upravni odbor in ravnatelj.
S statutom šole se določijo organi in organizacije, ki imenujejo oziroma delegirajo predstavnike družbene skupnosti v svet šole.
VI.
Šola se financira v skladu s predpisi za financiranje vzgojno-izobraževalnih zavodov.
VII.
Ustanovitelj šole je skupščina občine Koper, ki izvaja vse ustanoviteljske pravice in dolžnosti do šole.
VIII.
Ta odločba začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Z dnem, ko začne veljati ta odločba, preneha veljati odločba občinskega ljudskega odbora Koper, št. 01/5-KO-392/1 z dne 29. junija 1961.
Št.: 022-30/69
Koper, 1. julija 1969
Predsednik
Miro Kocjan, 1. r.
OBČ!NA P)RAN
Na podlagi 3. točke odloka o premijah za kravje mleko v letu 1969 (Uradni list SRS, št. 19/69) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. julija 1969 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O PREMIJAH ZA KRAVJE MLEKO V LETU 1968
Naziv odloka o premijah za kravje mleko v letu 1968 (Uradne objave, številka 8/68) se spremeni in se glasi: »odlok o premiji za kravje mleko v letu 1969«.
2.	člen
Drugi člen odloka se spremeni In se glasi:
»Premija iz 1. člena tega odloka se bo izplačevala od 1. januarja do 31. decembra 1969«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 426-2/68
Piran, 10. julija 1969
Predsednica Jolanda Kos, 1. r.
Na podlagi 13. člena uredbe o knjiženju prispevkov in davkov občanov (Uradni list SFRJ, št. 50/64) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. julija 1969 sprejela
SKLEP
O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRISPEVKOV IN DAVKOV OBČINE PIRAN ZA LETO 1968
I.
Potrdi se znkHu^n' r^un nrisoevkov ir
da ^....' -ie Piran **" ' ^	?
'	-	**	* ' -s ri rtsriev
— pasivo	813.654.65 dinarjev
"URADNI? OBJAVE-
91
St. 15 " jul! in 1MM _______________________________
2.
Raxrcd 1 — računi prispevkov in davkov občanov
10000	—	prisp.	Iz	OD	od kmet. dej. po zvez. stopnji
10001	—	prisp.	iz	OD	od kmet. dej. po rep. stopnji
10002	—	prisp.	iz	OD	od kmet. dej. po obč. stopnji
10100	—	prisp.	iz	OD	od sam. opr. obrt. dej. po de-
janskem dohodku
10101	— prisp. iz OD od sam. opr. obrt. dej. po pav.
osnovi
1011	— prisp. iz OD od sam. opr. obrt. dej., ki se
plač. v pavš. znesku
1012	—	prisp.	iz	OD	od sam. opr. drugih gosp. dej.
1013	—	prisp.	iz	OD	od sam. opr. drugih gosp. dej.,
ki se plač. v pavšalnem znesku
1014	— prisp. iz OD od sam. opr. obrt. in drugih
gosp. dej., ki se odteguje v % od vsakega posamez. kosmat, dohodka
1020	— prisp. iz oseb. dohod, od sam. opravljanja
intelektualnih storitev
1021	— prisp. iz OD od sam. oprav, intel. storitev,
ki se plačujejo pavšalno
103	— prisp. iz skupnega dohodka občanov
104	— prispevek iz OD iz delovhega razmerja
1100	— davek na dohodek od stavb individualnih
kmetijskih proizvajalcev
1101	— davek na doh. od stavb drugih zavezancev 1110 — davek na doh. od prem. in premož. pravic
113 — davek na dediščine in darila
1141	— davek na doh. od sam oprav, obrtne dej.,
dosežen z uporabo dop. dela drugih
1142	— davek na doh. od sam. oprav, drugih gosp.
dejav., dosežen z uporabo dop. dela drugih dej., dosežen z uporabo dop. dela drugih 120 — krajevni samoprispevek v denarju od indiv. kmetijskih proizvajalcev
1300	— zvezni davek od prometa blaga na drobno
1301	— zvezni davek od prom. blaga na drobno
od sam. oprav. drug. gosp. dejav.
13100 — rep. davek od prom. blaga na drobno od sam. oprav. obrt. dejavnosti
13102	— rep. davek od prom. blaga na drobno od
sam. oprav, drugih obrtnih dejavnosti
13103	— rep. dod. davek od prom. blaga na drobno
od sam. oprav, drugih, gosp. dejav.
