Deset let Etnološke zbirke Palčava šiša, Plešce s poročilom o 10. etnološki raziskovalni delavnici Deset godina Etnološke zbirke Ogranak Matice hrvatske u Čabru Palčava šiša, Plešce sa izvještajem o 10. etnološkoj istraživačkoj radionici Deset let Etnološke zbirke Palčava šiša, Plešce s poročilom o 10. etnološki raziskovalni delavnici Deset godina Etnološke zbirke Palčava šiša sa izvještajem o 10. etnološkoj istraţivačkoj radionici Marko Smole Plešce, december / prosinac 2017 Vsebina Sadržaj hrvatskog teksta 10. etnološka raziskovalna delavnica 10. etnološka istraţivačka radionica Palčave šiše.............................................. 3 Palčave šiše ........................................... 9 Deset let Etnološke zbirke Palčava šiša Uvod……………………………..…..... 13 English abstract: Etnološka zbirka Palčava šiša iz Plešc na Hrvaškem…….……..…………….….. 17 Ten years of Palčava šiša Ethnological Začetki collection in the upper Kolpa and raziskovalnega dela na terenu ....………………………………..……. Čabranka valley ................................. 12 20 Prve strokovne objave …...…………....... ................................. 22 Etnološke raziskovalne delavnice….….………………………. 24 Predavanja, literarni večeri, koncerti, razstave in delavnice, strokovna srečanja, turistična vodenja …………….………………………….. 31 Kulturni turizem .................................. 35 Etnografski filmi .…............................ 38 Vpis govorov v registra nesnovne dediščine obeh drţav .……………….. 40 Iniciativa Slovenščina v druţini……………................................ 41 Stavbna dediščina …………………….41 Mitologija v prostoru ………………... 44 Sodelovanje v razvojnih projektih z Etnološka zbirka Palĉava šiša, Plešce elementi kulturne dediščine .……….... 46 za Marko Smole Obnova Palčave šiše in skednja……... 47 Ulica A. Muhvića 28, 51303 Plešce - HR smole.marko@gmail.com Rezultati dela na kratko in načrti za prihodnost…………………………….. 50 tel. +385 51 825 124 Za zaključek – še nekaj o problemih in ali/ili +386 41 744 828 ovirah…………………………………. 52 Literatura in viri..……………….....… 53 2 10. mednarodna poletna delavnica Delavnica je potekala od sobote, 12. Etnološke zbirke Palčava šiša, avgusta, do sobote, 19. avgusta, in je bila Plešce in SED z naslovom: povezana z razliĉnimi dogodki in dediščina na starih tovorniških predavanji za javnost, ki so se odvijala v Brod Moravicah in na Plešcih, na poteh, od Brod Moravic do Loške Hrvaškem ter v vasi Padovo na slovenski doline, od 12. do 19. avgusta 2017 strani doline. V sklopu projektov Etnološke zbirke Palĉava šiša in delovne skupine za ljubitelje etnologije pri Slovenskem etnološkem društvu smo s sodelovanjem Muzeja Koĉevja, Pomorskog i povijesnog muzeja Hrvatskog primorja Rijeka, Udruge Turanj iz Brod Moravic, Društva Osilniška dolina iz Osilnice, vaške skupnosti iz Padova nad Osilnico, Slovenskega kulturnega društva Gorski Kotar, Nacionalnega parka Risnjak, Društva Slika 2: Obisk Hrvatske ĉitaonice v Kutih pri ljubiteljev gradu Sneţnik iz Kozarišĉa v Brod Moravicah Loški dolini, Zavoda Rihtarjeva domaĉija V letošnjem poletju smo se s študenti in iz Babnega Polja, etnografske zbirke raziskovalci gibali po širšem prostoru Hostovih iz Gornjih Poljan ter številnih nekdanje tovorniške poti, po kateri je preko domaĉinov in informatorjev z obmoĉja doline Kolpe in Ĉabranke obĉasno med nekdaj pomembnima ţitnima trgoma potovalo predvsem ţito, koruza ter vino iz Brod Moravice in Loţ organizirali našo obkolpja na Hrvaškem in Bele krajine. deseto raziskovalno delavnico po vrsti. Na Trgovanje je bilo odvisno od letin in od njej smo veĉino ĉasa posvetili raziskovanju reţima na prehodih med gospostvi in objektov stavbne dedišĉine v povezavi z dvema deloma monarhije. Nekatera naĉinom ţivljenja tamkajšnjih prebivalcev. zgodovinska obdobja so te poti domaĉinom dajale glavnino zasluţka, kar je še vedno vidno iz ohranjene stavbne opreme na primer iz 1820-ih in 30-ih let. Slika 1: Z gostiteljem Emilom Crnkoviĉem in domaĉini v Malih Dragah, avgusta 2017 Slika 3: V Palĉavi kuhinji ob peki peciva na pekovski delavnici, avgusta 2017 3 Na našem raziskovanju smo z domaĉini informator je bil domaĉin, udeleţenec spoznavali naravne in drugaĉne znaĉilnosti bitke za Stalingrad ... prostora ter dejavnosti prebivalcev, ki so Prva dva dneva smo v ĉitalnici v Brod jim omogoĉale ţivljenje v nekdaj precej Moravicah predvajali film Kolpa-Kupa- drugaĉni kulturni krajini. Koupa, ki je nastal v okviru ĉezmejnega projekta, ter predstavili deset let delovanja etnološke zbirke Palĉava šiša ter delavnice, ki jih ţe nekaj let zaporedoma organiziramo tudi s pomoĉjo Slovenskega etnološkega društva (SED) – dvorana je bila nabito polna. Drugi veĉer je bil posveĉen ljudskim pripovedim iz doline Kolpe, pri njem so poleg udeleţencev delavnice sodelovali tudi domaĉini. Za razliko od udeleţencev delavnice, ki so govorili o škratih, vilah, cuprnicah, mračniku in Petru Klepcu, domaĉini iz Slika 4: Polna dvorana ĉitalnice v Brod okolice Brod Moravic poznajo le cuprnice, Moravicah ob predstavitvi Plaĉave šiše in muţake – lesene gozdne moţiĉke – in filma Kolpa-Kupa-Koupa groznega mračnika. Ker je bila z nami študentka z Dolenjske, smo slišali tudi Uvodno predavanje, izvedeno na Padovem, nekaj zgodb iz njihovega konca. je predstavilo zgodovino in posebnosti ljudske stavbne dedišĉine na brodmoraviškem obmoĉju ter povezave tega obmoĉja z zgornjim delom doline ter Loško dolino, kamor je predvsem v ĉasu slabih letin potovalo ţito za preprodajo na Kranjsko. Dva naslednja dneva smo z domaĉini raziskovali stavbe v vaseh okoli Brod Moravic, obiskali hrvatsko ĉitalnico v Kutih ter našli celo dom kamnarjev iz Malih Drag, ki so klesali portale v Slika 5: Pri Hostovih – pri Juretu Kordišu v zgornjem delu doline od sredine 19. Gornjih Poljanah nad Loško dolino stoletja naprej. Tja so prihajali s stavbarji, ki so pomikali svoja delovišĉa navzgor po Ĉetrti dan smo posvetili trasi nekdanje dolini vzporedno z izgradnjo ceste ter tam trgovske poti od Moravic preko Broda do gradili zahtevnejše zgradbe – predvsem kostelskega konca, kjer smo se udeleţili cerkve ter redke bogatejše hiše kot je bila njihovega najveĉjega poletnega slavja ob na primer Palĉava šiša. velikem šmarnu v Fari. Sreĉali smo se z domaĉini in druţino Juţniĉ, ki so nam Posebno zanimivo je bilo raziskovanje predstavili projekt Svet Kolpe ter razkazali obmoĉja nad Kolpo, ki je bilo s svojim obnovljeno Podliparsko hišo, katere prebivalstvom nekdaj moĉno povezano s konzervatorsko izvedena obnova je bila kranjskim prostorom preko globokega rezultat naših raziskav pred dvema letoma. kanjona reke Kolpe. Spoznavali smo Zveĉer smo z domaĉinkami z obeh strani izdelovanje brinovca, sušenje sadja v Kolpe v Palĉavi kuhinji pekli pecivo za tradicionalni sušilnici in še kaj. Naš glavni dogodke v naslednjih dneh. 4 bogatejši kmetje dodane dvonivojske prostore shramb – klet v zemlji in kašĉo v precej visokem pritliĉju. Iz okrasja na vratih v krompirjeve kleti se bi dalo zakljuĉiti, da je tudi tu krompir postal glavno ţivilo šele po lakotah, v 1820-ih letih. Na povratku smo se ustavili v Babnem Polju in spoznali vodjo Zavoda Rihtarjeva domaĉija ter njen projekt revitalizacije domaĉije s kulturno-turistiĉno dejavnostjo. Slika 6: Na obisku pri Antonu Colnarju, pr' Jurjeveh, Donji Štehovac Veĉer smo zakljuĉili v Plešcih z literarnim veĉerom z nareĉnim pesnikom Zlatkom Peti dan smo preţiveli v Loški dolini. Spoznavali smo ţivljenje v njej, si ogledali Pochobratskym – domaĉinom iz Gerova – in arhitekturno posneli nekaj hiš v in kantavtorico iz Bele krajine, Eriko Kralj. Kozarišĉu, vasi pred gradom Sneţnik, Bil je zanimiv in dinamiĉen razgovor o nekdaj obdani z rodovitnimi polji, sedaj s njunem delu in ustvarjanju. travniki – od hiše veĉjega kmeta, preko dveh kajţ - ene iz 18. stoletja in druge iz konca 19. stoletja, do hiše manjšega kmeta. V središĉu vasi smo imeli priloţnost odkrivati notranjost prav nenavadno ambiciozne zgradbe z obokanimi kašĉami na podstrehi – verjetno iz zaĉetka 19. stoletja. Graditi jo je moral stavbar, ki je obvladal obokanje visokih cerkva, saj gre za statiĉno neverjetno ambiciozen vaški objekt, obokan v kleti in na podstrehi. Izkazalo se je, da je bila nekoĉ v lasti Slika 7: Pred hišo Oţanićevih v Delaĉih cerkve in sta dve veliki obokani kašĉi Šesti in sedmi dan sta bila posveĉena morda sluţili shranjevanju cerkvene raziskovanju okolice Plešc. Obiskali smo desetine. Hrvatsko, izvir Kolpe ter spoznavali nekdaj sveta mesta, razkrita preko Ustavili smo se še v najvišje leţeĉem pripovedi domaĉinov med zadnjimi naselju na Notranjskem, na Gorenjih raziskovalnimi delavnicami. Sam izvir z Poljanah. Ogledali smo si etnografsko dvema breznoma in jezercem, Pasjo steno zbirko pri Hostovih, ki je bila v sklopu z breznom do druge strani Dimovca, skozi delavice SED urejena spomladi, ter posneli eno od tamkajšnjih razpadajoĉih katerega so nekoĉ prešli voli, pa Kaĉji kamen ... Ĉetrtkov veĉer je bil posveĉen stanovanjskih stavb, verjetno iz 18. projekciji dveh etnografskih filmov stoletja. Izkazalo se je, da so bile vse starejše stavbe v osnovi verjetno dimnice. Rasima Karalića – Furmani in Ĉuvar Posebno za kmeĉke stavbe je znaĉilna (od vremena –, ki gledalce navdušita s svojim obĉutenim prikazovanjem posnetih ljudi in bogastva odvisno velika) kvadratna hiša, ki je bila postavljena poleg pravokotne veţe s njihovih zgodb. Zakljuĉek je pripadel ĉrno kuhinjo. Na drugi strani veţe so imeli plesni delavnici z Janezom in Meto Oţura, 5 kjer smo se uĉili ljudskih plesov, ki so jih zakljuĉili dogajanje skupaj z domaĉini v nekoĉ plesali v dolini. Poĉasi nam okolju, ki smo ga raziskovali. prihajajo v noge in naslednje leto Pri realizaciji programa sta preko projektov nastopimo z njimi ... Palĉave šiše letos finanĉno pomagala Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Grad Ĉabar ter Primorsko-goranska ţupanija, preko projektov SED pa še Ministrstvo za kulturo RS. Na koncu naj se še zahvalimo vsem, ki ste letos pomagali pri realizaciji raziskovalne delavnice, pred njimi in ob kasnejših ogledih:  gospodu Emilu Crnkoviću iz Brod Moravic, ki je prevzel nase organizacijo dveh dni na njihovem koncu in nam tam našel res zanimive sogovornike,  Ljubi in Valentinu Juţnič iz Fare, ki nam vsakiĉ rade volje pomagata pri raziskovanju njihovega kraja ter Slika 8: Pesniški veĉer z Zlatkom predstavitvi projektov, Pochobratsky iz Ĉabra in kantavtorico Eriko Kralj iz Bele krajine  etnologinji Ivani Šarić Ţic iz Pomorskega zgodovinskega muzeja Petek, v katerem smo obiskali še nekaj hiš hrvaškega primorja iz Rek, ki nas je na Poţarnici, smo zakljuĉili s pripovednim spremljala na delu naših terenskih veĉerom, kjer smo poleg pripovedi iz raziskav v okolici Brod Moravic, doline zgornje Kolpe poslušali še tiste iz  Karmen Delač Petković za njen Suhe krajine, Prezida – pripovedovali smo prispevek k spoznavanju bajeslovnih jih udeleţenci delavnice iz svojih okolij – pripovedi iz Brod Moraviške okolice, ter s pripovedmi in ljudskimi pesmimi iz prebrala nam je nekaj njenih odliĉnih Loške doline, ki so jih s seboj prinesle literarnih obdelav, hvala njenim pripovedovalka Milena Oţbolt in Pevke iz sodelavkam v ĉitalnici v Kutih za predstavitev, Loške doline. Gospe so se potrudile in nas  pogostile z domaĉimi dobrotami – posebno študentki slovenistike Špeli Ţupančič si bomo zapomnili peĉene hruške iz Ambrusa, študentu umetnostne . zgodovine Dejanu Trohi iz Prezida, Predstavile so se tudi z odliĉno zapeto in študentki mikrobiologije Iki Marijo z Ogrskega, ki jo dve izmed pevk Fazarinc iz Ljubljane, ki so prepevata ţe od otroštva. sodelovali na letošnji delavnici, Zakljuĉek delavnice ţe vsa leta predstavlja pomagali pri organizaciji prireditev in z nami delili svoje izkušnje in znanje. sobotno dogajanje – dan odprtih vrat Dejan nas je do konca leta razveselil še kulturne dedišĉine v Plešcih in Zamostu, z diplomo na temo ĉebranskih pohod na Sveto Goro z mašo in obveznim sakralnih spomenikov iz 18. in 19. plesom ter popoldanski sejem na pleškem stoletja, trgu. Tudi letos je bilo obiskovalcev veliko  hvala Janji Urbiha in Nataši Mele iz in veseli smo, da smo na ta naĉin uradno Kozarišča za organizacijo na njihovem 6 koncu, hvala Janjinemu oĉetu, Janezu tistim, ki slovenšĉine ne obvladate in Mariu iz Trudnove hiše in drugim najbolje, se zato opraviĉujemo. Knjiţica je domaĉinom, natisnjena s pomoĉjo sredstev Urada vlade  prav tako hvala Juretu Kordišu z Republike Slovenje za Slovence v Gornjih Poljan za gostoljubje ter zamejstvu in po svetu iz projekta Palĉave Alenki Veber za predstavitev njihove šiše za leto 201 domaĉje in projektov, s katerimi se 7, urad je kril tudi stroške študentom, za kar se lepo zahvaljujemo. ukvarja v Babnem Polju,  na koncu kot vsako leto, hvala tudi Lansko leto smo praznovali deset let domaĉinom iz Osilnice, Padova, našega delovanja, zato je to priloţnost, da Plešc, Poţarnice, Prezida, Trstja, v nadaljevanju predstavimo del tistega, na Turkov, Loške doline, Broda, Fare, ĉemer smo delali v zadnjem desetletju. Delnic, Zagreba, Reke in ostale Upamo, da smo z rezultati pokazali, da okolice, ki sodelujejo pri projektih in naša dedišĉina ni zanemarljiva in da tudi prireditvah, na katerih predstavljamo našo skupno dedišĉino. prezidani ali celo podrti zidovi lahko odkrijejo še marsikatero zgodbo naših Ponovno najlepša hvala Slavku Malnarju prednikov in prostora, v katerem ţivimo. iz Ravnic za pomoĉ pri urejanju hrvaškega Še veĉ zgodb nam odkrivajo domaĉi ljudje. besedila, Ogranku Matice hrvatske v Ĉabru Zato se potrudimo, da bodo tu ostale tudi ter prof. Ivanu Janešu iz Makovega Hriba mlade generacije. za zaloţništvo in uredniško delo. Hvala vsem, ki so nas sprejemali na terenu ter nam podarili svoj ĉas in spomine. Hvala mojim domaĉim in Goranu Majetiću, ki ţe vsa leta od 2006 skrbi za dogajanja na Sveti Gori in vse prisotne s pomoĉjo kolegov muzikantov razveseljuje s svojo harmoniko. Slika 10: Pohod na Sveto Goro je vsako leto mesto sreĉevanj in razgovorov Slika 9: Pripovedni veĉer na Palĉavem skednju so obogatile pevke iz Loške doline s svojimi pesmimi Zaradi omejenih sredstev celotnega besedila knjiţice ni bilo mogoĉe prevesti v hrvašĉino, zato objavljamo knjigo v podobni obliki kot prejšnja leta. Vsem 7 10. meĎunarodna ljetna Pokuplja u Hrvatskoj i Bele radionicaEtnološke zbirke Palčava krajine.Trgovanje je ovisilo od ljetine i od šiša, Plešce i SED s naslovom: reţima na prijelazima meĊu vlastelinstvima i dvama dijelovima monarhije. U nekim povijesnim Baština na starim tovarnim razdobljima domaćini su na tim putovima putovima, od Brod Moravica do stjecali glavninu zarade, što je još uvijek Loške doline, od 12. do 19. vidljivo iz saĉuvane stambene opreme na kolovoza 2017. primjer iz 1820-ih i 1830-ih godina. Na našem istraţivanju smo s domaćinima U sklopu projekata Etnološke zbirke upoznavali prirodne i druge prostorne Palĉava šiša i radne skupine za ljubitelje znaĉajke kao i djelatnosti stanovništva, etnologije pri Slovenskom etnološkom koje su im omogućavale preţivljavanje, u društvu u suradnji s Muzejom Koĉevje, nekad jako razliĉitom kulturnom kraju. Pomorskim i povijesnim muzejem Hrvatskog primorja Rijeka, Udruge Turanj iz Brod Moravica, Društva Osilniška dolina iz Osilnice, vaške skupnosti iz Padova iznad Osilnice, Slovenskog kulturnog društva Gorski kotar, Nacionalnog parka Risnjak, Društva ljubiteljev gradu Sneţnik iz Kozarišĉa u Loškoj dolini, Zavoda Rihtarjeva domaĉija iz Babnog Polja, Etnografske zbirke Hostovih iz Gornjih Poljana kao i brojnih domaćina i informatora s podruĉja izmeĊu Slika 11: Ekipa na istraţivanju Brod Moravica i Loţa, nekad znaĉajnim brodmoraviĉkog kraja sa g. Emilom ţitnim trgovima, organizirali smo našu Crnkovićem. desetu po redu istraţivaĉku radionicu. Na Uvodno predavanje odrţano u Padovu njoj smo najviše vremena posvetili predstavilo je povijest i posebnosti narodne istraţivanju objekata stambene baštine u stambene baštine na brodmoraviĉkom svezi naĉina ţivota tamošnjih stanovnika. podruĉju, te veze toga podruĉja s gornjim Radionica se odvijala od subote 12. dijelom doline i s Loškom dolinom, kamo kolovoza do subote 19. kolovoza, a bila je je u prvom redu za slabih ljetina povezana s razliĉitim dogaĊajima i transportirano ţito za preprodaju u predavanjima za javnost koja su se odvijala Kranjskoj. Slijedeća dva dana istraţivali u Brod Moravicama i na Plešcima u smo s domaćinima nastambe u selima Hrvatskoj, te u selu Padovo na slovenskoj brodmoraviĉke okolice, posjetili hrvatsku strani doline. ĉitaonicu u Kutima i našli ĉak dom klesara iz Malih Draga koji su klesali nadvratnike Ljetos smo se sa studentima i istraţivaĉima u gornjem dijelu doline od sredine 19. kretali na širem podruĉju nekadašnjeg stoljeća dalje. Onamo su dolazili s tovarnog puta, kojim je preko doline Kupe graĊevinskim majstorima koji su pomicali i Ĉabranke povremeno transportirano u svoja gradilišta dolinom uzvodno usporedo prvom redu ţito, kukuruz kao i vino iz s izgradnjom ceste i tamo gradili 8 zahtjevnije zgrade – prije svega crkve i Ĉetvrti dan posvetili smo trasi nekadašnjeg rijetke bogatije kuće kao što je bila trgovaĉkog puta od Brod Moravica preko primjerice Palĉava šiša. Broda do kostelskog kraja, gdje smo Posebno zanimljivo bilo je istraţivanje sudjelovali na njihovom najvećem ljetnom podruĉja iznad Kupe koje je sa svojim slavlju o Velikoj gospi u Fari. Susreli smo stanovništvom nekad bilo jako povezano s se s domaćinima i obitelji Juţniĉ. Predstavili su nam projekt Svet Kolpe i kranjskim krajem preko dubokog kanjona pokazali obnovljenu Podliparsku kuću, rijeke Kupe. Upoznavali smo proizvodnju brinjevca (rakije od bobica brinja) sušenje koja je konzervatorsko obnovljena voća u tradicionalnoj sušionici i drugo. Naš zahvaljujući našim istraţivanjima prije glavni informator bio je domaćin Anton dvije godine. Naveĉer smo s domaćim Colnar, sudionik bitke za Staljingrad… ţenama s obje strane Kupe u Palĉavoj kuhinji pekli pecivo za dogaĊaje narednih dana. Peti dan bili smo u Loškoj dolini. Upoznali smo ţivot u njoj, promotrili smo i arhitekturno snimili nekoliko kuća u Kozarišĉu , selu ispred grada Sneţnika, u prošlosti okruţenom plodnim poljima, sada sa sjenokošama – od kuće većeg imanja, preko dviju manjih kuća - kajţa bezemljaša, jedne iz 18. druge s kraja 19. stoljeća, do kuće manjega seljaĉkog Slika 12: Male Drage, pred šarmantnom imanja. kućom gospodina Silka Prva dva dana smo u ĉitaonici u Brod Moravicama prikazivali film Kolpa – Kupa – Koupa koji je nastao u okviru prekograniĉnog projekta, a predstavili smo i deset godina djelovanja Etnološke zbirke Palĉava šiša kao i radionice koje već više godina uzastopce organiziramo uz pomoć slovenskog etnološkog društva (SED) – dvorana je bila dupkom puna. Druga veĉer bila je posvećena narodnim pripovijetkama iz doline Kupe, gdje su osim sudionika radionice sudjelovali i domaćini. Za Slika 13: Kozarišĉe u Loškoj dolini, u razgovoru sa domaćinima razliku