Glasilo Občine Lukovica Oktober 2011, letnik XIII, številka 09, izid: 28. 10. 2011 Sanacije plazov stran 16 Intervju Pavla Šinkovec stran 23 NK Črni Graben AVTO SOLA LONČAR Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta Sb 1230 Domžale TEČAJ CPP - med počitnicami: 2.11.2011, 14.11.2011 Izpit za čoln: 18.11.2011 Izpit za traktor: 23.01.2012 TEČAJI CPP BREZPLAČNI! Novi zakon je skrajšal čas izvajanja tečaja na 1 teden in spremenil program usposabljanja! Glavna sprememba: pred pričetkom voženj je potrebno opraviti Izpit iz teorije na Izpitnem centru Domžale, za kar potrebujete poleg tečaja CPP, še zdravniško spričevalo, opravljen tečaj prve pomoči in pa dopolnjenih 17 let in pol - ne več 18 let). Izpit iz vožnje pa se opravlja, ko dopolnite 18 let. INF: 031 / 209 - 501 www.avtosolaloncar.si T RACunawoDCTva mWUHA prispevamo k vašemu dobičku Z vami že 15 let Računovodstvo Pavliha Celovška 150, Ljubljana m: 041/682-727 www.pavliha.org Rokovnjač Glasilo občine Lukovica Domače Marché® dobrote Vsak dan sveže sladice - sadne pite iz sezonskega sadja, gibanice, kremne rezine^ Po dogovoru pripravljamo tudi različne sladice za vaša praznovanja. Sladice lahko vzamete za na pot, domov ali v pisarno. "Ir marche-restaurants.com Adi Smolar' petek, 4. novembra ob 20.00 uri v Kulturnem domu Janka Kersnika LUKOVICA Prodaja vstopnic: Gostilna Furman Lukovica, Zlatarnica Domžale, TIM Bar Breza center — Spar Domžale. Informacije na 040 757 784. UVODNIK Letos nas je oktober pričakal v res prijazni podobi. Sončen in topel. Na sliki desno si lahko ogledate, da je v naši dolini celo cvetela jablana. Kot bi odrezal in vse se je v praktično enem dnevu obrnilo na glavo. Temperature so padle za dvajset stopinj celzija in že so bile tu snežinke. VSEBINA Zaključena trajna sanacija plazov 6 Srebro za OŠ Brdo na državnem DMG 19 na občinskih cestah Tradicionalni pohod in tek za 20 Javni poziv 9 krof v Krašnji Oktober je dober 11 Gerčar z reprezentanco Slovenije 21 Znamka Zakladi Črni graben 12 četrti v Evropi obsijala Lukov sejem Občinski štab civilne zaščite na 24 Odprtje obnovljenega Jernejevega 13 dnevih zaščite in reševanja v Kopru studenca ob Gradiškem jezeru Vedno so držale so skupaj 26 Filmski svet oblikujejo tudi 14 Ljudmila Šinkovec - devetdeset 27 naši občani let življenja Romanje na razglasitev blaženih 15 Simbioz@ se je odvijala 28 Drinskih mučenk Nagradna križanka 29 Svet staršev aktivno v novo šolsko leto 18 Ne tako bliskovito, z nekaj več časa in potrpljenja pa smo dočakali novih sedem oddelkov vrtca Medo na Prevojah. Pravo veselje in radost je vsako jutro spremljati vrvež naših najmlajših v garderobah, igralnicah in okolici vrtca, kjer že spoznavajo nove prijatelje, družbo, naravo in okolje. V oktobrski številki Rokovnjača boste tako lahko prebrali in si ogledali nekaj fotografij z otvoritve prizidka k vrtcu Medo na Prevojah. Nekoliko več prostora smo letnemu času primerno v rubriki kmetijstvo namenili sadjarstvu. V intervjuju pa vam podrobno predstavljamo lansko kandidatko za kmetico leta Pavlo Šinkovec. Tradicionalno so bili zelo aktivni športniki. V tej rubriki sta poudarka predvsem na prireditvi Tek in pohod za krof ter predstavitvi novoustanovljenega Nogometnega kluba Črni graben. Po dolgoletnem premoru je namreč na našem območju ponovno zaživel nogometni klub. Njihov cilj je, da bi mladina uživala v tej najprilju-bljenejši športni panogi na svetu in da bi aktivno preživljali prosti čas. Mislim, da si za te načrte zaslužijo tudi našo podporo in zato jim osebno želim čim več uspeha pri uresničevanju ciljev. V uredništvu smo bili zelo pozitivno presenečeni nad odzivom na nagradno križanko. Številni poslani odgovori so nas spodbudili, da smo se tudi tokrat potrudili za vas. Berite nas še naprej. Predloge, pripombe in pohvala sprejemamo na elektronski pošti rokovnjac@lukovica.si Lep pozdrav, Leon Andrejka Naslednja številka Rokovnjača izide 25. novembra 2011, rok za oddajo člankov je 14. november 2011 do 12.00 ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku v novembrski številki ne bodo objavljeni. Svoje članke dolge največ 1500 znakov s presledki lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokov-njac@lukovica.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva. Telefon uredništva: 051/365-992 bodi previden Aihit^ Bodi viden - bodi previden! Javna agencija RS za varnost prometa že nekaj let v mesecu oktobru organizira in vodi široko zasnovano akcijo za spodbujanje pešcev v skrbi za večjo vidnost v prometu. Ko boste prebirali ta prispevek, bo akcija sicer že zaključena, ostalo pa bo njeno sporočilo. Pešci so med najbolj izpostavljenimi udeleženci v cestnem prometu. Njihova ogroženost se še poveča v jesenskih in zimskih mesecih, ko so krajši svetli deli dneva in pogosto neugodne vremenske razmere. Čeprav so pogosto žrtve prometnih nesreč, ki jih niso sami zakrivili, bi se marsikateri lahko izognili, če bi jih drugi udeleženci v prometu pravočasno opazili. V temi, mraku ali slabi vidljivosti je izredno pomembno, da smo vidni, in da nas vozniki in drugi udeleženci v prometu opazijo. Zato bodimo oblečeni v svetlejša in vidnejša oblačila. Zelo zaželene so odsevne površine na oblačilih, čevljih, torbah, mogoče tudi na sprehajalnih palicah, dežnikih in drugih predmetih, ki jih imamo ob sebi. Ostali udeleženci v prometu nas dobo opazili veliko prej, kot bi nas sicer, če bomo oblekli odsevni brezrokavnik ali vetrovko. Sicer pa poskrbimo, da na vidno mesto obesimo kresničko, tako da ta lahko prosto niha. Kot pešci bodimo tudi sami pozorni na druge udeležence v prometu, saj na cesti nikoli nismo sami in zato pazljivost nikoli ni odveč. Vidnost je večja varnost! Svet za pREvENtivo iN vzggjg v cestnem prometu GBčiNE LuKOviCA MARiNKA KuŠAR Cvetoča jablana, 3. oktobra 2011 Foto: Milena Bradač Sneg je pobelil travnik, 20. oktober 2011 Foto: Leon Andrejka ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka; uredniški odbor: Milena Bradač, Vincenc Jeras, Jaka Kersnik in Marko Juteršek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Otvoritev prizidka vrtca Medo, foto: Leon Andrejka Ali so javni uslužbenci res krivi za krizo? Precej razširjeno prepričanje, ki ga v zadnjem obdobju še dodatno spodbujajo mediji je, da uslužbenci v javnem sektorju delajo manj kot pa delavci v gospodarskih firmah. Bili naj bi bolj zaščiteni, imeli boljše plače, kopico ugodnosti itd. Sindikati javnega sektorja pa po drugi strani na ves glas opozarjajo, da so javni uslužbenci prevzeli nase največje breme reševanja krize, da so prikrajšani na vseh koncih. Resnica je, kakor vselej, nekje vmes med obema poloma. Očitek, da javni uslužbenci delajo manj kot pa delavci v gospodarstvu zdrži le pri posameznikih. Večina uslužbencev, posebej na lokalnem nivoju, v šolstvu in še nekaterih panogah javnega sektorja prav tako pošteno dela kot se dela v gospodarstvu. Morda ne bi bilo odveč omeniti, da so javni uslužbenci, tudi na naši občini, dobesedno prisiljeni delati tudi popoldne in zvečer. Seje Občinskega sveta, odborov, komisij in drugih delovnih teles so praviloma popoldne ali zvečer. Nekatere se pričnejo ob 17.00, nekatere pa tudi šele ob 20.00. Zakaj tako? Zato, ker so člani teh delovnih teles večinoma zaposleni in imajo le ob takšnih urah čas, da še kaj postorijo za lokalno samoupravo, da opravijo svoje poslanstvo, ki so ga prevzeli z izvolitvijo ali sprejemom imenovanja v delovno telo. In vendar; nihče ob tem ne pomisli, da mora s strani občinske uprave na takšnih sestankih sodelovati tudi kar nekaj strokovnih delavcev, ki imajo prav tako družine, pa morajo zaradi službenih obveznosti kar nekaj ur, ki bi jih sicer lahko prebili z njimi, preživeti na delovnem mestu. Posebno vprašanje so plače javnih uslužbencev, ki naj bi bile občutno višje kot v gospodarstvu. Tudi tu je resnica nekoliko drugačna. Ne smemo pozabiti, da v javni sektor in tako v povprečje plač, spadajo tudi zdravniki, sodniki, tožilci, funkcionarjih Dejansko imajo nekateri posamezniki izjemno visoke plače, a ti posamezniki praviloma prihajajo iz zdravniških vrst. Če bi pogledali podatke po posame- znih panogah javnega sektorja, bi bila slika nekoliko drugačna. Kaj hitro bi ugotovili, da v nekaterih panogah uslužbenci sploh ne dobivajo tako bajnih plač, kot nas prepričujejo mediji, da so njihove dejanske plače povsem primerljive s plačami podobno izobraženih delavcev v gospodarstvu. Ali lahko pričakujemo, da bo npr. strojni tehnik s 25 leti delovne dobe zadovoljen s plačo, ki bo nižja od minimalnega dohodka in bo znašala neto pod 600,00 EUR? Da mu bo moral delodajalec do-plačevati razliko, da bo sploh dosegel zakonsko predpisan minimalni dohodek? Verjetno ne. In vendar imamo v javnem sektorju kar nekaj takšnih primerov, ko uslužbenci s srednjo izobrazbo, ki opravljajo dela, za katera se dejansko zahteva srednja izobrazba, z 20 ali celo 25 leti delovne dobe, zaposleni za poln delovni čas, dejansko ne dosežejo minimalne plače. Plače javnih uslužbencev so predpisane s strani države in ob tem se seveda lahko vprašamo, kako lahko državni organ predpiše plačo, ki ne dosega zakonsko določenega minimuma. Zaščitenost javnih uslužbencev je po mnenju mnogih naslednja prednost, ki jo imajo pred delavci v gospodarstvu. Res, javni uslužbenci so zaposleni pod drugačnimi pogoji kot delavci v gospodarstvu. A vendar niso tako »ne-predušno« zaščiteni. Kar nekaj primerov je že bilo, ko so bili tudi javni uslužbenci iz tega ali onega razloga prisiljeni zapustiti svoje delovno mesto. Resnično, ni še bilo množičnih odpuščanj, kakršnim smo vsakodnevno priča v gospodarstvu. A ni izključeno, da bo kdaj prišlo tudi do tega. Ni moj namen opravičevati javnih uslužbencev, saj menim, da jih večine sploh ni potrebno opravičevati, ker niso krivi za nastalo situacijo v svetu in domovini. Želim le opozoriti, da ima tudi ta medalja dve plati, da moramo poznati obe resnici, preden lahko sodimo. Sam sem dolga leta delal v gospodarstvu, tako da poznam razmere tako v enem kot drugem sektorju. Ob prihodu v javni sektor sem bil tudi jaz obremenjen s predsodki, češ »v javnem sektorju se zelo malo dela«, a sem kmalu spoznal, da je resnica drugačna. Ne povsod in ne vedno^ v nekaterih službah lahko dejansko ugotavljamo izrazit višek števila zaposlenih glede na rezultate dela. Tu predvsem mislim na nekatere vladne službe, ministrstva, direktorate itd. Teh organov je zagotovo preveč, zaradi razdrobljenosti pristojnosti in zavlačevanja z odločitvami pa tudi nam v lokalni samoupravi povzročajo izredno veliko težav. Mi si pač ne moremo privoščiti, da bi o zadevi, za katero je z zakonom predpisan rok rešitve npr. 3 mesece, odločali leto in pol, državni organi pa si lahko. In to celo brez kakršnihkoli posledic! Da, vedno je možno delati še več in bolje, vedno lahko rezultate svojega dela še izboljšamo, si bolje in učinkoviteje organiziramo delovne procese. Res pa je tudi, da je to v privatnem sektorju občutno lažje kot pa v javnem, ki je zaradi številnih zakonov, uredb in predpisov tako normiran, da je dejansko težko uvajati »tržne prijeme« za učinkovitejšo organizacijo dela. Kaj sem želel s tem sestavkom doseči? Le to, da na javne uslužbence ne bi gledali kot na »lenuhe«, ki brez dela uživajo na rezultatih tujih žuljev, ampak bi jih sprejemali kot delavce, ki morajo prav tako trdo delati za svojo ne tako bajno plačo. Od prihodnje vlade pa si želim več posluha za težave, ki jih imamo pri organizaciji dela v javni upravi, da bi nam omogočili učinkovitejše, predvsem pa manj birokratsko uvajanje učinkovitejših delovnih procesov, nagrajevanje po rezultatih dela in manj rigorozno predpisovanje delovnih mest, ki je sedaj pripeljalo do absurda, da dobrega delavca, ki pa formalno ne izpolnjuje vseh pogojev, ki jih je določilo Ministrstvo za javno upravo, sploh ne smemo razporediti na ustrezno delovno mesto, kaj šele, da bi ga lahko ustrezno nagradili. Prav tako pa ne moremo sankcionirati morebitnih slabih uslužben-cev^ DiREKTOR OBČiNSKE UPRAVE StOJAN MAJDiČ Odprtje prizidka vrtca Medo V občini Lukovica so minuli mesec rešili problem varstva predšolskih otrok. 30. septembra so namreč pripravili slavnostno odprtje prizidka vrtca Medo na Prevojah, kjer so obstoječim petim oddelkom dodali sedem novih. Prenovljeni vrtec tako sprejme 206 otrok, skupaj z enoto v Krašnji pa 258, kar pomeni, da je občina Lukovica s tem šolskim letom v vrtec uspela sprejeti prav vse otroke. Velik odziv obiskovalcev na odprtju je potrdil, da gre za pomembno pridobitev v dolini Črnega grabna. Kulturni program ob slovesnosti je bil predvsem glasbeno-plesno obarvan, saj so nastopili Lukoviški godbeniki, člani pevskega zbora Ciklamen z Osnovne šole Janka Kersnika Brdo in otroci vrtca Medo iz skupin Mišk in Palčkov. Na oder so poleg omenjenih stopili tudi trije govorniki, vsi tesno povezani z gradnjo prizid- ka, ki se je začela s postavitvijo temeljnega kamna lanskega septembra. Še pred tem je bilo precej zapletov s podpisom pogodbe, a vrtec v vrednosti podpisane pogodbe 1,2 milijona evrov in stroški financiranja je bil zgrajen v predvidenem roku. "Slab začetek, dober konec," se je dogodkov spomnila ravnateljica OŠ Janko Kersnik Brigita Nojič in dodala: "Rada bi se zahvalila gospodu županu za držo, pomoč in usmerjanje tudi, ko nisva imela enotnih stališč. Včasih se je potrebno zamisliti in razmisliti, čemu delamo določene poteze, da žalostimo, grenimo, jezimo ali razveseljujemo. In danes razveseljujemo vse, starše, otroke, občane in občanke. Gospod župan, hvala." Zahvalila se je tudi podjetju Marles Hiše, da je uspelo izvesti dela v predvidenem roku, hišniku Vinku, ki stavbo vrtca čuva kot svoj dom, Ignacu Prašnikarju, ki je odstopil v uporabo del zemljišča za nemoteno gradnjo in staršem za potrpežljivost ob čakanju ob vključitvi njihovih otrok v vrtec. Direktor podjetja Marles Hiše Slavko Cimerman je poudaril, da so pri gradnji upoštevali vse norme in pravila, ki se nanašajo na gradnjo takšnega objekta, ki je tudi energetsko varčen in s tem sledi sodobnim trendom. V pritličju so štiri igralnice za otroke prvega starostnega obdobja. V zgornjem nadstropju so prvotno načrtovanima dvema igralnicama za otroke drugega starostnega obdobja po dodatnih pogovorih in usklajevanjih dodali eno ter tako zgradili tri. Župan Občine Lukovica Matej Kotnik je izrazil veselje iz zadovoljstvo ob tem dogodku. Spomnil je, da je v vrtec Medo vključenih 258 otrok in približno 40 v vrtce sosednjih občin. Vsekakor razveseljivo, da je v naši občini toliko otrok in prirastka, iz katerega lahko pričakujemo prihodnost, za katero se nam ni bati. Toliko otrok pomeni tudi obveznost v proračunu občine priskrbeti približno 600 do 700 tisoč evrov letno za to, da bodo otroci lahko v vrtcih. "Vesel sem, da smo v vrtec vzeli vse otroke, ki so izpolnjevali pogoje za vpis in so čakali na vstop v vrtec. Kaj bo v prihodnje, ne vemo. Lahko se bomo spet srečali s problemi, ampak dolžni smo to reševati in to je naša naloga," so bile beseda župana Kotnika, ki je nato vse prisotne povabil, naj si ogledajo nove prostore. Tako so lahko videli, da je bilo poleg sedmih igralnic storjeno še mnogo dela in urejanja spremljajočih prostorov: sanitarije, garderoba, osrednji večnamenski prostor, zunanje pokrite terase, dvigalo, parkirišče za celotni vrtec, rekonstrukcija in adaptacija obstoječe kuhinje in dela mansarde v obstoječem vrtcu, kjer so uredili zbornico za uslužbence prizidka vrtca in dva kabineta. Zgrajenih je bilo dodatnih nekaj več kot 978 kvadratnih metrov neto tlorisne površine objekta. Ob koncu slovesne prireditve so omenjeni trije govorci prerezali slavnostni trak, prostore je blagoslovil župnik Andrej Svete in v nove prostore vrtca se je hitro naselil otroški vrvež. Tokrat so bili malčki še v spremstvu staršev in starih staršev, ki so si vidno zadovoljni ogledovali igralnice in izražali zadovoljstvo ob rešenem problemu varstva predšolskih otrok v občini Lukovica. Leon Andrejka V Spodnjih Lokah sanirali nevaren odsek občinske ceste po več kot desetih letih je občina v Spodnjih Lokah le sanirala odsek občinske ceste, ki ga je narava skozi leta delala vedno bolj nevarnega. plazenje zemlje, voda, razpoke v asfaltu in ostale nevšečnosti k sreči niso terjale svojega davka, saj je še pred tem prišlo do izvedbe več kot desetletje starega načrta sanacije. poseg vključuje postavitev odbojne ograje, utrditev bankine, čiščenje prepusta za meteorno vodo in zasaditev pilotov, ki preprečujejo plazenje zemlje. Predsednik odbora za prostorsko planiranje, razvojne programe in gospodarjenje z nepremičninami ter podžupan Bojan Andrejka, ki je aktivno sodeloval pri sanaciji poti - nekatere malenkosti bo sicer potrebno še urediti -, je zadovoljen, da je bila sanacija končno izvedena. »Varnost občanov na naših cestah in varnost njihovih domov je zelo pomembna. Tukaj je bilo pred sanacijo vse to že zelo ogroženo,« je povedal. Leon Andrejka Zaključena trajna sanacija plazov na občinskih cestah Občina Lukovica je v letu 2011 skladno s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 30. 