13200	— obč. prom. davek od prom. blaga na drobno
od oprav. obrt. dejav.
13201	— obč. prom. davek od sam. oprav. dr. gospo-
darskih dejavnosti
13210	— občinski davek od plači! za štor. od sam.
oprav. obrt. dejav.
13211	— občinski davek od plačil za storitve drugih
gosp. dejavnosti
1323 — obč. prom. davek od nepr. in pravic 1420 — občinske sodne takse 143 — katastrske takse
1510 — prisp. za zdrav. zav. indiv. kmet. proizvaj. 155 — članarina za gospodarsko zbornico 1520 — vodni prispevek
Razred 2 — računi zavezancev za prispevek in davke
200 — zavezan, za prisp. in davke, ki se plačujejo trimesečno
203	— zavezan, za prisp. iz OD od sam. oprav.
obrt. in drugih gosp. dej. in od sam. oprav, intelektualnih storitev
204	— zavezanci za prisp. iz skupnega dohodka
občanov
205	— zavezanci za prispevek iz osebnega dohod-
ka iz delovnega razmerja 207 — zavezanci za davek na dediščine in danla 220 — zavezanci za občinski prometni davek od nepremičnin in pravic
230 — zavezanci za zvezne, republiške in občinske takse
SKUPAJ i ;
3.
Ta sklep velja takoj.
St. 490-6/69 Piran, 10. julija 1969
Dolguje
1.140.50
1.305.50
1.511.00
4.679.85
1.553.25
7.553.30 150,—
572,20
181,60
8.328,55
300.75 1.031,45
4,80
592,60
756,40
756.40
253.40
189.50
4.638.15
10,75
415,85
4,90
11.258,00
604.50
5.033.00
2.637.30
20,85
3.823,70
148,35
193.75
705.951,85
2.705.00
2.879,20
30.447,95
1.064,05
6.165.15
5.438,10
813.654,65
Terja
16.878.00 19.317,65 22.359,80
69.253,85
23.057.00
700,—
111.779.05
2.005,00
8.467.05
2.879,20 30.447,95
4.450.50 15.260,30
71,40
1.064.05
8.768,65
11.192,45 11.192,45
3.749.50 2.803,95
69.378,50
763,30
203,65
6.153,70
72,70
166.601,05
8.944,60
74.474,65
6.165.15 5.438,10
308,90
56,579,25
2.195.15 2.867,25
47.705,90
331,60
8.328,55
2.637,30
813.654,65
Saldo
15.737,50
18.012.15
20.843.80
64.574,00
21.498.75
700,—
104.225.75
1.855,00
7.394.35
181,60
2.879,20
22.119,40
4.149,75
14.228,85
66,60
1.064.05
8.176.05
10.436.05
10.436.05
3.496.10 2.614,45
64.690.35
711,70
-
189,90
5.737.85 67,80
155.343,05
8.340.10
69.441,65
3.527.85
5.438.10 288,05
52.755,53
2.046,80
2.673,50
658.245,95
2.373.40
2.879,20
22.119,40
1.064,05
3.527,85
5.438,10
Predsednica
Jolanda Kos, l.r.
r^a podlagi 65. (lena, tretjega odstavka 66. (iena zakona o finan imnju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in 82 (iena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. julija 1969 sprejela
ODLOK
O SPREJETJU ZAKJUCNECA RASTNA PRORAČUNA OBČINE PIRAN ZA LETO 1968
1 člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Piran za leto 1968.
2. člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki po zaključnem računu za leto 1988 znašajo:
1.	zaključni račun obč. proračuna:
dinarjev
—	dohodki	6.733-195,96
—	izdatki	8,511.251.89
—	presežek doh. nad izdatki 221.944.07
2.	zaključni račun upravnih organov skupščine občine Pi-
ran:
—	dohodki
—	izdatki
—	presežek doh. nad izdatki
3.	zaključni račun posebnega računa za zbiranje sredstev in financiranje dejavnosti za pospeševanje turizma v občini Piran:
—	dohodki
—	izdatki
—	presežek doh. nad izdatki
4.	zaključni račun posebnega računa za financiranje investicij v šolstvu, prosveti in kulturi ter za jzgradnjo objektov za vzgojo mladine:
—	dohodki
—	izdatki
—	presežek doh. nad izdatki
5.	zaključni račun posebnega računa za vzdrževanje obale in luke v občini Piran:
—	dohodki
—	izdatki
—	presežek doh. nad izdatki
6.	zaključni račun posebnega računa za komunalno ureditev zemljišč v občini Piran:
—	dohodki
—	izdatki
—	presežek doh. nad izdatki
7.	zaključni račun posebnega računa občine Piran za nakup in prodajo nepremičnin:
—	dohodki
—	izdatki
—	presežek doh. nad izdatki
8.	zaključni račun posebnega računa občine Piran za izplačilo odškodnine nacionaliziranega premoženja:
—	dohodki
—	izdatki
—	presežek doh. nad izdatki
9.	zaključni račun rezervnega sklada občine Piran:
—	dohodki
—	izdatki
—	presežek doh. nad izdatki
1.530.326.25
1,425.502,00
104.824,25
865.834,0!
862.864.78
2.989.23
1,013.393.73
857.142.63
156.451.11
117.712.51
117.101.00
611,43
1,690.540.83
1,605.028.30
85.512,53
989.216.80
833.433.93
155.782.87
542 031 08 406.837.65 135.194 03
462.519.14 76.027,00
386.492.14
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki proračuna občine Piran za leto 1968 v znesku 221.944,17 din se v celoti prenese kot dohodek proračuna občine Piran za leto 1969.
4.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki finančnega načrta upravnih organov skupščine
98
c. n _ 1Q	1969
^URADNE
občine Piran v znesku 104.824,25 din se razporedi z odločbo sveta delovne skupnosti o potrditvi zaključnega računa finančnega načrta upravnih organov skupščine občine Piran za leto 1668.
5.	člen
Presežki dohodkov nad izdatki posebnih računov iz 3. do 8. točke 2. člena tega odloka se prenesejo kot dohodki teh računov za leto 1969.
6.	člen
Zaključni račun proračuna občine Piran za leto 1968 z vsemi prilogami je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St. 400-25/67-68
Piran, 10. julija 1969
Predsednica
Jolanda Kos, 1. r.
Na podlagi drugega odstavka 1. člena ln 15. člena temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Ur. list SFRJ, št. 12/65 in 32,68), tretjega odstavka 1. člena zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Ur. list SRS, št. 22 65 in 40/68) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 10. julija 1969 sprejela
ODLOK
O PROMETNEM DAVKU OD NEPREMIČNIN IN PRAVIC V OBČINI PIRAN
1.	člen
Prometni davek od nepremičnin in pravic se v občini Piran določa, obračunava in predpisuje po določbah temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SFRJ, št. 11/65 in 32/68), zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SRS, št. 22/65 in 40/68) in po določbah tega odloka.
2.	člen
Prometni davek od odplačilnega pre-Bosa lastninske pravice na nepremičnine znaša:
Vrednost nepremičnine	Stopnja %
do	5.000	6
od	5.000	do	10.000	8
od	10.000	do	20.000	10
od	20.000	do	40.000	13
nad 40.000	15
3.	člen
Od plačilnega prenosa pravice patenta (licence), pravice užitka, pravice stvarne služnosti, pravice do rente, pravice modela in znamke, ter pravice prejšnjega lastnika do uporabe nacionaliziranega nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje prometni davek:
! od prenosa prejšnjega lastnika do uporabe nacionaliziranega zemljišča nezazidanega stavbnega zemljišča po stopnji iz 2. člena tega odloka:
2 od prenosa pravice užitka pa stopnji 5%;
3.	od prenosa pravice patenta (licence) ali uporabe patenta (licence) po stopnji
2%:
4.	od prenosa druge pravice po stopnji
2%.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odtok, preneha veljati odlok o prometnem davku od
nepremičnin in pravic t Uradni glasnik št. 15/65).
5.	člčh
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 421-8/69 Piran, 10. julija 1969
Predsednica
Jolanda Kos, 1. r.