od sudionika radionice koji su govorili o šlatrima, vilama vješticama, U središtu sela imali smo priliku otkrivati mraĉniku i Petru Klepcu, domaćini iz upravo neuobiĉajeno ambiciozne graĊevine okolice Brod Moravica znaju samo s nadsvoĊenim smoĉnicama u potkrovlju – vještice, muţake – drvene šumske vjerojatno s poĉetka 19. stoljeća. muškarĉiće – i groznog mraĉnika. Pošto je Vjerojatno ju je izradio graditelj vješt s nama bila i studentica iz Dolenjske, ĉuli graĊenju visokih crkvi, jer se radi o smo i nekoliko priĉa iz njihovog kraja. statiĉno nevjerojatno ambicioznom 9 seoskom objektu, nadsvoĊenom u podrumu na domaćem dijalektu Zlatkom i u potkrovlju. Utvrdilo se je da je nekada Pochobradskym – domaćinom iz Gerova – bila u vlasništvu crkve i da su dvije i kantautoricom iz Bele krajine Erikom smoĉnice u prošlosti vjerojatno sluţile za Kralj. Zanimljiv i dinamiĉan bio je spremanje crkvene desetine. razgovor o njenom stvaralaštvu. Zaustavili smo se i u naselju na najvećoj nadmorskoj visini u Notranjskoj, na Gornjim Poljanama. Razgledali smo etnografsku zbirku pri Hostovih, koja je bila u sklopu radionice SED ureĊena proljetos, te snimili jednu od tamošnjih nastambi u raspadajućem stanju, vjerojatno iz 18. stoljeća. Utvrdilo se je da su bile sve starije nastambe u osnovi vjerojatno dimnice. Znaĉajna je posebno za seljaĉke nastambe (veliĉina ovisna o bogatstvu) Slika 15: Razgovor sa domaĉinima u Malim kvadratna kuća postavljena pored Dragama pravokutne veţe s crnom kuhinjom. Na Šesti i sedmi dan bili su posvećeni drugoj strani veţe imali su imućniji seljaci istraţivanju okolice naselja Plešci. Posjetili dvo-etaţne prostore spremišta – podrum u smo Hrvatsko, izvor Kupe i upoznali suterenu i smoĉnicu u jako visokom nekadašnja sveta mjesta otkrivena uz prizemlju. Iz ukrasa na vratima podruma za pomoć pripovijedaka domaćina u vrijeme krumpir dalo bi se zakljuĉiti da je tu posljednjih istraţivaĉkih radionica. Sam krumpir postao glavni prehrambeni artikl izvor s dva ponora i jezercem, Pasjom tek nakon masovne gladi u 1820-im stijenom sa spiljom do druge strane godinama. Dimovca, kroz koju su nekada prošli volovi, pa Kaĉji kamen… U ĉetvrtak naveĉer prikazana su dva etnografska filma Rasima Karalića – Furmani i Ĉuvar vremena – koji su gledatelje oduševili svojim osjećajnim prikazom snimljenih ljudi i njihovih dogaĊaja. Zakljuĉak je pripao plesnoj radionici s Janezom i Metom Oţura. Oni su nas poduĉavali narodnim plesovima koji su se nekada plesali u dolini. Polako nam 'dolaze u noge' pa ćemo iduće godine nastupiti s njima… Slika 14: Pri Juţniĉih, pred obnovljeno Podliparsko hišo na Fari U petak smo posjetili nekoliko kuća u Poţarnici, a dan smo zakljuĉili naveĉer s Na povratku smo se zaustavili u Babnom priĉanjem, gdje smo osim priĉa iz doline Polju i upoznali voditeljicu Zavoda ĉuli i one iz Suhe krajine, Prezida – priĉali Rihtarjeva domaĉija i njen projekt smo ih sudionici radionice iz svoje okoline revitalizacije imanja s kulturno-turistiĉkom ‒ te s priĉama i narodnim pjesmama iz djelatnošću. Veĉer smo zakljuĉili u Loške doline koje su sobom donijele Plešcima na literarnoj veĉeri s pjesnikom Milena Oţbolt i Pevke iz Loške doline. 10 GospoĊe su se potrudile i pogostile nas s istraţivanja njihovog podruĉja i domaćim delicijama – posebno ćemo si prilikom predstavljanja projekata, zapamtiti peĉene kruške. Predstavile su se  etnologinji Ivani Šarić Ţic iz takoĊer s odliĉno otpjevanom Marijom z Pomorskog povijesnog muzeja Ogrskega koju dvije od pjevaĉica pjevaju Hrvatskog primorja Rijeka koja nas je pratila na radu naših terenskih od ranog djetinjstva. istraţivanja u okolici Brod Moravica, Zakljuĉak radionice svih dosadašnjih  Karmen Delač Petković za njen godina predstavlja subotnje dogaĊanje – doprinos pri upoznavanju bajoslovnih dan otvorenih vrata kulturne baštine u pripovjedaka iz brodmoraviĉke Plešcima i Zamostu, pohod na Svetu Goru okolice, proĉitala nam je nekoliko s misom i obvezatnim plesom, te njenih odliĉnih literarnih obrada, hvala popodnevni sajam na pleškom trgu. I ove njenim suradnicama za predstavljanje u ĉitaonici Kuti, godine je bilo mnogo posjetitelja i veseli nas da smo na taj naĉin sluţbeno zakljuĉili  studentici slovenistike Špeli Ţupančič dogaĊanja zajedno s domaćinima iz iz Ambrusa, studentu povijesti okolice koju smo istraţivali umjetnosti Dejanu Trohi iz Prezida i . studentici mikrobiologije Iki Fazarinc iz Ljubljane, za njihovo sudjelovanje na ovogodišnjoj radionici, što su pomagali u organizaciji priredaba i s nama dijelili svoja iskustva i znanje. Dejan nas je na kraju ljeta obradovao s diplomom na temu ĉabranskih sakralnih spomenika iz 18. i 19. stoljeća,  hvala Janji Urbiha i Nataši Mele iz Kozarišča za organizaciju u njihovom kraju, hvala Janjinom ocu, Janezu i Mariu iz Trudnove kuće te drugim Slika 16: Pekarska radionica u Palĉavoj domaćinima, kuhinji je uvijek dobro posjećena.  isto tako hvala Juretu Kordišu iz U realizaciji programa preko projekata Palĉave Gornjih Poljana, za gostoljubivost šiše ove su godine finan kao i Alenki Veber, za predstavljanje cijski pomagali Urad njihovog imanja i projekata na kojima RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Grad radi u Babnom Polju, Ĉabar i Primorsko goranska ţupanija, a preko  na kraju, kao svake godine, hvala projekata SED Ministrstvo za kulturo RS. takoĊer domaćinima iz Osilnice, Na kraju se još zahvaljujem svima koji su Padova, Plešci, Poţarnice, Prezida, ove godine pomagali pri realizaciji Tršća, Turki, Loške doline, Broda, istraţivaĉke radionice, u njenoj pripremi i Fare, Delnica, Zagreba, Rijeke i ostalih krajeva u okolici, koji sudjeluju prilikom kasnijih posjeta: na projektima i priredbama na kojima  Emilu Crnkoviću iz Brod Moravica predstavljamo našu zajedniĉku baštinu. koji je preuzeo organizaciju Ponovo najljepša hvala Slavku Malnaru iz dvodnevnog boravka u njihovom kraju i našao nam zanimljive sugovornike, Ravnica za pomoć pri ureĊivanju teksta na  hrvatskom jeziku, Ogranku matice Ljubi i Valentinu Juţnič iz Fare koji nas svaki put rado pomaţu prilikom hrvatske u Ĉabru i prof. Ivanu Janešu iz 11 Makovog Hriba za izdavaštvo i uredniĉki Ten years of Palčava šiša Ethnological rad. collection in the upper Kolpa and Hvala svima koji su nas primali na terenu i Čabranka valley poklonili nam svoje vrijeme i uspomene. Abstract: Hvala mojim bliţnjima i Goranu Majetiću za brigu oko dogaĊaja na Svetoj Gori sve In Palĉava šiša Ethnological collection od 2006., godine te nas pomoću kolega from Plešce we are researching tangible sviraĉa razveseljavao svojom harmonikom. and intangible cultural heritage of millenary interconnected Croatia – Zbog ograniĉenih sredstava nismo u Slovenia bordering area and its mogućnosti cjelokupni tekst objaviti i na neighbourhood already for ten years. We hrvatskom jeziku, zato objavljujemo knjigu are involving local people, students and u sliĉnom obliku kao prijašnjih godina. researchers from both sides of the border in Svima onima koji ne razumiju slovenski our work already from the beginning. jezik zato se ispriĉavamo. Knjiţica je Summer research camps, where each year tiskana uz pomoć sredstava Urada vlade professionals and students are voluntarily participating their work, and encouraging Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, iz projekta Palĉave local people to rethink their own identity. šiše za 2017. godi With evening lectures, film projections, nu. Urad je pokrio i literature evenings and different workshops troškove studenata na ĉemu se lijepo for public they are helping to enrich their zahvaljujemo. awareness of own heritage value. Research work results are presented on the expert meetings, during lectures, in ethnographic videos, many articles were written and four books published. We are also cooperating in the Slovene and Croatian research and developing projects. Beside all that we are working on the conservation and restoration of the house and barn with etnographic collection – all of them Slika 17: Narodne pripovijedi sa uĉesnicima iz registred as a cultural heritage. According Ĉabarskog, Brodmoraviĉkog podruĉja i Loške to our initiative, local dialect was doline. registered in national intangible cultural Prošle smo godine obiljeţavali deset heritage registers of both countries. In the godina našega djelovanja, zato je ovo article, we presented overview of our work prilika da u nastavku predstavimo dio during first ten years. Work is many times onoga na ĉemu smo radili u proteklom related with challenge to present expert desetljeću. Nadamo se da naši rezultati knowledge for local public to help them pokazuju da naša baština nije zanemariva i developing cultural tourism projects. da prezidani pa i razrušeni zidovi još These projects should be an important element of sustainable local economy in uvijek otkrivaju mnoge priĉe naših predaka the future, if we want to preserve the na prostoru našeg bivanja. material and intangable heritage of the Još više priĉa otkrivaju nam domaći ljudi. area. Challenges and difficulties with Zato se moramo truditi da ovdje ostanu i which we have to deal during our work and mlade generacije. our organisation mode are discussed also. 12 Deset let Etnološke zbirke Palčava šiša, Plešce Deset godina Etnološke zbirke Palčava šiša Slika 18: Palĉava šiša in središĉe Plešc, ko je še stala Tamaţava hiša; akril na les, avtor Jernej Kraigher, po arhitekturni skici iz septembra 2006 Uvod povezal z njim) navidezno poznan kraj, ga zna na zemljevidu poiskati le malokdo. V Kljub temu, da je Ĉabar tako na hrvaškem drugi polovici 17. stoletja je bil ta skrajni (zaradi fuţine Zrinjskih v 17. stoletju) kot severozahodni del Gorskega kotarja v Sloveniji (zaradi ljudskega junaka Petra pripojen Hrvaški. Kljub razmejitvi je svoje Klepca, ki ga je Bevk v svoji povesti povezave tudi naprej, tako kot v starejši 13 zgodovini - ţe vsaj od rimskega ĉasa (a verjetno tudi pred njim), spletal v treh glavnih smereh:  proti osrednji Kranjski oziroma Sloveniji, preko Loške doline in kasneje tudi Dragarske doline ter Loškega Potoka,  proti Kvarnerju – prej Bakru, kasneje Reki, ter  proti dolini Kolpe in obkolpju na obeh straneh meje - okolici Karlovca in Beli krajini. K zgornjim smerem se je od 17. stoletja s krošnjarstvom Koĉevarjev in dobavami Gerovĉanov in Osilniĉanov iz Kvarnerja pridruţevala še smer preko Borovške doline. Na stiĉišĉu poti, ki so se z izgradnjo cest po dolini zgornje Kolpe konec 18. stoletja in v zaĉetku 19. stoletja vedno vztrajneje pomikale iz starih tovorniških poti po Slika 19: Sveta Gora nad Plešci je pomembno bregovih v dno doline, leţi Osilniška svetišĉe, verjetno ţe iz poganskih ĉasov dolina, ĉez Ĉabranko in le malo nad njo na Zgodovinske in kulturne povezave v hrvaški strani še pleško polje. Od nove dolini, ki so predmet in povod naših ceste po dolini, ki so jo v prvi polovici 19. raziskovanj, so se stoletja in tisoĉletja stoletja zgradili od Broda na Kolpi navzgor spletale predvsem vzdolţ trgovskih poti, do Plešc, so peljali od tam najbolj poloţni ne glede na politiĉno mejo, ki je zadnja prehodi iz obkolpske poti na drugo stoletja razmejevala dolino. Politiĉna meja povezavo: Kvarner – osrednja Kranjska. je bila nekoĉ, stoletja manj in le redko bolj Po tem prehodu so tovorili ţito in vino iz strogo zastavljena, le v zadnjih dveh letih obkolpja, od 18. stoletja tudi koruzo. Tako je opremljena s 3 m visoko ograjo in sta v 19. stoletju Osilnica in predvsem rezilno ţico, ĉesar ni bilo niti pod Plešce na hrvaški strani imela v dolini italijansko okupacijo med drugo svetovno precej pomembnejšo vlogo od svoje vojno. Obmoĉje sedanje obĉine Ĉabar, ki velikosti. Preko Plešc so prehajali tovori za je nekdaj veĉinoma pripadalo srednjeveški zgornja obmoĉja, sem so se s cesto naselili ţupi Gerovo, je bilo še vsaj konec 15. trije veletrgovci iz obmoĉja nad dolino. stoletja poseljeno s številnimi priseljenci iz Ena od teh druţin je bila druţina Ĉop, obdobja kolonizacije Koĉevske, in je lastnica Palĉave šiše ( šiša pomeni v zgodba veĉ manjših centrov. Prezid se na domaĉem govoru hišo) v Plešcih, ki je prej zgornji strani moĉno navezuje na Loško trgovala v okolici Gerova in Malega Luga, dolino, stari center – Gerovo na primorsko a je v dolini ţe vsaj od druge polovice 18. stran in dolino Kolpe, Ĉabar in Tršće (po stoletja imela tudi del posestva (Smole, domaĉe Trstje) sta delila usodo nekaj veĉ 2005, 2006). kot sto let delovanja fuţine in rudarjenja, 14 ki je bilo zakljuĉeno v drugi polovici 18. pristanišĉ. Zaradi kmeĉke trgovine, ki se je stoletja. izogibala mitnicam, je te dejavnosti teţko Fuţina v Ĉabru slediti. Do druge svetovne vojne so se in potrebe po delavcih so povzroĉile obĉasno vrstile gospodarske krize, a veĉje priseljevanje iz Kranjske. gospodarstvo in število prebivalcev se je Priseljenci so ob prvih krizah ţelezarne, ţe vztrajno veĉalo. Veĉino kriznih obdobij je v 17. stoletju ter kasneje, nadaljevali pot v prebivalstvo od 1870-ih let naprej osrednji Gorski kotar - na projekte, premošĉalo z zaĉasnim delom v bolj povezane z novimi cestami, ter še naprej oddaljeni tujini (Amerika, nato Francija) po bolj rodovitni severni Hrvaški, ki se je ter s sezonskimi deli (v gozdu, po miru s Turki ponovno naseljevala. Fuţina je povzroĉila tudi delitev doline, saj krošnjarjenje, urmoharstvo) v sosednjih je desni breg pripadel Hrvaški. Plešce je deţelah. Ti zasluţki so krepili denarno , z gospodarstvo in lokalno trgovino, ţal pa so Osilnico na slovenski strani, iskalo svoje domaĉe poljedelske površine postajale mesto v trgovini z obkolpjem, verjetno tudi s Koĉevsko. Tam se je predvsem od 17. pretesne za številna usta, kar je vodilo še v stoletja naprej razmahnilo krošnjarjenje z veĉjo odvisnost od dela v tujini. blagom, ki je prihajalo iz kvarnerskih Slika 20: Plešce na fotografiji iz publikacije Dom i sviet, Zagreb, 1895, avtor Dragutin Ţagar Posebno tragiĉno usodo je obmoĉje taborišĉa, veĉina v zloglasni Kampor na doţivelo med italijansko okupacijo, ko so Rabu, na drugi strani je bila izseljena bila poţgana skoraj vsa naselja nad dolino sosednja Koĉevska, od koder so in uniĉeno po moji oceni okoli 85% organizirano odšli stoletja sosedje – stavbnega fonda, predvsem nad dolino. Koĉevarji. Po kapitulaciji Italije se je Ljudje so bili odgnani v koncentracijska veĉina preţivelih domaĉinov sicer vrnila 15 na svoje poţgane domove, a so zaradi uradno vpisane v registre kulturne omejenih resursov teţko preţiveli konec dedišĉine – nekaj stanovanjskih zgradb na vojne na osiromašenem in osilniškem delu, dvorec grašĉakov Ghycy nesamozadostnem ozemlju. Ţe kmalu se je v Ĉabru… Dedišĉina vseh vrst je bila slabo zaradi pomanjkanja delovnih mest in raziskana, uradno je bilo celo omenjano, da omejenosti obdelovalnih površin priĉelo gre za dedišĉinsko osiromašeno obmoĉje. moĉnejše izseljevanje, ki se je nadaljevalo in se nadaljuje vse do današnjih dni. Obmoĉje je novejše ĉase do osamosvojitve obeh drţav, navkljub vsem problemom, doţivelo kot moĉno povezano – cesta od Broda na Kolpi je šla delno po hrvaški in delno slovenski strani, ljudje so se druţili v centrih, kamor so gravitirali geografsko in ne politiĉno, otroci so hodili v najbliţjo šolo, umrle se je pokopavalo ne glede na formalno pripadnost ţupniji, ljudje so hodili k maši v bliţnje cerkve in na skupne plese. Rezultat vsega tega je bilo skupno poreklo ljudi v dolini, skupno nareĉje in obiĉaji, Slika 21: Palĉava šiša je leta 2006 s svojimi skupna kulturna - snovna in nesnovna odprtimi vrati ponudila malce drugaĉne dedišĉina in celo v hrvaški strokovni poglede na okolico in njen razvoj literaturi iz 1980-ih let neprepoznavna etniĉna meja V vsakem primeru je obmejna dolina po (Burić, 1979: str.9). drugi svetovni vojni zaradi politiĉne meje Prebivalci so se razlikovali po (na ţalost morda tudi zaradi izgnancev, ki nacionalnosti, ki pa je bila veĉinoma so kot civilne ţrtve vojne po vojni ostajali posledica lokacije bivanja – na desnem moĉno v senci partizanskih borcev), trpela bregu so bili Hrvati, na levem Slovenci, in marginalizacijo z obeh strani. Le redko se zanimivo – na ostalem hrvaškem še do je pisalo o obmejnih obmoĉjih in krajih, še pred nekaj desetletji zaradi govorice vsi Kranjci… V zaĉetku 20. stoletja je ţivelo redkeje se jih je povezovalo s tistimi na drugi strani republiške meje. Redka izjema na obeh bregovih v dolini zgornje Kolpe in je bila knjiga Antona Oţbolta Ĉabranke, od Srobotnika do Ĉabra in , Deţela Petra Klepca (Oţbolt, 1974), ki je predstavila okolice, pribliţno 5000 ljudi, sedaj jih je ostalo manj kot 800. Nekoĉ so bili moĉno skupni boj proti okupatorju. Interpretacije razvoja in zgodovine so bile veĉkrat naseljeni bregovi, kjer stojijo najstarejša nacionalizirane. Na hrvaški strani se je naselja ali njihovi ostanki, sedaj ostajajo zgodovina obiĉajno zaĉenjala z Zrinjskimi naseljene predvsem vasi v dolini, kamor se v 17. stoletju. Vsemu temu je v korak je priselil tudi del tistih z bregov. sledil tudi negativen odnos do nareĉja s Do pred dobrim desetletjem je bila strani šole in uradnih inštitucij. Postalo je kulturna dedišĉina v dolini zelo slabo nekaj grdega, premalo slovenskega in raziskana. Ko se je govorilo o kulturnih premalo hrvaškega, ĉesar se je bilo spomenikih, se je omenjalo predvsem potrebno odvaditi in pustiti doma. A ljudje cerkvene objekte in redke druge stavbe, ga na sreĉo vse do danes niso opustili. 