12. 2010 - Delni program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav med 16. in 20. septembrom 2010 zaključila trajno sanacijo določenih cestnih plazov. V letu 2011 so bile izvedene geološke raziskave s predlogom sanacije. Poleti so bila pridobljena pozitivna recenzijska poročila in izve- dena javna naročila za izvedbo trajne sanacije plazov po pogodbi Ministrstva za okolje in prostor za sanacijo plazov na cestah: Šentožbolt - Log, Kompolje - Koreno, Blagovica -Češnjice (ob vodotoku) in Zlatenek - Prilesje. Tako je bilo v letu 2011 s strani ministrstva pridobljenih okoli 200.000 evrov za sanacijo plazov. Izvedene so bile geomehanske raziskave na preostalih plazovih: plaz Veliki Jelnik, Šentgotard, Trnovče ^ trajna sanacija plazov, ki ogrožajo stanovanjske objekte (zahtevnejši plazovi, globoki plazovi na večji površini pa je potrebno izdelati projektno dokumentacijo PGD, PZI ki so v postopku projektiranja, določeni projekti pa so v recenziji. Sanacije plazov se bodo nadaljevale v letu 2012 po dogovoru oziroma podpisu pogodbe z Ministrstvom za okolje in prostor. CeČiNSKA uprava PriMož Dežman cesta Šentožbolt - Log cesta Blagovica - Češnjice (ob vodotoku) cesta Kompolje - Koreno cesta Zlatenek - Prilesje Rekonstrukcija struge potoka hudournika Čedava V dolini v vasi Rafolče poteka manjši hudournik Čedava . Na obeh straneh so pozidane stanovanjske hiše kjer je hudournik neurejen oziroma obstoječi oporni zidovi so v slabem stanju, zato je želja, da se hudournik uredi v letošnjem letu. Del struge smo obnovili, s tem pa težave, ki so jih imeli mejaši odpravljene tako, da je problem, ki ga že dalj časa odpravljamo delno saniran. Nadaljevati bo potrebno v prihodnje proti zgornjemu delu vasi v tej dolini vasi Rafolče. ToMAž Cerar, oBčiNSKA uprava Širitev pokopališča Sv. Vid, Šentvid pri Lukovici Dela na pokopališču so v letošnjem letu zaključena na planirani obseg in so že vidna v naravi. Razširitev načrtovanega prostora obsega sledeče površine, ki so že zgrajene: površine za grobne prostore, površine za raztros in grobišče, površine za urejene zelenice, površine za promet in površine za poti. Grobni prostor obsega grob s spomenikom v smeri jug sever. Površina za klasičen pokop je 2,5 m dolžine in širine 1,5 m, tako da je velikost groba s spomenikom dolžine 2,2 m in širine 1,2 m. Pokop za žaro je dolžine 0,9 m in širine 1,1 m, tako da je velikost groba za žaro dolžine 0.9 m in širine 0.8 m. Spomenik na grobu za klasičen pokop je visok največ 1.2 m in na grobu za pokop z žaro največ 0,6 m. Upoštevati je potrebno gradbene linije, možno pa je tudi združevanje dveh grobnih prostorov. Dovoljena so odstopanja, vendar le na določeni površini. Grobni prostori so do uporabe zatravljeni kot tudi vse brežine med grobnimi prostori. Pokopališče vsebuje tudi prostor za raztros pepela s prostorom za polaganje cvetja in sveč. Na severovzhodnem delu pokopališča je prostor skupno grobišče, ki je namenjeno za shranjevanje posmrtnih ostankov ob morebitnih naravnih nesrečah ali drugih nesrečah. Vhod na novi del pokopališča je zasnovan v osnem delu glavne poti in je oblikovan monumentalno v smislu poudarjenega glavnega vhoda na pokopališče. V naslednjem letu načrtujemo, da bomo novi del pokopališča ogradili z žično ograjo in za- sadili s planiranimi zelenimi grmovnicami. Na novi del pokopališča je potrebno napeljati še vodovod, elektriko in odvod meteorne kanalizacije. Pred pokopališčem na severni strani bo plato parkirišče z 22 parkirnimi mesti. ToMAž Cerar, oBčiNSKA uprava Imamo nov vrtec. Bravo Župan! Bilo je kar nekaj poskusov, nekaterih političnih strank bivše oblasti , da so stvari prelagali in prelagali, iskali takšen ali drugačen razlog, da izgradnjo vrtca preprečijo. Javno so se sicer izražali za podporo vrtcu, na sejah občinskega sveta pa vedno glasovali proti vrtcu (proračun), ter tako ustvarjali izredne razmere - po našem mnenju samo iz razloga, da sedanjemu županu g.Kotniku nebi uspelo, sami pa bi imeli »politični« razlog da povrhu še očrnijo in očitajo županu, češ, nič nisi naredil. Vseskozi so upravi in županu očitajoče žugali kašne bodo vodovodne cevi v vrtcu, kako bo z kljukami na vratih, ali bo objekt dihtal in podobne neumnosti, vse to še predno so bili narejeni projeti in je bil objekt fizično zgrajen. Spomnimo, vrtec bi moral biti pod streho v letu 2010. Za enoletno zamudo se lahko zahvalimo sedanjim »opozicijskim« svetnikom, kateri so, po našem mnenju, iskali dlako v jajcu, ter posledično nepotrebno zavlačevali projekt. Končno se je zgodila otvoritev vrtca, o katerem je bilo ves čas toliko govora. Vrtec je lep, sodoben in primeren za naše najmanjše. Otvoritvena slovesnost je bila jedrnata in prijazna. Govori so bili dobri in predvsem gre priznanje ravnateljici, ga. Brigiti Nojič, katera je zmogla toliko korajže, da se je, verjetno iz spoznanja do katerega je prišla, v govoru opravičila za vse, kar ni bilo z njene strani vprid reševanja izgradnje novega vrtca. Takega dejanja ne zmore vsak! Zahvalila se je županu za pokončno držo in vztrajnost pri izvedbi celotnega projekta, ter za to, da je do vrtca sploh prišlo. Tudi drugače so se skoraj vsi udeleženci otvoritve strinjali, da je junak tega projekta Matej Kotnik. Šlišati je bilo: »župan je naredil vrtec«. Pa čeprav temu ni čisto tako in je pri takem projektu sodelovalo, to vemo, veliko ljudi, tudi občinski svet, uprava, vrtec in šola, ter mnogo drugih, je vendarle največjo zaslugo »dobil« Kotnik. Za to pa so zaslužni tudi vsi tisti politični aktivisti, kateri so še pred enim letom »letali« od občana do občana, od hiše do hiše in vse kar se je dogajalo v zvezi z vrtcem pripisovali županu. Poizkušali so prikazati, da je z izgradnjo prav vse narobe in da je za vse to kriv župan. Prepričali so mnoge, ki so jim celo verjeli in očitno zavedli tudi ravnateljico, ki pa je sedaj, tako kaže, prišla do pravega spoznanja. Takrat je bil kriv župan, čeprav vemo, da ne odloča sam o vsem, da si ne more vsega sam izmisliti in da je ob njem kup sodelavcev. Vemo, da so sredstva proračunska in da o njih odloča občinski svet in še bi lahko naštevali. Toda takrat je bil krivec, tako je kazalo, samo on in nihče drug, iz take propagande pa ob letu, ko uspe vrtec (starega je 5 oddelkov novega pa 7) dokončati ekipi okrog Kotnika, ne gre zameriti ljudstvu, da je iz vsega dogajanja, ki se je vrtelo samo okrog župana, prav njemu pripisalo ta uspeh. Za to se ima Kotnik, bolj kot uspešni izgradnji, zahvaliti pravzaprav vsem, ki so se šli njegove nasprotnike in so mu pripisovali vse zasluge že pred letom dni. Če bi vrtec plačali takoj, bi to pomenilo, da vse ostale investicije stojijo. Občina si take poteze enostavno ne more privoščiti. Ravno tako kot vrtec potrebujemo tudi čisto pitno vodo - investicije v vodooskrbno infrastrukturo, vzdrževanje občinskih cest, kanalizacijo, čistilno napravo, javno razsvetljavo in še in še, vse to bi morali ustaviti če bi hoteli vrtec »kupiti v gotovini«. In kaj bi pozimi porekli tisti, kateri pravijo da moramo vrtec plačati v gotovini, ko nebi imeli niti za sol, za posipanje cest? No,krivi bi bli vsi, razen sami. Velik strošek bodo v prihodnje predstavljali predvsem zaposleni, ter redno obratovanje objekta (voda,elektrika,ogrevanje, stroški z bivanjem otrok, ki predstavljajo v povprečju % cene - starši plačajo povprečno le 1 /4). Naj tu jasno opozorim, da bodo ti stroški v dveh letih tolikšni, kot izdatki za izgradnjo celotnega vrtca. Se pravi, če občini nebi bilo potrebno plačevati delovne sile in ostalih stroškov, potem bi kljub investicijam lahko vrtec kupili v enem ali dveh letih, drugače, žal ne gre. Pa še to, ko smo se ob odprtju pogovarjali o tem, da bo ta prizidek treba še plačati je eden od očkov rekel naslednje: »Ne zanima me ali je vrtec plačan prej, ali bo potem, zame je važno, da vrtec je!« Tako je, ljudem so pomembna dejanja. Naj se na koncu tudi sam zahvalim za vztrajnost in železno voljo g.Kotnika katera nas je pripeljala do tako potrebne infrastrukture. Zato naj končam kot sem začel : BRAVO ŽUPAN! član oečiNSKEGA sveta oBCiNE LuKovicA, Gregor Bajde Gospodarska rast, nova delovna mesta in pravičnost so naše prioritete ter ključni odgovori na izzive časa SDS Občino Lukovico so 10. Oktobra obiskali poslanci SDS iz Državnega Zbora R.S. Pred uradnim obiskom Občine Lukovica so se sešli z lokalnim OO SDS Lukovica in gospodarstveniki ob kavici v bližnjem lokalu. Obiska v naši občini so se udeležili poslanci: Jože Tanko, mag. Andrej Vizjak, Ivan Gril, Zvonko Lah, Marijan Pojbič in Robert Hrovat. V uvodu je predsednik odbora za GJS občine Lukovica Danilo Kastelic predstavil pereče probleme, ki zavirajo občino pri njenem delovanju in razvoju. Župan Matej Kotnik in direktor uprave sta še podrobno seznanila poslance, ki so se odgovarjali na bodoče izzive in rešitve z upravnimi postopki med občino in ministrstvi. Svoje težave in vprašanja iz gospodarstva so podali predstavniki gospodarstva. Zvečer so poslanci zaključili obisk v Kamniško Zasavski regiji na javni tribuni s pred. SDS Janezom Janšo. WWW.LUKOViCA.SDS.Si. »RESET« je nujen tudi v naši občini Da se v naši občini dela zelo po domače, netrasparentno, ter v zaprtih krogih ni več nobena skrivnost. Zato si kljub hudi gospodarski krizi nekateri posamezniki blizu župana po bratsko razdelijo razvojni denar davkoplačevalcev (20.629,50 €) in ga pobašejo v svoje žepe. Negospodarnost z občinsko blagajno pa presega vse meje, kar je pokazal SUPRVIZOR in ki si ga lahko ogleda vsak občan na spletu. Zato nismo v devetih letih ter 36 milijonih evrov kolikor jih je imel na razpolago sedanji župan na razvojnem področju naredili nič, gospodarstvo se zaradi neprijazne politike ter prevelikih dajatev občini ne razvija, birokracija oziroma občinska uprava pa se bohoti in je predvsem sama sebi namen. Zato imamo v celoti prizidek vrtca na »puf« kar znese 300€ na slehernega občana, morali pa bomo zgraditi še novo šolo seveda zopet na »puf«. Te zapitke bodo plačali naši zanamci. Brez vsakih pomislekov pa so županovi svetniki iz vrst »puzlov« podprli predlog sklepa, ki ga je predlagal SDS (g.Kastelic) in s katerim so obremenili naše občane z visokimi položnicami za plačilo komunalnega prispevka za priključitev na kanalizacijo že obstoječih hiš. (10a člen - cca 1.500-2.500€) Ker je takojšen »RESET« ter varčevanje potrebno tudi v naši občini, Lista za Občino Lukovica predlaga; 1.) znižanje vseh sejnin svetnikom in članom odborov ter plač vodilnim v občinski upravi za 30%. 2.) do izhoda iz krize se ukine prirejanje proslav, banketov, reprezentance ter izletov občinske uprave 3.) zmanjšanje občinske uprave ter povečanje njene učinkovitosti in prisotnosti na delovnem mestu. 4.) učinkovitejšemu delu na projektih za pridobivanje tako evropskih kot državnih nepovratnih sredstev. 5.) transparentna in bolj učinkovita poraba investicijskih sredstev. Varčevanje v času krize je nujno, začeti moramo pri sebi, bojim pa se, da bodo nekateri svetniki, predvsem tisti, ki jim je sejnina edini ali večji del dohodka nasprotovali mojemu predlogu o znižanju sejnin zaradi svojih osebnih koristi. liSTA za občino lukovicA svETNik Tomaž Beden Spoštovani Slovenci in Slovenke, dragi državljani! Pred nami so državnozborske volitve. S svojo udeležbo bomo dokazali, da so za nas volitve pomembne in da želimo soodločati pri tem, kdo in kako bo v prihodnosti vodil našo državo. Glas moramo oddati tistim, za katere menimo, da z nami delijo iste vrednote in so sposobni te vrednote uveljaviti tudi v politiki. Če se volitev ne udeležimo, bodo namesto nas odločali drugi, ki imajo morda povsem drugačne vrednote in cilje. Kdor se jezi nad slabim stanjem gospodarstva, korupcijo, klientelizmom, brezobzirnim izkoriščanjem delavcev, nepoštenostjo odgovornih in vse večjim zadolževanjem države, zagotovo želi spremembe za več pravičnosti in poštenosti, s tem pa tudi več optimizma za prihodnost. V podobno slabem stanju, kot je danes, se je Slovenija znašla leta 1990, v zadnjih vzdihljajih komunizma. Takratna Peterletova vlada je bila soočena z negativno gospodarsko rastjo, z visoko inflacijo, z visoko brezposelnostjo, z izgubo 40% jugoslovanskih tržišč in s številnimi stavkami. Slovenska pomlad je pred dvajsetimi leti dokazala, da je s trdim in poštenim delom mogoče marsikaj spremeniti. Peterletova vlada je v vsega dveh letih uravnotežila proračun, ukrotila inflacijo in postavila temelje za gospodarsko okrevanje. Slovenija danes znova potrebuje slovensko pomlad. Slovenija danes znova potrebuje Novo Slovenijo, ki je v preteklosti z dr. Bajukom na čelu in z delom dr. Jožeta Bernika dokazala, da se vedno odloča za tisto, kar je prav in ne za tisto, kar se ji splača. Slovenija se je danes znašla v težavah tudi zato, ker so ji vladali politiki, ki jih ni zanimalo, kaj je prav in dobro za državo, ampak samo tisto, kar se jim je splačalo. Če kdaj, potem danes Slovenija znova potrebuje stranko, ki ne bo gledala le nase, ampak na skupno dobro vseh državljanov ter bo trden in odgovoren koalicijski partner za boljšo prihodnost Slovenije. Prepričani smo, da smo kristjani toliko vredni, da bomo spet imeli svojega predstavnika v slovenskem parlamentu. Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, ob vsej pomembnosti gospodarstva, postavlja skrb za človeka in človečnost v osrčje svoje politike. LKA/t Ljudmila NOVAK predsednica NSi M S/ Na podlagi 9. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 9/11), Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja morebitno mnenje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine, višina sredstev, ki so bila vložena v obnovo nepremične kulturne dediščine. JAVNI poziv 4. Okvirna vrednost Obseg razpoložljivih sredstev: 20.000,00 EUR. za sofinanciranje obnove nepremičnine kulturne dediščine za leto 2011 1. predmet javnega poziva Sofinanciranje obnove nepremične kulturne dediščine na območju občine Lukovica, in sicer: a) obnove, povezane z adaptacijo in prenovo streh, oken in fasad kulturnih spomenikov, ki so razglašeni za kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Lukovica; b) obnove, povezane z adaptacijo in prenovo streh, oken in fasad nepremične kulturne dediščine, ki se nahaja znotraj zaščitenega območja spomenika lokalnega pomena in ima kulturno zgodovinsko vrednost v zaščitenem območju; c) restavratorske in sanacijsko-konservatorske posege na kulturnih spomenikih lokalnega pomena in nepremični kulturni dediščini; d) nujna vzdrževalna dela zaradi preprečitve propadanja kulturne dediščine. Občina Lukovica bo sredstva sofinanciranja namenila za projekte obnove nepremične kulturne dediščine, ki so bili oz. bodo izvedeni najkasneje do 30.11.2011, vendar največ do višine 50 % vrednosti obnove oziroma največ do višine določene v razpisni dokumentaciji, do porabe razpoložljivih sredstev. Znesek iz prejšnjega odstavka predstavlja bruto znesek, do katerega je prijavitelj upravičen. V primeru, da je prijavitelj fizična oseba, se pridobljeni znesek šteje kot drugi dohodek, ki se všteva v davčno osnovo. Občina Lukovica je po zakonu dolžna odvesti dohodnino za fizično osebo. 2. pogoji za sodelovanje na pozivu Na pozivu lahko sodelujejo prijavitelji: lastniki ali solastniki kulturne dediščine za katero se dodeljuje sredstva ali so najemniki kulturne dediščine in imajo z lastnikom sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo oziroma pogodbo o sovlaganjih v objekt ali ustrezno soglasje lastnika objekta. 5. potrebna dokumentacija Prijavitelji morajo prijavi priložiti naslednjo dokumentacijo: Natančen opis del ki so bila/bodo izvedena. Predračun z navedbo količin in obsega storitev. V primeru, da so dela že zaključena, potrjen končni obračun izvedenih del. V primeru da so dela že zaključena, morajo prijavitelji priložiti tudi dokazilo o plačilu vseh opravljenih del in storitev. Izjava, da so v preteklih treh letih izpolnjevali vse pogodbene obveznosti za prejeta sredstva iz proračuna Občine Lukovica oz. izjava, da takšnih sredstev v preteklih treh (3) letih niso prejeli. Izjava, da za prijavljeni projekt niso prejeli drugega sofinanciranja iz občinskega ali državnega proračuna, oz. iz javnih razpisov. 6. Rok in način predložitve vlog Prijave pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom »javni razpis - SOFINANCIRANJE OBNOVE NEPREMIČNINE KULTURNE DEDIŠČINE ZA LETO 2011 - ne odpiraj. Rok za prijavo je najkasneje do 21. 11. 2011 do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do navedenega roka prispele v tajništvo Občine Lukovica. 7. Rok za obveščanje o izidu poziva V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene skladno z določenimi merili. Prijavitelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom župana v roku 21 dni po roku za predložitev prijav. S prijavitelji, katerim bo sofinanciranje odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev. 8. Kontaktna oseba za dodatne informacije Tomaž Cerar, tel. 01 72 96 316 ŽUPAN Matej Kotnik, l. r. Prijavitelji so upravičeni do sofinanciranja gornjih vsebin, če izpolnjujejo naslednje pogoje: da se prijavijo na poziv v zato določenem roku, da so v preteklih letih redno izpolnjevali pogodbene obveznosti, če so prejeli sredstva iz proračuna Občine Lukovica, prijavljeni projekt ni bil sofinanciran iz drugih virov proračuna občine Lukovica, državnega proračuna ali javnih razpisov. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status fiirijčivit^lj^. 3. Merila in kriteriji za izbor Pri ocenjevanju vlog bodo upoštevani naslednji kriteriji in menN: v prijavi je izkazana zaprta finančna konstrukcija za prijavljeni projekt, dela so bila izvedena v tekočem letu javnega poziva, iz prijave je razviden nepridobitni značaj prijavljene vsebine. NKČRNI GRABEN V NK Črni graben ustanavljamo še člansko moštvo kluba! Vse zainteresirane nogometaše (od 18 do 30 let) vabimo k vpisu v klub. Zaradi velikega zanimanja igralcev nad 35 let b^c^teo u^i^ar^c^v^Hi tudi veteransko ekipo! VABLJENI K VPISU! Pri^^čive r^a ;;t: 041/336-341 Drago Kolenko Spoštovane krajanke in krajani KS Prevoje! Leto se počasi izteka in prihaja čas, ko ljudje ob koncu leta ugotavljamo, kaj smo, kaj nismo in kaj vse bi še lahko postorili v letu, ki je za nami. Prav tako že delamo načrte za leto, ki prihaja. Zato smo se člani sveta KS PREVOJE odločili, da vas vljudno povabimo na ODPRTO SEJO KS PREVOJE, ki bo v četrtek, 10. novembra 2011, ob 18.00 uri v dvorani Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici. Dnevni red: 1. pozdrav predsednice 2. predstavitev članov sveta KS Prevoje 3. povzetek opravljenega dela in predstavitev nadaljnjih aktivnosti v KS Prevoje 4. razno (predlogi krajanov^). Na seji bo prisoten tudi župan Občine Lukovica Matej Kotnik s sodelavci. Veseli bomo, če se nam boste pridružili, nam podali svoje predloge in mnenja, seveda pa tudi zastavili vprašanja, na katera vam bomo skušali odgovoriti . Po uradnem delu ste vabljeni na klepet s so- vaščani. Lepo vabljeni! Mateja Orehek PREDSEDNiCA KS PrEVOJE OBVESTILO STARŠEM glede oddaje vlog za znižano plačilo VRTCA ZA LETO 2012 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. list RS, št. 62/10 in 40/11) predvideva, da je od 1. 1. 2012 za določitev višine plačila vrtca pristojen Center za socialno delo. Starše pozivamo, da pravice do znižanega plačila vrtca za leto 2012 ne uveljavljajo več na občini. Vsi, ki bodo želeli uveljavljati pravico do znižanega plačila vrtca za leto 2012, oddajo vlogo od 1. 12. 2011 dalje pri pristojnem centru za socialno delo - za občane Občine Lukovica je pristojen Center za socialno delo Domžale. Vloge se oddajo na novih obrazcih. Vse informacije v zvezi z oddajo vlog po novem občani dobijo na Centru za socialno delo Domžale. OBčiNSKA UPRAVA vabilo na ot R0šst\ »BOLi^JI« O EJEM Turistično društvo Sv. VID organizira otroški »bolšji » sejem, ki bo v SOBOTO, 26. 11. 2011, v Kulturnem domu Antona Martina Slomška, v ŠENTVIDU pri Lukovici. Na sejmu boste lahko menjali, podarili, kupovali in prodajali rabljeno otroško opremo, igrače, pripomočke, oblačila, knjige in podobno^ Vstopnine oziroma rezervacije prostora NI! Le pridite in preživite popoldan v družbi svoj i h otro k i n n a šega turističnegadi^^štva. S sejmarjenjem bomo pričeli ob 14. uri in se družili do 18. ure. Ob 15.00 uri so otroci vabljeni na ogled IGRICE, tekom popoldneva pa jih čaka še PRESENEČENJE POSKRBLJENO BO TUDI ZA LAČ N h I N Ž hJ N h! OBVESTILO ZA JAVNOST pripombe na podatke o namenski rabi nepremičnin zbrane v projektu »Obveščanje lastnikov nepremičnin o poskusno izračunani vrednosti« Geodetska uprava je pred letom dni izvedla poskusni izračun vrednosti nepremičnin. O vrednostih in uporabljenih podatkih iz registra nepremičnin je obvestila vse lastnike nepremičnin, ki so se hkrati seznanili tudi s podatki o vrsti in deležu posamezne vrste namenske rabe zemljiških parcel (podatke je Občina Lukovica posredovala Geodetski upravi pred začetkom obveščanja). Pomembno: Lastniki podatke o namenski rabi njihovih nepremičnin v registru nepremičnin ne morejo spreminjati, lahko podajo le pripombe, ki jih Geodetska uprava zbira in posreduje Občini. Pripombe na podatke o namenski rabi Geodetska uprava ne bo obravnavala kot pobude za spremembo planskih aktov. Podatki v registru nepremičnin bodo spremenjeni le, če bo Občina posredovala spremenjene podatke, to pa bo storila vsakokrat, ko bo sprejet in uveljavljen nov izvedbeni prostorski akt ali njegove spremembe in dopolnitve (za območje celotne občine ali njene posamezne dele). Geodetska uprava je zbrala vse pripombe lastnikov nepremičnin na namensko rabo in jih posredovala Občini Lukovica. Pripombe zajemajo podatek o parcelni številki in katastrski občini, površini, deležu in namenski rabi, ni pa mogoče razbrati njihove vsebine (razloga za pripombo). Pretežni del pripomb se nanaša na osnovno namensko rabo zemljišč, ki je v planskih aktih določena kot kmetijsko zemljišče (najboljša in druga kmetijska zemljišča) ali kot gozd, le-ta pa temelji na državni kategorizaciji kmetijskih zemljišč in gozdov in je lahko nasprotna dejanski rabi v naravi. Državna kategorizacija je za Občino obvezujoča in jo mora povzeti v svojih prostorskih aktih. Glede na navedeno pozivamo vse zainteresirane lastnike nepremičnin, ki so podali pripombo na njihovo namensko rabo, da se v času uradnih ur (ponedeljek, sreda in petek 8.00 do 12.00 ure in sreda tudi 14.00 do 17.00 ure) oglasijo na Občini Lukovica, Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica, ali pokličejo na telefon 01/729-63-14 (Tatjana Suhadolc). V primeru upravičenosti pripombe bomo obvestili Geodetsko upravo. V določenih primerih bo lastnik(i) nepremičnine moral podati pobudo za spremembo namenske rabe, ki se bo obravnavala v postopku sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta. OBčiNSKA UPRAVA Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA www.lj.kgzs.si ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE, Enota Lukovica Lukovica, Stari trg 19 Telefon: 01/72-35-116 E-naslov: pavla.pirnat@lj.kgzs.si URADNE URE: ponedeljek, sreda, petek: 8h-10h sreda: 14h-15h ODPRTJE NOVIH JAVNIH RAZPISOV ZA NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo (je) konec oktobra objavilo dva javna razpisa iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 - 2013, ki bosta odprta do vključno 30. novembra do 24. ure in sicer: • za ukrep 121 - naložbe na področju sadjarstva in vinogradništva Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v nakup in postavitev mrež proti toči v sadovnjakih in vinogradih ter za naložbe v prvo postavitev oziroma prestrukturiranje intenzivnih sadovnjakov in oljčnikov. • za ukrep 121 - naložbe na področju živinoreje Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v hleve in pripadajočo opremo (oprema za molžo, krmljenje in izločke) za prirejo mleka, mesa, in jajc ter rejo živali. Za oba razpisa bodo podpore dodeljene kmetijskim gospodarstvom za naložbe v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje Priloga I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, podpisane v Rimu 25. marca 1957 (11957E). Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko na ozemlju Slovenije, ter izpolnjujejo predpisane pogoje za dodelitev sredstev. Podpore bodo dodeljene kmetijskim gospodarstvom za naložbe v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov. Stopnja pomoči znaša od 40 do 70 % upravičenih stroškov. Najnižji znesek podpore na upravičenca znaša 3.500 evrov, najvišji na posamezen projekt pa 1,5 milijona evrov. Podrobnejše informacije dobite na spletni strani MKGP-javni razpisi. Zainteresirani se za dodatne informacije lahko oglasite tudi pri meni v času uradnih ur, vendar najkasneje do petka, 11. novembra. Za natančnejši pregled izpolnjevanja pogojev za posamezno kmetijo, se je potrebno naročiti. VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA PREMIJE ZA GOVEDO - 2. obdobje Redni rok za vlaganje premij za ekstenzivno rejo ženskih govedi in/ali posebno premijo za bike in vole je do vključno, 2. novembra. Lahko ga vložite tudi v zamudnem roku do vključno 25. novembra 2010, vendar bodo plačila zmanjšana za 1 % za vsak zamujen delovni dan. Več o vlaganju teh zahtevkov si lahko preberete v septembrski številki Rokovnjača. PREDELAVA MLEKA - IZOBRAŽEVANJE Izobraževanje za pridobitev znanja o predelavi mleka na kmetiji bo potekalo kot dvodnevni tečaj, vsakič od 9. do 15. ure, in sicer v torek: • 15. novembra na kmetiji Sešlar v Podlipovici pri Izlakah - teoretični del in ogled dobre kmetijske prakse, • 29. novembra v sirarni na Ptuju, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj - praktični prikaz izdelave mlečnih izdelkov. Prijavite se lahko najkasneje do petka, 4. 11. Marti Kos (tel. 01/839-77-69 ali 041 310 173 ali marta.kos@lj.kgzs.si), kjer dobite tudi dodatne informacije. Prijava je obvezna. PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka Oktober je dober Zakorakali smo v jesenski čas, ko sadje dozori, pričeli smo obirati in ocenjevati naš pridelek. Letošnja letina je lepa in debela, brez pretiranih znakov bolezni, zgodnejša v času zorenja (tudi do 10 dni), v svoji notranji kakovosti zelo sladka in aromatična, skratka zelo harmoničnega okusa. V plodovih je »zavrtanih« kar veliko »črvov«. Suho in vroče poletje je zelo godilo jabolčnemu zavijaču - črvu. Žal je veliko jabolk »zapečenih«, kar je posledica sončnih ožigov. Vsakdo, ki je v avgustu opravil zeleno rez in tako prezračil notranjost krošnje, je žal naredil v da- nih - letošnjih razmerah veliko napako; zaradi tega posega je plodove še dodatno »zapeklo«. Obrani plodovi so pač taki, kot so, zato priporočam malce več skrbi za plodove v sadni kleti. Čim hitreje uporabimo vse plodove, ki so črvivi (le te je najboljše takoj predelati v sok, mošt ali pa peči veliko »štrudla«). Posebno pozornost posvetimo tudi od sonca opečenim plodovom, saj le ti postanejo hitro kašasti in neužitni - tudi te predelamo. Klet, v kateri hranimo sadje, je potrebno redno zračiti in vlažiti. Ne bojmo se, da nam bo sadje zmrznilo in imejmo v kleti ves čas odprto okno, na njega pa namestimo mrežo, da nam v klet ne vdrejo glodalci. Za vlago najlažje poskrbimo tako, da na tla redno polivamo vodo, ali pa imamo na tleh nameščeno široko posodo, iz katere lepo hlapi voda. Večja kot bo vlaga v kleti, manj se nam bodo plodovi izsušili in uveneli. Čas, ki prihaja, je namenjen sajenju novih dreves. Priporočam sajenje v jesenskem času, saj je ponudba sadik v jeseni velika in kakovostna. Ne bojmo se nizkih temperatur in ne imejmo strahu, da nam bodo nove sadike pozeble. Mlade sadike zdržijo dokaj nizke temperature. Večjo pozornost moramo nameniti zaščiti pred divjadjo, predvsem pred zajci in srnami. Pred zajcem sadiko trajno zaščitimo z drobno pleteno pocinkano mrežo (merkur pletivo?), ki jo ovijemo okoli debla. Mreža je visoka en meter, za eno sadiko odrežemo kos, ki je širok približno 30 centimetrov. Načinov je še veliko, a ta način je trajen, mreže ni potrebno odstranjevati, deblo je lepo zračno, predvsem pa se v taki zaščiti ne zadržujejo razni škodljivci. Ker je taka zaščita trajna, tudi dreves tudi ni treba vedno znova ovijati z raznimi drugimi zaščitami. Pred srno je dobra zaščita samo dovolj visoka ograja - vsaj 2 metra, ki je srna ne more preskočiti. Drugi način je vzgoja visoko debel-nega drevesa, kjer so prve veje vsaj 1,5 metra nad zemljo in jih tako srna ne doseže. Sajenju moramo posvetiti veliko pozornost, saj drevo posadimo za dolgo obdobje - mogoče tudi za 50 let. Zemljo v sadilni jami moramo pognojiti s hranili, ki jih v zemlji primanjkuje, le-te dodajamo na zalogo, opravimo tako imenovano založno gnojenje. Dodajamo predvsem fosfor in kalijeva gnojila, lahko pa tudi mineralna gnojila kot je NPK 8-26-26. Poleg mineralnih gnojil uporabimo ob sajenju tudi pol samokolnice dobro uležanega hlevskega gnoja ali dobrega komposta, ki ga v nasprotju s prepričanjem večine, vedno dodamo tik pod vrh sadilne jame in ne na dno. S hlevskim gnojem »obogatimo« tla z drob-noživkami, nekako aktiviramo tla, jih poživimo. Ob sajenju je priporočeno sadiko zaščititi pred voluharjem, edina učinkovita pomoč je mreža, ki preprečuje voluharju dostop do korenin. Pri sadiki bodimo pozorni na ustrezno kombinacijo med podlago in žlahtno sorto, saj predvsem podlaga (po domače tudi divjak) določa drevesu končni videz in velikost. Pomembno je vedeti, kako veliko drevo si želimo, temu primerno pa moramo sadiki oziroma našemu drevesu nameniti dovolj prostora, da ga ne utesnjujemo v razvoju in končni velikosti. Pri sajenju žal opažam, da večino »malih« sadjarjev zavede majhnost sadike in si tako ob pregostem sajenju le-teh naredijo medvedjo uslugo. Drevesa so po nekaj letih preveč utesnjena, to poskušamo rešiti z rezjo, vse to pa nas potegne v začaran krog še bujnejše rasti in zaradi velikega števila mladih poganjkov v zgoščevanje krošnje. V gosti krošnji je žal več bolezni, na mladih poganjkih pa tudi več škodljivcev. Ker je problematika gostote sajenja preobširna za ta prispevek, vas pred sajenjem vabim v sadovnjak na Brdu, kjer se lahko pogovorimo o pravilni napravi vašega bodočega sadovnjaka. Barvito in lepo jesen vam želim, Roman Mavec, kmetijski inštiiui slovenije, poskusni sadovnjak Brdo Znamka Zakladi Črni graben obsijala Lukov sejem Na Starem trgu v Lukovici je 15. oktobra 2011 potekal tradicionalni Lukov sejem, ki ga vsako leto obišče precejšnje število obiskovalcev in gostov. Pod okriljem kolektivne blagovne in storitvene znamke Zakladi Črni graben se je predstavilo kar 19 (od 29) uporabnikov znamke z raznovrstno ponudbo, večina na osrednji ploščadi Starega trga. Stojnice so bile razpoznavne po logotipu znamke, ki je odseval na plakatih in platnih petih stojnic, ki jih je za promocijo uporabnikov v zadnjih dveh letih zagotovila Občina Lukovica. Uporabniki znamke so poskrbeli za slastne degustacije njihovih izdelkov in pridelkov, in sicer so se predstavili: čebelarji Cirer, Hribar, Zajc, Nakrst, Samotorčan in Križman, ekološki čebelar Zalaznik, ekološka kmetija pr' Mato-žet, kmetije Španc, Starc, Jergan, Smerkolj in pri Rous ter kmetija v preusmeritvi v ekološko Jakonovi. Društvo podeželskih žena Lukovica je obiskovalce navdušilo z dobrotami kmečkih žena, PC Pirnat d. o. o. z domačim varjenim pivom Rokovnjač, pred gostilno in pizzerio Furman je dišalo po pečenem kostanju in golažu, pred pekarno Srček d. o. o. ste lahko poskusili kmečke črne bombice in pred gostilno Bevc nabavili koline. Na samem Starem trgu je bilo skozi dopoldanski čas zelo pestro in živahno, saj so se predstavili še številni drugi razstavljavci širšega zaledja, pa tudi vreme je botrovalo prireditvi. Kolaž utrinkov uporabnikov znamke »Zakladi Črni graben« Z uspešno predstavitvijo na sejmu se želim uporabnikom znamke Zakladi Črni graben zahvaliti za potrpežljivo sodelovanje skozi vse leto. Obiskovalcem prireditve smo pokazali, da je znamka že razpoznavna ter da je slogan znamke »Dolina Črnega grabna s hribi obdana ter dobroto ljudi njenih obsijana« pravo vodilo. Katka bohinc, skrbnica znamke na oečini lukovica Kam z viški pridelkov na kmetijah? V medijih vedno več prebiramo o nujnosti lastne oskrbe z domačo hrano. Zadruga za razvoj podeželja Jarina tako z lokalnimi pridelki in izdelki že več let oskrbuje različne ustanove, kot so šole, vrtci, domovi za ostarele in drugi, ki jih odkupuje od manjših in srednje velikih kmetov z območja Srca Slovenije. Zato vas pridelovalce lokalnih proizvodov, ki svojih kmetijskih viškov sami ne morete spraviti na tržišče, vabimo, da se vključite v mrežo ponudnikov zadruge Jarina. Za vstop v mrežo so pogoj kakovostni, domači proizvodi, katerih kvaliteto garantirate s pridobljenimi certifikati integrirane in ekološke pridelave. Naši kupci v večji meri odkupujejo pridelke iz omenjenih pridelav, zato vas na tem mestu spodbujamo, da se tudi sami odločite za takšen pristop in s tem dodate vrednost svojim pridelkom in povečate možnost prodaje. Do konca tega leta se zglasite v najbližjo izpostavo Kmetijske svetovalne službe, če želite, da se v naslednjem letu pri vas že opravlja kontrola nad pridelavo integriranih in ekoloških kmetijskih pridelkov. Vabljeni vsi zainteresirani pridelovalci in institucionalni odjemalci lokalnih proizvodov, da se povežete v mrežo zadruge Jarina (telefon: 01/89-72-104 ali e-mail: natasa@jarina.si). Nataša Smrekar, zadruga jarina Društvo upokojencev Hoče v deželi rokovnjačev V četrtek, 15. septembra, so si člani Društva upokojencev Hoče prišli ogledat Črni graben. Spoznali so naravno in kulturno dediščino zahodnega dela Občine Lukovi-ca. Na Brdu so si ogledali Čebelarski center Slovenije, cerkev Marije Vnebovzete in grad s parkom, na katerem je živel in služboval pisatelj Janko Kersnik. Navdušeni so bili tudi nad osrednjim trgom v Lukovici, Domačijo Rus in cerkvijo sv. Luke v Pra-prečah. Izlet so zadovoljno, s prepevanjem ljudskih pesmi, zaključili v gostilni Furman v Lukovici. »Prišlo nas bo kar za cel avtobus«, je povedala vodnici Ida Hriberšek, organizatorka izleta za V Čebelarskem centru Slovenije imajo zares pestro ponudbo: ogled čebelnjakov, vrta, trgovine, gostilnice in še mnogo več. člane društva upokojencev iz Hoč blizu Maribora in dodala: »Z veseljem si ogledamo še kakšen drugi zaklad Slovenije, ne samo Bleda in Postojne.