Za poduk in kratek čas. Nekaj iz potovanja. Spisal Janko T. »Pragerhof" kričal je vlakov reditelj, ko je vlak dospel tje do postaje, katerej Slovenci pravimo ,,Pragarsko.'' Naši bratje aa Kraajskem so že tak6 srečai, da imajo aa železaiških postajah tadi sloveaske aapiae, a mi, štajaraki Sloveaci, zremo le aeraška iraeaa aa hiaab železaiškib poataj, ia tudi reditelj ali koadukter kli6e le aemška poatajiaa imeaa. Temu se pač ae morem čuditi; če aara vlada, katerej veadar krvavo dačo plačujemo, ae da aičesar, kako pa aam bode društvo rjažae železaice" kaj dalo?! — Sedaj pa le aaprej, mialil sem ai, ko sem bil v železaiškem vozu ia rea, takoj amo zdr6ali dalje proti jugu, do Slov, Biatrice, do 1'oličaa, dalje do Poaikve ia že amo bili pri sv. Jurju aa južai železaici. Do tukaj amel sem ae peljati, kajti moja karta imela je vtiaajeae besede ,,St. Georgea." Torej aa svetlo. Komaj izstopim, že me pozdravite dve goapoci Ipav6evi, — aameail sem ae aamreč to blago ia zaaao obitelj eakrat obiskati. Rajai kaez ia akof lavaatiaski A. M. Slomaek spisali so tudi življeaje zdravaika, daleč okolu zaaaega imeaom Ipavec. Dober ia slavea Oi-e zapustil je slavae ainove, Njibova imeaa zaaaa so daleč po sloveaski zemlji. Pri vsaki slov. veselici peva se gotovo eaa ali druga pesem slavaega Beajamiaa Ipavc a. Ni dekleta sloveaskega, katerernu ai zaaaa ena ali druga pesem Ipavca Guatav a a. p. ,,Tam za goro", ali pa ,,Kje so mojo rožice." Na doleajem Kraajakem ae hvaležao spotniajajo Ipavca Fraaca, ki je v Novem aieatu čez petdeaetlet deloval kot zdravaik, ia maogemvi, maogemu revežu brez vsega plačila ljubo zdravje ohraail. Bilo je 1886.1.. ko aem dobil žaloatao poročilo o amrti tega blagega 86 let stai-pga goapoda. Gotovo so mu pridobila ajegova obila dela usmiljeaja večao plačilo v aebesih. Pri sv. Jurju domuje Ipavec Gustav, deluje blažeao kot zdravaik ia že več let tudi kot žapaa. Tega g. doktorja ia ajegovo blago obitelj obiakati bil je moj aamea. V kratkem dospeli amo — goapici Ipavčevi aamreč ia jaz — v prijazea Jarški trg. Tukaj že več očitaib aapiaov kaže, da ao tu aarodajaki doma. Ia to je res, aarodea je Jurški trg, to aam zaači že aarodai žapaa sam. Pa aaj je meada ae bl. bralcera zaaao, kako ao ravao le-uao leto od tega lepega trga hrabri Jarjeaki mladeaiči odgaali aeko truaio Celjakih kričačev, ki ao tu hoteli aarediti aeko podružaico aemškega ,,aulvereia a". Oj to je aeki bila veaela komedija, ko ao aem6uraki možiclji žaloatai korakali spet tje doli aa kolodvor ia ae v otožae misli ia saaje o pret^kli slavi aazaj peljali v aemško Celje, jokaje se, da ao Jurjevčaai zavrgli ajihovo alavao omiko ia šolo, v katerej aaj bi 8e slov. otroci v tepce odgojevali. — l'a kaj, aek spomia so hoteli goapodje aemškega šulvereia-a zapastiti vrlim Jurjevcanom — in to so tudi, atvarili so aamreč podružaico šulvereiaovo v Št. Jurji s sedežem v Štorah. 0 ljubezajivi goapodje šulvereiaovci, pa bi raje kar v Celju uaredili tako podružaico za Št. Jurja, ia bili bi vsaj araiuote proati. To pa je ravao tako, kakor če bi imeli Ptujski Sloveaci svoj aarodai dom kje v Dornavi zuaaj, ali pa ee bi Slovcaci Celjakega mesta imeli svojo čitalaico kje zuaaj, recimo: v Teharjih. Prebrisaai so pač le gospodi šulve reiaovci! Po ,,dobrodošli" mi želečih beaedab. dr. Ipavca imeli smo se o tem iu oaem pogovoriti. Pa kaj bi ae! Maogo ai je že izkuail blagi g. doktor, gotovo torej zna mogo povedati, zravea pa še tudi katero šalo ugaaiti, da bi človek mislil, da ima veselega mladeaiča pred seboj, a ae maogoakušeaega moža. Ia ta mnogosku šeai mož poatal je kmalo zatem veseljak, da seia se čudil. Pri8edel je aamreč se k fortepiaau ia v prekraaaih glasovih razveaeljeval aavzoče. Ravao takrat dovršil je ta imeaitea skladatelj sloveaski več mičaih pesai, katere še ao bile le v skladateljevem spomiau a ae še na papirju. Pred vspmi novo melodijo za pesen nGoreajaka straa " Ze sedaj čeatitam onim pevcem. ki bode milo doaeče glasove ki čut te lepe peaui izražajo, zamogli peti ia strmeče poslušalce zadovoljili. Igral je tudi aova zložeae peaui do sedaj še malo znaaega pesaika Toae ta*), mladega in čvrstega narodajaka, ki še bode kedaj gotovo si imeaitao ime pridobil. Oj mič-ai glaaovi, ko je igral g. doktor pesaikovo ^Prošajo^. v katerej peaaik prosi k Bogu za arečo milega alov. naroda. Reaaejih glaaov ne aajdeš v cerkvi pri av. aieši. — Skladatelj razumel je 5ut pesaikov. Bili so veseli tre aotki. — (Dalje prih.) Smešnica 45. ,,Poaodi", prosi dijak, ,,poaodi mi, ljuba seatra, 5 goldiaarjev, aicer ae vem, kaj počaem". ,,Kako", odvrae dobra sestra, ,,kako ti aaj dam 5 goldinarjev, ko imam sama ie dva?" ,,Nio ae de, sestra", tolaži jo dijak, ,,daj mi za sedaj ta dva, tri si mi pa ae potlej aa dolgu". *) Bog Te živil Pigeo,