MARIBORSKI JUTRA raftiitvo in uprava: Maribor, Gosposka uL 11, teL 2440 in 2455 / Ljubljana, Knaft-Heva ul. 5, toL 8122, 3E8S, 8124, 8125 in S126. / Izhaja razen nedelje in praznikov tnk dan kt stane meaeteo dostavljen na dom 12 Din, prejeman v upravi ali po pogtt M Din. / Oglasi po cenika. I Oglase sprejemata todi uprava »Jutra« in »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. / Poštni čekovni račun št. 11.409. / Posamezna štev. 1 Din, Ko je poročevalec »Excelsiorjac v sveži a tem vprašal svojega sobesednika, aM nemara zaradi tega prihaja toliko žadov v Doom, je ta visoka oseb-noet odvrnila, da gre pri tah obiskih samo za finančne zadeve. Nekaj časa hitlerjevci sploih niso hoteli pošiljati bivšemu cesarju dohodkov od njegovih velikih posestev, raztresenih po vsej Nemčiji. Takrat se je cesar razsrdil in zagrozil: Če mi ne bodo dali denarja, pojdem im se predam prvemu obmejnemu stražniku v Nemčiji in bom zahteval podporo za nezaposlene. Ta grožnja je zalegla in bivši cesar dobiva od takrat v redu jvoje dohodke. Angleži naročajo nove ladje v Nemčiji London, 14. avgusta, g. Nemške ladjedelnice so dobile iz Anglije nalog za zgraditev dveh velikih tovornih in približno 12 manj-Sih ladij. Angleške ladjedelnice, ki so trenutno bolj malo zaposlene, so naprosile pa-robrodne družbe za naročila, pa so dobile odgovor, da so prisiljene naročati v Nemčiji, da bi tako kompenzirale zamrznjeni kapital, ki ga ni mogoče iz Nemčije spraviti v Angljo. Angleške priprave na bližnjem vzhodu London, 14. avgusta, g. Anglija nadaljuje na bližnjem vzhodu priprave za primer, da bi prišlo do oboroženih zapletljajev. Po vesteh iz Jeruzalema je angleški zunanji urad povabil vrhovna komisarja v Palestini in Egiptu ter ministrskega predsednika Iraka in Hedžasa na konferenco, na kateri se bo razpravljalo o vojaških vprašanjih, ki bi jih mogla sprožiti italijansko-abesinska vojna. V prvi vrsti pripravlja Anglija nov obrambni načrt za angleško posest na bližnjem vzhodu. Oporišče za mornarico na Malti, ki je preveč oddaljena od Palestine in Egipta, naj bi se nadomestilo z dvema oporiščema v Haifi in Akabi. V zvezi 8 tem se govori tudi o Tangerju. Kazen tega naj bi se začela tudi pogajanja o izpremembi dosedanjih mej med Egiptom in Palestino. Gombds o zunanji politiki Madžarske Budlnmpešta, 14. avgusta, r. Na eesitam-kiu voidliitettjerv »bramfke Je ioneil Goanlbos ve-lik govar o imaldlžansfei aunamji pdlfttiM. /NiagtosiH je, da je ena aajnnažmetjišiiai ownor tnajdžan^ke raunaaijie poMMlke MneM pakt, iki ni veMkega pomena Samoo za StnSltfain-slkoumaJdžarsjke <*too6ade, nego twd! aredft-tetv pdliltfiianiflh to "g»Btprt]!an-Bktf!h odoo(6at)BV z AvBitrioo. Nojpa-am N«m&yi bo Matftta*. eka Se najdadije vodila pmlje/tefljesko pcMtltoo. V oeo mlini in žage, visoke planine«. Pa. poje s planne volar in ovčar: »Ko zjutraj še on prebudi, brž plohe na podel zvali in rom-pom-pom, prof* ingt navzdouK. — Ob žagi na pca.w> ix>kojjo d^. prf&oa m. Trvh »DnaS^r in paBOtr^K. Wfefca*arl o-ma 'BattUteribaeliav ItoonPBikSh in gmofflov b*. rtriBkte. portaviBein Ja « o**#, v ^ ^ Diane« ra* sodna ffOaqWi» fin am*r. Btetiteo. Tu ao kriK®da maaftffiraittai lPO«tl na Ar«h Hz ®«nd5m 6ea ASaBfct vrti & gks IBtetniloe. na KTtotptoi: vafc, [Pte|se)k m NefcoOffiko kora-kw v KctaSn pa *s mnaea stmldenoc. Na tenn Mffl&nam taosroaftn Je zggzakBka siorai^hi. nopnofintea BtiWD. »FtanSnski dlottn«, aa ta*0relga Je noffurasria nsačrt hraz. JittCtoa Ig. taž. ifctenec jb ,Ma,rtax)ira. Bla-ISrtStovliJeTi 'bo v niptflieJiJo, 38. t. m. JoBfeo TVjmažrtie. Rekord doseč1 mi Je pomagalo tro|e srčno«i, Borzna poročila. Curlh, 14. avgusta. Be«3graid 7. —(P&riz 20.2575. London 15.205, New York 305.50, Bruselj 51.625, M«am 26.126, MajdMd 41.975, Ajmstegrtiedn 206l*0, BerUm 123.30, r»nwaa' 58--. Pr*užava 57-876 2j60. ' SUka nri^euje Ziboc ipaiMh hajaaoca- j. ge. Vande Mahove in užaMaa g. Asadose- Po Mariboru sem in tja Nad 70.000 obiskovalcev na Mariborskem tednu PriSli wo Iz vseh krajev domovine In Iz raznih srednje* evropskih držav Četrti Marfborsfld teden, ki je bii letos velika kulturna, gospodarska in športna revija, je za nami! In uspeh, bo vsakdo vpraial? Takoj uvodoma bodi povedano: »Naravnost sijajen!« Obiskalo ga je nad 70.000 ljudi, ki so prišli iz vseh krajev naše domovine in iz raznih srednje - evropskih držav. Le-toSnJL oblak je za 10.000 večji od lanskega, ker je dokaz, da je šel glas o Mariborskem tednu širom domovine in daleč preko njenih mej. Med obiskovalci je bi.lo rekordno Stevi lo Ljubljančanov in Zagrebčanov nadalje so paišli iz Beograda, Osijeka, Novega Sada, Suibotice, Niša, Skopi ja, Bitolja, Prizrena, Sarajeva, Črne gore, lz Splita, z Dubrovnika, e SuSaika in iz raznih drugih pomembnejših krajev na&e države. Prvič je bilo na letošnjem Mariborskem tednu tudi veliko število tuj- cev. Največ je Mio Avstrijcev, obiskali pa so teden tudi Nemci, Francozi, Če-hoslovaki, Poljaki, Grki, Bolgari, Švicarji, Italijani, Tuiiki, Romuni in Madžari. Avstrijcev je prišlo na teden oilcrog 500 in bi bilo njih število prav gotovo dvojno, če ne bi bilo nesrečnega zapora avstrijske meje. Pisarna Mariborskega tedna je žigosala nad 4.000 legitimacij, napram 2.300 lanskega leta. Tisoči pa so bili, ki se legitimacij za znižano vožnjo sploh niso poaHužili, ker ee jim zaradi letošnjih komiplliciranih predpisov ni izplačalo. Če primerjamo letošnji obisk zototekom prvega in drugega Mariborskega tedna, moramo zabeležiti naravnost sijajen napredek in razmah in pa dejatvo, da se je Mariborski teden ustalil in da bo prinesel vedno več koristi našemu Mariboru in njegovemu zaledju. 2$letnica maturantov ljubljanskega učiteljišča v Ptuju Preteklo sredo so praznovali petindvajset letnico mature maturantje ljubljanskega učiteljišča v našem prijaznem lin starodavnemu mestu Ptuju. Na povabilo tukajšnjega Šolskega nadzornika g. Sterka so ee odzvali vsi še živeči njegovi tovariši, le nekaj jih je manjkalo, ki so bili res zadržani in to Ivan Kovač (brat tukajšnje upraviteljice dekliške šole), bi je referent pri ministrstvu za telesno vzgojo in telovadni učitelj Nj. Vtal. Kralja Petra in Nj. Vis. Tomislava in Andreja, šolski nadzornik Michler je pa na orožni vaji, upravitelj meščanske šole Konaver je pa vodja tabora JugoeAovenskih skavtov. G. nadzornik je svoje tovariše na kolodvoru prisrčno pozdravil. Med gosti je bil tudi duhovni svetnik Kmetič, ki je v minoritski cerkvi opravil sveto mašo za umrle In v vojni padle tovariše. Ogle- dali so si znamenitosti mesta, vse naše šole, minoritski samostan, kjer so jih posebno zanimale freske v obednicl in lepo urejena knjižnica. G. profesor Alič je slavljencem razkazal in razložil znamenitosti našega muzeja. Zelo je gospodom ugajala tudi naša proštijska cerkev, saj Je tudi res nekaj izrednega. Gostje so se sestali v lepo okrašeni restavraciji Berlič, kjer je v navdušenih besedah nazdravil vsem slavljencem naš nadzornik Šterk. Pozdravit sta jih prišla tudi tovariša nadzornika gg. Pretner Mirko in Gorup Josip. — Veseli nas Ptujčane, da se Je posrečilo g. Sterku privabite gospode v naše mesto, da so spoznali lepoto našega mesta in okolice. — Vsem gospodom pa kličemo tudi mi Ptujčani, ki znamo ceniti delo naših vzgojiteljev: Se na mnoga leta! Drobiž iz mesta in okolice —m Ms prašnik 15. avgasla ob tt. na lst-■ gledališča Sokola Baše kmečka komediji »Voda«. —m StarokatoliSka cerkev. Na praznik Marijinega vnebovzetja tokrat ne bo običajne flloibe božje v Mariboru. Prihodnja služba božja bo ▼ nedeljo 18. t. m. ob 9. kot navadno. —m Sokolsko društvo Maribor I. Opozarjamo, da bodo pri veMki tomboli, ki bo dne 1. septembra na lastnem telovadišču igralcem na raspolago sedeži. Po tomboli bo velika ljudska veselica brez vstopnine! Prosimo ostala društva, da tega dne ne prirejajo ni kakih prireditev. P GRAJSKI KINO=^| sreda nepozabna Hansi Niese I v svojem >adajem filmu < Mala trafika** Id W«y Pritsch, Hans Moaer B In Kflte Nagy.