Na podlagi 12. člena zakona o pokopališčih (Ur. list LRS, št. 49/55) in 25. člena pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26/56) je svet za urbanizem in komunalne zadeve skupščine občine Piran na seji dne 5. februarja 1969 izdal
ODREDBO
O SPREMEMBI ODREDBE O POKOPALIŠKIH IN GROBARSKIH PRISTOJBINAH NA OBMOČJU OBČINE PIRAN
1.	člen
1.	člen točke a) odredbe o pokopaliških in grobarskih pristojbinah na območju občine Piran (Ur. glasnik, št. 21/64) sc spremeni in se glasi:
a) na pokopališču v Piranu
dinarjev
1.	—	vrstni grob	50
—	vrstni grob po izbiri	100
2.	—	za rodbinski grob (dvojni)	600
3.	—	za rodbinsko grobnico	1000
4.	za podaljšanje pravice uporabe
prostora
—	za vrstni grob	500
—	za vrstni grob po izbiri	500
—	za rodbinski grob dvojni	1000
—	za rodbinsko grobnico	2000
Ta pristojbina se zaračunava po preteku prve kolobarne dobe za vsako nadaljnjo kolebamo dobo.
2.	Člen
2.	člen sc spremeni in se glasi:
»Pristojbine za izkop in zasutje groba na pokopalfSču v Piranu znašajo:
dinarjev
—	za vrstni grob	100
—	za rodbinski	grob	120
3.	člen
3.	člen se spremeni in se glasi: »Pristojbina za pokop mrliča v rodbinsko grobnico na pokopališče v Piranu znaša
dinarjev
120
Pogreb I. vrste	900
Pogreb II. vrste	300
4.	člen
4.	člen se spremeni in se glasi: »Pristojbina za izkop mrliča na pokopališču v Piranu znaša:
dinarjev
—	za mrliča, ki je pokopan do 2 leti 1000
—	za mrliča, ki je pokopan nad 2 leti 400
5.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 352-11/64
Piran, 5. februarja 1969
Predsednica skupščfhe občine Piran
Jolanda Kos. ! r.
Predsednik sveta Igor Tavčar, dipl. ing. 1. r.
Na podlagi H. n. u. citma z^Kona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Piran na svoji seji dne 2. julija 1969 sprejel
O RAZGRNITVI PREDLOGA ZAZIDAVE
ZA OBMOČJA SECA, BERNARDIN, FIESO in STRUNJAN
1.
Javno se razgrne predlog zazidave Seča, Bernardin, Ficso in Strunjan, katere je obravnaval svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve na svoji seji dne 2. julija 1969.
2.
Razgrnitev traja 30 dni od dneva objave razgrnitve v Uradnih objavah.
3.
Razgrnitev se opravi v avli upravne
zgradbe skupščine občine Piran.
' i <
Strokovni sodelavec bo vsako sredo od
17.	do 19. ure dajal potrebna pojasnila
4.
Na razgrnjeni oslnutek lahko dajo občani, organizacije in organi ustno ali pismeno svoje pripombe.
Št. 351-sl./ 69
Piran, 2. julija 1969
Predsednik sveta
Marjan Mavrič, 1. r.
OBČ!NA SEŽANA
Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36.64, 43/67 in 40/68) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. julija 1969 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI SKLADA ZA FINANCIRANJE DRUŽBENEGA STANDARDA
1.	člen
Ustanovi se sklad občine Sežana za financiranje družbenega standarda v občini Sežana (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Ime sklada je: Sklad za financiranje družbenega standarda Sežana.
2.	člen
Namen sklada je, zagotoviti zbiranje in smotrno uporabo finančnih sredstev za financiranje družbenega standarda v občini, zlasti negospodarskih investicij na področju vodooskrbe in šolstva ter na drugih področjih, za katere se ne zbirajo ali ne zbirajo v dovoljni meri namenska sredstva.
3.	člen
Sklad je pravna oseba.
4.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki ima 7 članov. Predsednika in štiri člane imenuje skupščina občine Sežana, po enega člana pa delegirata komunalno podjetje Kraški vodovod Sežana in Temeljna izobraževalna skupnost občine Sežana.
Sk!ad zastopa predsednik upravnega odbora ali član. ki ga za posamezen primer poroti?-?; predsednik.
i " '''n!n9 deha članov upravnega odbora traja štiri leta.
Št. 15 —^69______________________________
5.	člen
Upravni odbor sklada opravlja zlasti
naslednje zadeve:
1.	sprejme statut sklada,
2! sprejme finančni načrt in zaključni račun sklada,
3.	odloča o uporabi sredstev sklada,
4.	spremlja izvrševanje del, ki se financirajo iz sklada.
-6. člen
Sklad ima statut, ki ga sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa skupščina občine Sežana.