« Skupina se je pripeljala po stari cesti iz Blagovice, čez Krašnjo in Podpeč, kjer še danes stoji nekdanja Poštna postojanka in mitnica iz leta 1573. Pot so nadaljevali na Brdo, kjer so si pod strokovnim vodstvom Antona Tomca ogledali Čebelarski center Slovenije in prek multimedijske predstavitve izvedeli nekaj več o čebelarjenju, čebeljih izdelkih in organiziranosti Čebelarske zveze. Ob koncu so si privoščili še dopoldansko kavico in dobrote iz domače pekarne Srček v gostišču pri Čebelici, sedaj pod novim vodstvom Mojce Klakočer. Kasneje so se sprehodili še do cerkve, gradu, parka, sadovnjaka in Osnovne šole Janka Kersnika Brdo. Ogled so vesele Štajerke in Štajerci nadaljevali od rojstne hiše Franceta Marolta skozi rokovnjaški gozdiček do osrednjega trga v Lukovici, ki je že od leta 2007 v novi, veličastni podobi obdan s tržaškimi, nekdaj furmanskimi in obrtniškimi domovi. Obiskali so tudi pekarno Srček zraven gostilne Bevc, kjer so si domače dobrote; kruh, žemljice, pekovsko pecivo in testenine kupili za seboj. Popoldan sta skupino v Domačiji Rus v Šentvidu pri Lukovici prijazno sprejeli Tanja in Meta ter predstavili Društvo za ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine Skrinjca, kjer so se seniorji lahko preizkusili v izdelovanju nageljnov iz papirja. Nekaterim, še posebno ženskam, je šlo delo odlično od rok. Med tem časom si je druga skupina ogledala notranjost domačije; poročno dvorano, posebne sobe Rusovih, gank, podstrešje in trenutno slikarsko razstavo angelov avtorice Mete Jarc. Prijetno ustvarjalno vzdušje je spodbudilo pevke Gostje iz Hoč menijo, da morajo grad Brdo, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, čim prej obnoviti v prvotno stanje. in pevce iz Hoč, da so ob izdelavi nageljnov tudi zapeli. Pred tretjo uro popoldan so krenili na pot proti Spodnjim Praprečam na ogled znamenite gotske cerkve sv. Luke, ki je sakralni spomenik državnega pomena. To jim je predstavil Marko Juteršek, ki je ponosno povedal, da je tudi dr. Franc kardinal Rode ob obisku potrdil, da je cerkev ena izmed najbolj akustičnih v Sloveniji. Celodnevni izlet v deželi Rokovnjačev so člani društva upokojencev veselo zaključili z okusnim kosilom v gostilni Furman v Lukovici, kjer jih je pozdravila direktorica Regijske tiskovne agencije Katarina Karlovšek, v kateri organizirajo turistične izlete. Povedala je, da jo veseli, da se društva in druge skupine odločajo za izlete v manj znane predele Slovenje, in jih povabila, da so v osrednjeslovenski regiji dobrodošli kadarkoli. Senta Avbelj Odprtje obnovljenega Jernejevega studenca ob Gradiškem jezeru Konec avgusta smo člani TD Gradišče in člani Turističnega krožka OŠ Janko Kersnik pripravili manjšo prireditev z odprtjem in kulturnim programom ob obnovljenem Jernejevem studencu ob Gradiškem jezeru. Več let smo si Člani TD Gradišče prizadevali, da bi ob novo nastalem Gradiškem jezeru obnovili studenec, ki je včasih služil kot vir vode za Jernejevo domačijo, ki jo je sedanje jezero preplavilo. S pomočjo občine so prenovo studenca v letošnji pomladi tudi izvedli. Že takoj ob ureditvi Gradiškega jezera in poti ob njem smo člani društva ob studencu postavili leseno korito in uredili dotok vode vanj, vendar ga je lani v jeseni ob poplavi voda odplavila in uničila dotok, tako da je bila obnova nujna. Zelo smo se razveselili novice, da bodo obnovo letos izvedli in obljubili smo, da bomo ob dokončanju del pripravili manjše odprtje. Obljubo smo konec avgusta tudi izpolnili, naše gospodinje pa so pripravile tudi manjšo pogostitev. Ob začetku nas je pozdravil predsednik TD Gradišče Aleš Burja in nam povedal nekaj o zgodovini studenca ter o njegovi uporabi v zadnjem stoletju. Vabilu sta se odzvala in nas s krajšimi nagovori počastila župan občine Lukovica Matej Kotnik in župan sosednje občine Moravče Martin Rebolj. Sledil je prerez traku ob obnovljenem studencu, nakar so nas s svo- jim programom razveselili člani turističnega krožka OŠ Janka Kersnika. Jezerski zmaj nam je v živo prikazal in razložil nastanek jezera in življenja ob njem. Še pozno v noč smo ob studencu modrovali o zgodovini in bodočnosti jezerskega življenja. Naj vas ob tej priložnosti povabimo na sprehod ob Gradiškem jezeru, kjer se sedaj lahko osvežite s čisto studenčnico ter se naužijete čiste in neokrnjene narave ob njem. TD gRADiŠČE SiLvA BuRJA Vlado Kreslin v Kulturnem domu Janka Kersnika Lukovica V petek, 7. oktobra, je v dvorani Janka Kar-snika v Lukovici v živo zaigral na črno kitaro, orglice in klavir ter zapel znani slovenski glasbenik iz prekmurja, Vlado Kreslin. Koncert je bil v celoti razprodan. Glasbenik je povedal, da se že dolgo ni počutil tako dobro in domače med obiskovalci v izjemno lepi in zelo akustični lukovški dvorani. Lukoviška prenovljena dvorana je po dolgem času zaživela, tako, kot včasih. Število obiskovalcev, tako mladih kot tudi starejših, je presegala 150, kar je za majhno občinsko dvorano velik dosežek. Vlado Kreslin je v dvournem programu navdušil množico zbranih poslušalcev s petjem v živo njegovih največjih hitov: Preko Mure, preko drave, Tista črna kitara, in druge. Vmes je recitiral nekaj svojih avtorskih pesmi, ki jih ima zbranih že v štirih knjigah. Za konec pa je njegovo znano pesem: »Je v Šiški še kaj odprtega?« priredil in glasno zapel: »Je v Lukovici še kaj odprtega?«. Po Koncertu je Vlado Kreslin delil podpise in bil gostom na voljo za vprašanja in fotografiranje. Koncert je organiziralo Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška v sodelovanju z gostilno Furman, ki je od Kulturnega doma Janka Kersnika oddaljena le nekaj korakov. Na vhodu so za sladko pogostitev poskrbeli v domači pekarni Čemažar Srček d. o. o. iz Lukovice. V dvorano Janka Kersnika v Lukovici v petek, 4. novembra, prihaja še Adi Smolar. Njegov koncert bo ob 20. uri, karte pa so na voljo v gostilni Furman v Lukovici, v Zlatarnici Domžale in v Tim baru v Breza centru - Spar Domžale. V decembru v lukoviški dvorani sledi še Mi- klavžev koncert, ki bo v petek, 2. decembra, ob 19. uri. Nastopil bo Alfi Nipič. Tekst: Senta Avbelj Foto: ARHiv rta Po koncertu je bil glasbenik na voljo za fotografiranje, razdelil pa je kar precej avtogramov. Filmski svet oblikujejo tudi naši občani 14. filmski festival slovenskega filma je minil, nagrade so tokrat podelili znanim in manj znanim igralcem in režiserjem na slovenskih filmskih platnih. Tokrat sta se z vsemi veselila tudi ustvarjalca v elektronskem duetu, Rok pezdirc in Urša Golob, bolj znana pod imenom New wave syria. Na spletnem portalu www.rtvslo.si so zapisali da sta si nagrado prislužila predvsem: »Za konceptualno ustvarjanje atmosfere filma Izlet«. Duet je tudi lokalno povezan z Lukovico, saj Rok Pezdirc domuje v Trnjavi, duet pa tudi ustvarja glasbo v tej dolini. Nagrade pa so prejeli še: film Arheo režiserja Jana Cvitkoviča za najboljši film, najboljša fotografija - Jure Černec, nagrada za posebne dosežke - Martin Marion, film Stanje šoka, nagrada za režijski prvenec je šla v roke Nejcu Gazvodi - film Izlet (film je prejel 7 nagad med njimi tudi že omenjeno nagrado za najboljšo glasbo). Najboljši kratki film po mnenju strokovne žirije je bil Obisk režiserja in scenarista Miha Mazzini-ja. Vesni za stranski vlogi pa sta prejela Saša Pavček in Jonas Žnidaršič, ki sta igrala v filmu Kruha in iger režiserja Klemna Dvornika. Film je dobil tudi nagrado občinstva. Metod Pevec, ki se je tako kot Klemen Dvornik na festivalu predstavil z dvema filmoma (Prepisani in Kruha in iger), je prejel vesno za najboljši dokumentarni film, in sicer za Aleksandrinke. po portalu SioL.NET zARiSAL MaRKo JuTERSEK Fantovske pesmi Verjetno bi s časom šle v pozabo, ob tem mislim na pesmi, ki jih je zbral in zapisal Janez Močnik, nam najbolj poznan kot avtor pesmi Čebele, ki jo prepeva MopZ Janko Kersnik. Ob izdaji knjige Fantovske pesmi je bil v kulturnem hramu Ignacija Boršnika v Cerkljah na Gorenskem v nedeljo, 9. oktobra, koncert pesmi iz te zbirke, ki obsega 75 pesmi, ravno toliko kolikor šteje let Janez Močnik. Slovesno predstavitev knjige so združili s praznovanjem avtorjeve 75-le-tnice, čeprav ne izgleda, da jih ima toliko. Koncert so pevsko obarvali pevci Kranjskega kvinteta, Šentjurskega okteta, Vokalne skupine Domen, KMoPZ Domen in MoPZ Janko Kersnik, ki mu je pripadla čast, da je slavljen-cu zapel tudi zdravico, malce na sodobnejši, zanimivejši način ob pomoči solistke Urške Pavli. Ob tolikih dobrih pevcih, ki so ji dodali še solistko Urško Pavli, bi bilo prav čudno, če zdravice slavljencu, ki že mnoga leta skrbi za številne zbore, ne bi zapeli in so jo tako, da so se prepletala beseda in pesem in darila. In to takšna spominska za spomin na ustvarjanje z zborom in v zahvalo za petinsedemsedet čudovitih fantovskih pesmi, ki so jih prepevali fa- foto: Drago Juteršek nje, ko so šli vasovat, v vojsko ali ob drugih priložnostih. Knjiga, ki je zagledala luč sveta ob pomoči Javnega sklada Slovenije za kulturne dejavnosti, bo v veliko pomoč tako posameznikom kakor zborom, ki negujejo slovensko ljudsko pevsko dediščino. Kako končati prijetno druženje, tokrat ni bilo vprašanje, saj se je ponujal odgovor kar sam, s pesmijo, ki so jo tako lepo po vrsti peli zbori in tako pripravili v avli osnovne šole še en koncert Janezu Močniku, ki je tudi tokrat ni mogel iz svoje kože in je z vso natančnostjo analiziral petje, tako kakor to počne že vsa leta in ob želji, da bo to še dolgo počel in ob tem našel čas tudi za obisk koncertov Mopz Janko Kersnik, tako kakor si ga je našel v vseh teh letih. Drago Juteršek dadi Domačija Rus v znamenju konj Vesna Dolničar je prav posebno dekle. Ne le zato, ker je članica društva Sožitje in zaposlena v podjetju Želva, ki zaposluje invalide, ampak predvsem zaradi njene lju-bežni do konj. Njena največja želja je, da bi imela doma pravega konja, a ker v stanovanjskem bloku to ne gre, že vrsto let zbira kipce, slike, igrače, revije in vse ostalo s podobami teh živali. Vesna je tudi članica Skrinjce, društva za ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine, in ker je naša naloga tudi skrb za dogajanje na Domačiji Rus, smo Vesnino ljubezen spremenili v razstavo. Do sredine novembra si lahko tako na domačiji ogledate del Vesnine zbirke, slike konj slikarke Neve Vranešič Virant in Staneta Osolnika. Posebno je bilo tudi odprtje razstave, ki ga je s filmom o spravilu lesa s konji popestril še en ljubitelj konj, Jaroslav Jankovič. Mnogi obiskovalci so se ob ogledu filma vrnili v svoje otroštvo, ko je bila ob tem nevarnem kmečkem opravilu konjska moč nepogrešljiva. Komentarji in razlage so se po koncu filma raztegnili v zanimivo debato o časih, ko je bil konj človekov najboljši prijatelj. Stane Jemec je obiskovalcem razložil, kako so furmani konje nekoč prepregali prav v lukovških gostilnah, Viktor Prašnikar pa nam je povedal več o svojem starem gigu, dvosedu, ki je podoben tekmovalnim vozičkom za kasaške dirke. Žal mrzlo in deževno vreme ni dopuščalo, da bi gig tudi preizkusili. Onemogočilo je tudi obisk konj in jahačev iz ŠKD Bregar. Kljub temu so ljubitelji konj prišli na svoj račun in če zima ne bo prav hitro pokazala zobe, morda izpeljemo tudi tokrat odpovedani del razstave. Za SkRiNJco: Andreja Čokl Vrnitev v stare čase z glasbo Nika Zajca ter Johanco in Ljudskimi pevci iz Blagovice Prireditev Slovo poletju z glasbo, ki jo jrireja DK Limbarska gora, prvotno na Limbarski gori, sedaj v Moravčah, nekako povezuje dve sosednji dolini, saj jo vedno obišče veliko občinstva iz Črnega grabna. Predvsem je to zato, ker del nastopajočih vsakič izhaja od tu. Na letošnjem 6. koncertu so nastopili Ansambel Zajc, mama Zinka in Ljudski pevci iz Blagovice. Marsikdo je po dolgem času ponovno slišal pesmi pokojnega Nika Zajca v izvedbi Ansambla Zajc, kjer igrata njegova vnuka Anže Šuštar in Jure Zajc, ki ohranjata njegovo dediščino za prihodnje rodove. Ob nastopu mame Zinke pa so vsi pozabili na vse skrbi in se do solz nasmejali. Rdeča nit je vedno predstavitev starega običaja z Johanco. Letos je razmišljala in v morav- škem narečju pripovedovala o vojaškem naboru - "štelengi" in vojaščini. Njeno nazorno in tudi na trenutke šegavo pripoved so odlično dopolnili pevci iz Blagovice, ki s svojim značilnim ljudskim petjem vedno kar nekako pričarajo stare čase in vzbudijo nostalgijo in tudi letos je bilo tako. Njihovo sodelovanje z Johanco se je izkazalo za tisto pravo, saj skupaj res ustvarijo pravo podobo preteklosti. Mogoče je k temu pripomoglo tudi to, da korenine Jane Toman, ki ponazarja lik Johance, segajo prav v blagoviški okoliš. Organizatorji vsekakor upajo, da bodo skupaj predstavili še marsikateri zanimiv in skoraj pozabljeni običaj. Francka Toman Slomškovo bralno priznanje Slomškove besede, ki jih je namenil mladim in odraslim v svojem času in jih s tem navduševal za branje so bile: »Le kaj pametnega si izvolite za branje, da ne boste časa in denarjev izgubljali, si pošteno srce in pamet kalili. Berite in kar ste brali, dobro preudarite!« Tem besedam bi morali prisluhniti tudi v današnjem času in prisluhnili so jim v mnogih župnijah, kjer mlado bere za Slomškovo bralno priznanje, starejši bralci pa svoje bralne izkušnje izmenjujejo v Slomškovih bralnih klubih. V soboto, 1. oktobra, so tako na Brdu pričeli z letošnjim Slomškovim bralnim priznanjem in v goste povabili pravljičarko Ivanko Učakar iz Kamnika, ki je zbranim predstavila knjigo Veronika z Malega gradu, ljudsko pripovedno izročilo s Kamniškega tako v besedi kakor sliki. Prisluhnili in ogledali smo si tudi delo SBP v preteklem letu ob poročanju mlajše generacije animatorjev. Mlajši in starejši animatorji so predstavili še nekaj novih knjižnih novosti, ki so izšle v tem letu in so že na policah knjižnice. Uvodno himno SBP smo zapeli ob spremljavi kitaristk Ane, Eme in Kristine, se spoznali še z vsemi animatorji po končanem uvodnem delu v učilnici, v knjižnici že veselo segli po knjigah, zavedajoč se Slomškovih besed, da bi tako le ostalo čez celo leto. Drago Juteršek dadi Pravičnost v ljubezni Župnijski pastoralni svet na Brdu, ki je na Brdu medžupnijski, je, župnikovo posvetovalno in delovno telo, ki načrtuje, spremlja in sodeluje pri izvajanju pastoralnega dela v župniji in župniku nudi oporo pri njegovem delu, zato se mora ta organ tudi izobraževati in seznanjati z vsem, kar je novega na področju tako pastorale kakor gospodarstva. V ta namen nas je 6. oktobra obiskal župnik iz Ihana dr. Andrej Marko Poznič in nam spregovoril o družbenem nauku cerkve, ki ga Cerkev zazna in naj opozori že v 19. stoletju, saj je prvo okrožnico napisal že papež Leon 13. in temelji na Evangeliju in Svetem pismu. Tokrat smo spregovorili o solidarnosti, pravičnosti, resnicoljubnosti, solidarnosti, poštenosti in ljubezni in ob vsem tem premajhni aktivnosti laikov v cerkvi in družbi. Da smo malce bolje razumeli teorijo, smo se morali spopasti tudi s prakso in tako smo obenem spoznavali argumente pogovora in skupne rešitve, ki so nam - moram priznati - kar dobro šle od rok in jezikov. Skupno delo nam tokrat po zaslugi vseh ni delalo težav, tako da smo se lahko posvetili še tekoči problematiki v župniji in dekaniji. S pregledom predvidenih del na področju pastorale in gospodarstva, kjer na prvo mesto spada zagotovo obnova in sanacija sten v župnijski cerkvi, smo zaključili tokratno druženje, a se vseeno še zadržali v pogovoru tudi o besedah nocojšnjega predavatelja. Drago Juteršek dadi Romanje na razglasitev blaženih Drinskih mučenk V zgodnjih jutranjih urah, v četrtek, 22. septembra, smo se na pot v Sarajevo odpravili romarji iz župnije Brdo in Zlato Polje. Pot nas je prek mejnega prehoda vodila po Hrvaški do Veprica, kjer smo se po ogledu in molitvah v hrvaškem Lurdu odpravili proti Medugorju, mestu kraljice Miru in molitve. Po sveti maši smo imeli še dovolj časa za ogled kraja, obisk vstalega Križanega, postaj križeve-ga pota in Marijinega kipa pred cerkvijo. V petek smo obiskali še Crnico, mesto prikazovanj. Pot nas že vodi v Mostar, mesto z znanim mostom iz 16 stoletja, Biščeviča kuča, ali po naše turška hiša, Koski Mehmed - pašine džamije, in se prek Jablanice, kraja bitke za ranjence, napotimo v Sarajevo, kjer obiščemo stari del z Baščaršijo, fontano Sebilj in druge zanimivosti. Tako v Sarajevu kot v Mostarju so še vidni sledovi nesmiselne vojne. Sobota je bilo nekaj posebnega za vse romarje, ki smo se udeležili beatifikacije Drinskih mučenk med katerimi sta bili tudi dve Slovenki: s. Krizina Bojanc, ki se je rodila v Zburah pri Šmarjeti, in s. Antonija Fabjan iz Malega Lipja v Suhi krajini, ter s. Jula Ivaniševič iz Hrvaške, s. Berchmana Leidenix iz Avstrije in madžarska Hrvatica