___________________J —m čigav J« konj? Ob oeeti eo mafill na Tesnem peentootna jBttrtpaneea kanjja. Po pok. kralja Petra Osvobo- ktteeimia KonjstamitdnovUSeva —m dl tal ja Jo prtapeta vdanad jnofpoiktoe ta BcMmJa v Ataribor. MaHtimBn, se je e evojim epram-atvopn v bdtteta »Oral«, amnfyer pa je na-dMUennata vtttajo prortJl Duuatju. —m Radi steklenice jabolčnika je ptriAed na etttottno Mqp pretd vaUtai kaizemikl so-n* manfcapstoeea dkrakneigia sadiBča 38 tatai vdničar Anton Kocbek is ZMgovcev. Obtofiem je M tefflkdga ZtaMma — ropa, bar je dne 4. junija pana6i s sOo otdivaeil nekemu Ivanu Ja>v4evo» steklenico jabolčnika. Ob priKtetika raa*Hwe jo dirža/mi to-tften inreKŠetnO. nad se pnefilSCe diu&evtoo SrtoSemaa, din se rakffl tctga dbrav-popettoBl. —m Teika nesreča v mešiškem rudniku. Včeraj Je bil aapoelea v mežiškem rudniku 4B letni strelski mojster in rudar Filip Ramšak. Bil je v sipaini jami in Je stal na predniku. Nenadoma se je zrušil oder pod njim in »grmel je 16 metrov globoko v sipalno iamo> nanj so pa sgrmeti plohi in bruna. Nezavestnega ki kliko poškodovanega so potegniti is jame in v Crno. ga prenesli v bolnišnico —m Ali Bomomor? Na poHrfU Je prijavil Mobučaraki pomočnik Prano Oaočata is Barvarske ulice, da Je odšla včeraj z doma njegova 24 letna fena Antonija. Pred odhodom je dejala sosedom, da odpotuje in da je ne bo nazaj, ker si bo končala življenje. Ker je imela s seboj samokres, se Cančala boji* da bo izvršila samomor. —m Požar je uničil stanovanjsko in gospodarsko poslopje posestnika Filipa Hojka iz Spodnjega Javorja pri črni. Ogenj je vpe-'iui vtv, inventar. Sodijo, da je ogenj zanetila zločinska roka. —m Dr. Marinič ne ordinira do 26. avgusta —m Starši in šolal Bodočnost Vaših otrok je dobra in temeljita trgovska izobrazba. Pošiljajte zaradi tega svoje otroke v Lega-tovo šok) v Maribor I Lastni dijaški internat. Najboljša prilika za nemško konverzacijo. Vpisovanje vsak dan od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Šolski program brezplačno. Znižana šolnina. Začetek dne 9. septembra. —m Na velikem srečolovu (tomboli) gasilske čete na Pobrežju v nedeljo, 18. t. m. lahko dobite krasne dobitke. Segajte pridno po tablicah! Srečolov bo na vrtu gostilne Rei-benschuh. —m »Hermes«. Enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva v Mariboru vpisuje vsak dan od 10.—11. ure. Zrinskega trg 1. Zahtevajte prospekte! Sprejemajo se tudi pismene prijave. —m Uprave zdravilišča v Meranu priredi v času od 31. avgusta do 2. sep« tembra mednarodni meeting motorni ti vozili (avtomobilov in motociklov) in mednarodno lepotno konkurenco za motorna vozila, impozantni spored ob« sega svečan sprejem, koncerte, velik »motorni bal«, fakultativne izlete v okolico itd. Nadaljnje informacije pisarni Putnika, Maribor, Aleksandro* va cesta 35, tel. Int. 21*22. —m Društvo Putnik v Beogradu pri« redi v času od 7. do 17. septembra iz* let na Orientalski sejem v Bariju. Od« hodna postaja je Zagreb, nato do Spil« ta, s parnikom v Dubrovnik — Bar; (ogled sejma) — Foggia — Neapelj Pomiped — Roma — Firenze — Bologna — Venezia — Trst — Postojna — Ljubljana. Pavšalna cena za celo poto* vanje znaša: za II. razred na ladji in III. razred na železnici Din. 2.750 za J. razred na ladji in II. razred na želez« niči pa Din 3.100. Nadaljnje in formacije in prijave, kafcor tudi oskrba vizu* mov in potrebnih valut (lir) v pfoami Putnika, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tefl. int. 21.22. —m K Sv. Trem kral.femf Pod po« kroviteljstvom podbana g. dr. Prlk« majorja se bo vršila v nedeljo 18. t m. slove3na otvoritev in blagoslovi* tev »Planinskega doma« pri Sv. Tr^h tiral jih na Pohorju. Na predvečer bo« do goreli kresi kn umetni ognji. Slove« sna sv. maša bo ob 10. uri, nakar bo cnezoškof g. dr. Ivan Tomažič slove« sno blagoslovil »Planinski dom«. Sorte« ovala bosta pevsko društvo »Lipa« in planinska godba iz Sovenske Bistrice. ?otek slavnosti bo prenašala radijska oddajna postaja Ljubljana. Dostopi: Iz Slov. Bistrice 3 ure, iz Oplotnice (Ko* njice) 2 uri, od Sv. Areha 2 in pol uri, iz Klopnega vrha 3 rn-e, s Peska pa 3 ure. Vse poti so na novo markirane. Iz Maribora bo vozili »Putnikov« avtobus v soboto in nedeljo. —m V spomin Cvetka Martelenca Iz Trsta je darovala družina Škrabarjeva za siromašne primorske begunce 200 Din. —m Smrtna kosa. V mariborski bol« nišnici je umrl v starosti 71. let pose* afcniik Adam Bardosi. Žalujočim pre« ostalim naše iskreno sožalje! —m Pojasnilo. K 25 letnici maribor« skega učiteljskega letnika 1910, o če« mur smo poročali, ni vabil sreski šol« skl nadzornik, ampak šolski upravitelj L Mirko Vauda od Sv. Marjete ob nici. —m Gori! V Spodnjem Javorju pri črni je pri posestniku Filipu Krupu iz* bruhnil ogenj, ki je vpepelil stanovanj* sko hišo do tal. Zgorelo je tudi pre« oej lesa ter ves inventar, tako da zna* ša škoda preko 20.000 Din. —m Vroča kri... Ko sta se peljala brata Anton in Ivan Golov iz Prepolj s kolesi skozi Starošinoe na Dravskem polju, so ju napadli brez vsakega po* voda starešinski fanti ter ju s koli ta* ko hudo pretepali, da sta oba brata za* dobila hude poškodbe po vsem telesu. Zadevo preiskujejo sedaj orožniki. —m Požari brez konca. Pogorela Je parne img& posestnice Zupaoičiičeve v Poljčanah. V RoftnjJ je zgorela htta posestnice Marije Pandurjeve, v Gomjl Radgoni pa stanovanjska blša posestnika Franca Sla. me. — Pri Sv. Lenartu v Slovanskih Go-riioaih je požar prizadeti domuačdijo posestnik* Matije PaJtuoa. —m Nenadna smola je doletela sinoči poseistnfka Antona Verzela i® Hajidoš pri Ptiujiu. Včeraj) Je raaž precej dolbro prodal dve kfraivlcl na m&rilbonskeffln setfimiu im je hotel to tudi pofitemo zafllirtii. Stopil Je v netoo goetlino na Koroški cesti kjer ata se mu pridiružiila drva mladeniča in dve labikoživki. p® so prelko mere, a davi ofkrog 2. zjutraj Je poMclijGfkl strainUk na. Sed Veirzela v koruzi ®a Pofcodmtaokta ta. vodom. Kako je prifeel tja, enim ni vedel, najbrž sta g& pa zanesia tja oba mladeniča, potem po sta ga olajSala za ves iEfen-pdčeik v zmenku 2.100 Dltn. —m Vlomilci Izročen I sodlžču. Danes dopoldne )e pofftol>a teročHa vlonruMce v Poševo in Koeeerjevo trgovino eoddšfiu. Nijiibovfl zagovori so povsem ekladlnl, vei eo namreč edtai v tenu, da je Rtiibaaid Kro-pej netdoTžen. teleta pa po 3 do 4 Ddn. Mesne cene pa eo iblDe naetlednje: voilotvuiko meso I. vrate 8 do 10 Dta, £L vrste 6 do 8 Dio, meao‘ bi- kov, fcrav in tetic 4 do 6, telet/mirna I. vr site 8 dio 10, II. veste 4 do 6, sveže eivdinj attoo meso pa od 8 do 14 Diin za kfflogram Državna razredna loterija. četrti dan žrebanja 5. razreda XXX. koda, dne 12. t. m. »o bili izžrebani sle* deči dobitki: Din 300.000 20709 Din 50.000 26117 Din 40.000 83452 Din 30.000 42866 Din 10.000 17731 19312 19886 31142 31328 70313 70949 71855 76493 98593 99589 Din 8.000 3902 6308 12475 13089 20358 25755 30347 31486 48976 51053 55292 66306 86326 92975 95695 96214 Din 6.000 803 6747 7340 11147 17868 24241 26604 31172 38016 47750 50928 53637 60029 60992 71371 72112 75726 85063 85186 88446 90611 92302 94958 Din 5.000 4731 20654 31598 54488 