16 Kot predstavniku pete generacije druţine najinih projektih, do sinov, ki obĉasno še Ĉop, sedaj Smole v Palĉavi šiši v Plešcih, vedno pomagajo, neĉakinj in vnukov, za so me vsa leta zanimale zgodovinske in katere upam, da jim bo Plešce tudi v kulturne povezave obmoĉja in njegovih bodoĉnosti uspelo dajati vsaj delĉek doma. prebivalcev. K odkrivanju naše preteklosti Moral bi omeniti vsaj še teto Bosiljko v in vrednotenju sedanjih razmer me je ţe Kanadi, ki je ohranitev domaĉije nesebiĉno zgodaj vzpodbudila stara mama Berta, podprla s tem, da se je po smrti stare mame rojena Knavs, s svojimi pripovedmi in odpovedala dedišĉini in nam pomagala številnimi poznanstvi, pomagali pa vsi ohraniti posestvo v enem kosu. Veseli smo domaĉi. Od staršev, do sestre Nine, s tudi, da se nam je v desetih letih pri katero sva v otroštvu zvedavo raziskovala raziskovanju pridruţilo lepo število okolico in tu preţivljala del poĉitnic, ţene dijakov, študentov in raziskovalcev, a tudi Sonje, ki z veliko dobre volje ţe odkar se obiskovalcev in domaĉinov. poznava sodeluje pri naših – ţe dolgo Slika 22: Otvoritvena slovesnost na Palĉavem dvorišĉu – tolikšnega števila obiskovalcev kulturne prireditve od blizu in daleĉ Plešce še ni videlo Etnološka zbirka Palčava šiša iz smo podrli prizidek iz 1890-ih. Z Plešc na Hrvaškem vraĉanjem v nekdanjo obliko se je O naših zaĉetkih in o pokazala arhitekturna vrednost prvotne blikovanju ideje o etnološki zbirki sem pred leti ţe pisal v druţinske stavbe trgovca, kjer je bil vsak zborniku etnoloških paralel prostor na mestu nekdanje funkcije. (Smole, Primerjalno vrednost pred ostalimi 2006a). Tu naj omenim le na kratko, da podobnimi zgradbami je pomenila tudi v smo druţinsko, po domaĉe Palĉavo šišo (kar pomeni hišo prišleka iz Babnega Polja veĉini ohranjena originalna notranja – oprema, kljub uniĉenim ali izgubljenim Polca, v dolini Palca, nekoĉ v starem okrasnim predmetom vsaj delno ohranjen lokalnem govoru Palča) gradbeno temeljiteje urejali ţe vse od 1989. leta, ko drobni inventar, knjiţnica, trgovski, zemljiški in druţinski dokumenti. Vse to 17 sem kot glavni iniciator v druţini ţe od hiši prvo predstavitev za dijake in mlade iz srednje šole in s podporo stare mame in Plešc in okolice. Glas o naših namerah se pomoĉjo domaĉih postopno zbiral in je širil tudi preko ĉlankov v ĉasopisu Novi urejal. O hiši, z njo povezani druţinski list, kjer je pomagal lokalni novinar Ţeljko zgodovini in okolju, v katerem so ţiveli Malnar, svoje je dodala reportaţa HTV za predniki, se je nabralo kar nekaj zanimivih Dobro jutro Hrvatska, kak teden ali dva zgodb (Smole 2005). pred otvoritvijo, najave v ĉasopisu Novi list iz Reke, reportaţa v Dolenjskem listu Prve bodrilne besede in neformalna (Leskovšek-Svete 2006), v kateri je bil ţe vzpodbuda za javno odpiranje zbirke in vpis hiše med kulturne spomenike poudarjen ţenski del druţine, in na radiju , za Delnice. katere sem še vedno hvaleţen, so prišle leta 2003 s strani kustosov etnografskega muzeja v Zagrebu, naslednje z obiskom Slovenskega etnološkega društva 2004 in Hrvaškega 2005 (Smole 2006). Leta 2005 je bila hiša z dvorišĉem in gospodarskim poslopjem vpisana v register kulturnih spomenikov Republike Hrvaške (Ĉrnjar 2005, str. 304-305) po desetletju od prijave, od leta 2015 je v register vpisana tudi celotna zbirka predmetov in pohištva v hiši – kot premiĉna kulturna dedišĉina. Slika 23: Prva dobrodošlica – domaĉa paftica Palĉava šiša z dvorišĉem in skednjem je in puhanci niso smeli manjkati bila ţe ob vpisu v prvi register spoznana za Na štirih etaţah hiše dragoceno stavbno dedišĉino smo uspeli v – avtentiĉnem okolju pripraviti ambientalno stanovanjsko stavbo, ki spoštuje predstavitev ţivljenjskega okolja trgovske tradicionalno arhitekturo regije, jo nadgrajuje z mešĉanskim nadstropjem in druţine ter nesnovne dedišĉine vasi in doline (nareĉje, navade in obiĉaji, bogati z ohranjeno notranjo opremo in glasba…). Restavrirali smo poslikave v drobnim inventarjem iz zlatega obdobja salonu iz 1880-ih in vanj po 120-ih letih tega dela doline v drugi polovici 19. vrnili tako staro pohištvo, kot peĉ iz stoletja, ter bogato knjiţnico in arhivom. zaĉetka hiše. Preštudirati je bilo potrebno, Projekt odpiranja zasebne hiše za javnost kako omogoĉiti ogled druţinske hiše je bil za druţino zahtevna odloĉitev, pri veĉjemu številu obiskovalcev, kar smo katerem smo bili udeleţeni vsi – mama in dosegli z dvema vhodoma – v klet in v oĉe, ţena in najini otroci. Odpreti svojo stanovanjski del. hišo, skozi katere pritliĉje s trgovino in Odpiranje zbirke, v soboto, 9. septembra gostilno so sicer v 150-ih letih prehajali 2006, k katerem smo vkljuĉili ogled vseh desettisoĉi, a v druţinski nadstropji le ostalih zanimivosti v vasi, je bilo za prijatelji, ni enostavna zadeva. V druţini je druţino, sorodnike in šlo laţje, domaĉine pomemben saj smo se zavedali izziva. dogodek, ki jim je vzbudil ponos in Predvsem je bilo na to potrebno pripraviti zadovoljstvo nad svojo dedišĉino. Skupaj domaĉine. Zato smo ţe z februarja 2005 obiskali ţupana, tedaj prof. Ivico Janeša domaĉini smo pokazali mlin in ţago v Zamostu, Tamaţavo hišo in mlin v Plešcih, (Malnar Ţ. 2005) in jeseni organizirali v Kovaĉevo kovaĉijo, uredili dve turistiĉni 18 sprehajalni poti okoli vasi, pripravili uvodno predstavitev v hrvaškem knjiţnem panoje s predstavitvijo zgodovine in jeziku in domaĉem nareĉju. Slovenski del stavbne dedišĉine, zloţenke, projekcije... besedila je brala Sonja Smole – najmlajša Obiskovalce smo prviĉ organizirano nevesta v hiši. V dveh dnevih se je zvrstilo odpeljali tudi na Sveto Goro. skoraj 400 obiskovalcev iz Hrvaške in Slovenije in s tem smo priĉeli naše ţe deset let trajajoĉe dejavnosti. Javnosti smo pokazali, da ţivimo na obmejnem obmoĉju, kjer sta se skozi celotno zgodovino prepletali slovenska in hrvaška tradicija, ki sta se stoletja bogatili še s tradicijo koĉevskih Nemcev. Na otvoritveni slovesnosti smo ob bok kot enakovredna partnerja v obmejnem Slika 24: Slavnostna govornica - kustosinja prostoru postavili tako hrvaški kot Zvjezdana Antoš, Etnografski muzej Zagreb slovenski knjiţni jezik in lokalno nareĉje, Od obiskovalca, arhitekta Jerneja ki povezuje oba. Otvoritvi je bila Kraigherja smo ob tej priloţnosti dobili posveĉena dvojna stran zagrebškega kvalitetne arhitekturne risbe naše hiše, Vjesnika, 12. septembra 2006, z naslovom središĉa Plešc in Svete Gore s cerkvijo, ki »Velika povijest u maloj kući« in ĉlanek v nam ţe leta sluţijo za pripravo plakatov. ljubljanskem Delu (Vogel, 2006). Postali Spoznali smo tudi marsikaterega z smo prva zasebna etnološka zbirka na generacijami izgubljenega sorodnika, celo Hrvaškem (Tenţera 2006). Izvedli smo sorodnike prve ţene našega pradeda, ki je prvi intervju za hrvaško televizijo. bila iz Postojne. Na otvoritev je kljub Leta 2007 smo s pomoĉjo projektnega teţavam z maloobmejnim prehodom prišel denarja Urada za Slovence v zamejstvu avtobus muzealcev iz Dolenjske. Iz pripravili trajne predstavitvene panoje v Ljubljane je prišel avtobus sluţbenih kleti in na njih predstavili zgodovino kolegic in kolegov ter ĉlanov SED, za kar obmoĉja, stavbno dedišĉino vasi pred so bili potrebni posebni organizacijski 1856. letom, ko je bila zgrajena Palĉava prijemi. Na otvoritvi so kot slavnostni šiša, ter zgodbo razvoja hiše in njenih govorniki sodelovali kustosinja Zvjezdana predalav v dobi poldrugega stoletja. Antoš iz Etnografskega muzeja v Zagrebu, Izdelane so bile smerne table po zbirki, na ţupan Ţeljko Erent in predsednik izvršnega katerih so bila poslopja, prostori in sveta obĉine Ĉabar – sosed Zoran Kuzele. predmeti, poimenovani v lokalnem Ţe ob pripravah hiše za otvoritev nam je nareĉju, kot so jih vedno poimenovali prviĉ finanĉno pomagal Urad za Slovencev prebivalci hiše. Klet je bila dopolnjena z v zamejstvu, s ĉigar pomoĉjo smo lahko narisanimi figurami naših prednikov v kupili material za restavriranje stare naravni velikosti – od Koĉevarjev iz poslikave salona, ki smo ga z lastnim Valvasorjeve upodobitve, o katerih vemo delom in pomoĉjo slikarke Mateje zelo malo, preko kmeĉkega trgovca in obnovili. Posneli smo material za vaškega sodnika iz prve polovice 19. predstavitve. Pri otvoritveni slovesnosti je stoletja, do predstavnika mešĉansko ţiveĉe aktivno sodelovala obĉina Ĉabar in dijaki naslednje generacije iz konca stoletja. srednje šole Vladimir Nazor, ki so brali 19 ţeleli opozoriti na vse tisto, kar predstavlja materialno kulturno dedišĉino v vasi in okolici – urbanizem vasi in kulturno krajino, naravno dedišĉino, stavbno dedišĉino, notranjost objektov s staro opremo in okrasjem, spomeniki na pokopališĉu... Obiskali smo stare hiše po vasi – Girafkino, Tamaţavo, Špelno, Starinkino, ljudje so nam pokazali stare predmete, opozarjali smo na njihov pomen in vrednost. Bili so ponosni, ko so njihove fotografije zagledali na javni predstavitvi. Z zaĉetnimi raziskavami na terenu smo uspeli pokazati ljudem, da je najpomembnejši element kulturne Slika 25: Del druţine Smole ob sneţenem dedišĉine v okolju prav etnološka boţiĉu leta 2007 dedišĉina, vezana na naĉin ţivljenja in kulturo ljudi in njihovih prednikov - tako Začetki raziskovalnega dela na snovna kot nesnovna dedišĉina. Lahko terenu reĉem, da jim je ţe samo raziskovanje, a tudi število obiskovalcev otvoritve zbirke Ţe same priprave na otvoritev zbirke za dokazalo, da so lahko kljub vsemu javnost so pomenile velik raziskovalni siromaštvu med vojno in po njej, še bolj pa izziv. Kljub temu, da sem se ţe od srednje odklonilnemu odnosu po vojni, še vedno šole ukvarjal z raziskovanjem domaĉije ponosni na tisto, kar je ostalo v dolini. In svojih prednikov (Janjiĉ, 2005), skrbno da se slovenskega porekla tudi v novi zbiral in popravljal odsluţene predmete po drţavi ni potrebno sramovati. hiši in okolici, zlagal dokumente in knjige ter njihove ostanke, ljubiteljsko študiral zgodovino, stavbarstvo in notranjo opremo, etnologijo in podobna strokovna podroĉja, ki so mi dajala osnove za razpoznavanje predmetov in okolja, zvedavo spoznaval okolico, prehodil in prekolesaril veĉino poti in se pogovarjal z mnoţico domaĉinov, tega do takrat še nisem predstavljal javnosti. Najprej je bilo potrebno ţe za otvoritev pripraviti prezentacijo zgodovine hiše in okolice ter jo povezati s snovno dedišĉino Slika 26: Del dijakov gimnazije iz Ĉabra - v okolici. Izdelani so bili panoji, ki smo jih udeleţencev raziskovalne delavnice leta 2007 postavili po vasi pred kljuĉne objekte, Pomemben element je bila vkljuĉitev pripravljenih je bilo nekaj raĉunalniških nesnovne dedišĉine, kar je bilo kot element prezentacij, ki so se projicirale na velikem muzejskih prezentacij na Hrvaškem in v platnu v kletnem prostoru. Z njimi smo Sloveniji leta 2006 še v povojih. V ta 20 namen smo z malo ekipo snemalca, vrtela v Palĉavem salonu. Od Radia asistentke in vodje obiskali nekaj Slovenija smo pridobili zvoĉne posnetke najstarejših ljudi v vasi ter avdio-vizualno iz 1970-ih let, na katerih je igral posneli veĉ deset ur nareĉnega materiala. harmoniko in domaĉe pesmi zadnji Posnetki so se najprej vrteli kot zvoĉno harmonikar v Palĉavi gostilni – Anton ozadje v Palĉavi šiši. Zbrani material je Gašparac, po domaĉe Ĉrĉek iz Zamosta. sluţil še nekaj let kasneje za osnovo Vsi posnetki se še vedno obĉasno etnografskim filmom. Za zvoĉno ozadje predvajajo ob obiskih veĉjih skupin in smo posneli tudi skoraj sto starih sluţijo kot pomemben element za predvojnih gramofonskih plošĉ s podoţivljanje nekdanjega kulturnega slovensko, hrvaško in nemško, takrat okolja. popularno glasbo, podobno kot se je nekdaj Slika 27: Udeleţenci raziskovalne delavnice v Palĉavi šiši leta 2010 z domaĉini iz Babnega Polja, Bukovice in Prezida, na dvorišĉu Rihtarjeve domaĉije Broda do zaprtega mostu pri Gašparcih) Do konca leta 2006 nas je obiskalo okoli hrvaškemu delu doline zgodila velika 800 obiskovalcev, kar je bil obetaven zaĉetek, kljub tedaj ţe precej trdno zaprti krivica, saj ga je odrezala od zaledja (slovenskega in hrvaškega). In Slovenstvo glavni cesti po kolpski dolini, ki je bila lahko merijo domačini le s takimi dejanji. dodatno omejena z maloobmejnim mejnim To je tista rana, ki jo nekje omenjam. prehodom Sela-Zamost, s pisanjem Rešitev bi morala biti vsaj enostranska, če dovolilnic, ĉakanjem na prehod in plaĉevanjem takse. Kot sem v nekem druga stran tega ne more ali noče razumeti. osebnem pismu leta 2006 napisal sosedu, zgodovinarju prof. Joţetu Oţuri iz Pošteno povedano: sploh se ne veselim Osilnice, ki mi je takrat kritiĉno pregledal obkolpske ceste po hrvaški strani, prav prva pisanja: tako kot se v trenutni situaciji v dolini ne »… morem veseliti, kot se mogoče čudno sliši, se je s prekinitvijio ceste po dolini, (in niti povezave čez Čačič proti Kočevju, saj s paralelno potjo po slovenski strani od 21 se bojim, da sta to dva reza, ki bosta za (Smole, 2006a), ki je s podnaslovom večno razdelila do sedaj stoletja kulturno »Kontinuiteta prepletanja hrvaške in povezano prebivalstvo. In izbrisala vse slovenske tradicije na obmejnem tiste prepoznavnosti, za katerih ohranitev podeţelju?«, postavljala pod vprašaj tisto, se trudimo. kar sem opozarjal v predhodnem citatu. Opozorilo na zavestno prekinjanje povezav Celo EU pri tem prelomu ne bo mogla kaj in nevarnost nacionalnega razmejevanja dosti pomagati, ker bosta zarezana politično, iz drugih centrov, ki (zamejevanja) doline: problematike ne poznajo in vidijo v »V kolikor politika na obeh straneh meje prebivalcih le in samo Slovence ali le in tega ne bo prav kmalu spoznala, se bo samo Hrvate... ». počasi in za vedno, kljub trudu nekaterih, izgubila stoletna identiteta tega področja in ostala bo le še nema priča muzejskih postavitev.« (Smole, 2006a) Posvetu v Zagrebu je leto dni kasneje sledilo povabilo na mednarodni simpozij - 9. vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo na Kozjanskem, maja 2006. Ker je bila tematika mesto in trg na meji zame zanimiva, sem za to priloţnost pripravil obširnejši pregled oblikovanja ideje o Palĉavi šiši kot etnološkem spomeniku, ki Slika 28: S pleškimi dijaki v ţivo iz Palĉave je bil objavljen v zborniku (Smole, 2006b). štracune, za oddajo Zagonetna putovanja, V dobrem letu smo objavili še predstavitev novinarja Mladena Kušeca, Radio Hrvaška 1, hiše, druţinske zgodbe in zbirke tako v 2009 slovenskem kot v hrvaškem in angleškem jeziku, v glasniku SED (Smole 2006c) in Prve strokovne objave ĉasopisu Etnografskega muzeja v Zagrebu (Smole 2006c). Prvi resni strokovni izziv po predstavitvi obmoĉja skozi zgodovino druţine je Otvoritev zbirke in dejavnosti so privedle predstavljalo vabilo na mednarodno do prvih nekaj odmevnih priznanj: prejeli posvetovanje Etnološke zbirke in kulturna smo priznanje za najboljše urejeno etno- podoba Slovencev na hrvaškem, leta 2005 zbirko v Primorsko goranski ţupaniji leta v Zagrebu. Ob tej priloţnosti sem pomagal 2007 in istega leta tudi Ĉastno organizirati in voditi ekskurzijo slovenskih Valvasorjevo priznanje Slovenskega etnologov in kulturnih antropologov iz muzejskega društva za ureditev muzejske Ljubljane skozi naše kraje. Ustavili smo se zbirke Palĉava šiša v zamejstvu. Leta 2009 v Prezidu in Ĉabru ter obiskali Plešce s smo za naše delo prejeli priznanje Palĉavo šišo, ki tedaj še ni bila urejena za Slovenija nostra, v naslednjih letih javnost, ter ţago in mlin v Zamostu. priznanje Društva zakrajĉke košenice iz Rezultat ekskurzije in referata je bil ĉlanek Zakrajca Turkovskega, Matice Hrvatske v Glasniku SED (Smole, 2005) in prva Ogranak Ĉabar in Grada Ĉabar. strokovna objava v zborniku posveta 22 ponudili moţnost priprave knjiţice o hiši, ki bi bila del zbirke Slovenski prispevki k ţupanijski dedišĉini. Povabilo smo z veseljem sprejeli in preko pomladi je z oblikovalcem Rokom Zelenkom nastala prijazno oblikovana predstavitvena knjiţica s številnimi fotografijami, ki so predstavile bogastvo v hiši ohranjene dedišĉine in naših dejavnosti (Jaksetić 2011). Knjiţica (Smole 2010b), ki je bila natisnjena do konca 2010. leta in je bila v Reki in na Plešcih predstavljena spomladi 2011. leta, je vsebovala tako slovensko besedilo o zgodovini hiše in druţine kot hrvaški prevod. Na našo pobudo je bil s pomoĉjo Slavka Malnarja med njiju dodan še opis v domaĉem nareĉju. S tem smo Slika 29: Palĉavi - Smoletovi ob podelitvi simboliĉno pokazali umešĉenost našega Valvasorjevega priznanja v Narodni galeriji, nareĉja med oba nacionalna jezika. Ljubljana, 2007 Kritiĉni pogled na stanje v dolini in poskuse razmejevanja sem obdelal preko pregleda objav v starejši literaturi na naslednjih etnoloških paralelah, leta 2008 v Varaţdinu (Smole 2009a). Analiziral sem kulturno biografijo našega izoliranega obmoĉja na meji med Hrvaško in Slovenijo na temelju vkljuĉevanja oziroma izkljuĉevanja elementov romantizirane zgodovine, geografskih in politiĉnih mej in razliĉnih politiĉnih ideologij v zadnjih sto in nekaj letih od prvih tiskanih objav. Ugotovitve so bile zanimive, saj so se (strokovne oziroma znanstvene) objave redno prilagajale trenutnim pogledom politike na obmejno obmoĉje. Slika 30: Predstavitev zgodovine obmoĉja in Leta 2009 nam je gospa Marjana Mirkoviĉ njegovih prebivalcev na nareĉnem veĉeru v Dekanih pri Kopru, 2011 posredovala pobudo Sveta narodne manjšine Primorsko-goranske ţupanije. Leta 2009 smo od organizatorjev iz Marjano smo spoznali ţe na strokovnem Znanstveno-raziskovalnega središĉa sreĉanju v Zagrebu pred otvoritvijo zbirke, Koper, Univerze na Primorskem, Koper in od takrat vsa leta spremlja naše delovanje Inštituta za zgodovinske in druţboslovne in o njem marljivo obvešĉa slovensko vede, HAZU, Reka, prejeli povabilo za javnost preko ĉasopisov in radijskih oddaj udeleţbo na mednarodnem znanstvenem iz zamejstva, za kar si zasluţi našo prav sreĉanju pod naslovom Perspektive posebno zahvalo. V imenu sveta so nam slovensko-hrvaškega obmejnega obmoĉja, 23 v Kopru. Namen sreĉanja zgodovinarjev, Etnološke raziskovalne delavnice antropologov, etnologov in geografov iz Slovenije in Hrvaške je bil osvetliti Z etnološkimi raziskovalnimi delavnicami dognanja o obmejnem obmoĉju od 18. za študente in prvih nekaj let tudi dijake, stoletja naprej ter obenem osvetliti smo priĉeli ţe v letu 2007. Po sedanjost in probleme. Na simpoziju sem z intenzivnemu letu priprav za otvoritev je referatom »Zgornjekolpska in ĉabranska bilo potrebno najti nove dejavnosti, preko dolina – prekinjene naravne povezave ali katerih bi lahko po eni strani vkljuĉevali neperspektive zaprtega obmoĉja«, kritiĉno domaĉine in po drugi strani skupaj z njimi predstavil probleme našega obmoĉja, raziskovali obmoĉje ter jih vzpodbujali k katerega meja se je vedno bolj zapirala, a spoznavanju lastne dedišĉine in njene tudi naše dejavnosti za promocijo skupne vrednosti. kulturne dedišĉine, ki so kljubovale politiĉnemu in fiziĉnemu zamejevanju (Smole 2011b). Vsa leta sodelujemo tudi s plodovitim domoznanskim pisateljem Slavkom Malnarjem iz Trstja. Nekaj naših prilog je bilo vkljuĉenih ţe v njegovi prvi izdaji Zgodovine ĉabarskega kraja (Smole 2008), pomaga nam tudi s prevodi v hrvaški jezik. Leta 2012 je prišel na idejo, da napiše obseţen pregled naĉina ţivljenja v njegovem domaĉem kraju – Ravnicah, ki Slika 31: Predstavitev rezultatov raziskovalne leţijo 750 m delavnice Plešĉanom na prireditvi na Palĉavem etrov nad morjem, kot se ga je dvorišĉu, avgusta 2007 spomnil iz svojega obdobja ali pripovedi sosedov. Naprosil me je, ĉe bi lahko Prve formalne delavnice (Smole, Hobar, pomagal pri prevajanju v slovenšĉino. Celo Hercog 2007), za katero smo pridobili zimo sva tako izmenjevala datoteke, nekaj sredstev od Urada za Slovence v opozarjal sem ga na pomanjkljivosti in zamejstvu, obĉine Osilnica, lokalne komentiral njegove zapise v primerjavi z tovarne Loţ Metalpres in obrti GEC d.o.o. ţivljenjem pri nas v dolini. Nastala je se je udeleţilo precej dijakov gimnazije v zanimiva knjiga, katero sem predstavil v Ĉabru. Naša prva mentorica je bila Glasniku SED (Smole 2014a), ţal pa študentka etnologije Sonja Herzog, z jezikovno rezultat ni bil najboljši, saj je njeno pomoĉjo smo zbrali kar nekaj avtor dopolnjeval besedilo še po slovenski priĉevanj o ţivljenju starejših ljudi po vasi. lekturi… Zadovoljiti se je bilo treba torej s Tema delavnice je bila zastavljena kvaliteto vsebine. razvojno – etnologija in kulturni turizem. V pleški šoli sta za javnost predavali Z navedenim se objave niso zakljuĉile, etnologinji iz hrvaškega - Dunja Majnariĉ postajale so z vsakim letom