7.	člen
Sredstva sklada so:
1.	prispevki delovnih in drugih organizacij,
2.	dotacije iz proračuna,
3.	drugi dohodki (dotacije, namenska sredstva, darila itd.)
8.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo za financiranje . potreb družbenega standarda v skladu z vsakoletnim finančnim načrtom, zlasti pa za financiranje izgradnje:
—	vodooskrbnih objektov.
—	šolskih objektov.
9.	člen
Dohodki in izdatki sklada se določijo s finančnim načrtom.
10.	člen
Predvideni in dejanski dohodki ter predvidena in dejanska uporaba sredstev se izkazuje z zaključnim računom.
11.	člen
Finančni načrt in zaključni račun sklada sprejme upravni odbor sklada.
Skupščina občine Sežana da soglasje k finančnemu načrtu in potrdi zaključni račun sklada.
12.	člen
Sklad ima rezervo, ki znaša 3 % letnih dohodkov.
13.	člen
Upravno administrativne in finančne zadeve za sklad opravlja oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Sežana.
14.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St. 402-14/69
Sežana, 2. julija 1969
Predsednik
Stane Oehovìn, 1. r.
Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67 in 40/68) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. julija 1969 sprejela
.	ODLOK
O USTANOVITVI SKLADA ZA NAGRADE 28. AVGUST
1.	člen
Ustanovi se sklad za nagrajevanje občanov, ki imajo posebne zasluge za razvoj občine Sežana na področju prosvete, kul-
"URADNE OBJAVE*
99
dejavnosti
tv nadaljnjem besedilu: sklad).
^ SU'"* ^ ograde 28. av-
2.	Men
sMada je, da se namensko ztbajo M podeljevanje nagrad kot javno priznanje občanom za njihova posebna prizadevanja za napredek občine na kateremkoli področju, kakor tudi študentom i- di-jakom za najboljše študijske uspehe.
Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67 in 40/68) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. julija 1969 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI SKLADA ZA FINANCIRANJE POŽARNEGA VARSTVA
3.	člen
Sklad je pravna oseba.
4.	člen
Sklad ima statut, kj ga potrdi občinska skupščina.
5.	člen
Sklad upravlja upravni odbor.
Člani upravnega odbora so vsakokratni predsedniki:
—	skupščine občine,
—	sveta za gospodarstvo,
—	sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve,
—	sveta za šolstvo, prosveto in kulturo,
—	sveta za zdravstvo in socialno varstvo,
—	občinske konference ZKS (sekretar),
—	izvršnega odbora občinske konference SZDL,
—	občinskega sindikalnega sveta,
—	občinske konference ZMS.
Predsednik upravnega odbora je predsednik skupščine občine.
6.	člen
Upravni odbor sklada podeljuje nagrade po kriterijih, ki jih določa statut sklada. Predloge za nagrade dajejo delovne skupnosti, družbeno politične organizacije, Šole in društva.
Nagrade izroči nagrajencem predsednik skupščine občine praviloma na slavnostni seji ob praznovanju občinskega praznika 28. avgusta.
7.	člen
Dohodki in sredstva sklada so:
—	dotacije proračuna,
—	prispevki delovnih in drugih orga nizacij;
—	darila in drugi dohodki.
8.	člen
Skupščina občine daje soglasje k finančnemu načrtu, ki ga sprejme upravni odbor sklada.
Zaključni račun pošlje upravni odbor na vpogled skupščini občine.
9.	člen
Sklad ima rezervo, ki znaša 3 odstotke letnih dohodkov.
10.	člen
Odredbodajalec za ivzrševanje finančnega načrta je predsednik upravnega odbora sklada.
11.	člen
Administrativno poslovanje sklada vodi delek za občo upravo in družbene sluz-finančno pa oddelek za gospodarstvo finance skupščine občine Sežana.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 113-1/69
.na, 2. julija 1969	^
Stanc Čehovin, l.r.
1.	člen
Ustanovi se sklad z imenom: Sklad za financiranje požarnega varstva Sežana (v nadaljnjem besedilu sklad).
2.	člen
Namen sklada je zagotoviti smotrno uporabo sredstev za financiranje požarnega varstva.
3.	člen
Sklad je pravna oseba.