61500 62831 68588 70509 74811 80621 82C251 96570 Din 3.000 10740 14184 16633 18361 19120 20120 28412 33202 35436 36631 37409 38528 44978 48638 56892 65607 66559 74810 75986 77428 79648 80023 80676 82573 88228 93137 93269 97164 98329 Din 2.000 2782 5165 22422 25375 35434 41888 44190 44551 45443 54430 67458 73799 79327 79661 79905 88507 92528 93984 99780. Bančna poslovalnica BEZJ, Mari bor, Gosposka ul. 25. Mariborski šport Medmestna tekma Maribor : Celje Nogometne mestne tekme so v Ma* riboru zelo redke. Prejšnja leta, ko športne prireditve niso bile tako ob* davčene, smo v Mariboru vsako leto imeli priliko videti moč in znanje po* sam cz ni h mest na zelenem polju. Mari bor je pomeril svoje moči proti Grad* cu, Ljubljani Varaždinu Celovcu itd. vedno privlačne, saj so nudile vselej izredno dober šport. Po daljšem pre* sfedku se je naš OOLNP zopet odlo« čal prirediti medmestno tekmo, in sicer proti Celju, katerega moštva so v zad* njem času lepo napredovala. Kot smo že pri prvenstvenih tekmah v Maribo« ru videli, razpolagajo posamezni ceij* ski klubi z nekaterimi odličnimi igral* ci. Celjski OOLNP je zbral najboljše igralce v enajsterico, ki bodo zastopali Darve mesta Celja v četrtek, 15. t. m. v Mariboru. Tudi mariborski OOLNP kapetan je nominiral najbolj* še igralce našega mesta, tako da obeta >ostati četrtkova medmestna tekma epa in ogorčena bitka za prestiž v no* gometu med obema mestoma Maribo« ra in Celje. Tekma se bo igrala na ig* Mariborski živinski sejem Na včerajšnji žhrinfiki sejenn je bilo pri-gMunUh 14 konjev, 18 'bikov, »00 volov, 582 krav lin 1« tettot. ProdiamiJh Je bilo 839 ko. makSov din bo bfflle oene aa kMograetn ttve te. že naslednjo: dietoelJ voH 8 do 8.7« Dtn; paMebeOl voli S.S6 do S.TBj pleanenefki volil J do 2.60; bffki m klanje 2 do >.«0; ktov. ne krave dtetoele 2.26 do 8.50; ptemenake krave 1.25 do 1.76, krave *a klobaearje 1 do 1.46, motene kmre 2^5 do 2.50, breje krave 106 db 2.50; mtoda žiivtoa 8.50 do 8.50, ker so tekme sedaj ob lepem poletnem vremenu zaradi slabega obiska deficit* ne. —s. Službene objave OOLNP. Na praznik, v četrtek 15. t. m. ob 17. uri bo na igrišču SK Železničarja ob Tr* žaški cesti medmestna nogometna tek* ma Maribor : Colje. Za reprezentanco Maribora so določeni naslednji igral* ci: Koren (Maribor), Barlovič (Rapid), Domicelj (Maribor), Eferle (Železni* čar), Tkalce (Svoboda), Konič (Mari* bor), Miloš (Maribor), Dušan (Mari* bor), Baumel (Rapid), Priveršek (Mari* bor), Pišof (Rapid), ŠvCinghofer (Žel.) Fuokar in Kreiner (Rapid) ter Stanko GOmol (Maribor). Drese da na raz* polago 1SSK Maribor, dočim mora vsak igralec skrbeti za črne hlače, do* kolenioe in čevlje. Vsak klub mora po* staviti po 4 starejše reditelje. Službuj joči odbornik g. Kasper. Predtekma ob 15.30 ISSK Maribor mladina : SK Že* lezniear mladina. Zgoraj navedeni igralci morajo biti ob 16.15 na igrišču SK Železničarja, kjer se morajo javiti OOLNP kapetanu g. Kasperju. Tajni* Stvo. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAV? vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prlrodne SR JlOSCvf CIW@ grenčice Registrirano od ministrstva za soc. politiko m nar. zdravje S. Dr. 16.485 od 25. V. 1835. Bolnišnice za otroke so sestavni del dečje zaščite — Pri nas je umrljivost otrok do trikrat večja kakor v zapadnih državah Po statističnih podatkih tajništva Zveze mest je nedavno »Jutro« opisalo veliko umrljivost otrok v naših mestih. V glasi, lu Jugoelovenske unije za zaščito dece ^Narodnem podmladku« razpravlja Sef otroSkega oddeika beograjske državne bolnišnice dr. Milan Petrovič obširno o problemu otro&kih bolnišnic v Jugoslaviji, trdeč, da brez primerne refiltve tega. važnega vpraSanja sploh ne more biti govora, o uspešni zaSčiti otrok. Svojo 'trditev utemeljuje tudi on s statističnimi podatka, v splošnem pa trdi, da so glavni vzroki umrljivosti naših otrok pljučne in črevesne bolezni, jetika in nalezljive bolezni. Te štiri bolezenske Skupine dajejo največje število malih bolnikov in smrtnih žrtev. Piri nas umre vsak šesti dojenček že v prvem letu svojega življenja. Vsaika doba dečjega življenja pa daje pri nas dva do trikrat večjo umrljivost, kakor Je to pri ded v državah zapadne civilizacije. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da pri. nas do 90 odstotkov mater doji svojo deco, a da Je vendarle 4 do 5 odstotkov malih smrtnih žrtev preko splošnega maksimuma umrljivosti dojenčkov. Iz tega se da sklepati, da umira deca v velikem številu zaradi tega, ker manjka roditeljem znanje in razumevanje najosnovejših principov higienske dečje odgoje. Roditelji ne znajo dece hraniti, Se hujSl učinek pa ima dejstvo, da je ne znajo varovati pred bou leznijo. To neznanje povzroči več primerov smrti kakor pa bolezen sama. Kakor v vsem civiliziranem svetu, se mape tudi pri. nas urejevanje otroških bolnišnic smatrati za sestavini del vse dečje zaščite. Dobro urejene bolnišnice za otroke so najboljše sredstvo v bombi proti umrljivosti otrok. V vsej državi imamo samo v večjih središčih bolnišniške oddelke za' zdravljenje otrok. Taki oddelki v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Skoplju pa imajo skupaj samo okrog 260 postelj. Imamo tudi dve otroški kUtoiki (Beograd in Zagreb), gotovo Število otroških postelj v raznih bolnišničnih oddelkih, a to je vse obupno malo in obupno slabo opremljeno. Potrebni nam bi bili v vseh krajih države v krogu splošnih bolnišnic posebni dobro opremljeni oddelki za deco, večji kraji pa ba morali imeti tudi potrebne prostore za otroške nalezi ji. ve bolezni. Potrebno je tudi več(}e število splošnih ln specialnih zdravilišč za otroke. <5e bd s$ stvarne potrebe v Številu izrazile po standardu, Jci velja za FYancijo, hi moral imeti Beograd sam za svojo de-oo otroško bolnišnico za preko 1200 postelj. Imamo pa, kakor rečeno, v vseh de-ftjih bolnišnicah samo 250 postelj in so Se tl oddeSM prav s#albo opremljeni. Na praznik, v četrtek 15. avgusta ob 17. uri na igrišču SK ŽELEZNIČARJA ob Tržaški cesti Medmestna nogometna tekma MARIBOR s CELJE. Ob vsakem vremenu 1 Ob v (takem vremena* Iz Ptuja K motka zaščita. V petek so zborovali v Ptuju v »podnji dvorani Narodnega doma na povabilo pododbora Županske zveze v Ptuju predsedniki vseh občin ptujskega sreza. Zborovanje je vodil predsednik »veze g. Lah Joško, predsednik občine OsluSevei. Uvodoma je pozdravil sreekega načelnika g. dr. Bratina in mestnega predsednika g. Jeršeia. Obrazložil je pomen .sestanka, _ na katerem naj bi se vsi predsedniki zedinili za enoten predlog glede vprašanja zaščite kmeta. Razvila se je živahna debata, v katero je poseglo ve« predsednikov, nakar je bil soglasno sprejet predlog bivšega poslanca g. Petovarja. na podlagi katerega se bo predlagal banski upravi sledeči predlog, ki se naj vpošteva pri sestavi zakona in sicer: 1.) Občine se izrečejo načelno za uveljavljenje zakona o zaščiti kmeta po katerem bi bila pri vsakem kmetu domačija in iz-vestna površina semlje neisvršna. 2.) Zaščitno zemljo nad sl prizadeti posestnik sam izbere la naj maša 4 ha. 8.) Zakon, če pride do tega, mora veljati takoj za vse. 4.) Upošteva se naj naše dedno pravo. Vsled tega naj zakon upošteva prilike posameznih banovin in okolišev. B.) Zaščito naj zgubi vsled obsodbe prizadeti le. če nima obl tel ji; če ima obitelj, pa preide v tem MALI OGLASI Namizna Jabolka kupojecn po dmefTOti oenl Jalkdb Kmtner, tr. sovina a aadijero na debelo, JUarittur, IlctftMftHH uL M. Kupim malo po***vo a Mdo tM> Dri » 0kncJW«0BQK> na. rtaOBflbi termika pM mn Sprejmem poaporia na ataoo-vamje tu brano. ^ttfaanowa SS, * -mm HRANILNE KNJIŽICE kupite ali prodate najugodneje potom Bančno - kora. zavoda, Maribor, Aleksandrova e. 40. MKM EN EGA ALI OTUi gospoda sprejmem takoj na stanovanje in hrano. Pristaniška 2, zraven Vodnikovega .ma HISA z gospodarskim in stanovanjskim poslopjem, 15 minut laven Maribora, z vrtom, njivo in sa-donoanikom, se zaradi preselitve proda po ugodni oeni. Ptujska cesta 84, Tezno — Maribor. 