bolj povezane Radošević in slovenskega etnološkega z rezultati raziskav, ki so z novimi odkritji društva - Anita Matkoviĉ, sam sem na terenu dodajale kamenĉke k našem predstavil zgodovino kraja in njegovo vedenju, in zato te objave navajam v dedišĉino. Skupaj z udeleţenci smo potem sledeĉih poglavjih. ĉez teden obiskovali Zamost, Ribjek, peš s Plešĉani in Osilniĉani Zakrajc Turkovski 24 ter številne informatorje. Teden smo pevskim zborom, malico in celo zakljuĉili s prireditvijo na Palĉavem tradicionalni ples (ta je bil nekoĉ obiĉajen dvorišĉu. Zanjo so udeleţenci in del romarskih obveznosti), ter popoldanski gimnazijci iz Ĉabra pripravili in odigrali vaški sejem na pleškem trgu, ki se je veĉ igro na besedilo Zlatka Pochobratskega, let zaporedoma zdruţil z dramskimi odzivi okolice so bili odliĉni. nastopi dijakov iz Ĉabra. Posebna zahvala Po tem zaĉetku se poletna raziskovalna pri tem gre Tomislavu Ĉop in Klari Modrić iz Gerova, glavnima igralcema. Tomislav delavnica izvaja vsako leto. V zaĉetku še s srednješolci iz okolice, nekaj let kasneje je celo pripravljal scenarije na podlagi smo priĉeli k udeleţbi vabiti študente in razgovorov, ki smo jih poslušali na terenu. strokovnjake iz obeh drţav. Ĉasovno je Eno od dramatiziranih zgodb je prispeval Bojan Pajniĉ, s katerim sva do njegove ostala v tednu po sredini avgusta in je vsa leta povezana z zakljuĉkom, ki ga smrti prediskutirala marsikatero temo s terena, ki ga je raziskoval na obeh straneh predstavlja sobotni pohod na Sveto Goro, kjer vkljuĉimo tudi mašo s pleškim doline. Slika 32: Snemanja in razgovori v nareĉju leta 2010 pri Lenĉevih v Bosljivi Loki stavbni dedišĉini, pregledali in premerili Vsako leto je bila tema naših raziskav smo mnoge stavbe, zapisovali zgodbe izbrana vnaprej, vendar smo se prepušĉali tudi trenutnim odloĉitvam njihovih prebivalcev, raziskovali in se prilagajali tradicionalne obrti v dolini in njihov vpliv odkritim zanimivostim ali informatorjem na priseljevanje in preseljevanje, ter iniciativi sodelujoĉih. Posveĉali smo se tradicionalne plese, obiĉaje... Material je 25 sluţil za objavo knjige o tradicionalnih evidentiranju zbirk na Hrvaškem, svojo obrteh (Smole 2012) ter treh zvezkov dejavnost so predstavile še ĉlanice katedre Stavbne dedišĉine v dolini zgornje Kolpe za ĉakavski jezik iz Bakra ter »Teţaki i in Ĉabranke in okolici (Smole 2013c, teţakine« iz Praprutnjaka. Udeleţenci 2014c, 2016a, 2016f), poroĉil v Glasniku delavnic za vodje zasebnih zbirk so prav v SED, lokalnih ĉasopisih, prispevkom na Plešcih prejeli zakljuĉna spriĉevala iz rok etnoloških paralelah (Smole 2016a) in dr. Naška Kriţnarja. Prviĉ smo imeli podobno. priloţnost etnologom predstaviti tudi domaĉo kulinariko teh krajev s pomoĉjo Šuštarjevih - ţupo na krumpir, domaĉe sire, peĉenega domaĉega jagenĉka, krumpirjevo in roţičkavo paftico. Z rednimi raziskovalnimi delavnicami smo nadaljevali od 2009. leta naprej. Dve leti smo se posveĉali raziskovanju krajev in snemanju zgodb o ţivljenju njihovih prebivalcev v nareĉju na video kamero. Vsa leta ima tako pomembno vlogo raziskovanje nesnovne dedišĉine, ki je bila potem veĉkrat predstavljena širši javnosti po Sloveniji in Hrvaški. Slika 33: Etnološki razgovor Tomaţa Simetigerja z Lojzko Lavriĉ v Ĉrnem Potoku, avgusta 2011 Leta 2008 je dejavnosti raziskovalne delavnice zapolnila dvodnevna zakljuĉna etnološko-muzeološka delavnica Slovenskega etnološkega društva, ki jih je vodila Tita Porenta (Porenta, Smole 2008). Delavnica je bila peta po vrsti: prva je bila izvedena v Slivnu pri Vaĉah na temo umetnosti interpretacije, druga v Krškem - dedišĉina v turizmu, etnološka dedišĉina v rokah ljubiteljev, tretja v Ljubljani - dokumentiranje in ohranjanje premiĉne kulturne dedišĉine, ĉetrta v Novi Gorici - posredovanje etnološke dedišĉine. Peta z naslovom: Promocija dedišĉine je bila izvedena s sodelovanjem Etnološke zbirke Palĉava šiša in Hrvaškega etnološkega Slika 34: Izdelovanje roţ iz papirja na društva. Z udeleţenci smo obiskali Prezid, Palĉavem skednju, 2011 Ĉabar, Sveto goro s Petrom Klepcem v Malem Logu. V Plešcih so se z V letu 2010 smo se posvetili novi temi: vrstila raziskovanju pozabljenih tovorniških poti predavanja o ukrepih EU za razvoj kulturne dedišĉine na podeţelju po dolini, ki so pred stoletji povezovale , predstavljene so bile izkušnje o sedaj nepovezane kraje (Smole, Veber 26 2010a). Prvi skupni obhodi so prinesli poti zamrle šele v 1850-ih letih. Napisan je nova spoznanja, tako o trasi poti na obeh bil ĉlanek na to temo, ki sicer nikoli ni bil straneh doline kot o stavbni dedišĉini na objavljen, a je sluţil kot osnova nadaljnjim njih. Ta je bila marsikdaj posledica publikacijam. Tematika je bila v razcveta doloĉene poti v omejenih naslednjih letih veĉkrat predstavljena s ĉasovnih obdobjih. Tako so bile dokazane predavanji, od Loške doline, Loškega trase predvsem po slovenski strani, Potoka, Ĉabra, Plešc, Osilnice, Kostela, opozorjeno je bilo na smer Borovec – Delnic, do Zagreba. O raziskovanju poti Belca – Mandli – Okrivje preĉno preko sem leta 2012 napisal poroĉilo, ki še ni bilo doline. Obiskali smo tudi Sokole in objavljeno (Smole 2012g). Gerovo. Dokazano je bilo, da so tovorniške Slika 35: Otvoritev razstave likovne kolonije na Palĉavem skednju, avgusta 2012 Leta 2011 smo raziskovali, kaj je ostalo od Istega leta je na podlagi takrat dostopnih tradicionalnih obrti v dolini. Zanimiva je digitaliziranih slovenskih in hrvaških bila ugotovitev, da navkljub številnim ĉasopisov nastal ĉlanek z zanimivim dobrim kovaĉem pred drugo vojno, ni bilo pregledom ĉasopisnih objav o krajih v moţno dokazati kontinuitete ĉabarske dolini, ki je bil dokonĉan leto kasneje fuţine, ki je uradno prekinila delovanje v (Smole 2012f). Izbrskali smo številne 1780-ih, niti njenih mojstrov. Veĉina objave: med drugim tudi prvo z zgodbo kasnejših kovaĉev je bila priseljenih Petra Klepca iz 1846. leta v Kmetijskih in kasneje. O obrteh, ki so bile prisotne v rokodelskih novicah, razpis za uĉitelja v dolini in okolici, je bila objavljena šoli v Plešcih iz 1855. leta, o rivalstvu trijeziĉna knjiga, ponovno z vmesnimi Plešc in Ĉabra v 1874-em letu, dva nareĉnimi opisi obrti, ki so jih prispevali prispevka našega pradeda o stanju v udeleţeni dijaki ĉabarske gimnazije Plešcih iz 1872, potopis s pohvalo (Smole 2011a, 2012a). Na ţalost je veĉina urejenosti Plešc iz 1892. leta in sporoĉilom starih obrti v dolini opušĉenih. o »…prav krasno opravljeni dvorani (ki bi 27 delala čast vsakemu mestu)…«. Šlo je za dolino pomembnih dogodkih. Od takrat se Palĉav salon. Tudi o trudu Plešĉanov, da si je dostopnost dokumentov na internetu zagotovijo dodaten sejem v 1890-ih, veĉala, zato bi bilo dobro nekoĉ ĉlanek, ki skupnem praznovanju Plešĉanov in je bil pripravljen ob razstavi v Palĉavi Osilniĉanov ob obisku hrvaškega bana, ter štacuni, enkrat v bodoĉnosti ponovno razpadu Avstro-Ogrske, in drugih, za dopolniti. Slika 36: Udeleţenci delavnice SED in Etnološke zbirke Palĉava šiša v urejeni etnografski zbirki pri Mnĉkinih, ki smo jo uredili v sklopu delavnice, Trava, avgusta 2013 koĉevarskih dvotraktnih zgradb – dimnic. Od leta 2011 se med raziskovanjem veĉ posveĉamo stavbni dedišĉini in Dolenjske vrhhlevne in vrhkletne stavbe z gankom smo lahko zasledili po dolini stanovanjski kulturi, njenim izvorom oz. navzgor do Plešc in Poţarnice. Uskoške trasam kulturnih povezav, po katerih so hiše z odprtim, nizkim ognjišĉem so prihajali priseljenci in kulturni vplivi. Tem prisotne po zaselkih na hrvaških bregovih so marsikdaj sledili tudi stavbarji, a so po naših ugotovitvah nad dolino Kolpe in delno na Kostelskem. gradnjo veĉinoma Na eni od starih poti preko kolpske doline prilagajali lokalni tradiciji, ki so jo diktirali naroĉniki so se tem tipom pridruţile hiše s kamnitim , ter lokalno razpoloţljivim vhodnim podestom – v primorju materialom – kamnu razliĉne kvalitete, imenovanim baladur, s stopnicami in apnu, lesu (ki je bil nekoĉ precej bolj obokom ter vhodom v klet spodaj omejen vir kot si predstavljamo) in od priseljencev iz kvarnerskega zaledja, zadnje ĉetrtine 19. stoletja tudi opeki. najdene v naseljih nad potokom Belico nad Pokazali smo razlike med stavbnimi osnovami in razvojem hiš na ĉ Kuţeljem. Skromne enoceliĉne ognjišĉnice ebranskem obmoĉju, ki so sledile tradicij gozdnih delavcev so prevladovale v i (domnevno) zaselkih v okolici Trstja (Tršća) in drugih 28 siromašnejših krajev (Smole 2013c, 2014c, 2016a, 2016f), priseljenih predvsem zaradi ţelezarjenja v Ĉabru. Zaradi teh stavb so njihovi prebivalci dobili oznako bajtarji. Vse to je kazalo zanimive smeri in otoke poselitev, ki so po veĉ stoletjih budnemu opazovalcu v zasnovi stavb še vedno zaznavne, kljub razvoju ognjišĉnih v štedilniške kuhinje. Z leti so se delavnice udeleţevale študentke in študenti iz Slovenije in Hrvaške, imeli smo tudi nekaj tujcev: iz Nemĉije, Francije, Velike Britanije. Udeleţevali so se je etnologinje, kulturne antropologinje, etnomuzikologinje in muzikologi, etnokoreolog, dialektologi, slovenistke in kroatistke, zgodovinarke, arheologinje, krajinske arhitektke, geografinje, filozofi, umetnostni zgodovinar, celo scenografka. Vsak udeleţenec je prispeval svoj pogled na Slika 37: S sodelavkami in lastnikom tematiko in naĉin dela na terenu. Pod Romanom pred hišo Gajskih v Bezgovici, kjer mentorstvom arheologinj smo izvedli celo smo uredili etnografsko zbirko avgusta 2014 arheološke vaje na terenu – neinvazivni V ĉasu delavnic smo z udeleţenci uredili pregled in snemanje terena na Geštincu – nekaj zanimivih etnografskih zbirk, saj se potencialnemu najdišĉu ţelezarskih vetrnih delavnice izvajajo ţe pet let v sodelovanju peĉi iz 15. stoletja. Poslušali smo s Slovenskim etnološkim društvom in predstavitve študentskih raziskovalnih nalog, praktiĉnih izkušenj, seminarjev, pristojnimi pokrajinskimi muzeji z obeh diplomskih del… strani meje. V letu 2012 smo uredili Dogajanj med in ob obseţno in bogato zbirko kmetijskega in delavnicah se veĉkrat udeleţujejo tudi naši obrtnega orodja pri Jakobu Bartolu na otroci, vnuki in neĉakinji Ika in Neja, kar Travniku pri Loškem Potoku (Smole nas posebno veseli. 2012c). V njej se je na skednju znašel celo Med delavnicami obiskujemo naselja obĉin star lojtrnik iz Palĉave šiše, narejen na Osilnica, Loški Potok – Dragarska dolina, Plešcih pred prvo svetovno vojno. Leta Kostel, Ĉabar ter Loško dolino, Delnice in 1943 je bil podarjen in od takrat uporabljan letošnje leto še Brod Moravice z okolico. v Srednji vasi, pri sorodnikih naše stare Vsa ta obmoĉja s kulturno dedišĉino mame. Drugo zbirko smo uredili leto izkazujejo nekdanjo povezanost preko kasneje na Travi, pri Marti Stainer, tovorniških in drugih poti, a tudi lokalne predmete je pomagal evidentirati Muzej posebnosti, ki so posledica ali priseljenega Ribnica. Zbirka pri Mnčkinih nudi zanimiv ali avtohtonega prebivalstva. V zadnjem pregled nad orodjem in opremo koĉevarske letu pozorno sledimo zgodbam v prostoru, druţine (Moric 2014), ki se je ţe leta 1911 bajeslovnim bitjem ter z njimi povezanimi odselila in hišo v 1930-ih letih v Ameriki prostori v naravi. prodala sedanjim lastnikom. Leta 2013 29 smo urejali zbirko pri Gajskih v Bezgovici ki je zaĉel kot prvi poklicni fotograf v tem nad Osilnico (Kovaĉiĉ 2014). Lastnik delu doline v drugi polovici 1910-ih let in Roman Janeš je zbral precej starega orodja, njegove hĉerke Fanike, ki je s fotografsko ne samo z domaĉije, temveĉ tudi iz vasi in obrtjo zakljuĉila v Osilnici, v 1980-ih. Pri sosednjih naselij. Muzej Koĉevje z delu nam je pomagal Pomorski i povijesni etnologinjo Ţivo Ogorelec in sodelavkami muzej Hrvatskog primorja Rijeka, z je predmete evidentiral. Tako kot ostale etnologinjo Ivano Šarić Ţic, s katero zbirke je bila tudi ta na koncu tedna sodelujemo ţe od registracije hiše za slavnostno odprta. Naslednje leto smo se kulturni spomenik. Rezultat je bila posvetili fotografski zbirki v Gašparcih na zanimiva razstava na Palĉavem skednju. hrvaški strani (Smole 2015b). V njej so Vse zbirke so javno predstavljene, ohranjene številne stare fotografije in vkljuĉene v promocijo krajev in turistiĉne celotna fotografska oprema Ivana Šafarja, programe, kar nas posebno veseli. Slika 38: Naši muzikanti: Ive iz Podvrha, Goran iz Plešc in Blaţenko iz Mandlov s pevcem Joţetom Tamaţavim ob zakljuĉni prireditvi delavnice na Palĉavem skednju, avgusta 2014 nadstropja urejena razstava o Raziskovalnemu terenskemu delu so se najprej, ţe leta 2007 tradicionalnih obrteh v dolini. S predavanji , prikljuĉili razgovori o in drugimi prireditvami smo vzpodbudili delu in literarne urice z lokalnim tako študente kot strokovnjake k raziskovalcem Slavkom Malnarjem ter predstavitvi in promociji njihovega dela, pesnikom in pisateljem Zlatkom Pochobratskym, ki sta naša gosta vsa leta. izmenjavi informacij in izkušenj o temah, ki zanimajo vse udeleţence, ter obenem Od leta 2010 smo najprej priĉeli še s omogoĉili domaĉinom stik s strokovnimi popoldanskimi, leto kasneje z veĉernimi temami in delom (Malnar Ţ. 2016, 2017). predavanji in prireditvami na temo kulturne dedišĉine in ustvarjanja. Odvijala Marsikatera od teh tem ima namreĉ so se nekaj let v Palĉavem salonu, ki turistiĉno-razvojni in izobraţevalni sprejme najveĉ 25 ljudi, od leta 2011 potencial. Leta 2015 smo uredili nov prostor za prireditve na skednju, ki sluţi delno tudi na skednju, kjer je bila v delu 30 predavanjem, literarnim veĉerom, Hrvaške, smo evidentirali in uredili nekaj koncertom in drugim sreĉanjem in od zanimivih zbirk po Sloveniji ter izvedli takrat je salon v hiši rezerviran le za dvodnevno delavnico o stavbni dedišĉini v najprestiţnejša sreĉanja. Koĉevskih Poljanah (Smole 2010c, 2010e, Na tem mestu bi ţeleli spomniti še na 2012d, 2015a, 2016d, Beno 2013). S ĉlani delovne skupine SED smo v zadnjih leti enega marljivega sodelavca, ki nas pomagali urejati zbirke v Zgornjih Dupljah spremlja vseh deset let – novinarja Ţeljka na Gorenjskem, v Nedeljici v Prlekiji, Malnarja, lokalnega dopisnika Novega lista iz Reke. Po njegovi zaslugi novice o naših uredili smo zasebne zbirke v Šentjoštu nad Horjulom, v gradu Turn pri Dragatušu v delavnicah in drugih dejavnostih redno prihajajo v hrvaški tisk Beli krajini ter na Gornjih Poljanah nad in njegovo knjigo o Plešcih (Malnar Ţ. 2009 Loško dolino. S stališĉa pregleda našega , str.49-51) ). dela je pomembno, da smo vanje vedno vpletali predstavitve zamejstva na našem koncu in izkušnje ter izsledke raziskav iz delavnic v Palĉavi šiši. Obenem smo z delom na drugih zbirkah pridobivali nove izkušnje in pregled nad ostalim slovenskim prostorom, njegovimi etnološkimi posebnostmi in stavbno dedišĉino. Pregled nad etnologijo na Hrvaškem nam omogoĉajo obiski etnoloških paralel in ekskurzij s Hrvaškim etnološkim društvom, obiski bilateralnih sreĉanj etnologov – konzervatorjev in tudi obiski drugih strokovnih sreĉanj v Zagrebu in na Reki. Predavanja, literarni večeri, koncerti, razstave in delavnice, strokovna srečanja, turistična vodenja Poleg dogodkov v tednu poletnih delavnic, Slika 39: V desetih letih so se nam odprla vrata mnogih hiš po dolini in okoli nje ki so ţe leta 2011 obsegali sedem enot: od predstavitve študentskih del, potopisnega Izkušnje iz delavnic v Plešcih sem imel predavanja, izdelovanja papirnega cvetja, priloţnost uporabiti pri svojem delu v predstavitve knjige o lokalni zgodovini, Slovenskem etnološkem društvu, kjer ţe izseljeništvu in raziskovalnih projektih, od leta 2010 kot ĉlan izvršnega odbora plesne delavnice, otvoritve fotografske in vodim delovno skupino za ljubitelje likovne razstave, vsako leto dodajamo etnologije. Na delavnicah, organiziranih po nove vsebine za javnost. V letu 2016 je razliĉnih krajih Slovenije, preko Palĉave bilo prireditev in delavnic v tednu ţe šiše pa tudi na zamejskem obmoĉju trinajst. 31 veĉer v Plešcih, kjer smo poleg Prešernovih pesmi predstavili tudi domaĉe pesnike in pisatelje. Literarni veĉer je stalnica tudi med poletnimi delavnicami. Naši literarni gosti so bili pesniki Zlatko Pochobratsky iz Ĉabra, Vanja Strle iz Loţa s prevajalko njenih pesmi v hrvaški jezik – Silvano Lautar, Davor Grgurić iz Delnic, Vanda Šega iz Cerknice, pripovednica Milena Oţbolt iz Markovca v Loški dolini, prepevala nam je belokranjska kantavtorica Erika Kralj, šansonjerka Polona Ţalec iz Novega mesta, pevski zbor upokojencev iz Sodraţice, pevke iz Loške doline… Nekaj let nas je med delavnico obiskoval fotograf in novinar Andrej Blatnik, katerega odliĉna fotografska razstava Slika 40: Literarni veĉer z Zlatkom Soline je leta 2011 bogatila Palĉav Pochobratskym in Vando Šega v Palĉavem skedenj, prenesena je bila neposredno iz salonu, avgust 2015 Cankarjevega doma. Napisal je tudi dva Poleg predavanj so bile tu še predstavitve zanimiva ĉlanka v mednarodno promocijo projektov in zadnja leta lepo obiskani doline Ĉabranke in Plešc. Tega leta je pekovska delavnica, ki jo organiziramo s pesnik in pisatelj ter glasbenik Davor pomoĉjo druţine Kastelic iz Padova, ter Grgurić iz Gerova v naši hiši posnel video plesna delavnica, na kateri nas starih spot k svoji nareĉni pesmi Vrze majo sejno plesov iz doline zavzeto uĉita Janez in z mlado igralko Klaro Modrić iz Gerova Meta Oţura. Imamo sreĉo, da jih je v (Grgurić 2012). okolici Osilnice zapisal etnokoreolog Mirko Ramovš, pred njim še v Ĉabru, ter Istega leta sem vodil na celodnevno med našimi delavnicami dodatno raziskal ekskurzijo profesorja Jochena Raecke, Tomaţ Simeti predstojnika katedre za juţnoslovanske nger, ki je bil sam ali z ekipo iz Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC jezike v Tűbingenu v Nemĉiji, ki je bil na SAZU nekaj let naš gostujoĉi raziskovalec. obisku na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Obiskali smo Loško dolino, ĉebran Vedno si bomo zapomnili njegova ski del s intenzivna terenska izpraševanja Plešci (posebej ter Koĉevsko Reko. Posebej ga je zanimala usoda koĉevskih Nemcev in tisto leta 2013, ko sta se sreĉala z iskrivo 90-letnico, Lojzko Lavriĉ iz Ĉrnega prepletanje slovenske in hrvaške kulture ter Potoka) in zgodbe, ki smo si jih delili ob jezika ob meji. Palĉava šiša je bila del veĉerih okoli kuhinjske mize v Palĉavi obeh zgodb. srednji hiši. V letu 2015 je Anita Pintar iz V letu 2012 smo med raziskovalnim Ĉabra celo poskusila organizirati folklorno tednom (Smole 2012a) nekaj dni gostili skupino, vadili smo nekajkrat, a se ţal likovno delavnico ljubiteljskih slikarjev iz zaradi razdalj med kraji ni obdrţala. Cerknice, katerih ĉlan je tudi naša marljiva Veĉ let zaporedoma smo od 2011. leta slikarka Silvana Lautar iz Trstja. Dvajset organizirali za Prešernov dan literarni slikarjev je tri dni slikalo na temo kulturne dedišĉine doline ter na Palĉavem skednju 32 pripravilo razstavo svojih del, sledile so dedišĉina na primeru obmejnega obmoĉja predstavitve v Logatcu, Cerknici, Ĉabru… doline gornje Kolpe in Ĉabranke ter Rezultat tedna je bila tudi nova slika okolice: beleţenje, komentiranje in Palĉave šiše izpod ĉopiĉa Silvane. ohranjanje. Na praksah v Sloveniji in v Dogodka ne bi bilo, ĉe ne bi ţe leta aktivno obmejnem obmoĉju smo obdelovali sodelovali s Slovenskim kulturnim tematiko, ki je temeljila na Konvenciji društvom Gorski kotar, prav tako ne obiska UNESCO o zašĉiti nesnovne kulturne igralke iz Cerknice in planincev iz dedišĉine iz leta 2003. Veseli smo bili Bazovice, ki so nam z nastopi popestrili udeleţbe iz slovenske strani doline in iz prireditev na trgu pred cerkvijo. Prezida, a tudi predstavitve izkušenj ĉlanov Matice hrvatske ogranak Viškovo in V letu 2012 smo v salonu Palĉave šiše profesorice arhitekture iz Zagreba, ki je gostili mednarodno delavnico Slovenskega etnološkega društva v sklopu Etnologije predstavila svoje poglede na ureditev obmejnih regij, z naslovom Ţiva kulturna doline, s poudarkom na vzpodbudi k sodelovanja obeh strani ob Kolpi. Slika 41: Zakljuĉek odliĉno obiskanega pohoda po karavanskih poteh na Padovem, s pozdravnim govorom prof. Joţeta Oţure iz Društva Osilniška dolina, maj 2015 Istega leta je Karmen Delaĉ Petkoviĉ iz Gorskem kotarju. Prednjaĉila je tudi v ĉasu Reke našo knjiţnico uvrstila v sklop v nastajanja. svojem doktoratu obdelanih pomembnih Za 1. maja 2012 smo organizirali prvi zasebnih knjiţnic Gorskega kotarja pohod po trasi starih karavanskih poti v (Delaĉ-Petković 2012). Izkazalo se je, da dolino. Priĉeli smo ga v Babnem Polju ter gre za eno od najveĉjih starih knjiţnic, ki prvi del odvozili s kolesi preko Binkla – je po številu fonda verjetno celo najveĉja Novega in Starega Kota do Trave. Od tam zasebna, še ohranjena stara knjiţnica v smo nadaljevali peš v dolino preko 33 Pungerta, Ĉrnega Potoka, Ţurg, Belice in temo oţivljanja skupne kulturne dedišĉine Bezgovice, Padova, Ribjeka, do Bosljive obmejnega obmoĉja in ponovno leta 2016, Loke. Prvega pohoda se je udeleţilo okoli ko smo ţe govorili o ĉezmejni kulturni štirideset ljudi, drugega šestdeset, dedišĉini prebivalcev ob zgornji Kolpi in naslednje leto celo devetdeset. Potem nas Ĉabranki, ki je bila leta 2015 vpisana v je za leto dni prekinil ţled, naslednje leto hrvaškem in slovenskem registru nesnovne 2015 smo s taborniki odreda Beli Bober iz kulturne dedišĉine – z vprašanjem kako Šentvida pri Ljubljani in Turistiĉnim naprej (Smole 2016c). društvom Loški Potok, ki je bil ţe nekaj let V letu 2016 smo priĉeli lepo sodelovati z soorganizator, oĉistili ne samo pot od mestno knjiţnico v Ĉabru, ki jo vodi gospa Trave navzdol, temveĉ tudi poti iz Zamosta Sintija Ţurga Paripović. Tako smo na veĉ proti Sveti Gori. Pohod smo tudi skrajšali, dogodkih predstavili deset let našega a ga kasneje zaradi vremena in drugih delovanja katerih del je bila tudi razstava smeri nismo veĉ nadaljevali. Vodeni fotografij, ki je bila postavljena v pohodi po starih poteh, ki jih veĉkrat knjiţnicah v Ĉabru, Starem trgu in na organiziramo skupaj z društvom Osilniška pristavah gradu Sneţnik. Predstavili smo dolina ter lokalnimi društvi iz krajev, skozi zgodbe iz našega prostora, Palĉavo šišo, katere prehajamo (pri tem so najbolj zgodbo Plešc in našega delovanja z njeno aktivni domaĉini na Padovem), so pomoĉjo tudi v osnovni šoli Ĉabar, omogoĉili pohodnikom spoznavanje s ţe uĉencem od ĉetrtega do osmega razreda. stoletje odmaknjenimi kraji, njihovo Leta 2017 nadaljujemo s temi sreĉanji in preteklostjo in domaĉimi ljudmi, a zato poskušamo vzpodbuditi k razmisleku o tudi stik z obmejnimi govori. zgodbah iz domaĉega prostora tudi Jeseni 2014 smo ob pripravah na vpis Ĉabrane in ljudi iz ostalih krajev obĉine. zbirke v register premiĉne kulturne Na koncu naj omenimo, da prav poseben dedišĉine na hrvaškem kulturnem dogodek med našimi poletnimi ministrstvu dobili povabilo, da prireditvami postajajo pripovedni veĉeri na predstavimo svoje delovanje v Muzejskem skednju. Omeniti moramo vsaj tistega iz dokumentacijskem centru v Zagrebu. V leta 2016. Dogodku sta prav poseben peĉat dogovoru z njimi smo pripravili predavanje dali dve tuji udeleţenki delavnice: z malce provokativnim naslovom: Kako krajinska arhitektka Estelle Andrieu iz osnovati zasebni muzej – kljub vsem Marseilla in scenografinja Sara Evelyn dejavnostim, ki jih opravljamo in so delo Brown iz Londona. S pripovedovalci muzeja, dejansko nismo formalni muzej. ljudskih zgodb iz Grosuplja, Loške doline, Predavanje v centru Zagreba je bilo lepo Razlog, Plešc in Bosljive Loke ter s obiskano in pomembno za našo pomoĉjo študentk iz Zagreba, Bovca in predstavitev hrvaški muzealski javnosti, a Seţane ter Palĉave druţine sta dogodek tudi društvom s podobnimi dejavnostmi, ki popestrili s »food performance«-om – so prišla poslušat naše izkušnje. kulinariĉnim dogodkom iz lokalno Nekaj let smo bili kot pobudniki vpisa pridelanih sestavin, ki sta jih dobili od ljudi nareĉja v register ţive dedišĉine redni v vasi in okolici. Ko se pripovedni veĉer gostje na sreĉanjih kulturne dedišĉine priĉne s skupnim mesenjem testa in Slovenije: novembra 2010 na prvi pripravo jabolĉne pite, se nadaljuje z buĉno predstavitvi ţive kulturne dedišĉine pito, servirano v papirnih hišicah, juho iz (Kriţnar 2010), leta 2014 na Ptuju – na rdeĉe pese in peĉenega paradiţnika v 34 pirinih kruhovih skledicah iz Cerknice, ki po kraju in okolici, obišĉe Malinariĉevo jo pojeste z na skupno vrvico povezanimi ţago na vodni pogon v Zamostu in lesenimi ţlicami, nabodali iz zelenjave, z Selankin mlin ter obiĉajno še kaj dobrega zelišĉnim napitkom,… ter zakljuĉi s poje in popije v sosednji gostilni. Veĉina peĉeno pito, ob sveĉah in francoski ljudski jih obišĉe še turistiĉno kmetijo Pintar v pesmi, spremljani z akordionom, v prav Tropetih nad Ĉabrom, kjer poskusijo tako posebnem prostoru Palĉavega skednja njihove proizvode (siri, sokovi, likerji, s petdesetimi obiskovalci, potem si lahko suho sadje…) in kakšnega od njih tudi predstavljate, da so ljudje odhajali prav kupijo. posebno razpoloţeni. Kulturni turizem pri nas ni nova iznajdba, saj je bil tak ţe pred veĉ kot stoletjem, ko so se naši predniki priĉeli v 1890 Kulturni turizem -ih resno ukvarjati s turizmom prav na temelju Veĉina naših dejavnosti - od raziskovanja, bogato opremljene hiše, lokalne kulinarike, objav, predavanj in drugih prireditev je vsa bogate knjiţnice in razgledanih leta vezana na obiskovalce, ki si ţelijo o gospodarjev, ki so obvladali celo po šest hiši in njeni okolici izvedeti nekaj veĉ. Na jezikov. Nekaj o tem in moţnostih za kulturološki in turistiĉni kontekst našega razvoj danes sem napisal v ĉlanku (Smole dela je opozorila etnologinja Martina 2017), ki se pripravlja za tisk, z naslovom: Novosel v mnenju o zadnji knjigi (Smole Poskusi obujanja kulturnega turizma na 2016f, str.221). Zato radi omenjamo, da obmoĉju zgornje Kolpe in Ĉabranke – smo iniciatorji in promotorji kulturnega kako na depopulariziranih obmoĉjih ob turizma v kraju. Vsak naš obiskovalec meji? Predavanje na to temo sem imel na spozna preteklost kraj, naĉin ţivljenja in etnoloških paralelah v Lugu v Baranji, ki kulturno naših ljudi, sliši nareĉje, si ogleda so se dogajale oktobra 2016. cerkev z opremo Petra Rutarja, se razgleda Slika 42: Na obhodu s projektno skupino raziskovalno - izobraţevalnega centra Processus Montanus iz Lokev, nad bregovi reke Kolpe. Z njimi smo pod vodstvom Mirena Androića leta 2015 obredli veĉino Gorskega kotarja in se spoznavali z njegovo skrito dedišĉino 35 Dejavnosti na podroĉju kulturnega turizma rdeĉim tepihom na prvih vratih hiše, na so ţe kmalu po otvoritvi zbirke obrodile dvorišĉu je bila v senci pod jadri sadove tudi v širši turistiĉni promociji organizirana pogostitev z odliĉno postreţbo jedi hotela druţine Janjić iz krajev. Ţe leta 2007 organizirana Trstja. Preko popoldneva so postregli nekaj ekskurzija Ljubljanskega geografskega društva je bila uvršĉena v vodni ĉez dvajset razliĉnih jedi, veĉ kot polovico k po vegetarijanskih, veĉinoma navdahnjenih z zamejski hrvaški (Gregorĉiĉ 2008), Palĉava šiša in dolina sta prišli v vodnik za lokalno kulinariko, ki jo je interpretirala motoriste (Kavĉiĉ 2008). Hiša je bila odliĉna kuharica iz Malega Luga. Pilo se je uvršĉena na naslovnico priloge o vino iz Bele krajine, saj so Palĉavi svojo nepremiĉninah Slobodne Dalmacije, z veletrgovino z vinom zakljuĉili prav z belokranjskimi vini. Igral je del izredno kvalitetnimi fotografijami muzikantov Brencelj bande iz Novega notranjosti (Celevska 2010), ki so še vedno na razpolago na internetu. Turistiĉni mesta, pridruţil se jim je domaĉi harmonikar Goran Majetić. S svati smo novinar Drago Kralj je napisal dva opisa poti do Plešc in doline (Kralj 2009a, pregledali hišo, posedali v sadovnjaku, obhodili Plešce, se hladili v Ĉabranki. In 2009b) v reviji Vzajemnost in Slovenskih torto postregli zveĉer v Palĉavem salonu. novicah ter do nas dvakrat pripeljal svoje Doţiveli so prav poseben dan. Tako smo izletnike v neznano po cestah, ki jih preizkusili moţnosti, ki jih daje hiša in normalni avtobus ne zmore. Zapisal je, da njeni prostori tudi za najzahtevnejše goste gre za izjemen narodopisni muzej (Kralj in dogodke. 2009a). Leta 2011 smo uredili geslo Plešce na internetnem turistiĉnem vodniku Spomladi 2015 je bila v Plešcih, Ĉabru in Hrvaške, ki je ţal prenehal delovati. Zamostu ekipa oddaje o turizmu Na lepše Zadnjo dvostransko reportaţo o nas je iz RTV Slovenije, ki je posnela prispevek napisal etnolog Iztok Ilich za Turistiĉno o našem turistiĉnem produktu, še vedno si tribuno, za prilogo Slovenskih novic (Ilich ga lahko ogledate na internetu (Na lepše 2016) s poudarkom, da ima hiša ne samo 2015). Poudarjeno je bilo ĉezmejno eno dušo, temveĉ veĉ duš. V letih po sodelovanje na podroĉju turizma, kar (ţal) ureditvi hiše za javnost se je v bogati ni ravno obiĉajno. notranjosti Palĉave šiše slikalo kar nekaj V letu 2016 sem opravil teĉaj za poroĉnih parov iz vasi, saj stoji hiša turistiĉnega vodnika v notranjsko-kraški nasproti cerkve. Na dvorišĉu smo leta 2007 regiji, zakljuĉna naloga je bila seveda organizirali zakljuĉno prireditev vezana na našo dolino: kolesarski izlet od raziskovalne delavnice z dramsko igro, Rakeka po starih poteh v dolino Ĉabranke, istega leta tudi veĉje praznovanje in zaĉel priloţnostno aktivno delovati v maminega 70-ega rojstnega dne, z Loški dolini. Tja me je ţe veĉkrat vodila obiskovalci iz vasi in domaĉimi muzikanti. pot na dogajanja v gradu Sneţnik in Na ta naĉin smo se poizkušali v njegovi okolici, postal sem aktiven ĉlan Društva uporabi za turistiĉne namene. Poseben ljubiteljev gradu Sneţnik, kjer sem izvedel izziv za nas je bila vsekakor poroka v zadnjih letih ţe veĉ predavanj o stavbni najstarejšega sina Dejana, junija 2012. Z dedišĉini, mitoloških zgodbah v prostoru, nevesto Nastjo sta se odloĉila, da se karavanskih poteh in podobno na njihovih poroĉita na gradu Sneţnik in, da pogostitev Grajskih punktih, kot so poimenovali izvedemo na Plešcih. Svate smo priĉakali z sreĉanja na pristavah gradu. Predavanja o 36 vsem tem, kar nas povezuje z Loško dolino Leta 2017 smo z Društvom Osilniška in kar raziskujemo v Palĉavi šiši. To je dolina organizirali pohod od ustja redka priloţnost, da se tamkajšnji domaĉini Ĉabranke na Hrib ter nazaj v dolino Kolpe zavejo povezav z našim obmoĉjem v na Kupare – po domaĉe Kouparje, pohod preteklosti. Leta 2015 sem po ĉebranskem je bil namenjen spoznavanju mitološkega in Gorskem kotarju vodil turistiĉne delavce prostora zgornjekolpske doline in njegovih iz Loške doline in Cerknice, leta 2016 in bajeslovnih zgodb. Znanje o tem smo 2017 sem po Loški dolini na kolesarskih pridobivali na etnoloških terenih leta prej. ogledih vodil obiskovalce festivala Jeseni sem vodil na izvir Kolpe uĉence Plavajoĉi grad, v TIC-u v Loţu sem imel osnovne šole iz Fare, še pred njimi veĉ predavanj in projekcij o naših študente krajinske arhitekture iz Seattla v raziskovanjih. Leta 2017 sem vodil eno od ZDA. Oboji so bili preseneĉeni nad skupin na jesenskem, 20 kilometrov bajeslovnimi zgodbami v prostoru in nad dolgem pohodu po poteh dedišĉine okoli samim naravnim okoljem, ki je s svojo Loške doline - bilo je zanimivo, saj sem divjino, tišino in odmaknjenostjo tako kot predstavnik sosedov – zamejstva, lahko prevzelo nekdanje prebivalce doline, da so precej drugaĉe interpretiral njihovo ga povezovali z mitološkimi razlagami dedišĉino ter jo povezoval z našimi svojega bivanja. S podobnimi vsebinami prostori preko meje. smo vodili po dolini tabornike odreda Biĉkova skala iz Ljubljane ter njihove starše. Krajinskim arhitektom iz ZDA smo na Palĉavem dvorišĉu pripravili kulinariĉni dogodek: degustacijo veĉ vrst domaĉega kruha, domaĉih sirov iz Ĉabra, suhih jabolĉnih krhljev in peĉenih tepk, takrat zrelega pleškega grozdja, solat z domaĉega vrta ter ĉajev in sirupov iz lokalnih zelišĉ. Zakljuĉili smo z degustacijo vina v obokani kleti, iz razliĉnih regij s katerimi so trgovali Palĉavi v letih njihove vinske veletrgovine. Vse to navajam zato, da Slika 43: Predstavitev ponudnikov kulturnega pokaţem dvomljivcem, da se tudi v turizma iz doline Ĉabranke - Selankinega mlina, Palĉave šiše in Malinarićeve ţage, omejenem obmoĉju doline lahko ponudi Lividraga, 2015 marsikaj domaĉega, lokalnega. A tudi veliko ostalega poveţe z našo preteklostjo Turistiĉne potenciale za sodelovanje sem in zgodbami, ki jih je ta nalagala. Rezultate predstavljal tudi v Vasi na Kostelskem leta našega dela redno predstavljamo v 2015. Redno se udeleţujem strokovnih knjiţnici in šoli v Ĉabru, na Kostelskem, v sreĉanj, ki jih s podroĉja kulturnega Osilnici, v Delnicah, na društvu Goranin v turizma organizirajo v Zagrebu ali v krajih Zagrebu,… Vsako leto nas v Palĉavi šiši Gorskega kotarja. Strategija se pripravlja obišĉe skoraj tisoĉ obiskovalcev z vseh tudi preko projekta KIS Gorski kotar, kjer vetrov, tudi ti so hvaleţni poslušalci naših nas je jeseni 2017 obiskal izvajalec - dr. Marko Košĉak, s katerim se ţe leta zgodb. Veĉina obiskovalcev prihaja iz Slovenije, prevladujejo organizirani izleti, poznamo. 37 ki jih organizira Alenka Veber iz Zavoda Potrpi tudi tisti najbolj delovni teden vsako Rihtarjeva domaĉija iz Babnega Polja. leto poleti, ko organiziramo dan odprtih Posledica njihovih obiskov je bila tudi vrat in se v hiši in okolici ob veĉerih in v uvrstitev našega prispevka s predstavitvijo soboto ĉez dan, zvrsti nekaj sto ljudi. obmoĉja in druţinske zgodovine v koledar Mama, oĉe, Sonja in jaz odvodimo Mohorjeve druţbe, za leto 2016 (Smole obiskovalce po hiši, skoraj vsaka skupina 2015e). Vsako leto je nekaj tudi obiskov nas vzpodbudi v malce drugaĉne poudarke društev iz Hrvaške. Pomagamo jim pri pri interpretaciji naše dedišĉine. Mnogi pripravi programa in vkljuĉevanja ostale obiskovalci dodajo svoje zgodbe in lokalne ponudbe. obĉutenja. Pri kulturnemu turizmu, ki naj bi vkljuĉeval ĉim veĉ domaĉih proizvodov in Etnografski filmi ustvarjalnosti, moram omeniti še nekaj. Vsako leto poskušamo prijateljem in Kot smo ţe omenili, nas snemanje obiskovalcem pokloniti katerega od avdiovizualnega gradiva spremlja ţe od domaĉih izdelkov, narejenih doma, iz priprav na ureditev zbirke leta 2006. Takrat lokalnih materialov ter s sporoĉilom naše smo uspeli v dveh letih zbati kar zajeten dedišĉine. Tako sva z oĉetom izdelala ţe v kup kvalitetnih posnetkov, ki jih je snemal zaĉetku lesenega konjiĉka z vozom, ki profesionalni snemalec Alen Leš iz opominja na nekdanji pomen ceste po Gerova, pomagala je njegova ţena dolini Kolpe za Plešce in Palĉave, potem Katarina. Pogovarjali smo se veĉinoma s tradicionalne lesene hiške po vzoru tistih iz starejšimi prebivalci Plešc in Zamosta in zaĉetka 19. stoletja v Plešcih, zibelke – preko njihovih nareĉnih pripovedi igraĉke iz domaĉega orehovega lesa, odkrivali zgodbe vasi in njenih izdelane po sto in veĉ let starem vzorcu iz prebivalcev. Iskrivi 80-letni govorci so hiše in dejtke iz cunj v njih, frakelĉkov iz nam zaupali toliko zanimivih pripovedi, da gostilne z domaĉimi likerji in ţganjem, jih je bilo škoda pustiti na arhivskih jabolĉnih krhljev – pleških blječkov v trakovih. Zato sem se leta 2007 spravil k vreĉki, izdelani na podlagi sto let starega raĉunalniku in postopoma priĉel z montaţo originala s sliko iz naše trgovine, vreĉk z prvih filmov s pripovedmi iz vasi. Nastali mešanico domaĉega ĉaja iz zelišĉ iz so filmi s pripovedmi Tamaţavih – sadovnjaka in vrta, papirnatega modela najveĉjih kmetov v vasi z mlinom, Špelne hiše, ki si ga lahko doma izreţete in Dragice – pri njih so se uĉile šivilje, mama sestavite, domaĉih marmelad, poprtnikov, je zdravila ţivino in bila babica, Palĉave kakršne so pekli doma pri stari mami… Davorke – zadnje rojene v naši hiši. Sledili Vse to so malo drugaĉna darila, v katera je so skupinski pogovori muzikanta Ĉrĉka, vloţeno nekaj veĉ truda in predvsem Starinkine Fanike – najbliţje sosede in lokalne tradicije. Vsako leto poskusimo Špelne Dragice, Grubarjeve Milke, ki je obuditi kaj novega. pred drugo vojno pomagala v naši trgovini… Filme je bilo seveda smiselno Vsega opisanega ne bi bilo brez pokazati tistim, ki teh zgodb niso slišali. sodelovanja, dela in podpore celotne Tako so se vrstile projekcije etnografskih druţine. Tako se ta ob zunanjih obiskih ne filmov v sosedovi gostilni še v letih 2008 samo odpove doloĉeni komoditeti, temveĉ in 2009. Bili smo preseneĉeni, koliko ljudi obĉasno tudi prepusti del svojih prostorov je prihajalo na projekcije in koliko mladih obiskovalcem in udeleţencem delavnic. so zanimale zgodbe stark in starcev iz 38 njihove vasi. Vzporedno sem filme 2009b, Valentinĉiĉ Furlan 2010). Leta predstavljal tudi na festivalih 2011 je bil en dan na terenu naš mentor etnografskega filma DEF v Ljubljani, kar celo dr. Naško Kriţnar iz ZRC SAZU s mi je dajalo pomembno vzpodbudo (Smole svojim snemalcem. Slika 44: Predstavitev govorov ob Kolpi in Ĉabranki s prof.dr.Vero Smole in slovenistko Ano Gorše v knjigarni Celjske Mohorjeve druţbe v centru Ljubljane, 2010. Snemanja smo nadaljevali z manjšim harmonikarja Goran Majetić in Matija proraĉunom kasneje še Turk z nareĉnimi pesmimi. Leta 2015 je z lastno video bil film Naši pamejnki uvršĉen tudi v kamero in prav ti posnetki pogovorov od program filmskega festivala hrvaškega Babnega Polja preko Prezida, Trstja, Muzejskega dokumentacijskega centra, Gerova, Zamosta do Bosljive Loke so bili MUVI, ki se je dogajal v Galeriji sodobne potem pozimi 2010 zmontirani v film Naši umetnosti v Zagrebu, v sekcijo Pamejnki (Malnar, Smole 2010). Film je etnografskih raziskav (Smole 2014b). bil pripravljen z namenom, da pokaţe raznolikost elementov nesnovne kulturne Dejavnosti, povezane s snemanji in dedišĉine v našem prostoru ter opozori na projekcijami, sem leta 2015 natanĉneje našo povezanost z nareĉjem. Sluţil je ne opisal v prispevku, ki je bil objavljen v samo domaĉi javnosti, za katero je bilo zborniku avdiovizualne antropologije na izvedenih veĉ projekcij in predavanj v Slovenskem (Smole 2015d), v njem je Osilnici, Plešcih, Babnem Polju, Delnicah, vkljuĉena tudi celotna