Bernadeta Banja, sicer sestre Družbe hčera Božje ljubezni. Posebni papežev odposlanec, kardinal Angelo Amato, jih je med sveto mašo ob prisotnosti številnih vernikov in Cerkvenih dostojanstvenikov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter predstavnikov vlade BiH razglasil za blažene. Potem ko so odkrili njihovo sliko, smo pri- sluhnili njihovim življenjskim zgodbam, prošnjam in zahvalni pesmi v slovenskem jeziku. Tako smo poleg blaženega mučenca Alojzija Grozdeta in blaženega škofa Antona Martina Slomška dobili še dve novi mučenki. Drago Juteršek dadi Pavla Šinkovec - kandidatka za Kmetico leta Vsako leto 15. oktobra je Svetovni dan kmetic. Prav je tako, kajti le tako lahko tudi kmetice navzven, svetu, pokažejo in dokažejo, koliko so v resnici cenjene, vredne ali če hočete, koliko tudi one prispevajo za blagor družine in širše okolice, čeprav tega ne obešajo na veliki zvon. Pa bi morale, kajti njihovo delo, njihove pridne roke, pridelki, ki jih pridelajo, seveda s pomočjo svojih domačih, bodo čedalje bolj iskani in presneto cenjeni. Sedajle ko pišem, še ne, ko pa boste brali, pa bo že deveti izbor Kmetice leta v Sloveniji. Lani je bila kandidatka za izbor kmetice leta tudi naša občanka Pavla Šinkovec s Češnjic nad Blagovico. Vsako leto Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pošlje razpis za kmetico leta v vsa slovenska društva podeželskih, kmečkih žena in deklet, kakor koli se že društva imenujejo. Razpiše tudi pogoje, ki jih mora kandidatka izpolnjevati. Društvo podeželskih žena Blagovica-Trojane je v Pavli videlo tisto pravo kandidatko in jo tudi prijavilo na razpis. Pavlo sem obiskala na njenem domu in najin pogovor je sedaj pred vami, kakor tudi fotografije, ki jo prikazujejo pri njenih vsakdanjih opravilih in sprehod po času, ki je ostal le še v spominu. Pavla, že enainštirideseto leto je tukaj vaš dom. Sem na Češnjice ste se priženili. Kam vas je moral vaš mož Polde iti iskat in seveda kako vas je našel? Pavla je ponosna na priznanje ki ga je dobila lani v Zasavju Priženila sem se z Vrha nad Krašnjo. Včasih smo se mladi ljudje spoznavali drugače kot se mladi danes. Hodili smo vsako nedeljo, vsak praznik, v cerkev k maši in tako smo se največkrat spoznali. Če smo imeli čas in so nas starši pustili, pa na veselice, kjer se je marsikdaj tudi vnela kakšna ljubezen. V cerkev sem hodila pogosto na Češnjice in pri Osredkarju, kakor se tudi po domače reče pri hiši, je bila gostilna, kamor smo po navadi po maši šli na kratek klepet. Tako sva se spoznala z možem. Pavla z možem Poldetom Priženila sem se 1971. leta. Doma na Vrhu je s starši ostal brat, sestrica pa je umrla pri treh letih. Prišla sem na kmetijo z gostilno, s kmetije ki smo jo imeli doma. Obe sta visoko v hribih in na obeh je bilo in je treba trdo delati. Kako ste se privajali na novi dom? Sčasoma smo porušili staro hišo in zgradili novo, kjer so bili spodnji, kletni prostori mišljeni in narejeni tako, da bi še nadalje imeli gostilno. Žal se je leta 1980 pri kmečkem opravilu smrtno ponesrečil moj brat, stara in bolehna starša pa sta ostala sama. Ostala sta sama z boleznijo in bolečino. Na gostilno v novi hiši ni bilo misliti. Sedemnajst let sem hodila domov pomagat staršem pri kmečkih opravilih, jih vedno pogosteje tudi negovati, ker sta zbolela, hodila sem v službo in delala doma. Ja, to so bili res težki časi. Kam ste hodili v službo? Izkazalo se je, da šola potrebuje nekoga, ki bi pripravljal malico za otroke v šoli na Češnjicah in popoldan pospravljal v njej in to sem delala jaz. Nato sem delala v šoli na Brdu in nazadnje sem se zaposlila v Mojci v Lukovici. Tam sem tudi končala svoje službovanje in sicer sem se invalidsko upokojila, ker sem si poškodovala roko in sem resnično vesela, da z njo sploh še kaj delam. Kakšna poškodba je bila to? Pri pripravljanju drv za zimo sem se zelo močno poškodovala in skoraj ostala brez roke v zapestju. Zdravniki so mi jo uspeli rešiti, tako da mi sedaj manjka samo en prst in malce manj gibljivo zapestje je. Vsak dan znova sem jim hvaležna ter pogosto molim in se zahvaljujem Bogu, zato ker se je tako srečno končalo. Sedaj so se menda stvari le malo umirile in vaš vsakdan je bolj prijazen do vas. Da. Z možem imava tri že odrasle in zdavnaj samostojne otroke. Najstarejši Branko se je poročil in prevzel kmetijo na mojem domu na Vrhu, si zgradil tam novo hišo in hlev in imata z ženo Natašo štiri hčerke. Pridno in dobro gospodarita ter oba še hodita v službo. Moj drugi sin Janez je leta 2004 prevzel kmetijo tu na Češnjicah. Seveda je tudi on poročen in Pavlo pujski dobro poznajo Pavla je šla na njivo po korenje imata z ženo Simono dva sinova, poleg tega pa tudi ta sin in žena hodita v službo. Sin Janez tudi opravlja strojne usluge za baliranje. Najmlajša hči Nataša je doštudirala, se zaposlila in živi v mestu. Midva z možem imava sedaj sicer eno skrb manj, a mladima z veseljem pomagava pri delu na kmetiji. Vključeni ste ali ste bili v razne družbene dejavnosti tako v KS kot v občini Lukovica. Med drugim tudi v DPŽ Blagovica-Trojane. Res sem bila vključena že marsikje. Med drugim sem bila članica župnijskega pastoralnega sveta v župniji Češnjice. Že od vsega začetka, od ustanovitve pred štiriintridesetimi leti, sem članica DPŽ v domačem kraju. Človek se dobro počuti, če vidi, da lahko kaj pripomore k napredovanju in boljšemu življenju vseh okoli tebe. Kajti, zelo rada imam ljudi in po naravi sem vesela in optimistična. Zelo rada sem v družbi veselih ljudi, a najraje v družbi svojih domačih, posebno vnučkov. Vaša kmetija ima status ekološke kmetije. Od kdaj, zakaj ste se tako odločili in kaj vam vsem na kmetiji to pomeni? Kot članica DPŽ sem se in se še udeležujem raznih predavanj, strokovnih ekskurzij in podobnih izobraževanj. Tako sem slišala za sonaravno in ekološko čisto pridelavo in rejo živine. Tam sem se seznanila in slišala koliko »kemije« zaužijemo. Doma smo potem skupaj sedli za mizo in se skupaj dogovorili, da preidemo na ekološko pridelavo in tudi živino bomo krmili samo z doma pridelano krmo. To je bilo 1999. leta. Petindvajsetega marca istega leta sem bila pri ustanovitvi Združenja ekoloških kmetov in še Zdravega življenja v Lukovici. Hkrati sem bila tudi soglasno izvoljena v častno razsodišče. V mandatnem obdobju 1999 do 2003 in od 2003 do 2007 sem bila tudi predsednica častnega razsodišča. Lansko leto je naša kmetija pridobila blagovno znamko Zakladi Črnega grabna. Kaj nam vse to pomeni? Predvsem zavest, da zdravo živimo in jemo. Ker pridelujemo ekološko, to pomeni veliko dela na njivi. Skozi vse leto sva z možem na njivi ter pleveva in okopavava. Nabiram razna zelišča, ki jih uporabljam tudi v vrtu za zatiranje škodljivcev, ne samo v kuhinji. Kaj pridelujete in kako se tržite? Na naših njivah rastejo ekološki krompir, korenje, pesa, repa, druge vrtnine, v sadovnjaku imamo stare sorte sadnih dreves, ki so tudi bolj odporne. V hlevu muka 15 glav živine, sedaj se po težje dostopnih bregovih in senožetih pase drobnica, pujski pa so tudi veliko časa izven svinjaka v ogradi. Pridelke prodajam na ekološki tržnici v BTC vsako soboto, vabljena sem na razna sejmarjenja, zadnji je bil te dni v Domžalah na Športnem Ok-toberfestu, na Zasavskem ekološkem sejmu, v Kisovcu, Zagorju ob Savi, povsod, kamor me povabijo. Povabil pa je zelo veliko, tako da konce tedna skoraj vedno nekje tržim naše domače pridelke. Veliko stalnih strank pa sprejemamo kar na domu, kjer tudi lahko vidijo, kako in koliko smo pridelali. Zdaj sva pa prišli do kandidatke za Kmetico leta. Kdo vas je prijavil in kako je bilo? Prijavile so me članice našega DPŽ Blagovica-Trojane na razpis, ki ga prejmejo društva vsako leto. Smatrale so, da sem tista prava kmetica, ki izpolnjuje vse pogoje. Poznajo tudi moje trdo delo in z veliko trpljenja polno življenje. Res sem bila lani tudi jaz med 18 kandidatkami za izbor Kmetice leta. Izbrana pa je bila Jožica Haule iz Stražišča nad Ravnami Še ovce so prišle pogledat kaj se dogaja na Koroškem. Priznanje sta podelila predsednica ZKS Irena Ule ter minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan. Z mano je bilo veliko članic našega društva, ki so me spodbujale in bodrile in mi bile v veliko vsestransko podporo. Zato je sedajle lepa priložnost, da se vsem skupaj še enkrat zahvalim za zaupanje in podporo. Pri vas res ni že zelo dolgo več gostilne, imate pa še nekaj posebnega, kar hranite in zaradi česar je pri vas tudi velikokrat zelo živahno in veselo. Pri nas hranimo in pri nas se podpisujejo v knjigo Poti in spominov NOB Domžale in to od 1980. leta dalje. Ta knjiga je pri nas in vsakdo, ki opravi pešpot s Trojan čez Šipek, Gabrje, Češnjice, Zlato polje tja do Lukove bolnice na Kolovcu. Pri nas malo počijejo in se vpišejo v knjigo. Vsako leto pride posebna delegacija, ki knjigo pregleda in sešteje vse obiske prek leta in jih vpiše na koncu leta. Pavla, kaj si želite za naprej, kakšne načrte še imate? Predvsem si želim zdravja, da bi še naprej lahko delala na kmetiji, pridelovala zdravo hrano in osrečevala naše stalne stranke. Zdravja želim tudi vsej moji družini, da bi nikoli ne obžalovali, da so ostali na kmetiji, da bodo srečni - tako kot jaz. MiLEnA Bradač foto: MiLEnA Bradač in ARHiv DRužinE šinKovec Pavlina družina. Čas, ko še niso vsi njeni ptički odleteli iz domačega gnezda. Pripravljalni sestanek za ustanovitev Zveze aktivov svetov staršev Slovenije. Svet staršev aktivno v novo šolsko leto V ponedeljek, 26. septembra, je bila na matični šoli na Brdu prva seja sveta staršev v tem šolskem letu. Kot že zadnjih nekaj let, je bila udeležba številčna, razprava pa zavzeta in konstruktivna. Poleg običajnih tem ob začetku šolskega leta, kot sta poročilo o realizaciji Letnega delovnega načrta (LDN) za preteklo in LDN za tekoče šolsko leto, smo se pogovorili tudi o delovanju šolskega sklada, podpori gradnje nove šole, delovanju staršev na nacionalni ravni ter iskali rešitve ob vzgojni problematiki in zaskrbljujočih rezultatih Nacionalnega preverjanja znanja. Starši smo ugotovili, da je bilo delo v preteklem šolskem letu opravljeno v skladu z lanskim LDN in pohvalili informativno in natančno pripravljen LDN za tekoče šolsko leto. Posebej pri dnevih dejavnosti se vidi skrbno in povezano načrtovanje aktivov učiteljev, ki za doseganje učnih ciljev v veliki meri izkoriščajo lokalne možnosti, kar po eni strani poveča poznavanje domačega kraja, po drugi strani pa tudi zniža stroške. Obsežna razprava je bila namenjena delovanju šolskega sklada, ki je predvsem namenjen za doseganje nadstandarda v ponudbi šole in pomoči otrokom iz socialno ogroženih družin pri udeležbi na taborih in podobnih šolskih dejavnostih, ki jih sofinanciramo starši. Ugotovili smo, da je bilo v preteklih letih pridobivanje sredstev dokaj uspešno, kar je sicer spodbudno, poraba pa s tem ni bila uravnotežena in so sredstva ostajala. Novemu upravnemu odboru in njegovi predsednici, ki je na lastno pobudo prišla predstaviti problematiko na sejo sveta staršev, smo zato priporočili čim prejšnjo ureditev pravilnika in poslovnika ter pripravo dobrega načrta za porabo neporabljenih sredstev in tudi uspešno pridobivanje novih v prihodnje. Predvsem starši mlajših otrok so ob odprtju novega prizidka k vrtcu izrazili zadovoljstvo, saj se je tako uspešno končalo veliko delo v naši občini in je omogočen sprejem številnih otrok. Hkrati smo potrdili tudi prepričanje, da občina potrebuje tudi novo šolsko poslopje. Pričakujemo, da bosta občinska uprava in občinski svet ob sodelovanju delovne skupine, v kateri je tudi predstavnik sveta staršev, aktivneje delovala v tej smeri. Konec lanskega šolskega leta je prinesel veliko novost v slovenskem šolskem prostoru. Ustanovljena je bila Zveza aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS). To je prva nacionalna organizacija staršev v Sloveniji; v evropskih državah podobne zveze poznajo tudi že več kot petdeset let. Z zbiranjem in organiziranim zastopanjem starševskih pobud, mnenj in opažanj naj bi Zveza postala aktiven partner in sogovornik šolskim oblastem in tako pripomogla h kakovostnim spremembam slovenske šole. Na našem področju deluje Aktiv svetov staršev domžalsko-kamniške regije, ki je tudi ustanovni član Zveze, predsednik našega aktiva Tone Meden pa sem bil izvoljen tudi za predsednika te državne zveze staršev, ki trenutno združuje starše približno 170 slovenskih šol, ki so povezani v 11 regionalnih aktivov. Vzgojna problematika v šoli je vedno aktualna tema. Vzgojni načrt, ki smo ga v ta namen izdelali na šoli, deluje, je pa že v zasnovi oblikovan tako, da se ob izkušnjah dopolnjuje. Starši smo zato soglasno podprli predlog ravnateljice, da bomo v letošnjem šolskem letu temeljito pregledali in dopolnili vizijo šole in vzgojni načrt. Sklepni del seje je bil namenjen obravnavi rezultatov nacionalnega preverjanja znanja, ki kažejo precejšnje nazadovanje glede na pretekla leta, predvsem v devetem razredu in to pri vseh treh predmetih. Šola je že opravila obsežno analizo rezultatov, ki je pokazala, da je skupni imenovalec slabih rezultatov slaba bralna pismenost in je tudi že začela z reševanjem tega problema. Starši smo izrazili zaskrbljenost nad rezultati in podporo pri odpravljanju vzrokov, saj je znanje ena ključnih vrednot dobre šole. Tone Meden Foto: ziNkA Meden Mladinke PGD Prevoje so našle svoj zaklad Kristina, Tina in Urška so se z zmago na regijski gasilski orientaciji uvrstile na državno tekmovanje, ki je bilo 17. septembra v Cerknem. Odlična orientacija v naravi, hitrost in gasilsko znanje jim je prineslo naslov državnih podprvakinj. Na sončno soboto sta se dve ekipi PGD Prevoj skupaj z mentorji in navijači odpravili proti smučišču Cerkno, kjer se je odvijala državna gasilska orientacija. Sedežnica nas je popeljala do vrha smučišča, kjer je bil start in cilj tekmovanja. Najprej so vrgle prvo vajo, ko so pripravile orodje, s katero so deklasirale vse ekipe. Z malo Vesele mladinke PGD Prevoje (levo) na zmagovalnem podiju. treme zaradi zahtevnega in nepoznanega terena so se z zemljevidom podale na progo trdno odločene, da dajo vse od sebe. Zaradi odlične orientacije in stalnega teka med točkami so na cilj pet kilometrov dolge proge prispele po 65 minutah. Na kontrolnih točkah so vse naloge opravile z odliko in se zato vesele ter z dobrim občutkom odločile, da počakajo na končno razglasitev. V vmesnem času, ko smo čakali na rezultate, smo se skupaj še z drugo ekipo pionirk PGD Prevoje, ki so osvojile 24. mesto, in navijači odpravili v obnovljeno bolnišnico Franjo, kjer smo si ogledali, kako je delovala bolnica med vojno. Potem smo se skupaj vrnili na prireditven prostor in počakali rezultate. Splačalo se je, saj je z vsakim prebranim imenom navdušenje in razburjanje raslo. Ko so slišale, da so na stopničkah, je bilo veselje in evforija popolno, saj so s svojim drugim mestom prinesle v društvo prvo odličje z državnega tekmovanja. Telefoni in sms-si so se vrstili in tako smo vsi komaj čakali, da se vrnejo domov, da jim še osebno voščimo za res velik uspeh. Pokal je sedaj doma nam v opomin, da zmoremo iti tudi više. zoran Dernulovec Obisk sadovnjaka V petek, 30. septembra, smo 3. razredi obiskali sadovnjak na Brdu. Pod vodstvom g. Romana smo si ogledali sadna drevesa, predvsem jablane in plodove ter se pogovorili o vrstah jabolk, ki se razlikujejo po okusu, času zorenja in zaužitja, barvi, velikosti, uporabnosti ^ Pozdravili smo tudi obiralce in se posladkali s svežimi jabolki sorte elstar. Izvedeli smo tudi, katere živali in živalice so v sadovnjaku dobrodošle in katere ne, ter zakaj je tako. Zanimivo se nam je zdelo, na kakšen način sadjarji živali vabijo ali odganjajo. Fotografirali smo se celo na prikolici, ki je v pripravljenosti čakala zaboje s svežimi jabolki. Ob koncu smo se še praktično preizkusili v obiranju in pri tem upo- števali vsa prejšnja navodila. Delo v razredu smo nadaljevali s pogovorom o jedeh in pijačah, ki jih lahko pripravimo iz jabolk. Prebrali smo tudi pravljico o razvajeni jablani. Pregledali smo recepte za jedi z jabolki, ki so jih učen- ci prinesli s seboj. Pripovedovali so tudi o svojih izkušnjah pri pripravi jabolčnih jedi in pijač. Hvala za povabilo v sadovnjak, še pridemo! TiNA Uštar Srebro za OŠ Brdo na državnem DMG V Puconcih je 7. in 8. oktobra 2011 potekalo 31. državno srečanje Društev mladi gasilec, ki se ga je udeležila tudi ekipa Osnovne šole Janka Kersnika Brdo v sodelovanju s PGD Prevoje. Učenci Katja Omahna, Nejka Dimc in Jure Andrejka so že na regijskem tekmovanju v Moravčah, ki je bilo 4. junija 2011, ko so osvojili prvo mesto, napovedali dober rezultat tudi na državnem tekmovanju. Petek je, kljub deževnemu vremenu, minil v znamenju spoznavanja kraja. Ogledali smo si del proizvodnje v tovarni Kemo, podjetje z ravnanjem odpadkov CEROP in evangeličansko cerkev. Spoznali smo njihovo narečje, njihove navade in navezali nove stike z domačini. Popoldan je tekmovalce čakala prva preizkušnja in sicer pisanje testa iz znanja prve pomoči, požarne