8618 Konjaki gnoj se poceni c«Ma A. 3ein'- '♦'"ibactfKrm B. 3522 O •m S '5 B E cu >u cu Šola prične! Nabavite za Vaše otroke trajne obleke! TIVAR OBLEKE slučaju posestvo na obitelj- 6.) Z zaščitenim posestvom tudi lastnik sam ne more razpolagati, izvzemši če je samec, star 60 let in brez obitokti. Veliki Ptuj. Kakor hitro se je razvedlo v Ptuju, da je banska uprava osvojila svoje-časni sklep ptujskega občinskega sveta, da se priključi Ptuju del občine Breg, del občine Grajena ln del občine Rogoznica, je nastalo v teh občinah upravičeno razburjenje, ker vsaka občina brani vsako ped zemlje. Zlasti je s temi sklepom nezadovoljna občina Breg, ki razmeroma največ izgubi in to največjo davčno moč industrij, ker bi iste pripadale po novetm predlogu občini Ptuj. Razumljivo je, da bo končno besedo izpregovorlk) ministrstvo notranjih deljka-teremu sklepu se bodo morale občine kljub Mariborski inserentje se naprošajo, da oddajo svoje oglase, namenjene »a sobotno številko, najkasneje v petek opoldne pri mariborski upravi v Gosposki ulfej 11, ker bi sicer radi okolnosti, ker se naš Kst mora tiskati v Ljubljani, pravočasna uvr- stitev ne bila mogoča. za vse otroke —o«l Vpisovanje v vse ra«, rade bo 1 in t saprtemtona Od 8. do 11. ure. Spredeanatti se bodo le ttati, M bodo toefll -vse potrebne Msttoe v rod« in plafca-e3ovara. — Zaradi otrok krvav spopad med očeti. Luka Mareoič iz Lflubljamioe pri Jerani je imei devet otrok in tefiko je donbel za nje, ker je le od časa do čaea delal v Zagrebu kot dninar. Njegovi otroci so se prepirali z otroci soseda Konrada Frasa in tudi v ponedeljek so se aprili. Prepiru otrok je sledil prepir staršev, ra katerega se je 'razvil pretep. Sprle so se matere, očeta sta se pa spoprijela in Marenič je obležal na bojišču mrtev, Fras pa težko poškodovan. — Jezikovna dopisna šola na Jesonicah začne s 1. oktobrom 1935 zopet s pismenimi tečaji za nemščino, esperanto in slovenščino. Učnina zelo nizka In ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte prospekt in priložite znamko za odgovor. Prijave sprejemamo do 15. septembra 1935. — Dve nezgodi. V bolnico je moral 27 letni mesarski pomočnik Anton Zorc, stanujoč na Poljanski cesti 79. ker ga je konj brcnil v levo roko. — Druga žrtev nezgode je postala 63 letna posestnikova žena Terezija Jerasova, ki je tako nesrečno padla, da si je zlomila desno roko. — Izlet planincev v Dubrovnik ob priliki kongresa Saveaa planinskih društev se vrši od 31. tm. do 8. septembra. M 'itnik' odpotujejo iz Ljubljane v soboto 81, tm. ter prispejo v Dubrovnik v nedeljo zvečer. V ponedeljek se udeleže kongresa, zvečer je aku.pen 6ostanek planincev na parniku ter vožnja po morju. 3. septembra ialet na Orjem, 4. septembra Met na otok Mlljet ter skupina v Durmitor, četrtek 5. septembra ialet na Lovčan, 6. do 8. septembra ialeti v okolico Dubrovnika in povratek. Odobren je 50°/o popust pri voznih oenah na železnici in pairobrodih. Udeleženci se morajo prijaviti naijdaije do 22, tm. v pisarni SPD v Ljuibl>ni, Aleksandrova c. 4. — Iz »Službenega lista«. Služibeni list kr. banske uprave dravske banovine St. 65 z dne 14. t. m. objavlja pravilnik o poslovanju zasebnih laboratorijev za medicinske, bakteriološke, serološke, kemijske, histopatološke in Miatomsko-patološke preglede, telefonski promet, objave banske uiprave o pobiranju občinskih davščin in izpremembe v sta-leču banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine. Iz Ljubljane —lj Zanimivo tekmo v zraku so snoči opazovali Ljubljančani. V hitrosti sta se namreč pomerilo orjaški s.Spar-tan« in novi mali športni pritlikavec g. Rada Hribarja, ki smo o njem poročali včeraj. G. Rado Hribar je namreč hotel prediskusati brzino svojega malega avijona in je okrog 18. krenil na Bloke, nato je pa odletel naproti potniškemu letalu- ki običajno prihaja okrog 18.30 v Ljubljano. Od Krima pa do areo-droma sta letali pribrenčali z V30 hitrostjo in zanimivo je bilo videti pritli-kavčka, kako je vzdržal v ostri konkurenci, saj je zaostal samo za malenkost Pome je so ugotovili, da je <-Spar-tan« letel s hitrostjo 230 km Hribarjev aviijon pa z 220 km na ura. —U Polovičarstvo. Pozimi so razSirih ded VeAne poti pod streliščem CestlSče so p«, samo nasuli z grobim gramozom, ne da bi gramoz utrli ter utrdili cestišče. Pri nas ni nikdar dovolj kredita, da bt lahko katerokoli delo končali kakor bi bilo treba. Ljubljanske glavne ceste, id drže na deželo, so najalabSe In zaradi njih so posebne komplikacije, ko bi jih bilo treba pošteno preurediti, kakor Je n. pr. zdaj nastalo tako resno vprašanje zaradi rekonstrukcije ceste Ljubljana-št. Vid zaradi tramvaja. Tudi Večno pot moramo prištevati med glavne ceste, ki drže iz mesta. V načrtu je gradnja široke krožne ceste, ki bi jo tvorila v glavnem Večna pot. Do uresničenja načrtov je pa seveda 9e zelo daleč. Zdaj bi bili zadovoljni, da bi bilo oestišče vsaj nekoliko bolj gladko ter" da bi ne bilo podobno hudourniku. Zdi se nam pa tudi, da na Večni poti precej ekspeirimentirajo. Pozimi so n. pr. •»rnfrnii klanec na križišču Ceste V, zdaj so ae pa nenadno spomnili, da bi bilo zopet treba dvigniti cestlšfie ter so začeli navažati nasip. Hišni posestniki so seveda vražje veseli, ker jim bo voda drla k hišam ta na vrtove z visoke oeste, pa tudi vozniki se ne morejo načuditi tej modro-stl. —lj »Prijateljska sreča« prepovedana. Nedavno so se v mestu pojavile tiskane pole z naslovom »Prijateljska sreča«, ki » bilo mamilo za lahkoverne ljudi, naj poskusijo svojo srečo na ta način, da plačajo 10 Din. in skušajo pridobiti še pet znancev in prijateljev, ki jim plačajo po 10 Din. Iz vsebine je bilo tudi razbrati, da lahko potegne oni, ki mu je sreča mila. po žrebu do 10.240 Din. Strast za to vrsto verižne igre je zajela široke množice v mestu In okolici, naposled so pa postale pozorne tudi oblasti. Ker je pa verjetnost dobitka zelo majhna in ker igra tudi ni bila prijavljena nobeni oblasti, je policija včeraj »prijateljsko srečo« na odredbo banske uprave prepovedala. —lj Nesrečen udarec po steklenici. Poslovodja Albin šiškovič, rojen 1893. in stanujoč Pred škofijo, je danes ponoči po nesreči tako močno udaril z desnico po steklenici, da se je razbila in si pri tem prerezal žilo odvodnico. Ker je nevarno krvavel, so poklicali reševalce, ki so ga za silo obvezalii nato pa naglo prepeljali v bolnišnico. —lj Prva potovalna razstava o angor-skih kuncih in angorskl vofni. Društvo reijeev anigorskili ku.ncov kraljevine Jugo-elaivijc prirodi 18. t. im. v prostonilh Kine. tttjske dTiufiSIbe v IdNbljaiai prvo patonnaloio raositavo o angaralcllh kuncih ioa amgotnslki voOaiik Racasrtanna bo odprta od 8. do 17. —lj Očala, daljnogledi) barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno! —lj Nevihta z nalivom. Včeraj proti večeru se je polagoma pooblačilo in ponoči smo imeli precej hud naliv, tako da je zemlja zdaj že pošteno nam > "‘ena Zaradi naliva so davi precej narasle vode v rekali in potokih. Napovedujejo pa že zboljšanje vremena. —lj Christofov /.avod znani enoletni trgovski tečaj, Ljubljana, Domobranska cesta 15, vpisuje dnevno ves avgust in september. Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din. Pouk prične 1. oktobra. Zahtevajte brezplačni prospekt. Toplo priporočamo. Iz Kamnika — Poroka. V nedeljo sta se v Mariboru poročila g. Opeka Anton p H".l Kranju profesor v Kočevju In Marija Vrhoveo bivša uradnica OUZD v Kranju doma iz Stražišča. Bilo srečnol Nusilmi lwi»* Petek je v Kranju dan beračev. Ta dan imajo dovoljenje prosjačiti ro mestu. ni potok proti večeru te ia prilepel v Rantovo trgovino neki že vinjen berač, ki je še zahteval pijače. Ker Je ni dobil, je pričel razgrajati. Službujoči stražnik Kette ga je hotel odvesti na stražnico, berač pa se je vlegel na tla. in se ni nikamor premaknil. Drugega izhoda ni bilo. kot da so berača naložili na voziček ter ga odpeljali na strnžnico. Radi nasilnega vedenja je dobil tri dni zapora. — Pretepaški naborniki in ni1n pomagači. Dočim so se ves Čas nabora fantje lepo vedli, so pa ves dober vtis j)okvarili neki pretepači v soboto popoldne. Ob 17 uri so pred mesarijo Jamnik na Savskem bregu 3 bratje Raje, 2 brata Fister, vsi iz Cegelnico pri Naklu ter Lahovec iz Strahinja brez povoda napadli lz tovarne »Jugobrune« vračajočega se zidarja Nagliča Antona, doma z Gorenje Save. Nekateri izmed fantov so bili tisti dan na naboru, ostali so jim pa prišli v Kranj pomagat razgrajat. Nagliča 90 podrli na tla, skakali po njem, ga brcali in suvali na vse načine. Jamnikovi so poklicali policijo, ki je nekaj fantov aretirala, drugi so pa pobegnili. Nagliča je preiskal zdravnik g. dr. Fajdga. ki je ugotovil težke notranje poškodbe. — Predaška občina bo gradila šole. Občina. ki je Kranjski najbližja in s svojimi mejami močno posega v telo kranjske občine, je predaška. z novim sedežem na Primsko-vem. Dosedanji Soli v Predosljih in na Prim-skovem sta postali premajhni za velik povojni prirastek prebivalstva. Z gradnjo novih. oziroma povečavo starih šol računa občina že par let. Kot kažejo vsa znamenja, bodo načrtom sedaj sledila dejanja. Te dni so si zastopniki občine ogledali za nakup primemo zemljišče poleg stare šole na Prim-skovem. Z gradnjo nove moderne šole nameravajo pričeti že letos. Staro šolsko poslopje bo služilo za stanovanje učiteljstva ter za občinsko pisarno. MARIJ 8KALAN ROMAN da dflanova »Ervin Rogam?« »Bil je ves spremenjen. Pogumen in odločen. Zdelo se mi je, ko da sploh ni več on.« »Čudež.« »Da, čudež.« »Si se vjprašata, alko je res, kakšen je Izvor tega čudeža?« »Ne. Ali — pa...« »Njegova ljubezen do tebe.« »Morda, a storil bi to tudi iz same plemenitosti.« »In tl bi poplačala to plemenitost s tem, da bi se poročila z drugim!« »Papa...« »To ne bi bilo plemenito. Bilo bi celo podlo. Se tega zavedaS?« »Morda...« »Propadli smo. Pred nama je samo Se zasnežena cesta, pot v pomanjkanje, sramoto, trpljenje ln morda najstrašnejši konec. Tu pa prihaja nekdo, ki ti na stežaj odpira vrata In te vabi, ne, prosi, da se vmeS v svoj Izgubljeni dom, da v njem spet zagospodariš in obvaruješ sebe in svojega starega očeta smrti v obcestnem jarku. In ti še ototovaš? Sida, govori, povej...« »To je strašno.« Zakrila si je obraz z rokama in obupno zaihtela. »SBakaj strašno?« »Ker ljubim Frangeža in Ervina ni- ŠPORT Desetletnica »Save«- V nedeljo c»u 16 proslavi kolesarsko in motociklistično društ vo »Sajva«, čigar ustanovitelj 'Je aaiaimi imduBitriijalleic F. Baltjel, 10 letnioo db*t>ot)a. Olb teij prtilliki bodo na Hermesovem d4r(ka. MIšOu meflkluibiBike Jtoflesairelke dirke, td se jih udeleže po svojih nadibaUHh dkrk*U5lh vsi slovenski siportni klulbi, pa tradi Za-grelbčanl. Lepe nagrade so raostaivljane le veH dni v iefložlbi trrrdlke »Tribun*«. Živilski trg pred prazniki Letos nekatera živila zaradi suše niso tako poceni kakor lan« Ljubljana, 14. avgusta Gospodinje so zdaj lahko zadovolj« ne z živilskim trgom, čeprav na njem vi še ničesar zastonj in tudi ne tako poceni, kakor bi si želele najbolj varč« ne. Zdaj je višek sezone ter je vsega na izbiro. Vendar letos nekatere vrste žirvil niso taiko poceni kakor lani, pred* vse mzaradi suše, ki so nad njo nekaj časa hudo tožili tudi naši zelenjadarji, zlasti Tmovčanke. Sadni trg je letos kljub slabi letini precej dobro založen. Tržno nadzor* stvo si prizadeva, da bi bile oene sa* dja zmerne in nekoliko se mu je tudi posrečilo znižati najbolj pretirane ce* ne. Zdaj je dovoz dober, kar vpliva vsekakor na cene. Posebno dobro je sadni trg založen z grozdjem, ki se je letos zgodaj pocenilo. Zdaj ga je že dovolj najlepšega, ki tudi ni več poseb no kislo, po 8 Din kg. Prodajajo pa tu« da precej lepega po 7 Din. Jabolk ni mnogo, vendar niso posebno draga. Najcenejša so po 3 Din, toda izpod 4 Din kg ne dobiš baš epih. Cešpje so najlepše po 6 Din kg in jih je tudi izredno mnogo. Marelice so pa vedno enako drage, p6 12 do 14 Din kg. V splošne msmo zadovoljni s sadnim trgom, čeprav ni tako dobro založen kakor lani. Hruške so letos poceni, pre cej lepe dobiš ob tržnih dneh, ko je trg posebno dobro založen, po 4 Din kg. Na zelenjadnem trgu je vse poceni, če hočemo biti objektivni in se zame« riti gospodinjam, le salata je bila do« slej nenavadno draga za ta čas. Izpod dinarja glava je že niso mogel dobiti. Prodajali so je celo po 1.50 Din Zato so mnoge gospodinje letos morale var* čevati celo pri salati. Lahko si mislite, kako je hudo, če si meščan ne more privoščiti v pasjih dneh niti poštene porcije salatc. Tudi kumare so bile ne kaj časa zelo drage zaradi suše, no, zdaj se pa ne bo mogel več nihče iz* govarjati na sušo, razen gospodinj, ki so itak vajene permanentne suše. Ku* mare so se že pocenile tako, da si jih lahko privošči vsak. Prodajajo jih celo po 50 par komad, največje komade. Dovažajo jih celo velike vozove, zla* sti izpod Šmarne gore, kjer so se spe* cdjalizirali na nje. Upamo, da se bo zdaj poccnila tudi salata, sicer bomo morali prositi vremenske preporoke za poplave in za vesoljni potop. Tudi stročji fižol, ki ga je sicer na vagone na trgu,še ni tako poceni, kakor si že* le gospodinje. Vendar tudi ni tako drag, da bi smeli upravičeno tožiti nad draginjo. Ze zelo lepega prodajajo po 3 Din kg. Danes je bil celo po Ž50 Din kg. V splošnem ni dražje kakor je bil lani. Lahko še eelo pričakujemo, da se bo pocenil na 2 Din kg. Lani o ga ne* kaj časa prodajali colo po 1.50 Din kg. Suša je tudi vplivala na cene krom* pirja, ki je bil lani ob tem času precej cenejši. Sicer pa tud zdaj ni več po* sebno drag. Najlepšega prodajajo na drobno -po 2 Din kg., sicer pa ga je dovolj po 1.50 Din. Tu in tam so ga tudi žc prodajali po 1.25 Din. Sočivje se v splošnem ne do več mnogo poce* nllo. Zdaj je višek sezone ter se bodo cene s časom utallle, nakar bodo zače* e zopet počasi ezti navzgor. Malo jc še zelja, ki bo najbrž jeseni tudi draž* je kakor je bilo lani. Na perutninskem trgu se zdaj go* spoddnje' ne mude posdbno dolgo, ker ni sezona za piščance. Tudi jajca so zopet dražja, ker baje kokoši štrajka* jo v poletni vročini. Danes so jih pro* dajali odo po 75 par komad. Nekatero so pa zahtevale za 15 komadov 10 Din Pri mesarjih ni bistvenih sprememb, nakar morajo biti gospodinje vedno prpravljene ter se ne morejo znašati, da se bo kaj pocenilo. Sicer se pa mo« rajo s tem sprijazniti zdaj povsod, kaj« ti cene ne bodo več padale, zlasti zdaj ne, ko so se meščani, pošteno sestrada* ni začeli vračati s počitnic. Iz Celja —c Nekaj o nogometu. V nedeljo lo je zopet dogodilo, da sta bili v Celju dve nogometni tekmi, ki sploh nista bili objavljeni. Posledica je bila, da sta bili obe tekmi slabo