4.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki ima 7 članov. Tri člane uprav, odbora sklada imenuje skupščina občine Sežana, tri člane delegira Občinska gasilska zveza Sežana in enega člana Zavod za pogozdovanje in melioracijo krasa Sežana.
Predsednika in namestnika predsednika izvolijo izmed sebe člani upravnega odbora.
Mandatna doba članov upravnega odbora traja 2 leti.
5.	člen
Upravni odbor sklada opravlja zlasti naslednje zadeve:
1.	sprejema statut sklada,
2.	sprejema finančni načrt in zaključni račun sklada,
3.	odloča o koriščenju sredstev sklada,
4.	opravlja druge zadeve po določbah statuta sklada.
6.	člen
Sklad ima statut, ki ga sprejme upravni odbor, potrdi pa skupščina občine Sežana.
7.	člen
Sredstva sklada so:
1.	del premij za požarno zavarovanje, ki jih plačujejo zavarovalnice,
2.	dotacija iz proračuna občine,
3.	prispevki delovnih in drugih organizacij,
4.	darila in prispevki občanov,
5.	drugi viri dohodkov, ki jih predpiše skupščina občine.
8.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo:
1.	za financiranje požarnega varstva v okviru prostovoljnih gasilskih društev in občinske gasilske zveze,
2.	za pokritje pogodbenih obveznosti do poklicnih gasilskih enot,
3.	za financiranje vseh drugih ukrepov s področja požarnega varstva.
9.	člen
Sklad ima rezervo, ki znaša 3 odstotke letnih dohodkov.
10.	člen
Sredstva sklada se razporejajo s finančnim načrtom.
Finančni načrt in zaključni račun sklada sprejme upravni odbor sklada in ju predloži na vpogled občinski skupščini.
11.	člen
Upravne zadeve za sklad upravlja upravni odbor uprave občine Sežana, pristojen za zadeve požarnega varstva. Fi-nančne zadeve sklada opravlja upravni organ uprave občine Sežana, pristojen za iinapce.
!
*URADNE OBJAVE«
10t?
12.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta je načelnik upravnega organa občine Sežana, ki je pristojen za zadeve požarnega varstva.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 22-20/69-4
Sežana, 2. julija 1969
Predsednik
Stanc Čehovin, 1. r.
Na podlagi 119. člena statuta občine Sežana in v zvezi s III. točko odloka o premijah za kravje mleko v letu 1969 (Uradni list SRS, št. 19/69) je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. julija 1969 sprejela
ODLOK
O PREMIJI ZA KRAVJE MLEKO V LETU 1969
1. Člen
Delovnim organizacijam, ki predelujejo kravje mleko, se bo iz proračuna občine Sežana izplačevala premija v višini 0,10
dinarja za liter kravjega mleka, prodanega potrošnikom na območju občine Sežana.
Premija po tem odloku se bo izplačevala za mleko, prodano v času od 1. januarja do 31. decembra 1969.
2.	člen
Premija po tem odloku se bo obračunavala in priznavala ob pogojih ter na način, določen z zveznim in republiškim predpisom.
3.	člen
Delovne organizacije bodo uveljavljale premijo z zahtevo, ki jo vložijo pri oddelku za gospodarstvo in finance skupščine občine Sežana.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
Št. 320-24/69-3
Sežana, 2. julija 1969
Predsednik
Stane Čehovin, 1. r.
Na podlagi 5., 22., 25 a in 43. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni Ust SFRJ, št. 14/6?. 29/65, 33/65
_______________št 15—19. julija 1969
57/65, 52/66, 31/67, 54/67, 26/66, 30/66, 40/68, 48/68 in 11/69). 5. člena zakona o republiškem davku od prometa blaga na drobno (Uradni list SRS. št. 40/68) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana ha seji občinskega zbora In na seji zbora delovnih skupnosti dne 2. julija 1969 sprejela
ODLOK
O DOPOLNITVI ODLOKA O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU
1.	Člen
V	odloku o občinskem prometnem davku (Uradne objave, št. 3/67, 14/68 in 4/69) se tarifa občinskega prometnega davka dopolni v naslednjem:
V	tarifni št. 4 se v zadnji vrsti 2. opombe beseda »in« nadomesti z vejico, za besedo »tapetniki« se pika črta in dodasta besedi "in mlatilničarji«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1968.
Št. 421-6/65-5
Sežana, 2. julija 1969
Predsednik
Stane Čehovin, 1. r.