preventive in poznavanja kraja. Občutki so bili dobri, zato so učenci veselo razpoloženi odšli na domove njihovih vrstnikov, kjer so preživeli čudovit večer ter si ponoči odpočili in nabrali novih moči za na- slednji dan. Mentorja Mateja in Klemen sva na družabnem večeru organizatorjev, mentorjev in ostalih gostov tekmovanja navezovala nova poznanstva in z ostalimi mentorji delila izkušnje, ki so še tako dobrodošle pri delu z mladimi. V soboto, ki je bila sončna, a hladna, je tekmovalce čakal še praktični del tekmovanja, saj so se pomerili v hitrosti vezanja vozlov, izbiri ga-silnika in vaji z vedrovko. Vse naloge so opravi- li brez napak, zato smo pričakovali dobro uvrstitev. Nestrpno smo čakali zaključek srečanja in s tem razglasitev rezultatov. Dobra pripravljenost tekmovalcev nam je prinesla odlično drugo mesto. S pokalom in medaljami smo se ponosni in veseli odpravili proti domu. Zahvaljujemo se ZPM Lukovica in GZ Lukovica, ki sta s finančnimi sredstvi omogočila mentorjem udeležbo na tekmovanju ter poveljniku PGD Prevoje za organizacijo prevoza. Mateja pavlič Mladi v prometu Vsako leto se številne ustanove, šole in društva pred pričetkom novega šolskega leta še posebaj zavzemajo, da šoloobveznike in mlade čimbolj poučijo o varni poti, kako se vesti na cesti in v cestnem prometu. Povabilu športnega društva Zlato polje se je tudi tokrat z veseljem odzval JUMICAR, Zmago Berlec s Prevoj. Številnim zbranim je nanizal vrsto zanimivosti o varnosti v cestnem prometu, kako se moramo obnašati na cesti, na poti v šolo, kadar hodimo peš ali se vozimo s kolesi. Na športnem igrišču, ki je bil tudi tokrat prirejen v cestni polygon, je otroke seznanil s prometnimi znaki, pravili in predpisi, predstavil prednostno in enosmerno cesto, obvezno smer vožnje, pomen semaforja in še vrsto drugih, osnovnih pravil vožnje. Kar tri ure so imeli mladi možnost praktičnega dela programa, vožnje za volanom, seveda s predhodnim pripetjem varnostnega pasu. Za mnoge je bila to ponovitvena vaja iz prejšnjih let, nekateri pa so za volan sedli prvič in zato bolj bojazljivo. Skratka, poučno prometno šolsko popoldne bo mladim prav gotovo ostalo v spominu. Upam, da bo v njih ostalo nekaj novega znanja, s katerim bodo varnejši na cesti in cestnem prometu .Hvala Zmagu Berlecu in njegovemu sinu Maticu za prijetno popoldne ter strokovno posredovanje znanja mladim in seveda tudi nam starejšim, ki smo s pozornostjo spremljali dogajanje ob igrišču. Tone habjanič Učenci PŠ Krašnja in oddelki vrtca Medo, smo čudovite, jesenske dneve preživeli na različne načine. Kako? Predstavljamo vam enega izmed številnih utrinkov. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi vsem vam, ki ste nam pri našem raziskovanju kakor koli pomagali. Hvala! Helena UrbANiJA Preizkusili smo se v starih, kmečkih opravilih ... Tradicionalni pohod in tek za krof v Krašnji V nedeljo, 2. oktobra, je v Krašnji potekala že tradicionalna športna prireditev in sicer 18. pohod za krof in 26. tek za krof. Organizator, Športno društvo Krašnja, je to tradicionalno športno-rekre-ativno in obenem družabno prireditev pripravilo profesionalno, kjer je bilo poskrbljeno prav za vse. Glavni pokrovitelj je bilo Gostinsko podjetje Trojane in seveda še drugi, ravno tako pomembni pokrovitelji, medijski pokrovitelj pa ETV Kisovec. Letošnjega pohoda se je udeležilo okrog 150 pohodnikov, teka za krof pa 46 udeležencev. Najmlajši prijavljeni udeleženci nosijo letnico 2003 in 2004, najstarejši pa letnico 1928, 1939 in 1941. Mlajši in mogoče manj vzdržljivi udeleženci so se udeležili krajše dve kilometrske proge, ostali pa osem in pol kilometrske proge, ki šteje za lažji gorski tek. Udeleženci pohoda in teka prihajajo v Krašnjo že dolga leta. Prihajajo iz skoraj vse Slovenije, posamezno ali kot člani raznih športnih klubov. Med njimi je tudi naša najstarejša maratonka Helena Žigon, ki s sabo na tek nosi vseh svojih 83 pomladi. Povedala mi je, da je letos v Krašnji že dvajsetič in na teku tudi zadnjič. Rada prihaja, ker je v Krašnji lepo, so prijazni ljudje, ker je proga sicer naporna, pa vendar lepa. Tek je v čisti neokrnjeni naravi. Ko povprašam moža, ali tudi on teče, pa mi odgovori, da je tekel samo takrat, ko jo je lovil za nevesto. Medtem ko so se vračali pohodniki in se okrepčali, za kar so seveda tudi poskrbeli organizatorji, se je že bližala ura enajsti in priprava na start za tek. K uspešnemu startu jih je spodbujal Marjan Štrukelj, predsednik ŠD Krašnja, za uspešen start je poskrbel Jože Potrbin iz AK Domžale. Start teka za krof Helena Žigon, Martina Ratej in Helenin mož Vsako leto ŠD Krašnja povabi posebne, častne goste na prireditev. Letos se je vabilu prijazno odzvala naša najboljša metalka kopja Martina Ratej. Za naš časopis je povedala, da je v Krašnji prvič in prvi vtis je zelo dober. Kraj je majhen, a zelo prijeten. Vse je na enem mestu, vidi povezanost ljudi med seboj. »Prav vesela sem, da se vse to dogaja, da ves majhen kraj živi za ta tek, da sodelujejo tudi vsi tisti, ki lahko finančno in moralno pomagajo pri tako velikem projektu.« Na vprašanje, ali se večkrat udeležuje takih občinskih, krajevnih posebnih dogodkov, pravi, da če ji le dopušča čas, če pa so treningi in tekmovanja, imajo ti seveda absolutno prednost. Martina Ratej je lani osvojila 7. mesto na evropskem prvenstvu v metu kopja in ima 5. rezultat vseh časov na svetu. V Krašnji pa je dala znak za start za tek za krof. Marjan Štrukelj mi je povedal, da jim je Martina Ratej darovala kopje, ki ga bodo licitirali in zbrani znesek namenili za svoj humanitarni mo-šnjiček, v katerem zbirajo denar za Krizni center Palčica v Grosupljem. Za konec ne pritiče nič drugega kot iskrene čestitke prav vsem, ki so se v nedeljo zbrali in kakorkoli sodelovali na prireditvi. Podrobne rezultate teka za krof si lahko ogledate na spletni strani www.krasnja.si. MiLENA Bradač Foto: Andrej Novak Zaživel je Nogometni klub Črni graben Cilj: postati klub, ki bo združeval celotno občino Želja ljubiteljev nogometa v Črnem grabnu se je uresničila: po dolgoletnem premoru na našem območju spet deluje tudi nogometni klub. Že iz imena - Nogometni klub Črni graben - je razvidno, da gre za klub, ki naj bi združeval žogobrce iz celotne občine. Drago Kolenko, idejni oče in predsednik kluba, upa, da bo temu res tako; sploh potem, ko se bodo mladim, ki že pridno vadijo, pridružili tudi člani. »Glavno poslanstvo kluba je ponovno oživiti nogomet na območju občine Lukovica in spodbuditi mlade k aktivnemu igranju nogometa,« je povedal Kolenko, velik nogometni (športni) entuziast, ki je prej deloval v nogometnem klubu Vir. Nogometni klub Črni graben je uradno začel s treningi v septembru, trenutno pa ima 57 članov, starih od šest do 14 let. »Seveda si želimo in pričakujemo še večjo številčnost,« je dodal Kolenko, ki si želi predvsem, da bi mladi uživali v nogometu. Klub v svoje vrste sprejme prav vsakega, ki se želi preizkusiti v nogometu, saj so tekmovalne ambicije drugotnega pomena - v ospredju je aktivno preživljanje prostega časa. »Zavedamo se, da morajo vsi, ki se želijo resneje ukvarjati z nogometom, vsaj ob koncu osnovne šole preiti v večji klub. Je pa pomembno, da imajo zdaj vsi iz Črnega grabna blizu doma klub, kjer se lahko naučijo osnovnih prvin,« je povedal naš sogovornik, ki je zelo zadovoljen s sprejemom, ki ga je skupaj s sodelavci dobil: »Mislim, da nas je okolje sprejelo zelo dobro, kar je za nas velika vzpodbuda za trdo delo.« Pripravljajo tudi člansko ekipo Nogometaši trenutno vadijo na igrišču ob RCU Lukovica, kjer se skupaj s tremi trenerji (Kolenko, Anže Čerin, Miloš Suša) počutijo odlično. »Glede igrišča smo zaenkrat dogovorjeni do konca leta. Ko bo preveč hladno, bomo trenirali tudi v dvoranah, in sicer v osnovnih šolah na Brdu in v Blagovici,« je pojasnil Kolenko, ki je skupaj s sodelavci zaenkrat uspel sestaviti štiri selekcije: U-6, U-8, U-12 in U-14. »Pripravljamo tudi ekipi dečkov do 10 let in članov,« je še napovedal. Ker klub do rokov, ko se je bilo potrebno prijaviti v tekmovanja Medobčinske nogometne zveze (MNZ) Ljubljana, še ni deloval, zaenkrat še ne more nastopati v rednih tekmovanjih. Vseeno pa je zdaj že jasno, da bosta dve selekciji decembra nastopili na turnirjih Rad igram nogomet, klub pa načrtuje tudi izvedbo ligaških in drugih turnirjev, s čimer kanijo mladim zagotoviti poleg treningov tudi tekme. Nikomur ne želijo hoditi v zelje O proračunu kluba Kolenko zaenkrat še ni želel govoriti, dejal pa je, da je zaenkrat odvisen predvsem od lastnih sredstev. »Kot novoustanovljen klub tudi še ne moremo pridobivati recimo občinskih sredstev, namenjenih športu. Tako je tudi prav: najprej moramo nekaj narediti in dokazati, da mislimo resno. Bomo pa kmalu začeli z zbiranjem spon-zorskih in donatorskih sredstev. Nekaj dobimo tudi od vadnin, sicer pa bomo naredili tudi kakšno promocijsko potezo; načrtujemo recimo novoletne koledarje,« je povedal nekdanji nogometaš Domžal in Doba, ki ima trenersko licenco B. Glede sodelovanja z okoliškimi klubi ne vidi težav. »Radi bi, da čim več mladih iz naših krajev organizirano trenira nogomet, naš namen ni nikomur hoditi v zelje,« je povedal Kolenko in zaključil z željo, da bi klub srednjeročno postal stabilen klub, ki bi združeval nogometaše iz celotne občine: »Poleg celotne mladinske piramide bi radi imeli tudi člansko ekipo, saj morajo mladi imeti svoje vzornike. Upam, da bo okolje sodelovalo. Računam predvsem na starše naših nogometašev, saj lahko skupaj z njimi v klubu ogromno naredimo za razvoj kluba in športa v občini nasploh.« Luka Maselj, foto: ARHiv NK črni graben Organiziran prevoz na trening in iz njega Ker se je pojavljalo kar nekaj težav s prihodi na trening, je postalo jasno, da brez klubskega kombija ne bo šlo. Klub bo tako v kratkem svojim članom omogočal tudi prevoze na in s treningov. »Podobno kot ob prevozih v šolo, bomo tudi mi poskrbeli, da bodo fantje lahko nemoteno in varno prihajali na treninge,« je zagotovil Kolenko. Gerčar z reprezentanco Slovenije četrti v Evropi Sezona v motokrosu se je končala s preizkušnjo za evropski pokal narodov, na katerem je nastopila tudi slovenska reprezentanca. Čast zastopati barve naše države je imel tudi Klemen Gerčar, ki se je v reprezentanco uvrstil skupaj s kolegoma Tonijem Mulcem in Timom Gajserjem. Slovenska trojica je v bolgarskem Selvievu vozila odlično ter za Nizozemsko, Francijo in Slovaško osvojila četrto mesto. Še pred tem so se isti dirkači v septembru merili na svetovnem pokalu narodov, kjer so prav tako osvojil 4. mesto, vendar v finalu B. Najboljši na tej dirki v slovenski reprezentanci je bil prav motokrosist s Prevoj. Vsekakor dober obet za priprave na naslednjo sezono, ko bo Klemen Gerčar, tudi s pomočjo podjetij in organizacij, ki mu pomagajo (Sim-tek, Feroda, Občina Lukovica, Inotherm, AMZS, Burja M&P) na domači, evropski in svetovni sceni spet dokazoval svoj talent. Leon Andrejka Foto: Andreja prel Turnir za pokal občine Lukovica v malem nogometu Na prvi oktobrski dan je bil v organizaciji ŠD Lukovice izpeljan tradicionalni malonogometni turnir za pokal občine Lukovica. Pravila velevajo, da morajo biti ekipe, ki tekmujejo za pokal občine Lukovica, sestavljene le iz občanov naše občine. V prijetnem sobotnem popoldnevu je v Rekreacijskem centru Urbanija največ znanja pokazala ekipa Antimona, ki je po enoletnem premoru prinesla prehodni pokal občine Lukovica nazaj na Trojane. V napeti tekmi so v zadnjih trenutkih tekme proti ekipi ŠD Lukovica dosegli zadetek in zmagali s 3:2. Branilci lanskoletnega naslova so se tokrat morali zadovoljiti z drugim mestom, na tretjo stopničko stopničko pa so se povzpeli mladi nogometaši iz ekipe Talenti, pred katerimi je zagotovo še lepa prihodnost. Naj se ob tej priložnosti zahvalim g. Urbaniji, ki nam je nudil svojo dvorano za izvedbo občinskega turnirja. Končni vrstni red: 1. Antimon, 2. ŠD Lukovica, 3. Talenti, 4. ŠD Zlato polje Lenart Capuder Športno strelstvo: Robert Delorenzo Krašnjan dvakrat četrti na državnem prvenstvu Čeprav se že 15 let s športnim strelstvom ukvarja bolj ali manj rekreativno, je Krašnjan Robert Delorenzo še vedno vsega spoštovanja vreden tekmovalec tudi na državni ravni. V disciplinah trap in universal trap je konec septembra oziroma v začetku oktobra na državnem prvenstvu osvojil dve četrti mesti. V trapu, ki je olimpijska disciplina že od leta 1900, je recimo prehitel tudi ta hip najboljšega slovenskega strelca Boštjana Mačka, ki bo prihodnje leto nastopil tudi na olimpijskih igrah v Londonu. Gre za aktualnega evropskega prvaka in trenutno devetega na svetovni lestvici. »Rezultat je v redu, ampak nič posebnega. Moja najboljša leta so že mimo,« je skromno dodal v komentarju svojih rezultatov in pojasnil, da je bil v času nekdanje Jugoslavije tudi republiški prvak in državni reprezentant, po osamosvojitvi pa je prvih nekaj let na tekmovanjih zastopal tudi slovensko državo. »S strelstvom se ukvarjam že od malih nog. Oče je bil zelo dober strelec, stric Edvard Delorenzo pa je leta 1952 v streljanju s pištolo tudi nastopil na olimpijskih igrah v Helsinkih,« je pojasnil Delorenzo in dodal, da imamo v Lukovici še enega zelo dobrega strelca, in sicer Mitjo Kersnika, ki tekmuje v t. i. lovskih disciplinah in je v eni od njih tudi državni prvak. Delorenzo se je skupaj z družino pred dobrimi tremi leti preselil iz Ljubljane v Krašnjo, kjer se počuti odlično: »Vse mi je všeč. Poleg narave - pa čeprav si vzamem premalo časa za razne izlete vanjo - pa do tega, da sem le streljaj od avtoceste, po kateri se lahko odpeljem kamorkoli si želim!« Luka Maselj Zmagovalni nastopi Lukovčank 24. septembra je na RCU Urbanija Lukovica potekalo tekmovanje v prostem programu umetnostnega kotalkanja, ki je štelo tudi za pokal Slovenije 2011. Tokrat so članice in edini član kotalkarskega kluba KDK Domžale, v katerem trenira veliko tekmovalk iz naše občine, nastopili še posebno uspešno. Tako so v svojih kategorijah zmagali: Maša Pestotnik, Blaž Kovač, Tanita Fabjan Demšar in Manca Capuder. Na zmagovalni oder se je prebila še Manca Hribar, ki je osvojila 3. mesto. Z dobrimi rezultati se lahko ponašajo tudi ostali. Najmlajša udeleženka tekmovanja Kaja Kovač je bila 4. med začetniki, Neža Saje se je uvrstila na isto mesto med cicibankami, Ajda Tič med starejšimi deklicami, Anja Pestotnik pa v kategoriji D. Vesna Hribar je osvojila prav tako dobro, šesto mesto. Tekma je bila ena zadnjih v letošnji kotalkarski sezoni, kar pa seveda ne pomeni, da bodo jeseni in pozimi v klubu počivali. Z novimi programi se bodo marljivo pripravljali na naslednjo sezono. Vabljene so seveda tudi nove članice in člani. Več informacij o klubu boste našli na spletni strani http://www.kdk-domzale.si icor Fabjan čLANi društva bLiSK NA DRžAvNEM pRvENSTvu NA jESENicAH DNN Blisk V soboto, 10. septembra 2011, se je na Jesenicah odvijalo državno prvenstvo v namiznem nogometu. S tem se je zaključila tudi peta sezona tekmovanj v Sloveniji. poleg državnega prvenstva je potekalo tudi klubsko tekmovanje. Naslov državnega prvaka za leto 2011 si je pridobil domačin Erik Sabo-lič iz Udarnega vala. V tekmovanju dvojic sta odlično prvo mesto osvojila člana našega društva Blisk, Matevž Jeras in Rok Šoštarič. Zmaga je zagotovo zaslužena, saj sta se skozi celotno sezono odlično borila in zasedala najboljša mesta. V finalu sta premagala sočlana društva Blisk Boštjana Tomana in Francija Bizjaka. Sledilo je še klubsko tekmovanje, kjer pa je Blisku za eno zmago v setih ušlo prvo mesto in so morali premoč priznati Beli temi iz Kopra. Tekmovalci, ki so zasedli najboljša mesta in dosegali dobre rezultate tudi čez leto, se bodo januarja 2012 udeležili svetovnega prvenstva v Franciji. Glede na rezultate lahko rečemo, da se je Dnn Blisk odrezal več kot odlično, kar pomeni, da vsi treningi le niso bili zaman in da lahko pričakujemo še boljše rezultate. Če želite igro namiznega nogometa bolje spoznati, se nam lahko pridružite na treningih, ki ponavadi potekajo ob torkih v Kegl baru v Kamniku ali v Baru pod lipo v Krašnji. Za dodatne informacije lahko obiščete facebook stran Dnn Blisk. Dnn bLiSK vALERiJA GRiLJ Jesenski nogometni turnir Lepo sončno in toplo prvo nedeljo v tem mesecu so Zlatopoljci na svojem jesenskem turnirju gostili številne nogometaše. Na predhodno žrebanje se je prijavilo devet ekip, ki so bile razporejene v tri skupine. Tokrat je na turnirju nastopila tudi domača mlada ekipa, ki ji je žreb naklonil težke nasprotnike, in uvodno tekmo. Naj povem, da so mladi nastopili na občinskem turnirju v Lukovici in si tako nabirajo že prve izkušnje z drugimi ekipami. Domača prva ekipa se je z dobrimi igrami uvrstila v zaključni del turnirja in ob koncu osvojila 3.mesto. V velikem finalu sta igrali ekipi ŠD. Lukovica in ŠD.Tuhinj ter prikazali odlično igro. Lukovčani so si s prepričljivo in boljšo igro priborili prvo mesto na tem turnirju. Ob podelitvi pokalov se je predsednik športnega društva Janez Pogačar zahvalil vsem ekipam za udeležbo, obema sodnikoma