obiskani. Ne vemo, komu to koristi. Sploh pa bi se* daj v poletju priporočali, da bi športni klubi za nokaj tednov opustili tekme, sedaj ob lepem poletnem vremenu za* radi slabega obiska deficitne. —c Planinska maša pod Ojstrico in na Okrešlju. V petek 16. t. m. ob i0 uri bo v kapelici Svetega Cinia m Metoda pod Ojstrico planinska maša, v nedeljo 18. t. m. ob 10.30' pa pn Frischaufovem domu na Okrešlju. —c Umrl je v soboto v celjski bol* nioi v starosti 43 let odvetniški kandi* dat g. dr. Viktor Zangger te Radgone, brat odvetnika g. dr. Friderika Zang* gerja in veletrgovca g. Dušana Zang* gerja v Celju. Pokojnik je živel v zad* njem času v Celju. _ , —c Obrtno razstavo v Celju je ob* iskalo od 4. t. m. do snooi že okrog 17.000 oseb. Obisk razstave je ze sedaj rekorder^ ^ y nedeljo popoldne je mladina SK Celja na Glaziji prema* gala kombinirano moštvo Atetikov v razmerju 6:0, na igrišču SK. Jugosla* vije pri Spod. Lanovžu pa je moštvo SK Jugoslavije premagalo SK Laško v razmerju 5:4 (4:0). —c Vpinivanje v strokovno nadalje* veino Solo v Celju (obrtno nadaljeval* no šolo) bo od 21. do 31. t. m. vsak dan od 18.30 do 20 v upraviteljevi pisarni v I. nadstropju mestne narodne šole. Službodajalec mora svojega učenca ali učenko sam privesti v šolo, izpolniti prijavni list za vpis ter predložiti krst* ni list, izpričevalo o poslednjem šolo* vanju, pogodbo o dnevu vstopa v delo in zdravniško potrdilo o telesni sposob nosti. Šolsko leto 1935*36 se bo pričeto 1. septembra. Vajenci in vajenke se morajo zbrati ta dan ob 8 v tetovadni* oi mestne narodne šoie. —c Imenovanje v državni službi. Ministrstvo za šume in rudnike je ime* novalo rudarskega inženjerja g. Ivana Vrečarja iz Vojnika aa honorarnega profesorja na drž. rudarski Soft v Ce* lju. —c Sokolske župne tekme v plavanja in skokih bodo jutri v Trbovljah. Po Celja in Trbovelj propagandno water* tekmovanju bodo odigra® Sokofi iz polo tekmo. Člani m članice Sokolske« ga društva v Celju se odpdjajo iz Ce« Ija v četrtek z jutranjim vlakom. Zbirališče ob 6.30 na celjskem kolodvoru. Voznina je polovična. —c Z deskami fn noži. V nedeijo so delavci v Tremerju pri Celju napadli 37 letnega delavca Franca Dobrajca k Trem er j a z deskami in noži ter ga močno poškodovali po glavi Dobrajca so prepeljali v celjsko bdtnfoo. “ Zvočni kino Dvor —— S Telefon 2T-30 P Samo Se danes ot> 4_, T. in 9 ud TATARSKA KRI Vstopnina v parter D*n Sfio Tudi varok aa loStev. — Ali si s£3ai da se bo naS sosed MSI? — Beži na zakaj pa? _ Stari je priSel nekega večera is krčme prej domov, kakor obifafno. pa je bOa nesre-. ca tu. koli ne W mogla...« je izjecljala med jokom. »Koliko se jih je poročilo z možmi, Id jih niso ljubile, pa so vendarle bile srečne. Taki zakoni so celo trdnejši kakor ttoti, Ud »o agTajeni le na minljivi ljubezni.« »Ti hočeš torej, naj se meni ponovi tragedija moje uboge matere?« »Tragedija tvoje matere? Kje si našla to »tragedijo» ?« »Izpovedala mi Jo je sama ob uri smrti...... »In ti nisi podvomila v možnost enostranskega pojmovanja stvari?« »Ne.« »Ne vem, kaj ti je govorila, vem pa to, da sem jo, ko sva se poročila, ljubil bolj kakor bi jo mogel kdorkoli drugi . •.« »Tudi ona je ljubila tebe, dasi morda šele kasneje.« »Toda z ljubeznijo, ki mi ni dala ničesar, Morda je bila v njej res ljubezen, a realizirati se ni dala. Bila ni ženska, kakor so druge. In mimo tega me je mučila s svojo do smrti obupno Črno-glednostjo. Ženska brez ženskosti, a tudi brez življenake energiie, ki more edina ustvariti zakuri •»'■o bnrmon’10. Ko- lil*0 SP*n gf> rJn !>! 1 Obl ^ ih v a r*1' 1e '••'okr**’ ‘’v’’ n'1- izkuSalft, a Cefiar v njej ni bilo, tega tudi njene obljube niso mogle ustvariti. Potem sem otopel in tekal laven doma tistega, česar doma nisem našel. Bil sem še nriad, poln življenja. Kdo more pobrati kamen in ga zalučati vame ? Ti ?« »Ne.« »Vidiš. Vtaafca usoda ima najmanj dve strani. Pogledati jo moraš z obeh, ako jo hočeš razumeti in oceniti. Dolgo sem se bal, da boš tudi ti podedovala njene lastnosti. Posmeje sam ugotovil, da si bolj moja. Zmagal je aktivnejši del. Ne vem, če se do dna poanaš? Morda si še premlada. Zato te prosim, ne sili tja, kamor ne spadaš. Nisi rojena za siromaštvo. Zunanji blesk ti je potreben prav tako kakor je meni. Bre* njega bi poginila ob vsej ljubeani, kakor riba, ki jo vržeš ha suho. S Silano-vino si araščena in »e od nje ne daš ločiti brez nevarnosti. Ljubezen bi skopnela. Kaj bi ostalo potem ? In sploh: veš, da te Frangež zares tako silno ljubi, da bi se poročil s teboj tudi sedaj, ko si beračica ? Si že govorila z njim? Si mu povedala?« »Še ne; čakala sem, da se vmeš iz Maribora,ker sem še vedno uipala, da najdeš neki izhod. Sedaj je izgubljeno ..« »Vidiš, tudi ti si se bala te možnosti.« »Nikoli.« »Ne to.ii ! Tvoje čakanje na mojo vrnitev rni to več ko dokazuje.« sem res za hin podvomila, a dv^Tn -fo b!1 brez podlage. Sedaj ne dvornim vei?: Oanilo me ljubi, priprav- ljen je poročiti se z menoj takoj, tudi če nimam drugega kakor to, kar mi pokriva telo. »To je samo ta ljubeaenske želje porojena vera. Resnica je drugačna Gospod dr. Danilo Frangež se ni zaljubil vate, ampak v dedinjo Silanovine. Ce bi mn bilo do Stote ljubezni, bi bil ostal Jasni Kaajakovi, kateri je dvoril, dokler ni zavohal tebe.« »To ni res. Jasna ga nikoli ni marala. Zaljubljena je v Soršaka.« »Kar je grozdje postalo prekislo... Nasiprotje med zdravnikom in sodnikovimi izvira šele od tistega časa, ko se je razblinilo upanje na možitev.« »Tega nisem nikoli Slišala-« »Pa čivkajo celo vrabci na hruferil-ldh strehah. Vprašaj gospo Wellakovo! Cttovek ve vse bolje kakor tisto, pri čemer jesam prizadet. Tudi jas sem moral šele v Maribor, da sem izvedel za tvojo ljubeeen. Prej niti slutil nisem, da so med vama neke tesnejše veei, dasi sem že davno opazil, da se smuka okoli tebe.« »Neki znaki bi mi to skoraj potrjevali. ..« »VMM. Preštudiraj jBi dobro, pa ti bo vse raanimljhro.« »A vendar neverujem da bi me Danilo ljubil le zaradi premošenja.« »Le zaradi premoženja nisem tndill. Morda te ljubi tudi zato, ker Bi lepa, postavna, prikupna in inteligentno dekle, a pravo ozadje te ljubeani je vem-dar samo Silanovina.« »To bom kmalu fevedela,« »lin če se potmdijo moje besede? Boš potem še tiščala za njim?» »Ne. Potem me pmnaSfco prww* ge vedno sem tvoja ha, še vedno Sida S-lanova, četudi brez Silanovine.« »Mi to oMjufo* ?« »Brea pomisleka.« »In se poročiš z Ervinom Roganom?« »Na to vprašanje ti še ne morem odgovoriti. Za zdaj je dovel)), preveč... Ne mrnči me dalje ! To je strašno, strašno. ..« Njene moči so upadle. Duševni boji dveh dni so jo zlomili, da se je skoraj nezavestna zrušila na divan. Silan ze je dvignil in odšel tiho iz sobe. »Položaj je ugodnejši, kakor sem pričakoval«, si je dejal. »NIČ Se ni pokvarjeno; vse poti »o Še odprte. Bojuje se le sama, Ako se mi posreči Se ta pot v Hnušnico, potem je zmaga zagotovljena. Trelba je pritisniti še na drugi strani..