videografija temveĉ tudi pobudi za uvrstitev govorov v etnološke zbirke do danes. Povabilo k registra obeh drţav. Zanimiva je bila pisanju je bilo lepo priznanje našemu delu predstavitev govorov v Dekanih v sklopu in trudu na podroĉju dokumentiranja Librisovih nareĉnih veĉerov. Predstavitev nesnovne dedišĉine obmejnega obmoĉja. sva izvedla s prof. dr. Vero Smole, Veseli nas, da je bil dr. Naško Kriţnar, septembra 2010, zbralo se je skoraj 400 kateremu je bil zbornik posveĉen, ţe obiskovalcev, sodelovala sta tudi naša 39 veĉkrat naš gost na delavnicah in ki je umešĉal govore v hrvaški kajkavski in prireditvah na Plešcih. delno ĉakavski govorni svet. Tako so bili isti govori leta 2015 najprej vpisani v register Republike Hrvaške kot Ĉabarski Vpis govorov v registra nesnovne govori, nosilec je Matica Hrvatska ogranak dediščine obeh drţav Ĉabar, ĉez nekaj mesecev tudi v Na slovenskega koordinatorja ţive slovenskega kot Govori ob zgornji Kolpi in dedišĉine je bila prijava za vpis lokalnih Ĉabranki (Smole 2015c). Kot nosilec je govorov z obmejnega obmoĉja naše doline vpisano Društvo Osilniška dolina. Prijave in okolice poslana spomladi 2010. Kot smo veseli v obeh primerih, ĉeprav nam le nosilci izroĉila smo se zbrali Palĉava šiša, hrvaška stran omogoĉa tudi pridobivanje Slavko Malnar iz Trstja, Društvo Osilniška sredstev za projekte na tem podroĉju. dolina iz Osilnice ter KD Kontra kiĉa iz Slovenska daje z registracijo zgolj Babnega Polja. Strokovno nam je pri priznanje nosilcem oz. formalno izpolnjevanju prijave pomagala dr. Vera prepoznava vrednost elementa. Kljub Smole, njen je bil tudi predlog za vsemu se je s tem konĉala pomembna poimenovanje, ter njena diplomantka Tanja epizoda v našem delovanju, saj smo Muhviĉ, s koreninami iz Hrvatskega. dosegli uvrstitev lokalne dedišĉine v Junija 2011 smo naslovili prijavo govorov uradne registre, ne samo nepremiĉnine in ob Ĉabranki in zgornji Kolpi tudi na premiĉne- snovne dedišĉine, temveĉ tudi konzervatorski zavod v Reki, kjer pa je nesnovne dedišĉine - govor, v katerem se bilo opozorjeno, da bo morala biti kot ţe vse od zaĉetka govori tudi v Palĉavi šiši nosilec vpisana Odsek matice hrvaške v in ga s ponosom prenašamo tudi Ĉabru. naslednjim rodovom. V obeh registrih je vpisano, da gre za ĉezmejne govore. Prvi rezultat našega truda je bil opis govorov, ki je bil dostopen od leta 2010 na V letu 2016 smo kot zunanji svetovalci spletni strani tedanjega koordinatorja ţive sodelovali pri pripravi programa in iskanju dedišĉine Slovenije ter nekaj kasneje tudi sogovornikov za dokumentarno serijo o na spletni strani portala DEDI.si, prve slovenskih nareĉjih z njeno avtorico, slovenske digitalne enciklopedije naravne novinarko Nevo Novljan iz Televizije in kulturne dedišĉine. Novembra 2011 smo Slovenija. V serijo so bili v sklop govore predstavili na prvem sreĉanju ţive dolenjskih nareĉij uvršĉeni tudi naši kulturne dedišĉine, v Ljubljani. Na govore prekomejni govori (Novljan 2016). V je bilo vezanih kar nekaj prireditev, ki so istem letu je bil z ekipo Televizije jih organizirali ĉlani društva Sv.Vida iz Hrvaška, z novinarjem Mariom Grosuplja, s prof. Jakobom Műllerjem na Beganovićem, posnet material za daljšo ĉelu, tako v knjiţnici Grosuplje reportaţo, ki je bila v dveh razliĉnih (predstavitev obmoĉja in govorov, verzijah uvršĉena v sklop oddaj sodelovala sta Ivica Janeš in Slavko Manjšinskega mozaika (Beganović 2017) Malnar ter mi) kot v Trstju, kjer so in Prizme. V obeh je bila poudarjena predstavili zgodbo Koĉevarjev. dedišĉina Slovencev na hrvaškem in kot pomemben element vkljuĉen lokalni govor. Mlini za registracijo so mleli dolgo, na slovenski strani enostavno ni bilo še Ker je naš govor prvi govor, vpisan na nobenega primera podobnega vpisa, na slovenski strani, je bilo v strokovni in hrvaški so ĉakali doktorat Marije Malnar, ostali javnosti kar nekaj zanimanja za 40 predstavitev problematike vpisa. Tako sem zbralo okoli petdeset udeleţencev iz Italije, o problematiki ohranjanja govorov pisal ţe Avstrije, Madţarske in Hrvaške. Zanimiva za Glasnik SED (Smole 2013b), veĉkrat na je bila predstavitev stanja slovenskega sreĉanjih ţive dedišĉine Slovenije, kar sem jezika na Hrvaškem, posebno v Primorsko- ţe omenjal, in tudi v zvezi z zamejsko goranski ţupaniji, saj do tedaj v iniciativi iniciativo Slovenšĉina v druţini. drugi razen nas niso sodelovali. Na Fotografija z nareĉnega pripovednega sreĉanju smo predstavili naša prizadevanja, veĉera na Palĉavem skednju je bila s katerimi poudarjamo pomembno uvršĉena v kolendar Slovenskega identifikacijsko mesto lokalnih nareĉij v etnografskega muzeja za november 2017 . obmejnem pasu Slovenije in Hrvaške, ki stoletja v miru povezujejo ljudi obeh nacij. Aktivna uporaba domaĉega nareĉja nam pomaga tako pri komunikaciji z domaĉini, Knjiga s prispevki, v enem bo opisano naše saj smo prepoznani kot »naši«, kot pri desetletno delo, naj bi izšla do konca leta 2017. posredovanju zgodb mlajšim poslušalcem. Tudi obiskovalci v zbirki nas redno pobarajo za kak stavek ali dva v domaĉem nareĉju, ĉeprav ga lahko kasneje slišijo še v sosednji gostilni. Iniciativa Slovenščina v druţini Iniciativa Slovenšĉina v druţini je ena od zanimivejših epizod v našem delovanju, saj nam je omogoĉila stik z zamejskim prostorom v vseh štirih drţavah. Prviĉ smo Slika 45: Predstava o Butalcih, ki so jo na Palĉavem skednju ob sreĉanju Slovenšĉina v bili v iniciativo povabljeni s strani druţini odigrale ĉlanice SKD Bazovica iz Kršĉanske kulturne zveze leta 2014 v Tinje Reke, 2016 na Avstrijskem Koroškem. Povod je bilo naše delovanje na promociji lokalnega nareĉja s slovenskimi koreninami na Stavbna dediščina Hrvaškem, zato sem na prvem sreĉanju Ĉe je še vedno eden od najpomembnejših predstavil stanje z jezikom na našem koncu identifikacijskih elementov v dolini govor, (Smole 2015d), kjer predstavljajo prav potem se Palĉavi precej identificiramo tudi ohranjeni lokalni govori tisto z našo Palĉavo šišo. Po arhitekturi, najpomembnejšo vez s slovenskim kvaliteti gradnje in velikosti je izstopala ţe kulturnim prostorom, a tudi najvaţnejši v ĉasu gradnje, v sredini 19. stoletja. element pripadnosti obmejnemu prostoru. Kasneje so jo nekatere presegle po Leta 2015 je sledilo sreĉanje v italijanskem velikosti, a ostala je pomemben element v Naborjetu, govoril sem o prizadevanjih za prostoru vse do dandanes. Razvozlati je vpis nareĉja v registra obeh drţav (Smole arhitekti - beţni obiskovalci, niso uspeli, 2016e). zato je ta izziv tolmaĉenja njene Leta 2016 smo jeseni izvedli sreĉanje arhitekture ostal nam. Ţe od mladosti me je prviĉ na Hrvaškem, pri nas na Palĉavem zanimalo, kako in zakaj je nastala taka kot skednju. Prostor za predavanja je za to je. Ĉe smo ţeleli odgovoriti na to priloţnost dobil peĉ in dimnik, v njem se je vprašanje, je bilo potrebno izvedeti kar 41 najveĉ o tem, kakšne so bile stavbe v je pokazalo za odliĉnega pokazatelja osnov okolici, pod kakšnimi vplivi in stremljenji na katerih so bile stavbe konstruirane. je nastajala in kakšni so bili njeni Sĉasoma se je s primerjavo arhitekture v graditelji. dolini in njenih geometrijskih razmerij S tem se je ţe pred nekaj desetletji priĉelo izkazala jasna delitev hiš na dimnice v raziskovanje najprej Palĉa ĉebranskem delu, na podolgovate ve šiše, kjer smo, ognjišĉnice nad delom Kolpske doline, kljub dokaj enoviti gradnji, ob vsaki poseljenem v 16. stoletju z Uskoki, na predelavi odkrivali starejše plasti vpliv dolenjske arhitekture z ognjišĉem prezidav, poslikav, ureditve, uporabe… In vsak podatek je gradil zgodbo druţine in pred krušno peĉjo in z velikimi napušĉi nad gankom vse do Plešc, na vplive okolja. Od tega, da je postala nadstropna zaradi varnosti druţine gradnje ceste v prvi polovici 19. stoletja, ob groţnjah na skromne osnove centralnih ognjišĉnic epidemije kolere – posledica je bilo gozdnih delavcev, bajtarjev v Trstju… gosposko nadstropje, do tega, da je imela zato nekoĉ loĉeni kuhinji Nad dolino smo evidentirali celo stavbe, ki z odprtimi ognjišĉi z napo so jih zgradili priseljenci iz kvarnerskega za druţino in ostale, loĉeno jedilnico za druţino v nadstropju, zaledja. zidana stranišĉa, da so dekle spale v pritliĉju… V letu 2016 smo opozorili na nekdanje dvojne kozolce pri nas, ki so bili notranjsko-dolenjskega slokega tipa, s štirikapnico, pokriti s skodlami ali krovno desko. Opozorili smo na povezave ĉebranske in koĉevarske arhitekture in urbanizma (npr. Gerovo in Dragarska dolina), enako zasnovo gerovskih starih stavb s tistimi v Loški dolini, kjer je bila hiša na zemlji, za veţo pa dvonivojski skladišĉni prostori – klet za gomoljnice in nad njo suh prostor za ţito… Raziskovanje stavbne dedišĉine, v katerem smo povezovali gradbeno in arhitekturno znanje z etnologijo – z zgodbami njihovih prebivalcev ter ekonomskimi in okoljskimi pogoji v ĉasu gradnje, je pokazalo zanimivo sliko obmoĉja, ki mu je ţe v zaĉetku 19. stoletja Slika 46: Arhitekturni posnetki starih stavb so primanjkovalo kvalitetnega jelovega lesa naša dejavnost ţe skoraj deset let. Hiša pri za gradnjo. A so se njegovi gospodarji s Petrovih, s t.i. baladurjem - priĉa primorske tehnikami preţivetja vedno znova znašli, gradbene tradicije, Zagolik, 2016 najbolj takrat, ko je bila meja v dolini Raziskovanje in snemanje ostankov starih prehodna. Tako je opaziti velik razmah stavb v okolici – posebno kleti, z med kamnitih portalov npr. v 1820 - 1830-ih vojno veĉinoma poţganimi zgornjimi deli letih. in zato kasneje predelanimi nadstropji, se 42 Slika 47: Predavanje v Muzejskem dokumentacijskem centru na reprezentanĉni lokaciji, na Ilici v Zagrebu, je strnilo naše dejavnosti in jih predstavilo hrvaški muzejski strokovni javnosti, april 2014 Postopno smo razgrinjali tudi skrivnosti Fotografije naših vratnih portalov so bile Palĉave šiše – ugotovili graditelja Pietra leta 2014 vkljuĉene v pregledno razstavo Cividinija iz Udin, ki je dve leti zatem Slovenskega etnografskega muzeja Vrata, gradil novo romarsko cerkev na Fari in in v knjigo, izdano ob tej priloţnosti obnovil številne cerkve po tem delu (Sketelj 2014, str.180). Na njih sta, kot na Gorskega kotarja. Letos smo našli celo mestnih stavbah, enakovredno vklesani kamnolom in mojstre Majetiće, ki so imeni lastnika in lastnice – Lenke in Ivana najverjetneje izklesali naše portale v Malih Ĉop. Dragah, v bliţini Brod Moravic, in Z našimi raziskovanji odstiramo zgodbe ugotovili celo sporoĉila arhitekture hiše. razliĉnih hiš in lastnikov, ki bi bile drugaĉe Tlorisno in v razmerjih zlatega reza je hiša verjetno pozabljene in kaţemo na zanimive sledila lokalno (klasicistiĉno), dvotraktno smeri nekdanjih kulturnih povezav in tradicijo hiš iz okolice Plešc iz prve vplivov v vsaj zadnjih nekaj sto letih. polovice 19. stoletja, z vzdolţnima Preko stavbne dedišĉine se je dalo vhodoma v kleti je ţelela pokazati na rekonstruirati ponekod zgodovino od trgovske povezave z Brod Moravicami, konca 16. stoletja. V Padovem na primer je pomembnim trgom, preko katerega je z bila vpletena celo sekta Novih Štiftarjev. veletrgovino prihajalo ţito, koruza in vino Preko natanĉnih pregledov starih stavb iz hrvaškega obkolpja in Bele Krajine. Z smo ugotavljali stare gradbene tehnike in obliko portalov je kljub mojstrom iz uporabo materialov v razliĉnih obdobjih. S bliţine Brod Moravic, poudarila povezavo tremi objavljenimi knjigami (Smole 2013c, z drugim trgom – Starim trgom in Loţem v 2014d, 2016f) smo pripravili zajeten zbir Loški dolini, kamor ali preko katerega so strokovnih podlag za morebitne obnove ali Palĉavi hodili v smer Ljubljane po drugi rekonstrukcije. Te so dobile priznanje del trgovskega blaga. hrvaških arhitektov, ki so sodelovali v projektni skupini Processus Montanus v 43 pripravi projektnih osnov za poti strani, v katerem sem diskutiral mitološki Frankopanov leta 2016. prostor, ki se je s postopnim raziskovanjem izrisoval v dolini na temelju toponimov in Stavbna dedišĉina zaradi raznolikosti stavb zgodb v prostoru, je obmoĉje okoli ni nikoli zakljuĉena zgodba, zato Osilnice pokazalo jasno podobo izrazito nadaljujemo z zbiranjem materiala in staroslovanskega svetega prostora iskanjem povezav. Obdelali smo zakljuĉene skupine, verjetno organizirane v marsikatero hišo, zgodbo njihovih ţupo. K njemu se je navezoval prostor lastnikov in okolja v katerem je nastajala in ţivela druge, verjetno odcepljene skupine, ki se , marsikatera se je za nami zaradi je nekoĉ naselila nad Plešci,. Ne samo to – smrti lastnikov dokonĉno zaprla. Nekatere pokazale so se tudi verjetne povezave s so prav zaradi nas doţivele obnovo in nove starejšimi svetimi mesti, s sosednjimi perspektive, kot na primer Podliparska na skupnostmi ter kontinuiteta svetih mest Fari. To so lastniki preuredili v objekt za skozi vsaj dve tisoĉletji. Z razkritjem oddajanje turistom, ki ţelijo preţiveti povezav med zgodbami, ki smo jih dneve v avtohtonem okolju. Podobno se poslušali na terenih, z dokaj jasno razvidno dogaja z Gajsko v Bezgovici. filozofijo nekdanjih slovanskih verovanj, Vsi rezultati raziskav kaţejo na moĉne je raziskovanje pokazalo na tisoĉletne povezave obmoĉja nad desnim bregom korenine pripovedi, vezanih na prostor. doline s slovenskim prostorom v zadnjih veĉ sto letih, kar je bilo Vsa stoletja so pripovedi trdovratno do sedaj veĉkrat ostajale med ljudmi in se kljub prezrto tudi v strokovni javnosti. Obenem pokristjanjenju prenašale iz roda v rod do ugotovitve opozarjajo na prepletenost dandanašnjih dni. Celo pokristjanjenje je z kulturnih vplivov, kompleksnost in raznolikost poselitev celotnega obmoĉja mreţo štirih cerkva v dolini uporabilo Gorskega kotarja in sosešĉine na slovenski podoben princip zavzemanja prostora kot prej poganstvo. S cerkvenimi patroni in strani. Kljub preseljevanju prebivalstva natanĉno razmestitvijo in usmeritvijo med naselji istega obmoĉja je vsak del zaĉuda cerkvenih stavb so prekriţali prostor in ohranjal svojo identiteto in zgodbe, regulirali nekdanja sveta mesta ter celoten vezane na prostor v okolici. sveti prostor v dolini. Rezultat raziskovanja je bilo vabilo na Mitologija v prostoru mednarodni kongres arheologov v Zagrebu Leta 2015 smo imeli priloţnost priĉeti s junija 2016 (Belaj, 2016), ki je bil precej novim pogledom na vse tisto, kar posveĉen prav svetim prostorom in smo do tedaj spoznavali v prostoru in o arheologiji zgodnjega srednjega veka. Imel njem. Osnova je bil študij literature sem priloţnost predavati v anglešĉini pred Andreja Pleterskega in njegovi slovanskih mednarodnim zborom arheologov in tudi svetih prostorov. Nadaljeval sem z tam predstaviti naš malce zapostavljeni Belajema, Katiĉićem, pa Mencejevo, obmejni prostor ter njegove neodkrite Medvešĉkom in ostalimi. In prišel do zgodbe. Napisan je bil ĉlanek o zanimivih rezultatov, povezanih z dolino in predavanem v angleškem jeziku. Daljši njeno preteklostjo. prispevek je bil vkljuĉen v knjigo (Smole 2016f, str.174-216). Angleški ĉlanek zaradi Na podlagi temeljitega razmisleka – teţav s financiranjem tiska še ĉaka objavo. pisnega prispevka, dolgega skoraj 40 44 Ugotovitve raziskave so omogoĉile del. Skupaj z raziskovalci iz Inštitutov za predstavitev teme Nacionalnemu parku antropologijo iz Zagreba ter Inštitutom za Risnjak, ki zavzema velik del mitološkega slovensko narodopisje iz Ljubljane, ZRC prostora. Tam sta krajinski arhitektki iz SAZU, smo leta 2016 dobili bilateralni Zagreba leta 2016 na podlagi sreĉanja s projekt Peter Klepec, ki raziskuje ustno tistimi, ki raziskujemo dolino in njeno izroĉilo v obmejnem prostoru. Sreĉanjem nesnovno dedišĉino - poleg nas še pokojni na inštitutih v Zagrebu in Ljubljani so se Bojan Pajniĉ iz Zakrajca Turkovskega, pridruţila vsakoletna terenska raziskovanja domaĉini iz Razlog nad izvirom Kolpe in na obeh straneh meje (Krmpotić 2017). etnologinja Ana Perinić Lewis iz Zagreba, Objavljenih je bilo nekaj zanimivih oblikovali vstopno pot do vhoda v ĉlankov. V projektu kot lokalna Nacionalni park tako, da z nevpadljivimi raziskovalca sodelujeva Anja Moric iz umetniškimi instalacijami študentov iz Stare Cerkve, ki je ţe prej pisala o Klepcu Reke opozarja na posebnost prostora in na (Moric 2015, 2016) ter Marko Smole iz mitološka bitja, ki so bila z njim povezana, Etnološke zbirke Palĉava šiša. Pri tem je in vzpodbuja k obĉutljivejšim dojemanjem pomembno, da smo uspeli povezati tega naravnega prostora. hrvaške in slovenske etnologe in folkloriste Lahko reĉemo, da je naše raziskovanje pri raziskovanju ĉezmejne nesnovne kulturne dedišĉine, pomembne za razvoj bajeslovja, povezanega s prostorom doline, kulturnega turizma, in s tem presegli pomagalo ponovno obuditi zanimanje dosedanje, kot jim marsikdaj reĉemo, strokovnjakov za Petra Klepca - ljudskega nacionalno-centriĉne raziskave, ki so junaka teh krajev, za katerega se potegujeta obravnavo prekinile na politiĉni meji. tako osilniški kot gerovski, sedaj ĉebranski Slika 48: Raziskovanje mitološkega prostora je potrdilo vrednost in trdoţivost ljudskih pripovedi. S pripovednega veĉera s kulinariĉnim dogodkom na Palĉavem skednju, avgust 2016 45 Ţe v prispevku o mitoloških zgodbah v vkljuĉevanje v lokalna društva – Društvo Osilniška dolina, Zavod Rihtarjeva prostoru, ki je bil objavljen v knjigi domaĉija, Društvo ljubiteljev gradu (Smole 2016f, str.174-216), sem opozoril še na eno posebnost Petra Klepca. Sneţnik, Matica hrvatska ogranak Ĉabar, Najstarejše zapisane zgodbe ga veţejo na aktivno sodelovanje s Turistiĉnim mitološke Kresnike, ki so bili veĉinoma društvom Loški Potok, TIC Loţ, pri znaĉilnost staro projektih Slovenskega kulturnega društva -slovenskega prostora. Gorski kotar, s katerim ţe leta tvorno Mitološka dedišĉina v našem prostoru je sodelujemo, s KIS Gorski kotar, postala zanimiva tema, ki vzpodbuja k registracija za turistiĉnega vodnika in nadaljnjemu raziskovanju doline v aktivno sodelovanje pri turistiĉnih povezavi z nesnovno dedišĉino. Tako sem projektih v Loški dolini, predavanja v na primer avgusta 2017 vodil po njenih Rotary klubu Koĉevje leta 2016 in sledeh skupino krajinskih arhitektov iz novembra 2017 v Ljubljani, kjer sem iskal Seatlla v ZDA, kasneje tabornike iz podpornike za ĉezmejno sodelovanje, Ljubljane, oktobra z bajeslovnimi sodelujemo z Udrugo Prepelinc iz Delnic, zgodbami na izvir Kolpe uĉence od prvega Turanj iz Brod Moravic, vaško skupnostjo do devetega razreda osnovne šole Fara. Padovo in podobno. Bili so izredno hvaleţni in komunikativni poslušalci, imeli so priloţnost Spomladi 2014 smo se Palĉavi udeleţili podoţivljati prostor v precej drugaĉni luĉi kot zgolj sejma Gorski kotar v metropoli, ki ga je organiziralo društvo Goranin, in na trgu naravoslovni ali rekreativni. Bajeslovne Bana Jelaĉiĉa zavzeli celo stojnico. Poleg zgodbe sem vpletal v vodenje pohodnikov z Društvom Osilniška dolina naših predstavitvenih predmetov – postav , obiskovalcev Palĉave šiše, zgodbe smo pripovedovali v iz kleti, lesenih izdelkov, knjig in ĉlankov, knjiţnic smo prodali