za odlično sojenje in vse povabil na spomladanski nogometni turnir v letu 2012. Najboljši uvrščeni: 1. mesto ŠD. Lukovica, 2. mesto ŠD. Tuhinj, 3. mesto ŠD. Zlato polje ToNE HAbJANič Športno društvo Lukovica zavzelo Triglav Marsikdo ne ve, kdaj je bila prvič osvojena naša najvišja gora Triglav. To se je zgodilo daljnega leta 1778 štirim srčnim možem iz Bohinja. Od tedaj je na Triglav stopilo že nešteto slovenskih in tujih ljubiteljev gora in naposled je zadnji vikend v septembru uspelo tudi dvajsetim članom in podpornikom ŠD Lukovica. Odlično razpoloženi družbi so se ob poti pri- družile planinske ptice, toplo sonce in pesmi iz naših ust. V ŠD Lukovica se zahvaljujemo Vikiju Prašnikarju za organizacijo, ob tem pa bralce povabimo, da se včlanite in sodelujete v športnih aktivnostih našega društva. ŠD LuKOvicA Robert ReSTOTNiK Bronasta Nežina medalja V torek, 11. oktobra, je na Viru pri Domžalah potekal jesenski kros vrtcev in osnovnih šol domžalske regije. Tudi učenke in učenci OŠ Janka Kersnika Brdo so šolo dostojno zastopali ter se trudili na svoj način in dosegli lepe rezultate. Neža Saje, učenka 3. b razreda, je osvojila bronasto medaljo za odlično tretje mesto v svoji starostni skupini med deklicami. TiNA Uštar IV. Konjeniški dan pr'Bregarj ŠKD Bregar je po enoletnem premoru ponovno v nedeljo, 16. oktobra, pripravil že IV. konjeniški dan, na katerem so ljubitelji konj prišli na svoj račun. Poleg tekmovanja v spretnostnem jahanju so se obiskovalci lahko popeljali z zapravljivčkoma, se sami zavihteli v sedlo, najmlajši obiskovalci so se poleg jezdenja konj lahko igrali še na številnih igralih, ki so jih prav v ta namen postavili člani ŠKD Bregar ob pomoči do-natorjev. Po končanem tekmovanju je sledila razglasitev zmagovalcev in prvo mesto v spretno- stnem jezdenju je tokrat pripadlo Veroniki Kovač na Skyu, drugi je bil Luka Juteršek na Žaku in tretji Nejc Vesel na Dini, podelili pa so tudi posebno priznanje najmlajšemu udeležencu tokratnega tekmovanja. Otroci so pokazali svoje tekmovalne sposobnosti in se pomerili v vlečenju vrvi, kjer so bili deležni številnega navijanja obiskovalcev in staršev, čeravno je šlo bolj za zabavo kakor, kdo bo zmagal. Številni obiskovalci, ki so kljub hladnemu vremenu napolnili dvorišče kmetije pr'Bregarj, so bili navdušeni nad samim krajem, hrano, pečenim kostanjem in odlično organizacijo. Njihova obljuba, da zagotovo pridejo na V. konjeniški dan v prihodnjem letu, in s seboj pripeljejo še koga, daje organizatorjem nov zagon, da prihodnji jubilejni konjeniški dan pripravijo še bolj zanimiv. Drago Juteršek dadi Občinski štab civilne zaščite na dnevih zaščite in reševanja v Kopru Letos se je Štab CZ na redni seji soglasno odločil, da se udeleži 4. dnevov zaščite in reševanja, ki so potekali od 29. septembra do 1. oktobra v Kopru. Prireditev sta organizirala Uprava RS za zaščito in reševanje ter Mestna občina Koper. Temeljni namen prireditve, ki poteka vsako drugo leto, je bil seznaniti in opozoriti na problematiko naravnih nesreč ter nujnost ustrezne zaščite pred nesrečami in pripravljenostjo nanje. V prelepem in toplem četrtkovem dnevu smo si ogledali opremo in izurjenost pripadnikov vseh organizacij, ki sestavljajo sistem varstva pred naravnimi nesrečami, od gasilcev, gorskih reševalcev, vodnikov reševalnih psov in Rdečega križa Slovenije do policije, potapljačev in drugih. Več kot 50 proizvajalcev in njihovih zastopnikov, glavnina je bila iz Slovenije, je predstavilo opremo in zaščitna sredstva, ki se uporabljajo za zaščito in reševanje. Na ogled je bilo veliko sodobnih reševalnih vozil in tudi starodobna gasilska vozila. Kot poseben dogodek, ki si ga bodo zapomnili vsi člani štaba CZ, je gotovo obisk večna- menske vojaške ladje Triglav, na kateri nam je posadka predstavila pomen osnovnega zagotavljanja in pomembno zmogljivost v sistemu zaščite in reševanja. Znotraj prireditve so potekali številni strokovni posveti za strokovno javnost. Posvet o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je bil namenjen občinam. Na njem so govorili o pripravljenosti na naravne in druge nesreče, predvsem z vidika lokalnih skupnosti in o novostih, ki jih prinašata krovna zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. iRENA StRMŠEK Ohranjanje vrednot narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem Člani in pristaši Združenja zveza borcev za vrednote NOB Lukovica smo 13. avgusta 2011 organizirali obisk partizanske bolnice Franja na primorskem. Le-ta je bila pred leti, po hudem neurju, takorekoč uničena. Od obstoječih 13 lesenih barak je ostala samo ena. Ob pomoči države - bolnica je spomenik državnega pomena - se je po nekaj letih le-ta popolnoma obnovila. Žal brez veliko zdravniških pripomočkov in opreme. Zdaj so v barakah le kopije, ker je hudourna voda vse odnesla oziroma uničila. Partizanska bolnica Franja je danes ena redkih še ohranjenih partizanskih bolnic na Slovenskem. Kompleks sestavlja 13 lesenih barak različnih velikosti in namembnosti ter več pomožnih objektov. Poleg barak za ranjence in osebje najdemo tudi operacijsko sobo, rentgen in invalidski dom ter celo električno centralo. V ozki, težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih pri Cerknem, so jih gradili postopoma od decembra 1943 do pomladi 1945. Ustanovitelj in prvi graditelj bolnice je bil dr. Viktor Volčjak, poimenovana pa je po zdravnici in upravnici dr. Franji Boje Bidovec. Delovala je do 5. maja 1945. V njej se je zdravilo 522 težjih ranjencev, skupaj okoli 1500 ranjencev. Zatem smo si ogledali muzej na gradu Gewer-kenegg v Idriji, ki je eden najbolj urejenih muzejev v Evropi. Tam ohranjajo zgodovino rudnika živega srebra v Idriji, ki je s svojo 500 letno zgodovino marsikaj doživel. Nato je mu- zej posvečen NOB, še posebej za primorsko območje. Zanimiv je tudi muzej čipkarstva, ki je svetovno znano središče z več stoletno tradicijo v Idriji. Domov smo se vrnili v prepričanju, da smo izkoristili svoj namen. To je : OHRANJANJE VREDNOT NOB NA SLOVENSKEM . ViNKo JeRAS Jubilejni 20. pohod po poteh za Slovenijo Tekmovalci na kvizu nestrpno čakajo razglasitev rezultatov Gasilski kviz GZ Lukovice V soboto, 15. oktobra, se je v OŠ Brdo odvijal občinski kviz GZ Lukovice. Sodelovalo je kar 22. ekip iz štirih društev. Mladinska komisija GZ Lukovica je zelo uspešno izpeljala gasilski kviz, za kar se zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Pred vsem pa še enkrat iskreno čestitam vsem tekmovalcem, ki so pokazali odlično poznavanje gasilske zgodovine, preventive in odlično praktično pripravljenost. Da zmagovalci ne bodo počivali na lovorikah, se bo pet ekip PGD Prevoje in ekipa mlajših pionirk iz PGD Krašnja že 28. oktobra potegovalo za nastop na državnem kvizu, ki bo v novembru. Želim jim veliko gasilske sreče. Hkrati vse še zainteresirane otoke, ki bi želeli postati del naše skupnosti, povabim, da se brez strahu oglasijo pri svojih gasilskih domovih in se včlanijo. Kajti vsak od nas kot prostovoljec lahko pripomore k boljšemu danes in jutri. Predsednik komisije za mladino GZ Lukovica zoran Dernulovec Zbrali smo v parku poleg Občine Domžale, odkoder smo se napotili proti Trzinu. Tam nas je pozdravil Edvard Golob, ki je bil leta 1991 eden izmed treh pogajalcev v trzinskem spopadu. Bil je priča usodi vojakov teritorialne obrambe Slovenije in pripadnikov JLA. Le-ta ni bila rožnata, saj so tam končali življenjsko pot štirje vojaki JLA in Edvard Peperko, ki je bil le nekaj dni prej vpoklican v TO Slovenije. Obiskali smo Biotehniško univerzo v Grobljah, kjer je bilo pred osamosvojitveno vojno tajno skladišče orožja in opreme TO. Edina vez z organizatorji MSNZ (manevrske strukture narodne zaščite) s strani univerze je bil njen tedanji predstojnik dr. Franc Habe, ki nas je »popeljal« v tiste čase. Sprva so načrtovali skladišče nekje na posestvu Krumperk, a je obveljala zanesljivejša lokacija v Grobljah. Zanimiv dogodek je namreč bil, ko so zaposleni na Biotehniški fakulteti ob napadu na RTV oddajnik v Domžalah leta 1991 hoteli v zaklonišče v kletne prostore, kjer so bile shranjene mine in podobno orožje. Feri, kot ga kličemo prijatelji, jih je komaj uspel prepričati, da so trenutno v kleti miši, ki so jih gojili za različne znanstvene poizkuse in da so te miši ob napadu preveč zbegane in da bi utegnile napasti koga izmed njih. To jih je prepričalo, da so se zatekli drugam. Pohod smo zaključili z malico pri gasilskem domu v Stobu. Janez grecorič Velik uspeh blagovških gasilk Gasilsko regijsko tekmovanje za članice in člane regije Ljubljana III. V soboto, 8. oktobra 2011 je v Mekinjah pri Kamniku GZ Kamnik organizirala regijsko gasilsko tekmovanje za članice in člane. V spomladanskem času je potekalo izbirno tekmovanje v vsaki zvezi. Članice PGD Blagovica smo se iz lukovške GZ uvrstile na regijsko tekmovanje. Priprave na regijsko tekmovanje (le nekaj vaj) so potekale v Blagovici pod mentorskim vodstvom Blaža Judeža. Z resnim pristopom in v športnem duhu so nam na tekmovanju uspele vse tri discipline (vaja z motorno brizgalno, štafeta in vaja razvrščanje). Brez vsakih večjih pričakovanj smo dosegle drugo mesto v kategoriji članice B. S tem doseženim mestom smo si prislužile uvrstitev na državno tekmovanje. Uvrstitev na državno tekmovanje je za PGD Blagovico in tudi za GZ Lukovico izredno velik uspeh. Zavedamo se, da nas čaka veliko dela s pripravami in resen pristop na državno tekmovanje, kjer bo konkurenca večja in močnejša. Obljubljamo, da bomo v športnem duhu pristopile na tako veliko tekmovanje. Veselimo se pomladanskega državnega gasilskega tekmovanja. Za EKipO čLANic ZApiSALA AnKA MaRKOVšEK Za prijetno druženje in še kaj ^ Toplo poletje je za nami. V Društvu upokojencev Lukovica so za nami tudi mnoge naše dejavnosti, ki smo jih načrtovali v programu za leto 2011. Na izletih smo vsak mesec odkrivali skrite kotičke naše lepe Slovenije ter občudovali zanimivosti v posameznih pokrajinah in njihove ljudi. Smeh, sproščenost, radovednost in želja po prijetnem druženju so bili naši stalni spremljevalci. Pohodniki se prvi ponedeljek v mesecu niso ozirali na vreme. Vsak pohod v različnih letnih časih je ponujal svojevrstna doživetja. Ste že kdaj začutili tisto pravo zimsko idilo, z ivjem na drevju, v hladnem jutru, ko ti mraz reže v lica? Ste kdaj začutili, kako se pred vami prebuja narava, vse zeleni in raste, cveti Pa mir, stran od ropota in pločevine! Le šumenje krošenj mogočnih dreves in petje ptic! Res si nabereš nove energije. V mesecu juniju smo obiskali naše starejše člane in bolne. Dobro se držijo. Prijetno je bilo poklepetati z njimi in prisluhniti njihovim življenjskim zgodbam. Obiskali smo jih kar 92, med njimi je bila tudi Ljudmila Cerar, ki je v mesecu juniju praznovala 91 let. Srečno, prihodnje leto se ponovno vidimo! Da ne pozabimo naših delavnic ročnih spretnosti »ustvarjalni upokojenec«. Saj postajamo že pravi umetniki. Letos smo se celo predstavili v Arboretumu Volčji Potok. Lahko vam je žal, če nas niste obiskali. Dobri smo bili. In veliko smo se naučili. Ponosni smo na svoje izdelke. 27. septembra 2011 smo imeli gobarski piknik. A kje so gobe? »So, so, samo najti jih je treba,« je dejal naš mentor Janez Jarc. In najbolj vztrajni so jo našli. Je dovolj velika za vse? Ob klepetu smo zobali grozdje in kekse ter opazovali gobe, ki so se pražile na velikem pladnju. Pa dober tek! Še malo, pa bo leto za nami. Čaka nas še nekaj dela. Se nam boste pridružili? Naši izleti, pohodi, delavnice so več kot prijetna druženja. Za DU LukovicA zApiSALA StANA StopAR Pa smo jo našli Bile so 'pregnane' in držale so skupaj: Pavla Kokalj, Milena Keržan, Vida Pergar, Amalija Lenček, Pepi Gorenc, Rezka Slabe Vedno so držale so skupaj Dandanes skorajda ne najdemo časa, da bi vedro pogledali v preteklost in ovrednotili čas, ki se je tako razlikoval od sedanjosti. Življenje je teklo drugače, bilo je manj obremenjujoče, sicer polno skrbi, težko, a ljudi je gnala naprej nevidna sila, ki jo danes tako pogrešamo - življenjski optimizem. Pred tedni so se sončnega jesenskega popoldneva pri Keržanovih na Prevojah v senci braj-de zbrale nekdanje sošolke iz osnovne šole, letnik 1931 - šest iskrečega se duha in vitalnih osemdesetletnic, Prevojčank, Šentjank in Vr-bljank. Nekaj sošolcev je manjkalo, a zato so bile same toliko bolj zgovorne. Zadnja leta se družijo vsako leto maja pri Gašperju na Prevojah, nekajkrat se jim je pridružila tudi učiteljica Stanislava Novak. Na letošnjem srečanju so se zmenile, da je okrogel življenjski jubilej pravi čas za spominsko fotografijo. Živahen pogovor je tekel predvsem okoli osnovnošolskih let. V prvi in drugi razred so hodile h Gašperju, nato so med vojno obiskovale nemško šolo v Šentvidu, po koncu vojne pa spet 3. in 4. razred pri Škoficu. Spomini na šolske dogodke jih še danes zabavajo; nasme-jijo se ob spominu na sošolca, ki je na vrv za zastavo navezal 'svinjsko peso' in jo vrtel toliko časa, da je pesa s primernim pospeškom priletela v nemško učiteljico, pa takrat, ko je bil ves razred kaznovan, a se niso sprijaznile s kaznijo - ko so učitelji odšli, so ušle skozi straniščno okno po marelici, ki je rasla ob steni. Sama vzgoja je bila nekaj drugega - učitelji so bili strogi in spoštovani. Vsak prvošolec je moral na začetku šolanja prinesti s seboj tako dolgo palico, kot je bil velik sam. Živ je tudi še spomin na strogega, a pravičnega učitelja Bitenca. Povojni čas je bil težek tudi v šoli, izletov ni bilo, razen tistega, ko so vsi šolarji nesli po en zidak v Zlato Polje za njegovo prenovo. Kaj pa sedanjost? Sedanjost z otroškimi in mladimi leti ni primerljiva. Nikoli si niso mogle niti zamišljati, da bi bilo lahko življenje tako drugačno, kot so ga bile vajene. Še spominska fotografija ^ Srečno in naj vas ne zapusti življenjski optimizem! Marta Keržan Kostanjčkov piknik Malce neugodno vreme smo si izbrali člani in simpatizerji ŠKD Bregar za tokratni kostanjčkov piknik in vendar smo po udaru hladnega vremena dočakali toplo nedeljo in to 9. oktobra, ko smo se popoldne zbrali na domačiji pr Bregar in pričeli s peko. Ravno tako enostavno ni šlo, saj je bilo potrebno kostanj najprej nabrati, zato hajd v gozd in nabiranje se je pričelo, potem prerezati in nato pametno peči, da se ne zažge, ali da ni premalo pečen. Ob skrbi za ogenj in peko nas je Pavle zalagal z ravno prav pečenimi kostanji in ob obilici le-teh jih je bilo potrebno še zaliti, saj veste, poleg kostanja se prileže mošt, če je hladno, pa tudi čaj. Ker smo si z uživanjem kostanja nabrali malce preveč kalorij, smo jih z igranjem košarke porabili in se ob tem prav lepo zabavali, tako mi kot igralci kakor gledalci. Drago Juteršek dadi Modri cvetovi so solatam v okras, popestrijo pa tudi okus. Privlačni boreč Priznam, kar nekaj let sem na vrtu opazoval dobre pol metra visoko rastlino s sinje modrimi cvetovi zvezdaste oblike. Ne vem, od kje je prišla, toda pustil sem jo zaradi lepih cvetov, ki so privlačili čebele, druge koristi od rastline pa ni bilo. Nekoč sem se le potrudil in izvedel, da je to boreč (Bo-rago ofcinalis), solatna dišavnica in zdravilna rastlina, ki krepi srce in možgane ter pospešuje potenje in izvira iz Bližnjega vzhoda. S cvetovi naredimo privlačen aromatičen kis. Enoletnica zžametastimi sivo zelenimi podolgovatimi listi ima votlo mesnato razvejano steblo, poraslo s ščetinastimi dlačicami. Mladi listi imajo prij eten kiselkast okus in vonj, podoben ku-maričnemu. Privlačne modre cvetove, ki imajo prav tako okus po kumarah, so že davno dodajali solatam in osvežilnim pijačam, seme, liste in cvetove pa danes uporabljajo v medicini. Boreč zaradi krhkega stebla potrebuje oporo, sicer pa ni zahteven. Je enoletnica, toda s številni semeni se vsako leto znova zaseje kar sam. Boreč je s svojim osvežujočim, kumaricam podobnim okusom odličen dodatek solatam. Uporabljamo lahko cvetove in mlade liste, ki jih na drobno narežemo in dodamo drugim solatam. Z njimi lahko popestrimo okus zelenjavnim juham in enolončnicam. Za ta namen lahko uporabimo tudi stebla, ki jih po kuhanju zavržemo. Drobno sesekljani listi so primerni tudi za dodajanje skuti ali jogurtu. Cvetove lahko ravno tako dodajamo kisu in si tako sami naredimo aromatičen modrikasto obarvan kis, ki bo gotovo popestril vsak obrok. Cvetove dodajamo v jabolčni kis in zamašeno steklenico postavimo za teden dni na sonce. Rastlino je mogoče kupiti spomladi na tržnici ali v semenarni. igOR Fabjan Tudi med do visoke starosti Ljudmila Šinkovec - devetdeset let življenja 15. septembra 2011 je praznovala svoj visoki jubilej gospa Ljudmila Šinkovec iz Zlatega polja. Ob tej priliki jo je obiskal tudi podžupan občine Lukovica Bojan An-drejka. Podaril ji je lep šopek rož, saj jih strašansko obožuje, ter ji zaželel dobrega zdravja in zadovoljstva še naprej. Skupaj s podžupanom sva jubilantko obiskala tudi predstavnika Krajevne organizacije zveza borcev za vrednote NOB Zlato Polje Vinko Jeras in Jože Zupančič. Zatem smo ob dobri malici in pijači, „gre za domač proizvod", je