« Poklical je Mapca Andreja to mu velel osedla« konja.' Ko se je vranec spo&to prestope! po mehkem snegu, si je Stlan skoraj zadovoljno m«! roke. »Gotovo je«, je dejafl hlapec Andrej. Slan se jo vabudSI is svojih premišljevanj, stopil h konju ta mu skočil v sedlo 0 skoraj mladeniško čilostjo. Ko je vranec začutil na hrbtu »vojega gospodarja, je zarezgetal in zdirjal po za-anfffeni ggU rmaggnr peoti tagn. Naskok na Polževo V meglenem jutru za motivi na Dolenjsko — Na Petkovem solnce, v Ljubljani Se megla Ljubljana, 14. avgusta Bil je naskok v pravem pomenu besede. Pa na Polževo? Da, prav na Polževo, mnogo opevano, opisano in že slavno. Tako z Leioo, na motorju, s par metal Perpanti-ca, s svinčnikom in papirjem. Dejali so, da je lov za motivi na Polževem težak posel. Samo zgodaj zjutraj, ko vzhaja solnce in zalije s prvimi žarki Polževo, se baje o uro sva fotografirala in ko sva se vrnila, je bilo Polževo že oživelo. Okna so se odpirala, dva letoviščarja sta odhajala na prvi vlak. Zunaj je samozavestno hodil polir z metrom v roki; že so prihajali delavci in kmalu je zapela žaga, vmes pa oblič in grablje. Na Polževem so gradili krasen prostor za balincanje, novo privlačnost tega idiličnega letovišča. Snežno-bel pesek so posipali in valjali. Hitro je šlo delo od rok. Na hitro roko sva si ogledala Polževo, samo spodnje prostore. Sijajno! Vse solidno, praktično in moderno. Potem sva se pa morala napotiti nazaj. Po vaseh je bilo že davno vse na nogah, v gozdiču so delavci že delali na novi cesti. Hiteli so z delom, menda se tudi sami zavedajo, da se mudi, menda že tudi oni sami komaj čakajo, kdiaj bodo lahko avtomiblli po cesti vozili prav do doma na Polževem. Gez dobrih 10 dni pridita, so klicali za nama, pa bo vse gotovo. Prideva, sva odgovorila in oddirjala nazaj v meglo, ki je je bilo še vedno precej, posebno tja proti Ljubljani. Tam na Polževem je pa sijalo zlato solnce; komaj dobro uro od meglene Ljubljane je ta kotiček sredi čudovitih nargvnih krasot naše lepe Dolenjske. K. Kos Športne prireditve v Trbovljah Trbovlje, dne 12. avgusta Tukajšnji športni klub Trbovlje priredi v soboto in nedeljo velike športne tekme z pestrim siporedom, kakršnih 90 Trbovlje le mailo videle*. V soboto, J7. t. m. db 17. uri bodo lahkoatletske tekme im sicer ektr ki v daljavo im višimo troskok metanje krogle, dliiska Im korpja tek na 100 m, 1500 m ter balkanska štarfeta na 800 X 200 XKM) m. Prijave sprejema g. Berger ml. do sobote opoldne proti prijavnimi za vsakega atleta Din 2.—, za štafetno moštvo pa Din 10.—. Prijave se sprejemajo tudi Vrfure pred pričetkom tekmovanja vendar pa prati dvotirni prijavnimi. Tekmovalo se bo po pravffiih J.L.AjS. EJvenitueflme reklamacije im priibožlhe ee morajo Javiti takoj po štartu vrhovnemu sodniku, sicer se ne bodo uvaževale. V nedeljo 18. t m. od S. ure naprej pa bedo v Občimškem fccg»WI98n velike ko- 1 palme tekme, z sledečim sporedom: L) moški 50 m prosto, 2.) moški 100 m prostat, 3.) moški 300 m prosto, 4.) moški 100 m premo, 5.) 60 m premo, 6.) moška štafeta 3x&0 mo. prosto in 3X60 mešana, 7J ženske 26 m prosto, 25.) m hrbtno in 50 m premci 8-) ženska štafeta 3X26 m mešana, 0.) skoki,. Za prijavo velja isto kot V nedeljo popoldne Ob 1,4. uri bedo tekme jumdorjev im rezervnih moštev, končno pa tetama I. moštva z zunanjim klubom. Vse tatame se vrši jo strogo v določenem času. Zamudnike ee ne bo vpo&tevalo. Vsi prvo plasirana atleti in plavači dolbe lično in uanetndlško izdelane diplome. Za štafetna moštva so pa določena krasna dmniiUi, ki ee raadeie v nedeljo 15. t. m. ob 18. url v klubskem lokalu SK. Tribavaja. Ker je ta prireditev zgolj propogamidine-ga značaja im zvezama z vellklmii atnoSki, naprošamo vse prijatelje športa, da pridejo k tekmam v čtavečjeon števflu. Prireditelj prosi tuldd vse klutbe v Zasavju, da POšDejo na bo prireditev čtanveč svojih atletov ta plavačav, da se Občinstvu pokaže, kaj aanorejo trboveljski revirji s svojima adfflčmtat športniki, bi prav niilč ne ■■ostajajo športniki večjih klubov naše Ribe kradejo St. Vid na Dolenjskem, 12. avgusta Mišenski potok v bližini St Vida na Dolenjskem cenijo naši. ribiči. Vendar lastnik lova pride kaj redko na svoj račun. Vse kaže, da so nekateri okoličani veliki prijatelji rib in polove najboljše ribe, če se jim le nudi prilika. Prepovedanega ribolova pa ne goje samo odrasti, temveč tudi otroci vseh starosti. V zadnjem času so nastavili lastniki revirja ribiškega čuvaja Kotarja. Ta je naletel že na več prijateljev prepovedanega lova. Te dni je zagledal na samem ob Mi-šenakem potoku Bavdaža Stefana iz šentviške okoUe. Bil je zatopljen v udieo, ki jo je metal v voda Sele klic ribiškega paznika ga je zdramil. Bavdaž pa je takoj našel pripraven izgovor. Pravi, da je šel po poslih ob potoku. Otroci, ki jih je videl malo popreje, so lovili ribe. Ko so zagledali njega, so pobegnili, trnek pa so pustili ob vodi. Bavdaža je najdeni trnek tako zmotil, da je sedel v senco in ga za kratek čas vrgel v vodo. Ribiški čuvaj mu seveda ni hotel verjeti in ga je po svoji službeni dolžnosti prijavii oblastvom. Ker je bil Bavdaž zasačen pri ribolovu mu povest o najdeni udici ne bo dosti pomagala. Ceste in zopet ceste • • • Popravimo zamujeno, kolikor se še da popraviti, ker vse še ni zamujeno Lion Fenchtrvanger: Ljubljana, 14. avgusta. Ceste in zopet ceste . . . Ni dolgočasno to poglavje, ali vsaj ne smelo bi biti dolgočasno tam, kjer se pelješ v gosti megli po kotanjastL, prašni ali po silnem nalivu izpra-ni cesti in moraš ustaviti avto zdaj pred kmečkim vozom, zdaj pred čredo govedi v nevarnosti, da ti bo vol ali krava zdaj zdaj pomolil roge skozi okence. Po naših c-estah lahko vozijo kmečki vozovi kakor jim bolj prija in nikjer ni oblasti, ki bi prijela voznika za ušesa, če se noče umakniti avtomobilistu. Za volanom si izročen na milost in nemilost trmastim kljusetom in še bolj trmastim, pijanim ali zaspanim voznikom, da moraš vsak hip ustavljati in prositi- da se ti voznik milostno umakne. Mirno se lahko iz-prehaja po naših cestah tudi živina, še no-benega gonjača oblast ni prijela, ker goni živino tako, da zapira vso cesto in ker pusti avtomobilista čakati, dokler se živina sama ne ogne avtomobilu. Če bi vladale take razmere v Abesiniji ali v Maroku, bi se Človek še ne čudil, ker pa vladajo v Evropi, sredi kulturnih držav z moderno urejenimi cestami in s primernim upoštevanjem pomena avtomobilskega prometa, se mora Človek prijeti za glavo in vprašati, kdaj bo tega kulturnega škandala pri nas konec’ Nemčija dobi torej v doglednem času novo omrežje krasnih, samo avtomobilskemu prometu namenjenih cest. Kaj bo pa z dosedanjimi cestami? Avtobus sili vedno bolj v ospredje. Razvoj avtobusnega in avtomobilskega prometa je priklical v življenje nove ceste in na prvi pogled se zdi, da bo ta razvoj potisnil v ozadje stare deželne ceste, ki naj bi svoj po vojni znova utrjeni pomen končnoveljavno izgubile. Toda temu ni tako. Avtobus ni lokomotiva, on ne potrebuje tračnic, vozi lahko po vseh cestah, da so le dovolj široke in ne preveč razrvano. Doseže lahko vsak kraj ob cesti. Deželne ceste bodo še vedno igrale važno vlogo, saj vežejo med seboj manjše kraje in tako izpopolnjujejo omrežje državnih avtomobilskih cest. Istočasno s pooblastilom glede državnih avtomobilskih cest je dobil generalni inšpektor nemškega cestnega omrežja dr. Todt tudi pooblastilo glede deželnih cest. Ves cestni promet je bil v Nemčiji lani s posebnim zakonom na novo urejen. Zakon določa tudi novo razdelitev omrežja deželnih cest. Namen nove razdelitve je prenesti prometno važne ceste, ki zahtevajo tu je treba prijeti, na delo je treba poklicati vse, ki žele naši lepi po naravi bogati skupni domovini dobra A teh je mnogo in vsi komaj čaka ja pride ta klic. J. Z. Marija Jerltza znova omožena Dunajčane je te dni presenetila vest iz Hollywooda, da ae je znana operna pevka Marija Jerltza poročila s viceprezi-dembom dn generalnim ravnateljem Foacove ritenske družbe Winfieidam Sheehanom. Poročila ata eef v Santa Barbari. Takoj po poroki sta se vkrcala na francoski parnik »Narmamdde« in odpotovalo v Evropo, kjer preživita medene tedne. Ta vest je tembolj presenetljiva, ker je prvi mož Marie Jeriitze baron Popper-iPogradi še nedavno ovrgel trditev, da se hoče ločiti od svoje žene. Marija Jerltza je bite rojena v Brnu in svojo gledališko kari ječo Je začela prt dunajski dvomi operi. Po vojni Je angažirana v Metrapohtaine operi v Neor Yonku. Zadnje čase je nostopaja tudi v filmih v Hollywoodu, kjer se je auirmivUa a svojim novim možem, Sheehaa je usta. novStelj Poetovega filmskega tednika. Zdq| baje namerava zapustiti Foocovo podjetje in ustanoviti lastno družbo, čaje zvezda ho Marija jottn. Avtobus zavozil med legionarje V nedeljo zvečer ae je pripetila med Zbraslovo in Vranym nad Vltavo strašna prometna nesreča, M je zahtevala več človeških žrtev. Popoldne so imeli češkoslovaški legionarji svečano odkritje plošče svojemu tovariša in korakali so z godbo po cesti, W jo boš popravljajo. Za njimi je privoaH artobns. Šofer je dajal znake, da hoče legionarsko povorko prehiteti. Ko je bffl Skoraj že na koncu povorke, je pa naenkrat zavil na levo im zavoajH v legionarsko godbo. Podrl je nekaj godbenikov hi drvel kar naprej. V naslednjem hipa ee je valjalo v krvi okrog 20 legionarjev. Ko se je slednjič ustavil, so ga obkolili ogorčeni legionarji in pretepli šoferja. Na kraju nesreče so se ustavili trije osebni avtomobili, toda avtomobilisti niso hoteM prepeljati težtoo ranjenih legiomarjv v bolnico. Sole na njimi m je pripeljalo več avtomobilistov, ki so ranjence prepeljali k zdravniku. Na mestu so obležali mrtvi štirje legionarji, na kliniki v Pragi pa leže štirje težko ranjeni. Lažje ranjenih je bilo 12 legionarjev. Potnikom v avtobusu se ni zgodilo nič hudega. Šoferja so takoj aretirali, ker bo najbrž veKik del krivde na njem. Žid S us s Kakor malokateri človek, morda trije ali štirje v visej državi, je poemi mehanizem diplomacije, do najmanjših podrobnosti je poznal aparat vojne in miru, vlade nad ljudmi.^ Njegove neštete kupčije so mu bile zbistrile oko za medsebojno odvisnost: spoznal je tanke smešne vezi ve likih tega sveta in zri je na nje s prizanesljivim posmehom. Vedel je, da je na tem svetu samo ena moč: denar. Vojna in mir, življenje in smrt, krepost žen, papeževa moč, ki je vezala in razvezovala, svoboda stanov, čistost augsburške veroizpovedi, ladje na morjih, moč knezov, krst Novega sveta, ljubezen, pobožnost, strahopetnost, bojevitost, greh in krepost: vse izvira iz denarja, vse se mpremhija v denar in vse se da izraziti s SteviHkami. On, Izak Landauer, je bil med tistimi, ki so sedeli pri virih, lahko je usmerjal ta bok, v njegovih rokah je M8a odločitev, da je ta tok usahnil afi nanastel. Toda on ni bdi tako neumen, da bi raztrobil po svetu svojo moč, storiva! jo je in lar hem, čudno prizanesljiv smehljaj je bilo vse, kar je pričalo o njegovem vodstvu in moči. In Se nekaj. Morda so imeli prav rabini in pistnarji židovskega okraja, M so pripovedovali o bogu, o talmudu, o rajskem vrtu in dolini prekletstva kot o resničnosti z vsemi podrobnostmi; on sam ni imel dovolj časa za tako razmišljanje in raje je verjel tistim Francozom, ki so take reči odklanjali z elegantnim posmehom. Niti v življenju se za to ni dosti brigal, jedel je, kar mn je cKfialo, soboto je pa smatral za navaden dan. V obleki in zunanjosti se je pa krčevito držal starih običajev. Tičal je v svojem kaf-tanu kakor v koži. V njem je hodil v kabinete knezov in cesarja. To je bil tajni in globoki simbol njegove moči. Preziral je rokavioe in lasuljo. Potrebovali so ga in to je bfl njegov triumf, ta*E v kaftanu in s paesi. Toda tu je bil sedaj ta Josef Silss Oppenheimer novo pokolenje. Sedel je tu, samozavesten gizdalin s pentljami na čevljih in s čipkami na manšetah in napihoval se je. Plitvo je bilo to novo pokolenje. Sladka zavest, da držiš v rokah moč in je ne kažeš, ta slajša zavest tihega uživanja, ji je bila povsem nerazumljiva. Otročarije, atlasne hlače, elegantna kočija z lakajem zadaj m brezpomembni zunanji znaki moči, to je bilo novemu potoolenju več, kakor zadolžnica mesta Frankfurta ali deželno grofiijskega badensfcega komornega veleposestva v dobro zaklenjenem predalčku. Pokolenje brez finese, brez okusa. In vendar je imel Sussa rad tako kakor je sedel tu, v vsakem vlakencu neprestano napet, poln hrepenenja, da bi odgriznil iz kolača sveta čim večji kos. On, Izak Landauer, je bil potisnil nekoč njegov čolnič na vodo, ko Stiss navzlic vsemu svojemu prizadevanju in krčevitemu pehanju ni mogel odriniti od brega. No, zdaj je plul njegov čolnič v polnem toku in Izak Landauer je z mirno radovednostjo gledal, kako in kam. Tu je. Srečala sta voz posebne pošte. V njem je sedel debeluhast mož, kraj njega pa debela, okrogla, zabita žena. Podobna sta bila zakoncema na poti k rodbinski slavnosti. Ta čas, ko sta se vozova med glasnim pozdravljanjem, zbijanjem šal in preklinjanjem kočljažev izogibala, se je pripravljal mož navezati z Siissom kratek prijateljski pogovor. Ko je pa zagledal Izaka Landauerja v njegovem židovskem kroju, se je ostentativno naslonil nazaj in pljunil v velikem loku. Tudi dama je skušala dati svojemu velikemu dobrodušnemu obrazu strog in zaničljiv izraz. Svetnik Btterlin iz Ra-vensburga, je dejal s sladkim, kokajo-čim smehom Izak Landauer, ki je po-znal vsakega. Ravensburžani nimajo radi Židov. Od kar so imeli pravdo z morilci otrok, odkar so mučili, požigala in plenili svoje Žide, nas mrzijo bolj kakor vsi drugi Švaba. Tega je že tristo let. Zdaj kradejo Židom denar že na lepši način, če pa zakrivimo nad kom tako brezpravje, se samo po sebi razume, da ga sovražimo dalje tudi čez tristo let. No, to bomo morda vzdržali. Tisti hip je Siiss tega starca mrzil. Sovražil je njegove umazane paese in masten kaftan, njegov koka joči smeh. Kompromitral je človeka s svojim bedastim, starokopitnim, židovskim nastopom. On Siiss, ga zares nd razumel, niti njegovih starokopitnih muh. Denarja je imel kakor pečka, neomejen kredit ,stike z vsemi dvori, zaupanje vseh knezov, on Siiss je bfl kraj njega kakor kuščar kraj krokodila — in tak mož je hodil v umazanem kaftanu, vzbujal je posmehovanje in zaničevanje, zadovoljeval se je s tem, da je kupičil denar, ki je ostajal v njegovih blagajnah mrtev, same številke, čemu naj bo denar, če se ne izpremeni v ugled, razkošje, palače, konje, krasne obleke, ženske? Mar ni čutil ta starec naslade, če je lahko pljuval na druge, kakor so pljuvali drugi nanj, če je mogel vračati brce, M jih je dobival? čemu bi imel človek moč, če je pa ne uporablja? Ra-vensbunški prooes z morilci otrok! To mu je .tičalo v glavi. Ta zaprašena, preperela, že davno pokopana zadeva. Zidaj so hvalabogu že boljše moralnejše, civi-liziranejše razmere. Zdaj lahko sedi žid z visokimi gospodi za isto mizo, če je dovolj prebrisan. Mar se ni mogel njegov stric, dunajski Oppenheimer, pobahati pred rimskim cesarjem? če je zdaj cesarsko orožje odneslo zmago nad Turki, gre velik del zasluge tudi njemu, Sdu Oppenheimerju. In cesarska vojna pisarna ter feldmaršal princ Evgen sta mu to potrdila v najlepši obliki s pečatom in zahvalo. Bogme, ni treba tičati v bedastih vrtoglavostih in hoditi v kaftanu in paesi. če bd tega ne bilo, bi niti svetnik Etterlin ne okleval s spoštljivim poklonom. Izak Landauer je še vedno sedel v isti neudobni, dražeče neelegantmd pozi. Gotovo je čifal Siissu njegove misli s čefla; toda molčal je, srepe oči je imel napol zaprte in mrmral je nekaj sam pri sebi. jMfe flHpanMk — rta aMandne tiskarno« man tehtana. — rta apnm> m inaornmi det usta oten — Mn v ‘