veliko knjig Matice Hrvatske ah v Starem trgu, Ĉabru, v šolah… Na skednju Palĉave šiše je med stalno ogranak Ĉabar, a tudi medu iz Zamosta in koruzne moke, mlete na Selankinem mlinu. razstavo od zaĉetka leta 2017 uvršĉen tudi pano s predstavitvijo te tematike. Bili smo udeleţenci v skupini, ki je na pobudo Matice Hrvatske leta 2014 pristopila k izdelavi biografskega Sodelovanje v razvojnih projektih leksikona Gorskega kotarja, prispevali in z elementi kulturne dediščine predlagali smo nekaj gesel. Vsa leta se z objavami raziskovalnih del in Jeseni 2016 je društvo Goranin na našo predstavitvami v širši javnosti trudimo vzpodbudo organiziralo tribuno o razvoju sodelovati pri razvojnih projektih, ki bi Gorskega kotarja, ki je v domu gozdarjev v temeljili tudi na lokalni tradiciji – središĉu Zagreba zbrala nekaj zanimivih materialni in nematerialni dedišĉini ter na sogovornikov – od gozdarjev, direktorja ĉezmejnem sodelovanju, in bi pomagali nacionalnega parka Risnjak, delavcev v usmerjati v trajnostni razvoj. Temu so bile rekreativnem in raziskovalnem turizmu. namenjene številne predstavitve v Naš prispevek je govoril o potencialih sosešĉini, ne samo slovenski temveĉ tudi kulturnega turizma. Nekaj prej sem bil hrvaški, predavanja za javnost, udeleţba na eden od slavnostnih govornikov na sestankih razliĉnih delovnih skupin, otvoritvi turistiĉne hiše v Srobotniku, ki so sodelovanje v raziskovalni skupini jo uredili naši sosedje iz Plešc – Matuzlavi. Processus Montanus na hrvaškem, 46 Edini sem povedal svoje v domaĉem turizma. Udeleţujemo se ekskurzij nareĉju. Slovenskega kulturnega društva in KIS Leta 2016 smo skupaj s hrvaškimi in Gorski kotar, ki so namenjene izobraţevanju s tega podroĉja, etnoloških slovenskimi raziskovalci prijavili projekt prireditev – ţetve ovsa, krompirjevega za razpis INTERREG, ki je predlagal raziskovanje mitološke dedišĉine v dolini, praznika v Prezidu, dneva hrušk v Ĉabru, izdelavo arheološke topografi dneva t.i. goranskega nadevanja . po naše je in LIDAR snemanje terena. Vsega tega za sedaj naši naduavajna v Delnicah, dneva obĉine v kraji ob meji še niso dobili. Mitološka Lividragi… S sodelovanjem na sreĉanjih dedišĉina sledimo razvoju dejavnosti in s , podprta z etnološkimi in arheološkimi raziskovanji sogovorniki išĉemo moţnosti za promocijo , bi bila lahko in razvoj našega okolja. pomemben temelj nadaljnjega razvoja doline s pomoĉjo nesnovne kulturne Posebno omejitev pri sodelovanju ţal dedišĉine. Ţal precej obseţen projekt, marsikdaj predstavlja naša neformalna prijavljen konec leta 2016, ni bil odobren. organiziranost. V uradnih projektih lahko Poseben problem je predstavljalo sodelujemo veĉinoma kot zunanji sodelovanje lokalnih obĉin, saj je njihovo raziskovalci ali lokalni svetovalci, kar finanĉno stanje slabo in so bile zato zgolj pomeni, da delamo prostovoljno. Preko partnerji brez finanĉne udeleţbe, kar ni projektov tako pokrivamo zgolj materialne bilo zaţeljeno. Manjkal je moĉan lokalni stroške naših dejavnosti, a ne moremo na nosilec, deleţnik z jasno vizijo. primer obnove kulturne dedišĉine ali stroškov dela. Ta del finanĉnih virov je za nas, zaradi številnih formalnosti, vsaj za sedaj mnogo preveĉ kompliciran. Obnova Palčava šiše in skednja Paralelno z našim delovanjem smo vseh deset let postopno obnavljali nepremiĉnine, ki so osnova naše dejavnosti na podroĉju kulturne dedišĉine – hišo, dvorišĉe in skedenj ter predmete v njih. Za ta namen smo ţe leta 2005 pripravili Idejni projekt Slika 49: Leta 2006 obnovljeni salon Palĉave prenove, s katerim smo definirali šiše z originalno opremo, ki je ţe leta 1892 dolgoroĉno strategijo in vizije našega opisan v ĉasopisu kot dvorana, ki jo lahko razvoja. Pregledali smo objekte in zavida vsako veliko mesto, je ponovno prostor definirali kritiĉne toĉke, ki jih bo potrebno sreĉanj in posebnih prireditev postopoma reševati. Ta projekt smo sledili Zanimive izkušnje so udeleţbe na vsa leta do sedaj. V vmesnem ĉasu sem konferencah trajnostnega razvoja Gorskega dve leti 2013 in 2014 obiskoval kotarja, ki potekajo v PINS-u v Skradu na celotedenske restavratorsko - pobudo Eko Kvarnerja ţe dve leti. konzervatorske delavnice na gradu Spomladi 2017 smo se udeleţili Rajhenberg, kjer sem pridobil dodatne konference turistiĉnih delavcev iz Velike izkušnje iz stavbne dedišĉine, gradbenih Britanije v Zagrebu za razvoj hrvaškega tehnik z ţganim apnom, iz obdelave 47 kamna, restavriranja in konzerviranja lesa, 1936 poškodovane oboke, uredili poslikav, analize stanja objektov, poškodovani obok, vzdrţevanja in podobno ter imel priloţnost  uredili podstreho in prvo nadstropje izmenjati izkušnje s strokovnjaki skednja, s ĉimer smo pridobili restavratorji in konzervatorji. skupna leţišĉa za študente, zaprt V desetih letih smo na obeh objektih in prireditveni prostor za 50 ljudi s dvorišĉu obnovili: peĉjo ter veĉji razstavni prostor z  novim betonskim tlakom, vstopna vrata v muzejsko zbirko, nekdaj vhod v trgovino, ki so  na skednju uredili razstavo o dobila podobo po vzoru tistie tradicionalnih obrteh v dolini, s izpred druge svetovne vojne, katero opozarjamo na nekdanje  dejavnosti dolincev, ter razstavo o uredili sprednje dvorišĉe, dostope v krošnjarstvu – pomembni sezonski kleti s kamnitimi stopnicami in dejavnosti celotnega obmoĉja, ki jo urejenim odvodnavanjem je prispeval Muzej Koĉevje, ter padavinske vode, nekaj manjših obĉasnih razstav,  zamenjali strešno kritino obeh  izdelali oder za lutkovno gledališĉe stavb z novimi prešanimi zarezniki, na skednju in lesene druţabne igre konzervatorsko/restavratorsko za mlade obiskovalce, ki so jih prvi obnovili ostrešji in jima vrnili prvotne ĉope preizkusili letos uĉenci osnovne – ţal zaradi kritine šole iz Fare. nekaj manj strme, sezidali nova dimnika, obnovili ţlebove, Delo je bilo opravljeno veĉinoma z rokami  in znanjem druţinskih ĉlanov. Veliko sta zamenjali vsa zunanja okna v dveh pomagali mama Davorka in Sonja v nadstropjih z novimi, izdelanimi na šest šip kuhinji, delala sva z oĉetom Dragom, po vzoru prvotnih iz pomagala sta Dejan in Matej. Z njima smo sredine 19. stoletja, med drugim uredili gank na skednju in les  uredili notranja vrata v pritliĉju, v njegovih notranjih prostorih. Zadnja leta dodali masivna polnila in uredili pomaga tudi Aljaţ, s katerim sva z kljuke, domaĉim zidarjem iz vasi pripravila  opremili klet s panoji in postavami podlogo za novi tlak v razstavnem generacij prednikov v naravni prostoru. Zahtevnejša dela – predvsem velikosti, notranjost z razlagalnimi tesarska in krovska smo zaupali domaĉim tablami, ki sluţijo vodenju mojstrom iz Skednarjev na Hribu, obiskovalcev in osnovnimi mizarska odliĉnemu, ţal pokojnemu Jošku informacijam o dedišĉini, Malnarju iz Ĉabra. Restavratorska in  konzervatorska dela opravljamo veĉinoma obnovili stopnice in pod v zgornji sami. veţi, ki je bila nekdaj prvi prostor dobrodošlice v gosposkem - Konec leta 2017 se pripravljamo na druţinskem nadstropju, rekonstrukcijo krušne peĉi, ki je nekoĉ stala v gostilniškem prostoru  in je bila sanirali statiko skednja z novimi podrta po prvi svetovni vojni, ko je v jeklenimi vezmi, ki so ga ojaĉale in Plešcih priĉela delovati pekarna. povezali plitve, zaradi poţara leta Zavzemala je preveĉ dragocenega prostora 48 v gostilni in bila za tiste ĉase z drvmi knjige o ţivljenju svetnikov iz 18. stoletja premalo racionalna. Peĉ bo obnovljena po iz Trave, starih nemških evangelijev. starih peĉnicah, namesto ribniških Palĉavo knjiţnico dopolnjujemo s lonĉarjev jo bo moral izdelati dolenjski, saj knjigami, ki govorijo o ĉasu, v katerem je na tem koncu nihĉe veĉ ne dela peĉnic. S ţivela. Vsak predmet v zbirki (skupaj krušno peĉjo nameravamo obuditi domaĉo preko tisoĉ sto) je dobil svoje mesto in peko kruha, pri kateri bodo lahko celotna zbirka je bila ţe leta 2007 popisana sodelovali tudi obiskovalci. po muzejskih standardih. Popis je sluţil za prijavo zbirke in njen vpis leta 2015 v register premiĉne kulturne dedišĉine Republike Hrvaške. Tako smo verjetno edina zasebna muzejska zbirka na Hrvaškem, ki je registrirana kot kulturni spomenik na vseh treh podroĉjih – kot premiĉna, nepremiĉna in nesnovna dedišĉina. Po desetih letih sem poskusil oceniti vloţeno delo in stroške, ki so bili v tem obdobju vloţeni v projekte Palĉave šiše:  opravili smo 12.000 prostovoljnih delovnih ur druţine, domaĉinov in strokovnjakov, kar ocenjujemo na pribl. 60.000 EUR,  v obnovo Palĉave šiše in skednja je bilo vloţenih pribl. Slika 49: Najobseţnejši projekt v zadnjih 60.000 EUR desetih letih je bila obnova 600 m2 streh obeh lastnih sredstev lastnikov, objektov, ki so po stotih letih ponovno dobile  ĉope, pribl. 25.000 EUR smo prejeli na poletje 2012 javnih nateĉajih, projektih in z Vsa leta smo širili zbirko z novimi donacijami za materialne stroške predmeti, ki so jih v glavnem prinašali našega delovanja in izvedbo okoliĉani. Vsak predmet je potrebno prireditev, veĉino preko razliĉnih oĉistiti, po potrebi popraviti, zastrupiti projektov neposredno ali posredno lesne ĉrve, konzervirati in zanj v zbirki preko drugih nosilcev od Urada za najti ustrezno mesto. Veseli smo nekaj Slovence v zamejstvu, skrinj iz Trave, ki so bile v slabem stanju, a  smo jih uspešno obnovili. E pribl. 5.000 EUR je prejela obĉina na od njih je Ĉabar od Ministrstva za kulturo RH bila izdelana celo v Osilnici, druga v za izdelavo gradbeno- Franciji, tretja v ZDA, kjer so delali domaĉini pred drugo svetovno voj arhitekturnega posnetka Palĉave no. šiše in skednja, ki je sluţil kot Potem orodja kleparja iz Srobotnika, stare cize, kolesa na kriţ z leseno osjo, sifonskih obvezen dokument za obnovo steklenic lekarnarja iz Ĉabra, odvrţenih streh; s pomoĉjo Grada Ĉabar sta poslikanih ploĉevinastih Jezusov z razpel bili urejeni in oznaĉeni tudi turistiĉno-sprehajalni poti ob na Hribu in Hrvatskem. Tudi slovenske mlinskem potoku in Ĉabranki. 49 Rezultati dela na kratko in načrti hiše neposredno emitirana oddaja za prihodnost za radio Hrvaška, Ĉe smo v predhodnem poglavjih omenjali  sodelovali smo pri snemanju filma predvsem vsebinske rezultate, je morda Kolpa – Kupa – Koupa (Bradeško smiselno navesti tudi kvantitativne 2013), ki je bil posnet v okviru rezultate našega delovanja, ki jih lahko vidi ĉezmejnega projekta Mostovi, del in obĉuti okolica: tudi v Palĉavi šiši in našem  sadovnjaku, in ga prikazali na veĉ urejenih je bilo šest etnografskih razliĉnih mestih, zbirk v okolici, ki pripadajo skupnemu kulturnemu obmoĉju, so  izvedli smo pribliţno petinštirideset javno dostopne in bogatijo strokovnih predavanj za javnost, kulturno-turistiĉno ponudbo,  predvsem v zadnjem letu in pol  opremljeni sta bili dve sprehajalni smo s pripovedmi iz našega poti okoli Plešc, izdelani prospekti prostora sodelovali pri šestih Plešc in Zamosta, hiše, aktiviranih pripovednih veĉerih, nekaj tras starih tovorniških poti,  sodelovali na festivalih  izdelali smo arhitekturne posnetke etnografskega filma, številnih in analize nekaj deset starih zgradb strokovnih in znanstvenih in omogoĉili strokoven pregled nad sreĉanjih, najmanj raziskano in velikokrat  dali smo pobudo za uvrstitev zapušĉeno stavbno dedišĉino na lokalnih govorov v registra obeh obeh straneh meje, kar daje drţav, obseţne strokovne osnove za njeno obnovo ali rekonstrukcijo,  spodbudili smo mednarodno  znanstveno sodelovanje pri pokazali smo na številne kulturne raziskovanju nesnovne kulturne povezave, smeri priseljevanja in dedišĉine našega obmejnega vplive, ki jih razkriva stavbna obmoĉja, dedišĉina,  naše delo je prepoznavno tako v  odstrli smo preteklost številnih hrvaški kot slovenski strokovni naselij, stavb in zgodb njihovih javnosti, posebno veseli smo, da prebivalcev, tudi v slovenskem zamejstvu –  objavljene so bile štiri knjige z preko glasil Slovencev na rezultati dela, Hrvaškem, oddaj o zamejstvu in  manjšinah, iniciative Slovenšĉina v objavljenih je bilo dvanajst druţini in drugod, strokovni in znanstvenih prispevkov,  naše zbirke je obiskalo v tem ĉasu  pribliţno 8000 obiskovalcev od posnetih je bilo šest televizijskih reportaţ na HTV in ena na TV vsepovsod in Slovenija,  prireditve dodatnih pribliţno 3000  obiskovalcev. posnete so bile številne reportaţe na radiu Ljubljana, za oddajo V letu 2012 smo za zbirko in naše Sotoĉja, in veĉ reportaţ ter celo iz dejavnosti v Tolminu prejeli Murkovo 50 listino, ki jo podeljuje Slovensko etnološko prireditvenimi prostori. Tako bo potrebno društvo ter v Plešcih srebrno plaketo Grada v naslednjih letih obnoviti še pode in Ĉabar. Ĉastno Valvazorjevo priznanje stopnice na podstreho, nato dva dela Slovenskega muzejskega društva, ki smo pritliĉja skednja – nekdanjega konjskega ga prejeli v Narodni galeriji v Ljubljani, hleva in skladišĉa za ţito. Zadnje bo nekoĉ smo omenili ţe prej. postalo prostor za mizarsko-restavratorsko Eno od pomembnih priznanj našemu delu delavnico in morda trgovinico tradicionalnih izdelkov. Poseben problem v v zamejstvu je bilo tudi vabilo na znanstveno sreĉanje ob otvoritvi izpostave muzejski zbirki predstavlja pomanjkanje Inštituta za narodnostna vprašanja pomoţnih prostorov – stranišĉa, tuša, iz skladišĉ, tudi dostopa in sanitarij za Ljubljane v Reki, aprila 2017. Na gibalno ovirane, ki teţko pridejo do simpoziju o raziskovanju Slovenstva na razstavnih prostorov. V ta namen ţelimo Hrvaškem sem predstavil naše desetletno rekonstruirati sosednji gospodarski objekt delo in dejavnosti, o ĉemer bo objavljen ĉlanek v tematski številki ĉasopis iz 18. stoletja, a za to potrebujemo dobro a voljo drţave Hrvaške, od katere ţe veĉ let Razprave in gradivo, Revija za narodnostna vprašanja, ki bo izšla odkupujemo manjšo zapušĉeno parcelo, nekoĉ prostor z gospodarskim poslopjem predvidoma junija 2018. Predavanje in predhodnice sedanje Palĉave domaĉije. pisanje je bilo povod za nastanek tega, Poslopje je pred 18 leti pogorelo do tal in precej dopolnjenega pregleda našega dela. le malo je manjkalo, da se ni poţar razširil Naša pomembna naloga ostaja vzdrţevanje tudi na Palĉavo šišo. in obnova stavb z muzejskimi zbirkami in Slika 50: V letu 2017 smo vodili veĉ otroških skupin. Otroci so se izkazali za odliĉne poslušalce mitoloških pripovedi v prostoru in obĉutljive opazovalce okolice. V zaĉetku oktobra 2017 na izviru Kolpe s šolarji iz Kostela in Osilnice Pri strokovnem delu bomo naše dejavnosti restavratorstva, tradicionalne arhitekture in kulturnih povezav, mednarodnega vsekakor nadaljevali na podroĉju sodelovanja… S teh podroĉij ţelimo etnologije, muzeologije, konzervatorstva, poglabljati znanje in na njih aktivno 51 sodelovati tudi v širšem prostoru Slovenije, stanovanjskega objekta iz 19. stoletja, ki bi Hrvaške in zamejstva. sluţil turistiĉnim namenom. V sadovnjaku, ki ga redno obnavljamo, pa še zgraditi Nadaljevali bomo z organizacijo kulturnih dogodkov, strokovnih sreĉanj, delavnic, tradicionalno sušilnico za sadje, obnoviti sušenje in dogajanja ob njej. predavanj, predstavitev. Vse z namenom opozarjati na kulturno dedišĉino obmoĉja, Kljub vsem problemom, ki jih bomo njeno vrednost in vzpodbujati k njenemu morali preţiveti in zaradi naravnih ohranjanju, promociji ter ĉezmejnem katastrof premostiti v naslednjih letih, si v sodelovanju. Nujno bi potrebovali svoj Palĉavi šiši in druţini ţelimo tudi v bodoĉe projektor, saj stalna izposoja ovira delovati tako, da bomo ostali prepoznaven spontano organizacijo in predstavitve iniciator in integrator trajnostnega razvoja obiskovalcem. obmoĉja na podroĉju kulturnega turizma. Pomembna stalnica v našem delovanju bo Turizma, ki bo temeljil na ĉezmejnem ostalo podroĉje sodelovanju in premošĉanju posledic kulturnega turizma, politiĉnega razmejevanja. Pri tem ostaja predvsem v zvezi s promocijo snovne pomembno poslanstvo opozarjanje na (tradicionalna arhitektura, domaĉi izdelki) slovenske osnove lokalnega govora in in nesnovne dedišĉine obmoĉja, kulinariĉne ponud tradicionalna kulture ter vzpodbujanja be, drugih domaĉih lokalne proizvodnje. proizvodov, ĉezmejnega turistiĉnega in kulturnega povezovanja, kar vse bi bil lahko eden od pomembnih temeljev Za zaključek – še nekaj o trajnostnega razvoja. Kulturni turizem je problemih in ovirah pomembna priloţnost za razvoj krajev, ki poĉasi izgubljajo svoj potencial tudi zaradi Pregled našega dela ţelim zakljuĉiti z naravnih katastrof, ki so nas prizadele v omembo nekaj problemov in ovir, ki zadnjih letih. Leta 2014 ţled, ki je podrl ali oteţujejo naše delovanje. Eden od njih je polomil veĉino listavcev, ki jih zaradi problem zasebne iniciative, ki je v javnih globokih jarkov veĉino ni bilo mogoĉe razpisih in formaliziranem okolju izvleĉi in spraviti v denar. Gozd je bil ţe s redkokdaj ustrezno priznana kot partner tem moĉno uniĉen, stoletja prehodne poti inštitucijam in društvom. Kljub vsemu sem so postale neprehodne. Od leta 2016 je mnenja, da lahko zasebna, druţinska tako poškodovan ekosistem napadel še iniciativa zagotavlja strokovno delovanje lubadar, ki je v nekaj mesecih uniĉil na marginalnih obmoĉjih, ki jih strokovna praktiĉno vse smreke v dolini. S tem so bili javnost zaradi zaposlenosti z drugimi v nekaj veĉ kot poldrugem letu dni podrti temami, distanciranjem od politiĉnih temelji tradicionalne ekonomije veĉine razmejitev in podobno, velikokrat druţin, narava je odnesla vsaj stoletje spregleda ali obdeluje zgolj redko. Temu skrbno vzdrţevano zlato rezervo in vsaj za lahko pritrjujejo rezultati našega dve desetletji strahovito prizadela gozd in raziskovalnega dela, ki so odstrli njegovo podobo. Veĉino lesa smo sicer marsikatero formalnim inštitucijam izgubili, a morda nam uspe v naslednjih neznano vsebino in povezave. letih aktivirati nekdanje ograje - pašnike Poseben izziv našemu delovanju povzroĉa ovac nad pleškim potokom z malce moĉna depopulacija obmoĉja in opustitev drugaĉnim kampom in postaviti v našem tradicionalnih dejavnosti. Vse manj je sadovnjaku rekonstrukcijo tradicionalnega lokalnih informatorjev, ki so imeli 52 priloţnost prenašanja tradicije - zaradi Koĉevarjev v Dragarski dolini in v naseljih politiĉnega razmejevanja, zapiranja nad našo dolino. Ta poĉasi, a vztrajno prehodnosti doline, gradnje vzporednih, v izgubljajo svojo identiteto, saj so njihovi normalnih razmerah nepotrebnih cest na prebivalci veĉinoma odšli, drugi so ostareli vsaki strani ţe tako ozke doline, zaradi in poĉasi odhajajo ali so ţe dokonĉno odšli pomanjkanja delovnih mest, ekonomskega in za seboj pustili zarašĉajoĉe, prej stoletja stanja, tudi zaradi naravnih katastrof obdelane površine. izgubljajoĉega se tradicionalnega odnosa A ne bomo se dali, z delom bomo vztrajali do okolja in znanja o njem. Ta odnos na domaĉiji svojih prednikov in upali na postaja do narave, zaradi izseljenih boljšo bodoĉnost. Morda jo doţivimo, lastnikov, vedno bolj izkorišĉevalski in drugaĉe pa za seboj vsaj zapustimo zgodbo vedno manj trajnostni… Kakšne bodo ĉezmejnih povezav, ki se tu odvija ţe vsa posledice procesov bomo videli v stoletja in tisoĉletje, ĉe ne veĉ - vsaj od naslednjih letih, za sedaj ostaja pomemben prihoda starih Slovanov naprej, a se tudi temelj preţivetja v dolini vse bolj in edino nadaljuje v današnji dan. V upanju, da se tistih nekaj delovnih mest v lokalni tovarni nam pridruţijo ter naše delo in ljubezen do in pri nekaj obrtnikih. domovine nekoĉ nadaljujejo tudi mlajše Velik problem v druţbi povzroĉa generacije naslednikov. nadaljevanje vztrajnega fiziĉnega razmejevanja med bregovoma in omejevanje prehodov v dolini. Še vedno Še enkrat hvala vsem, ki nas obiskujete, morajo na primer sosedje, ki se vsak dan nam pomagate in nam ţe deset let storite vidijo preko mosta ĉez Kolpo, prevoziti 25 ob strani. Veseli bomo, ĉe nas obišĉete s kilometrov dolgo pot, da pridejo drug k svojimi dragimi in prijatelji ter s tem drugemu na obisk. Otroci s slovenske pripomorete k uresniĉenju naših skupnih strani lahko le preko 3 m visoke ograje z vizij! rezilno ţico gledajo na Kolpo in Hrvaško, kamor so njihovi predniki brez ovir gazili ali se v ĉolnih vozili k prijateljem in dekletom… Velika omejitev so ekonomski problemi lokalnih uprav, strokovno podhranjene ekipe malih obĉin, ki so teţko kos strateškemu naĉrtovanju trajnostnega razvoja in sodelovanja v partnerstvu projektov, posebno s podroĉja kulturne dedišĉine. Nekaj redkih projektov ĉezmejnega sodelovanja civilne druţbe je vezanih na delovanje Slovenskega kulturnega društva in KIS Gorski kotar, ţelimo si, da bi uspeli. Posledica vseh teh problemov je dejanska marginalizacija prostora kot okolja naravne in kulturne dedišĉine, kar je posebej oĉitno na primer na obmoĉju nekdanje poselitve 53 Doktorski rad. Sveuĉilište u Zagrebu, Literatura in viri: Filozofski fakultet u Zagrebu. Zagreb. 379 BEGANOVIĆ, Mario. 2017. Manjinski str. mozaik HTV : Palčava šiša. 11.8.2017. HTV. Zagreb. GREGORĈIĈ, Brigita. 2008. Porečje https://www.youtube.com/watch?v=vV3q2 Čabranke. V: KLADNIK, Drago, ur. 1MV180, (dostop 1.11.2017). 14 min 54s. Zamejska Hrvaška, Ekskurzije ljubljanskega geografskega društva BELAJ, Juraj (urednik), 2016. 3rd . Ljubljansko geografsko društvo, Zaloţba international Conference of medieval archeology / 3. meĎunarodni znanstveni ZRC. Ljubljana. str. 99-114. skup srednjevjekovne arheologije. GRGURIĆ, Davor. 2012. Vrze majo sejno Sacralisation of landscape and sacred (video spot). Delnice. places / Sakralizacija prostora i sveta https://www.youtube.com/watch?v=cYJCJ mjesta, Book of abstracts / knjiga saţetaka. RjvVVI (dostop 1.11.2017). 3 min 49s. Institut za arheologiju, Zagreb. 2. to 3. june 2016. str. 25-26. ILICH, Iztok. 2016. Čari majhnih zbirk, Palčava šiša, Plešce: Nekatere hiše imajo BENO, Ana, SMOLE, Marko, dušo, več duš. (ĉasopisni ĉlanek). PUNGARTNIK, Tadej, 2013. Strokovna ekskurzija po Krasu in etnološki večer s Turistiĉna tribuna, Slovenske novice. Ljubljana. 2.6.2016. str.16-17. prejemnicami Murkovih priznanj 2012. Glasnik Slovenskega etnološkega JAKSETIĈ, Dragica. 2011. Slovenski društva, letn. 53, št. 1/2, str. 204-205. kamenčki v mozaiku multikulturne Reke. BRADEŠKO, Jure, BRADEŠKO, Urban. (ĉasopisni ĉlanek). DELO, Ljubljana. 14.4.2011. 2013. Kolpa – Kupa – Koupa. (dokumentarni film). Koĉevje. (35 min, 40 KAVĈIĈ Peter. ILICH, Iztok. 2008. s). https://vimeo.com/156874675 (dostop Pogled z motorja, Slovenija in še malo čez. 1.11.2017). 35 min 49s. DZS, Ljubljana. str.62. BURIĆ, Antun. 1979. Povijesna KRALJ, Drago. 2009a. Po Loškem Potoku antroponomija Gorskog Kotara u v Čabar. (ĉasopisni ĉlanek). Slovenske Hrvatsko j. Rijeka: Zaloţba Ivan Gašparac novice. Lajf.. Ljubljana. 13. avgust Grentaš. 2009.str.18. CELEVSKA, Ivanĉica. 2.4.2010. Palčava KRALJ, Drago (Dr.Ago). 2009b. Palčava šiša u srcu Plešca (časopisni članek). šiša ob Čabranki. (ĉasopisni ĉlanek). Slobodna Dalmacija. Split. str. 8-9. Vzajemnost. Ljubljana. september 2009. ĈRNJAR, Mladen, ur. str. 66-67. , 2005. Kulturno- povijesna baština Primorsko –goranske KOVAĈIĈ, Tanja. 2014. Etnografska ţupanije, Graditeljska baština. Primorsko- zbirka Zajskih – zbirka druţine goranska ţupanija, str. 304-305. Janeš. Glasnik Slovenskega etnološkega DELAĈ društva, 54, št. 3, str. 89-90, ilustr. -PETKOVIĆ, Karmen. 2012. Razvoj knjiţnica Gorskog kotara. 54 KRIŢNAR, Naško, ur. 2010. Ţ iva MALNAR, Ţeljko. 2016. Priča o Kulturna dediščina se predstavi. Slovensko pograničnom području i baština njegovih etnološko društvo, Ljubljana. str. 28-31, stanovnika svake godine sve poznatija i ilustr. kreativnija. (ĉasopisni ĉlanek). Goranski Novi list, Rijeka. listopad 2016. KRMPOTIĆ, Marinko. 2017. Etnolozi u Čabru: Petar Klepac – junak, koji je spojio MALNAR, Ţeljko. 2017. Radionice u dvije domovine. (ĉasopisni ĉlanek). Novi Palčavoj šiši. (ĉasopisni ĉlanek). Novi list, list, Rijeka. 15. september 2017. Rijeka. 12. kolovoza 2017. LESKOVŠEK-SVETE, Mojca. 2006. MORIC, Anja. 2014. Exhibition in Trava Slovenske neveste prinašale slovenski (Obergrass) in the former Gotschee. The vpliv. (ĉasopisni ĉlanek). Priloga Gotschee Tree. Volume 28, No.1. March Dolenjskega lista Ţiva. september 2006. 2014, Journal of the Gotscheer heritage str. 41. and Geneaology Association. Colorado. str. 12-14. MALNAR, Marija (scenarist), SMOLE, Marko (scenarist, fotograf, tonski mojster) . MORIC, Anja. 2015. Peter Klepec: od 2010. Etnološka zbirka Palčava šiša: (lokalnega) junaka do (nacionalne) kulturni spomenik: Plešce, dolina prispodobe šibkosti. Ars & Humanitatis. Čabranke, Hrvaška = [Etnološka zbirka Znanstvena zaloţba Filozofske fakutlete Palčava šiša]: kulturno dobro: Plešce, Univerze v Ljubljani. Ljubljana. L.9, št. 1, dolina Čabranke, Hrvatska = Ethnological str. 204-226. collection Palčava šiša: cultural heritage: MORIC, Anja. PERINIĆ LEWIS, Ana. Plešce, Čabranka valley on the border to POLJAK ISTENIĈ, Saša. 2016. Podeţelski Slovenia, Croatia. Ljubljana: Verbatim, p. turizem na obrobju: potencial nesnovne 2 DVD-ja (50 min, 30 sek). kulturne dediščine. V: 14. vzporednice MALNAR, Slavko. 2013. Ţivljenje v med hrvaško in slovensko etnologijo: preteklosti = Ţivot v prošlosti. Ravnice [i. Etnologija in vas v 21. stoletju, Lug v e.] u Ĉabru: Matica Hrvatska, Ogranak Baranji, 1. do 4. oktober 2016 Zbornik matice Hrvatske, 250 str. posvetovanja v tisku. HED. Zagreb. MALNAR, Slavko. 2016. Povijest NA LEPŠE. 2015. čabarskog kraja. Drugo prošireno i http://4d.rtvslo.si/arhiv/na-lepse-oddaja-o- dopunjeno izdanje. Ĉabar: Matica turizmu/174333507 , RTV Slovenije. 1:00 Hrvatska, Ogranak matice Hrvatske, 490 do 7:00 minute. 1. maj 2015. (dostop str. 23.11.2017) MALNAR, Ţeljko. 2005. Palčava šiša NOVLJAN, Neva. 2016. Slovenska otvara vrata za svoj 150. roĎendan. narečja: Dolenjska narečna skupina, (ĉasopisni ĉlanek). Novi list, Rijeka. 14. 2 dokumentarna oddaja, 3/3, Dokumentarni 2005. filmi in oddaje – kulturno-umetniški program, TV Slovenija, 24min.57sek. MALNAR, Ţeljko. 2009. Zelena dolina http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni- Plešce, . GEC d.o.o. Plešce,, 2009. . 90 str.. 55 filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski- podeţelju?. Zbornik posvetovanja: program/174454294, (dostop 12.11.2017) . Slovenci na Hrvaškem – dedišĉina in sedanjost. SED. Ljubljana. str. 223 – 233. OŢBOLT, Anton. 1979. Deţela Petra Klepca. Zaloţba Borec. Ljubljana. 577 str. SMOLE, Marko. 2006c. Palčava šiša Stoljeće i pol obitelji Čop iz pograničnog PORENTA, Tita, SMOLE, Marko. 2008. sela Plešce / Palčava šiša A Century and a Poročilo o peti etnološko-muzejski Half of the Čop Family from the Border delavnici SED: promocija etnološke Village of Plešce. Ethnological researches, dediščine, Plešce, 27.-28. septembra Vol. , No. 11. Etnografski muzej Zagreb. 2008. Glasnik Slovenskega etnološkega str. 335-351. društva, 48, št. 3/4, str. 139-140. SMOLE, Marko, HOBAR, Daniela, RATKAJEC, Hrvoje, ur. KAVREĈIĈ, HERCOG, Sonja. 2007. Mednarodna Petra, ur. 2009. Mednarodni znanstveni etnološka delavnica v organizaciji zasebne sestanek Perspektive slovensko-hrvaške zbirke - zakaj pa ne!: velike izkušnje iz obmejnosti, Koper, 4. in 5. junij 2009. male vasi Plešce. G lasnik Slovenskega Glasnik ZRS Koper, št.5., Univerza na etnološkega društva, letn. 47, št. 3/4, str. Primorskem. str.76-77. 143-145. SKETELJ, Polona. 2014. Vrata. Prostorski SMOLE, Marko. Slavko Malnar, 2008. in simbolni prehodi ţivljenja. Slovenski Povijest čabarskog kraja. Matica hrvatska etnografski muzej. Ljubljana. 565 str. Ogranak u Ĉabru, Grad Ĉabar, 2007, 347 SMOLE, Marko. 2005. "Palčava šiša" - str. Glasnik Slovenskega etnološkega poldrugo stoletje druţine Čop iz obmejne društva, 48, št. 1/2, str. 94-95. vasi Plešce. Glasnik Slovenskega SMOLE, Marko. 2009a. Kulturna etnološkega društva, letn. 45, št. 4, str. biografija izoliranega območja ali 128-132. prednost laičnega domoznanstva. V: SMOLE, Marko. 2006a. Oblikovanje ideje Ţeljka Jelavić, Sanja Potkonjak i Helena o "Palčavi šiši" iz vasi Plešce na Hrvaškem Roţman (Ur.). Jedna granica – dvije kot etnološkemu spomeniku. V: etnologije?: 10 hrvatsko-slovenske ĈERNELIĈ KROŠELJ, Alenka etnološke paralele, Zagreb: Hrvatsko (ur.). Mesto in trg na meji: 9. vzporednice etnološko društvo. str. 95-107. med slovensko in hrvaško etnologijo = SMOLE, Marko. 2009b. Tamaţavi family Grad i trg na granici: [9.] hrvatsko- and their old house / Tamaţavi ji niha slovenske etnološke paralele, (Knjiţnica stara šiša. V: KRIŢNAR, Naško, ur. Dnevi Glasnika Slovenskega etnološkega društva, etnografskega filma, 18. – 22. maj 2009. 38). Ljubljana: Slovensko etnološko Zaloţba ZRC. Ljubljana. str. 20-21. društvo. str. 95-107. SMOLE, Marko, VEBER, Alenka. 2010a. SMOLE, Marko. 2006b. Zgodba druţine Nematerialna dediščina naših krajev: Čop iz hrvaške vasi Plešce v čabranski etnološko-dialektološka delavnica v dolini. Kontinuiteta prepletanja Hrvaške in Palčavi šiši, Plešce. Obrh: javno glasilo Slovenske tradicije na obmejnem 56 obĉine Loška dolina, okt. letn. 11, št. Koper: Univerzitetna zaloţba Annales. str. 4(56), str. 16. 277-294. SMOLE, Marko . 2010b. Palčava šiša, SMOLE, Marko. 2012a. Nesnovna Plešce: etnološka zbirka rodbine Čop, dediščina v obmejnem prostoru: delavnica (Slovenski prispevek ţupanijski dedišĉini, SED, Plešce, Hrvaška. Glasnik zv. 4). Reka = Rijeka: Svet slovenske Slovenskega etnološkega društva, 52, št. narodne manjšine Primorsko-goranske 1/4, str. 195-196. ţupanije: = Vijeće slovenske nacionalne SMOLE, Marko . 2012b. Sedma etnološko- manjine Primorsko-goranske ţupanije, 10 muzejska delavnica: Nedelica, Turnišče, 2. str. in 3. junij 2012. Glasnik Slovenskega SMOLE, Marko. 2010c. Poročilo o 6. etnološkega društva, letnik 52, št. 1/4, str. etnološko-muzejski delavnici SED za 192. ljubiteljske zbiralce: dokumentiranje zbirke Vogvarjeva hiša Spodnje Duplje, 25. in 26. SMOLE, Marko. 2012c. Urejanje etnografske zbirke Jakoba Bartola: september 2010. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, letn. 50, št. 3/4, str. Travnik, Loški Potok. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 52, št. 1/4, str. 175- 138. 176. SMOLE, Marko. 2010d. Slavko Malnar SMOLE, Marko. 2012d. V Ribnici in ,Prezimena u čabarskom kraju kroz stoljeća, 1498. Loškem potoku z delovno skupino za -1997. /; Matica Hrvatska, Ogranak Matice hrvatske u Ĉabru, Ĉabar ljubitelje etnologije. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 52, št. 1/4, str. 184 - 2010, 289 str. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, letn. 50, št. 3/4, str. 185. 121. SMOLE, Marko. 2012e. Tradicionalne SMOLE, Marko, HABJAN, Anţe. obrti v dolini zgornje Kolpe in Čabranke 2010e. Srečanje delovne skupine SED za lju ter okolici v 19. in prvi polovici 20. bitelje stoletja: poročilo raziskovalne delavnice, etnologije v Kropi na Gorenjskem. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, letn. 50, avgusta 2010 = Tradicionalni obrti u št. 1/2, str. dolini gornje Kupe i Čabranke te njenoj okolini u 19. i prvoj polovini 20. stoljeća : SMOLE, Marko. 2011a. Leto v Palčavi šiši izvještaj istraţivačke radionice, kolovoza v Plešcih. Glasnik Slovenskega 2010. godine. Plešce [i. e.] Ĉabar: Matica etnološkega društva. 51, št. 3/4, str. 127- hrvatska Ogranak, 35 str. 128. SMOLE, Marko. 2012f. Časopisne objave SMOLE, Marko. 2011b. Zgornjekolpska in o Petru Klepcu, Plešcih in Sveti Gori v čabranska dolina – prekinjene naravne časopisih iz 19. stoletja in do druge povezave ali neperspektive zaprtega svetovne vojne, članek k razstavi v območja. V: DAROVEC, Darko in Etnološki zbirki Palčava šiša, Plešce 2009- STRĈIĆ, Petar (ur.). Slovensko-hrvaško 2011. neobjavljeno gradivo. 26.1.2012. 30 sosedstvo: Hrvatsko-slovensko susjedstvo. str. 57 SMOLE, Marko. 2012g. Dediščina starih Stambena baština u dolini gornje Kupe i poštnih poti v zgornjekolpski in čabranski Čabranke: I. nadaljevanje = I. nastavak. dolini, Raziskava Etnološke zbirke Palčava Ogranak: Matica hrvatska, šiša, Plešce 2011. neobjavljeno gradivo. https://www.dropbox.com/s/ftt46acrrw2t0p 1.4.2012. 25 str. j/Stavbna%20dediscina%202014_Marko% 20Smole_a%281%29.pdf?dl=0. SMOLE, Marko. 2013a. Ohranjanje in predstavitev lokalnih govorov na SMOLE, Marko. 2015a. Delavnica čezmejnem območju v dolini zgornje Kolpe Stavbna dediščina Kočevskih Poljan: naša in Čabranke. Glasnik Slovenskega stavbna dediščina - jo poznamo in etnološkega društva, 53, št. 3/4, str. 110- razumemo njene zgodbe?. Glasnik 112. Slovenskega etnološkega društva, 55, št. 3/4, str. 140-141. SMOLE, Marko. 2013b. Stavbna dediščina v dolini zgornje Kolpe in Čabranke = SMOLE, Marko. 2015b. Mednarodna Stambena baština u dolini gornje Kupe i poletna delavnica Slovenskega etnološkega Čabranke. Plešce [i. e.] Ĉabar: Matica društva in Etnološke zbirke Palčava šiša, hrvatska, Ogranak, 178 str. Plešce: stavbna dediščina ter evidentiranje in urejanje fotografske zbirke v SMOLE, Marko. 2013c. Stavbna dediščina Gašparcih. Glasnik Slovenskega v dolini zgornje Kolpe in Čabranke = etnološkega društva, 55, št. 3/4, str. 142- Stambena baština u dolini gornje Kupe i 143. Čabranke. Plešce [i. e.] Ĉabar: Matica hrvatska, Ogranak, 178 str. SMOLE, Marko, SMOLE, Vera. 2015c. Govori ob Čabranki in zgornji Kolpi: opis SMOLE, Marko. 2014a. Slavko Malnar: enote ţive kulturne dediščine. Koordinator Ţivljenje v preteklosti/Ţivot u prošlosti; varstva nesnovne kulturne dediščine, PDF Matica hrvatska, Ogranak Matice hrvatske datoteka (3 str.), ilustr. u Čabru, Ravnice 2013, 250 str. Glasnik http://www.mk.gov.si/fileadmin/http://ww Slovenskega etnološkega društva, 54, št. 4, w.mk.gov.si/fileadmin/mhttp://www.mk.go str. 44-45. v.si/fileadmin/http://www.mk.gov.si/filead SMOLE, Marko. 2014b. Naše pamejnke – min/mk.gov. Naši razgovori. V: MUVI 05 / 2014, si/pageuploads/Ministrstvo/Razvidi/RKD_ muzeji – video – film (program), Ziva/Rzd-02_00044.pdf. Etnografska istraţivanja. Muzejski SMOLE, Marko. 2015d. Lokalni govori na dokumentacijski centar. Zagreb. str.31. čezmejnem območju v dolini zgornje Kolpe SMOLE, Marko. 2014c. Stavbna dediščina in Čabranke ter okolici. V: KUCHLING, v dolini zgornje Kolpe in Čabranke = Martin, ur. Slovenšĉina ţiv jezik v druţini Stambena baština u dolini gornje Kupe i in javnosti, Prispevki s posveta 14.11.2014. Čabranke: I. nadaljevanje = I. nastavak. v Tinjah.Iniciativa Slovenšĉina v druţini, Ogranak: Matica hrvatska, Ilustr.139 str. KKZ, Celovec. str. 73-82. SMOLE, Marko. 2014d. Stavbna dediščina SMOLE, Marko. 2015e. Snemanje v dolini zgornje Kolpe in Čabranke = narečnih govorov v dolini Čabranke in 58 zgornje Kolpe ter prikazovanje filmov. V: SMOLE, Marko. 2016d. Urejanje PEĈE, Miha (ur.), VALENTINĈIĈ etnografske zbirke v gradu Turn v Brezniku FURLAN, Nadja (ur.), KROPEJ pri Dragatušu: etnološko-muzeološka TELBAN, Monika (ur.). Vizualna delavnica Slovenskega etnološkega antropologija - osebne izkušnje in društva. Glasnik Slovenskega etnološkega institucionalni vidiki = Visual društva, 56, št. 3/4, str. 165-166. anthropology - personal experiences and SMOLE, Marko. 2016e. Registracija institutional aspects. 1. izd. Ljubljana: Zaloţba ZRC. str. 219 skupnega (slovenskega) narečja v dolini -236. zgornje Kolpe in Čabranke. V: SMOLE, Marko. 2015f. Palčava šiša iz KUCHLING, Martin, ur. Slovenšĉina in vasi Plešce v Gorskem kotarju na Whatsapp od zibelke do druţbenih Hrvaškem. Koledar Mohorjeve druţbe za omreţij, Prispevki s posveta 6.11.2015. v 2016. leto. Mohorjeva druţba. Celje. str. Nabotrjetu. Iniciativa Slovenšĉina v 56-60. druţini, KKZ, Celovec. str. 41-49. SMOLE, Marko. 2016a. Stavbna dediščina SMOLE, Marko. 2016f. Stavbna ediščina v dolini zgornje Kolpe in Čabranke kot v dolini zgornje Kolpe in Čabranke: II. element raziskave kulturnih povezav. V: nadaljevanje = Stambena baština u dolini 13. vzporednice med slovensko in hrvaško gornje Kupe i Čabranke: II. nastavak. etnologijo. Zbornik posvetovanja: Plešce [i. e.] u Ĉabru: Ogranak Matice Srednjeevropsko povezovanje etnologov in Hrvatske, 224 str. kulturnih antropologov kot izziv SMOLE, Marko. 2017. Poskusi obujanja današnjemu ĉasu. SED. Ljubljana. str. 100 kulturnega turizma na območju gornje – 116. Kolpe in Čabranke – kako na depopulariziranih območjih ob meji? SMOLE, Marko. 2016b. Pripovedi v V: 14. vzporednice med hrvaško in slovensko prostoru doline Zgornje Kolpe in Čabranke: mednarodna poletna delavnica etnologijo: Etnologija in vas v 21. stoletju, Slovenskega etnološkega društva in Lug v Baranji, 1. do 4. oktober 2016 Etnološke zbirke Palčava šiša v Zbornik posvetovanja v tisku. HED. Plešcih. Glasnik Slovenskega etnološkega Zagreb. društva, 56, št. 3-4, str. 163-164. TENŢERA, Marina. 2006. Velika povijest SMOLE, Marko. 2016c. Čezmejna u maloj kući. (ĉlanek v ĉasopisu). Vjesnik. kulturna dediščina prebivalcev ob zgornji Zagreb. 12.9. 2006. str. 38-39. Kolpi in Čabranki v hrvaškem in VALENTINĈIĈ FURLAN, Nadja, ur. slovenskem registru nesnovne kulturne 2010. Dnevi etnografskega filma, 5. – 7. dediščine – kako naprej?. V: BRENCE, maj 2010. Slovensko etnološko društvo. Andrej. 5. sreĉanje kulturne dedišĉine Ljubljana. str. 18-19. Slovenije 2016, Ţiva kulturna dedišĉina – seznami, zbirke, varovanje in predstavitev. VOGEL, Milan. 2006. »Šiša« v deţeli Pokrajinski muzej Ptuj - Ormoţ. Ptuj, Petra Klepca. (ĉlanek v ĉasopisu). Delo. str.12-14.str. Ljubljana. 11.8. 2006. 59 Nakladnik / Zaloţnik: Ogranak Matice hrvatske u Ĉabru Za nakladnika / Za zaloţnika: Ivan Janeš Autor knjige / Avtor knjige: Marko Smole Pregled slovenskog i engleskog dijela / Pregled slovenskega in angleškega besedila: Sonja Smole Moţina Prijevod hrvatskog teksta / Prevod hrvaškega besedila: Slavko Malnar Fotografije: Marko Smole, Sonja Smole Moţina, arhiv Palĉave šiše Fotografija na naslovnoj stranici / Fotografija na naslovnici: Marko Smole Tiskanje omogućio / Tiskanje omogoĉil: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Tisak / Tisk: Grafex, Izlake, Slovenija Naklada : 200 CIP zapis dostupan u računalnom katalogu Sveučilišne knjižnice Rijeka pod brojem: 140126044 ISBN 978-953-7541-56-9 Ogranak Matice hrvatske u Ĉabru