pripomnila snaha Marinka, malo poklepetali o spominih na leta, ki jih je prehodila gospa Milka. Tako jo vsi kličemo. Poročila se je pri dvajsetih letih s Pavletom Šinkovcem iz Češnjic nad Blagovico. Rodili so se štirje otroci. Med vojno, kakor drugi, je bila družina izseljena, domačija pa do tal požga-na. Leta 1967 je zaradi hude bolezni izgubila moža, komaj petdeset jih je imel, najmlajši sin Milan pa je takrat štel sedemnajst let. Tako je »glavno breme" na kmetiji ostalo njej. Pa je vzdržala vse do visoke starosti. Njen recept za dolgo življenje pa je: Delaj in delaj vse življenje, pa ti bo dobro na zemlji, saj delo krepi človeka in s tem ohranja zdravje in dobro počutje, če se te pa že loti prehlad, moraš takoj povečati dozo medu. Skupaj s čajem (šipek, kamilice, lipov list) bolezen preženeš. Moram povedati, da so čebele in med vedno pri hiši. „Tudi mirno življenje moraš imeti, biti z vsem zadovoljen, skromen, pa seveda pošten. To je največja oblika," je dejala devetdesetletnica gospa Milka. Pri odhodu smo ji zaželeli, da bi jo noge čimbolj ubogale in ravnotežje telesa tudi. Dejala pa je: „Rada bi delala, pa ne morem." vinkoJeras Simbioz@ se je odvijala Teden medgeneracijskega sožitja je minil tudi v naši občini. S pomočjo posameznikov smo prispevali do večje »pismenosti« v računalništvu med starejšimi. O projektu smo že marsikaj povedali. Namenjen je bil podučiti starejše o tej sodobni stvari, ki se ji pravi računalnik. odzivi po opravljenih predavanjih so pozitivni in menim, da smo dosegli zastavljeni cilj. Sprva je kazalo, da bo zaradi majhnega odziva potreben le en niz treh predavanj. Vendar se je v zadnjem tednu prijavilo toliko udeležencev, ki niso prihajali samo iz Lukovice, temveč tudi iz okoliških občin, da smo udeležence razdelili na dve skupini. Predavanja so bila sestavljena iz različnih modulov. Prvi modul je bil osnovan na tem, da starejši spoznajo računalnik, da vedo, kako je sestavljen, in kateri so pomembni« gumbki«. Prvi dan smo ustvarjali še v programu Word. Pisanje besed je enim predstavljalo malce večje težave, drugi pa so kmalu povezali tipkovnico s pisalnim strojem in začeli hitro tipkati. V drugem modulu smo se odpravili »surfat« po internetu. Starejšim smo predstavili internet, njegove prednosti pa seveda tudi nevarnosti. Navdušene gospodinje so kmalu pokukale, kje najdejo recepte, moški pa so se odpravili na športne strani. Zadnji modul smo poimenovali Brez elektorske pošte ne gre, v katerem smo spoznavali elektronsko pošto. Kot vedno smo najprej spoznali prednosti in slabosti, nato pa smo si pogledali še bolj konkretne stvari, kako poslati elektronsko pošto in podobno. Udeležence smo ob koncu poprosili, da nam napišejo mnenje o projektu, zato bom nekaj odzivov sedaj zapisal tukaj, da bo tistim, ki se tega projekta niste udeležili, resnično žal. Eva: »Naučila sem se, iz česa je sestavljen računalnik, kako deluje, napisati dopis; naučila sem se zagnati internet, poiskati na googlu svoj naslov in želene podatke ^ Predavanja ocenjujem z odlično oceno, saj je znal predavatelj na zanimiv in zabaven način podajati snov, tako da smo jo tudi mi starejši lažje dojeli. Prav tako so bile prostovoljke izredno prijazne Stanka: »Prostovoljci so bili zelo prijazni, potrpežljivi z nami starejšimi, saj je mladim že vse jasno; mi pa imamo pred računalnikom strah, ^ Hvala vsem za lepo gesto in še naprej tako!« Bilo je še veliko pozitivnih odzivov, žal pa vseh ne moremo vseh objaviti. Kot koordinator in predavatelj vseslovenskega projekta simbioz@ v naši občini bi se ob tej priložnosti rad zahvalil ravnateljici Brigiti Nojič, ki se je z izredno velikim zanimanjem odzvala ter s tem projektu in nam odstopila računalniško učilnico, seveda pa tukaj ne smem pozabiti pomočnice ravnateljice, ki je resnično pripomogla k uspešnemu zaključku projekta. Damjana Vidmar nam je vedno pripravila učilnico in označila pot do učilnice, tako da udeleženci niso imeli težav z iskanjem računalniške učilnice. Zahvala velja tudi vsem mojim pomočnicam (prostovoljkam), Tjaši, Anamari, Sabini, Mojci in Martini, ki so »učence« spremljale pri delu z računalnikom. Ker je bilo navdušenje veliko in so udeleženci izrazili željo po nadaljevanju »študija« v računalništvu, je ravnateljica obljubila, da se podobna predavanja lahko še nadaljujejo v šolski računalnici. Marko Juteršek Foto: Drago Juteršek \ r V OA1/ ^ 1S ROKOV-NJAČEVA KRIŽANKA MESTO POVEZAVE LESENIH DELOV ROMARSKI KRAJ NAD REKO, HRVAŠKA SPOMLADANSKA TRAVNIŠKA RASTLINA ZA SOLATO IT. IGRALEC TOGNAZZI PARJENJE KOZ NATEZALNIK NATEZALEC MIRNO SOŽITJE LOVEC NA KAČE IC J ZOB PRI KAČI, SKOZI KATEREGA PRIDE STRUP A vulkanizerstvo izpušni sistemi^. OVIRA, PREPREKA DUCAT DUCATOV ■ _—^ www.gume-izpuhi.si Avtor: VLADIMIR MILOVA-NOVC NIČVRED-NEŽ, MALO-VREDNEŽ ROPOTARNICA ENAKI ČRKI GORNJI DEL VINOGRADA SLO.PEVEC (KARLI) V ZIDARSKA ŽLICA NERODA PREBIVAL. LOŽA ZNAČILNOSTI SRBOV DEL, DELEŽ, PARCELA HALJA MUSLIMANK GERMANIJ AM. IGRALKA (JULIA) TEŽAVA, SKRB, NADLOGA OBLAČILO RIMLJANOV PRIST. NA BORNEU DEL KOLOVRATA STEKLENA POSODA ZA RIBICE ANTON PODBEVŠEK PALES. OSVOB. ORGANIZ. BOJAN TRAVEN PLAZILEC Z OKLEPOM PLOD BUKVE TLORIS HITERTEK MOŠKI, MOŽAK ZVIŠEN PROSTOR, ODER RIM. MITOL. PODZEMLJE GR. JUNAK PRED TROJO OTILIJA (KRAJŠE) OGRINJALO PROTI DEŽJU NIZOZ.PIS. (PIETVAN) ELEKTRONVOLT POKRAJINA V SAVDSKI ARABIJI TEŽA EMBALAŽE OVOJNICE BOŽJE-POTNIK AM. GLASBENICA (YOKO) SKUPINA PTIČEV V LETU BOGASTVO GOZDOV NORINA RADOVAN POTOVALNA TORBA ŽVIŽEJ LUKA ZGOŠČEN SVETLOBNI CUREK PROAKTINIJ KDOR IMA VIŠJOALI VISOKO TEHNIŠKO IZOBRAZBO GOROVJE V SREDNJI ITALIJI USMERJENOST NARAVNANOST MOTNOST Nagradna križanka - oktober 2011 Zakon o varnosti v cestnem prometu določa, da morajo biti motorna vozila od 15. novembra do 15. marca opremljena z zimsko opremo. Ker se nezadržno bliža datum, ko bo potrebno na jeklene konjičke namestiti zimske pnevmatike, vas tokrat v geslu nagradne križanke sprašujemo: Kako se imenuje podjetje na Prevojah, ki med drugim ponuja tudi vulkanizerske storitve? Gre za podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2005, kamor so prinesli veliko znanja in večletnih izkušenj. Tako vulkanizerska, kot tudi vsa druga dejavnost je opremljena z najmodernejšimi stroji. Prodajajo in montirajo pnevmatike, izpušne sisteme, ALU platišča, športne izpušne sisteme. Uporabljajo oziroma montirajo materiale, v katerega je vključena tako garancija kot tudi evropska kakovost. Pravilni odgovor skupaj s svojimi kontaktnimi podatki pošljite do 14. 11. 2001 do 12. ure na e-mail rokovnjac@lukovica.si ali na dopisnici na naslov: Glasilo Rokovnjač, Stari trg 1, 1225 Lukovica in morda bo vaša katera izmed treh nagrad: 1. nagrada: menjava in centriranje pnevmatik za osebno vozilo 2. nagrada: bon v vrednosti 20 evrov 3. nagrada: bon v vrednosti 15 evrov Rešitev Rokovnjačeve križanke, september 2011 POSTOPICA, ORANGUTAN, ZAKA, JARE, NEDELJSKI, RABA, CO, AGA, ŠPALETA, PESA, RB, POVEZA, OS, ELKAR, IRAČAN, LAR, KADI, JT, AN, AEROSOL, OST, CAJG, BETICA, NAVTIKA, CELEBES, KIEL, INTERESENT, ADRA, START, TRTA. Pravilni odgovor septembrske nagradne križanke Pekarne in slaščičarne Srček iz Lukovice se glasi: NEDELJSKI REZANCI 1. nagrado (bon za torto v vrednosti 35 evrov) prejme Marija Žavbi iz Krašnje 2. nagrado (2 x nedeljski rezanci) prejme Marta Urankar iz Lukovice 3. nagrado (Srčkovi domači keksi) prejme Marija Bizilj iz Šentvida pri Lukovici Čestitamo! Rokovnjač Glasilo občine Lukovica Odgovor na članek »Mestna občina Lukovica« Skladno s sklepom 3. redne seje uredniškega odbora glasila Rokovnjač smo želeli očitke v pismu bralke z naslovom »Mesta občine Lukovica« (ne »Čudodelna statistika« kot smo pomotoma zapisali) objavljenem septembra 2011 preveriti pri županu Mateju Kotniku že v prejšnji številki. Ker je bil zaradi dopusta odsoten, je sporočil, da bo odgovor podal v tokratni številki Rokovnjača. Za uredniški odbor, Leon Andrejka Tekst, naveden v narekovajih, je dobesedno povzet iz sestavka. Avtorica se pritožuje, da je dostop do vodilnih na občini možen le za »določene izbrance« zaradi »bunk« na »večina vratih občine«. Prosimo, da nam avtorica sporoči, kdo, kdaj in do koga ni mogel priti zaradi »bunk«, ker nam takšen primer ni poznan. Župan naj bi imel občane za »popolne »bebce«, ko nas javno v glasilu obvešča o nezadolženosti občine«. Prispevek v Rokovnjaču št. 7/2011 na strani 5, ki govori o tej temi, je pripravil Luka Maselj in ne župan, prav tako v njem ni nikjer navedeno, da bi šlo za županovo javno obveščanje. Župan nikakor ne more prevzeti odgovornosti za prispevke drugih avtorjev, objavljene v Rokovnjaču. Avtorica navaja, da je iz »SUPERREVIZORJA« vidno, da je veliko občin uspelo »gladko pridobiti zlasti evropska sredstva«. Superrevizor nam ni poznan, na spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije pa najdete aplikacijo Supervizor. V tej aplikaciji se nahajajo podatki o poslovanju družb z javnim sektorjem, podatkov o pridobljenih evropskih sredstev pa nam kljub skrbnemu pregledu ni uspelo najti. Odgovor na navedbo, kaj je »edini resni pogoj« za pridobivanje evropskih sredstev je bil podan v Rokovnjaču št. 1/2011, stran 7. Odgovor na navedbo o gospodarjenju z denarjem je bil podan v Rokovnjačih št. 5/2010, strani 8 in 9 in št. 8/2010, stran 43. Odgovor na navedbe, da »večina predvsem vodilnega kadra ni iz naše občine«, je bil podan v Rokovnjaču št. 8/2010, strani 43 in 44. Na navedbe o »pranje denarja«, in, da »Župan občine Komenda je pravi amater«, bi morali odgovoriti organi pregona in ne župan. oBčiNSKA uprava Župan Rokovnjač na preizkušnji Glasilo Rokovnjač ni in ne sme biti poligon za obračunavanje v rubriki Pisma bralcev, kot so nekateri mislili in poskušali to uresničiti. Srečni smo lahko, da imamo pravega profesionalnega urednika Leona Andrejko, ki se ne bo pustil kar tako prelisičiti. Ima dober čut in pogled v prispele članke ter jih v kali poskuša takoj zatreti oziroma preprečiti njihovo škodljivo objavo. To je dobro za sam časopis, kakor tudi za odnose med ljudmi naše občine. Občutek imam, da se nekateri, tudi po letu dni od županski volitev ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je župan Matej Kotnik že v prvem krogu premočno zmagal in dobil na volitvah tako veliko podporo prebivalcev naše občine. Bodimo pošteni in delajmo v dobro tem krajem, razprtije pa pozabimo. Ob sodelovanju vseh občank in občanov bo tudi občina lažje in z veseljem delala, za kar je dobila tudi podporo na volitvah. Glasilo Rokovnjač bo še naprej glasilo občine Lukovica; bodimo ponosni nanj! viNKo Jeras Gsm: 041 611 491 Tel.: 01 729 36 24 \ POGREBNE STORITVE Ob boleči izgubi vaših najdražjih, smo Vam v pomoč s prijazno besedo tolažbe in pogrebnimi storitvami, opravljenimi z največjo pieteto. Ob izgubi bližnjega Vam nudimo: prevoz pokojnega (v celi Sloveniji) • prevoz pokojnega v tujino ali iz tujine • oblačenje in ureditev pokojnega • postavitev odra za krsto na domu • oblačenje sobe z zavesami • prevoz žalnega sprevoda • nošenje pokojnega na žalni slovesnosti • izkop in zasip ter dekoracija grobov • prva ureditev groba • ureditev grobov • ozvočenje pogrebne slovesnosti • objava osmrtnice v medijih • izdelava in okvirjenje žalne slike • fotografiranje pogreba • izdelava partnih listov • naročilo žalnega cvetja • posredovanje pevcev • posredovanje trobentača • pisanje in branje govora • ureditev pogrebnine (ZZZS) • ureditev vseh potrebnih dokumentov za pogreb • prekopi pokojnika • izpisek iz matične knjige umrlih • ureditev dokumentacije za prevoz v tujino ali iz tujine na konzularnih predstavništvih v Sloveniji ali tujini www.pogrebne-storitve-vrbancic.si e-mail: andrej.psv@gmail.com Čudo narave v obliki korenja Čudo narave se je poigralo s korenjem na domačiji Pr'Markuc na Mali Lašnji, kjer je gospodar Mirko Klopčič DANiLo KASTELiC V spomin Martinu Jarkoviču, praporščaku OZVVS Domžale v soboto, 24. septembra, smo imeli veterani vojne za Slovenijo iz Domžal jubilejni, dvajseti pohod po poteh vojne za Slovenijo 1991. Kot vedno zadnjih nekaj let smo pričakovali tudi Martina, našega zastavonošo, a ga nismo dočakali. Zgodilo se je prvič, da mu je usoda preprečila izpolniti obljubo. Na petkov večer ga je zadela možganska kap, tako se je v bolnišnici celo soboto boril za svoje življenje, a na našo veliko žalost, to svojo zadnjo bitko, izgubil. Umrl je na pol poti med svojim sedeminpetde-setim in oseminpetdesetim letom. Med vojno za Slovenijo je bil Martin razporejen v oddelek, ki je neposredno varoval OŠTO Domžale. Velikokrat je prijateljem razlagal svoje občutke, ki so ga prevevali na braniku domovine, a vedno je bil ponosen, da je bil zraven. Zadnjih nekaj let je bil naš praporščak. Prisoten je bil na večini dejanj, ki jih je organiziralo, ali se jih je udeležilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale. Na svojo dolžnost, nositi prapor, je bil izjemno ponosen. Skrbel je zanj, morda skoraj bolj kot zase. Od njega smo se poslovili 28. septembra na pokopališču Podgora pri Zlatem polju nad Lukovico. Zahvaljujemo se vsem šestnajstim praporščakom, še posebno našim prijateljem s Koroške, Kočevja in Ribnice in vsem ostalim, ki so ga pospremili na zadnjo pot. Njegovim otrokom in žalujoči ženi izrekamo globoko sožalje, obenem pa naj bodo ponosni, da jim je bilo dano živeti s človekom, ki mu ni bilo vseeno, kaj se je dogajalo z našo domovino Slovenijo. predsedstvo ozvvS Domžale Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 82. letu starosti je življenjsko pot sklenila naša draga mama pAVLA pOZNIČ iz Trnjave Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in darovane sveče. Posebna zahvala patronažni službi ZD Lukovica za skrbno zdravniško oskrbo, župniku Jožetu Vrtovšku za opravljeno pogrebno mašo, ter pogrebni službi Verbančič za opravljeno pogrebno slovo, njihovim pevcem za odpete pesmi in trob entaču. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ^ ZAHVALA V 77. letu nas je 18. septembra 2011 po kratki in težki bolezni zapustil naš dragi in skrbni mož, oče, dedek, tast in brat JOŽETEKAVC iz Rafolč 26, Lukovica zidarski mojster v pokoju Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali in sočustvovali ob njegovi bolezni, in vsem, ki ste ga množično pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za vsa izrečena ustna in pisna sožalja in hvala vsem, ki ste v njegov spomin darovali za cerkev, svete maše, sveče in cvetje. Posebna zahvala medicinskemu osebju ZD Lukovica in Domžale, ki so nam vedno pomagali in skrbeli zanj v času bolezni. Gospodom župnikom se zahvaljujemo za lep pogrebni obred, govornikom hvala za izbrane besede ob slovesu, številnim gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pogrebni službi Vrbančič. V našem domu in v naših srcih je nastala velika praznina. Vsi njegovi Saj ni rečeno, da te ni, ko se oziramo okrog, povsod te čutimo - mi vsi Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi V SPOMIN 15. oktobra 2011 je minilo pet let, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica, prababica JOŽEFA CERAR, ROJ. KOVAČ Bokšetova Pepca iz Sp. Kosez V mislih še poklepetamo z njo. Vsa toplina njenega srca in vsa njena ljubezen ostajata za vedno z nami. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Bokšetovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je. ZAHVALA Zapustil nas je MARTIN JARKOVIČ 1954 - 2011 Hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena soža-lja, podarjene sveče in cvetje ter se ga spomnili na njegovi zadnji, prezgodnji poti. Hvala pogrebni službi Vrbančič in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala vsem praporščakom in veteranom vojne za Slovenijo, ki ste ga v tako velikem številu in s častno stražo pospremili v njegov poslednji dom. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in nas bodrili v teh težkih časih. Vsi njegovi Odprto vse dni v tednu od 8. do 22. ure. Kuhinja ob nedeljah obratuje do 19. ure. 12. 11. Martinova sobota z živo glasbo od 17. ure dalje. Za rezervacije pokličite 01/72 96 113. 150 sedežev v gostilni • 50 sedežev na letnem vrtu • prostor za zaključene družbe • 9 prijetno opremljenih sob • specialitete z medom, domača kuhinja • medica, medeni liker, medeno žganje, medena penina s-^mi. iL i iwiHiieree O 080 22 36 2a hph iimff i/i pcmtad www.hp.commerce.si 31 NOVEMBER MESEC NAKUPA VOZIL' FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO VEIT TEAM d.o.o., Čufarieva ulica 24, Vir, 1230 Domžale',': T: (01) 724 65 55, M: (031) 395 395, www.veitteam.si Pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila znamk FIAT/' '.1 FIAT PROFESSIONAL, LANCIA, ALFA ROMEO ter odslej i^' tudi za FORD. ' Spoštovani gostje, začela se je sezona domačih kolin. Vljudno vabljeni! If PsEveui > y DELOVNI ČAS: pon. - sob., od 9. do 22. ure," nedelja od 8. do 14. ure, sreda zaprto Dušan Jemec s.p., Stari trg 10, Lukovica T: 01 7235 146, M: 041 532 483 dent d.o.o. ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212 popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob