Leto KLvili. št. 21 ptuj,i.junui895 cena 80 tolarjev NA TROJANAH ZASEGU BOCAT PLEN MAMIl Mamila post^suo naša vsakdaiuost |^esec in pol so potekale obsežne priprave kriminalistov mariborske uprave za \ notranje zadeve^ da so v petek, 26. maja, nekaj po 78. uri na parkirišču v Tro-i Janah rodile delno pričakovan uspeh. Tega dne so celjski kriminalisti aretirali; zakonski par Željka in Diano D. iz Ptuja ter Emila S. iz Maribora in jim zasegli \ $06 tablet amfetamina, 9,7 grama zdrobljenih tablet amfetamina in 74,7 gra-\ ma heroina. Kot so povedali na pone- deljkovi tiskovni konferenci predstavniki UNZ Maribor, so bile med potekom pri- prav na aretacijo, v katerih je poleg mariborskih in cel- jski kriminalistov sodelova- la tudi kriminalistična služ- ba ministrstva za notranje zadeve, z odredbo preisko- valnega sodnika dovoljene tudi posebne metode in sredstva po 150. členu za- kona o kazenskem postop- ku, ki med drugim dovoljuje tudi tajno opazovanje, za- ?,\edovanje, snemanje in /navidezni odkup predme- tOM.V akcijo so vključili tu- di fajnega sodelavca, ki je vzpostavil stike z osumljen- cema in s še neidentificira- nim moškim. Tajni sodelavec je imel napovedano srečanje 24. maja na območju Maribora, kjer je neposredno od Žel- jka D. sprejel zavitek 50 ta- blet extasy in 1 gram heroi- na v aluminijastem zavitku. Željka je na tem srečanju spremljal neznani moški, tajnemu sodelavcu pa sta ponudila 700 tablet amfeta- mina in 80 gramov heroina ter pri tem zagotovila, da lahko v tednu dni iz Nizo- zemske nabavita večjo ko- ličino kokaina. Po navodilu kriminalistov se je tajni so- delavec dogovoril za na- slednje srečanje 26. maja na Trojanah, kjer naj bi do- govorjeno robo sprejel. Tega dne okoli 18. ure se je na Trojane poleg Željka D., Emila S. in omenjenega neznanca pripeljala tudi Željkova žena Diana z dve- ma mlajšima otrokoma. Željko, Diana in tajni sode- lavec so se odpeljali v smeri proti Ljubljani in se po nekaj kilometrih vožnje ustavili. Iz bližnjega gozda je Željko prinesel plastično škatlo z mamili, nakar so se vrnili na parkirišče v Tro- janah. Med potjo je Diana tajnemu sodelavcu izročila še 18 tablet extasy. Na Trojanah so kriminalisti opravili bliskovito aretacijo, ker niso želeli vzbujati po- zornosti drugih obiskoval- cev znanega lokala. Pre- kupčevalci se aretaciji niso poskušali upirati, trenutek nepozornosti kriminalistov pa je bliskovito izkoristil neznanec in z avtomobilom mariborske registracije po- begnil; do ponedeljka, 29. maja, ga še niso našli. Osumljence so 48 ur pri- držali v Celju, nato pa so jih izročili ljubljanskemu to- žilstvu. Ker za Diano D. ni bilo pripornih razlogov, se je z otrokoma lahko vrnila na Ptuj. Pri hišni preiskavi so pri zakoncih D. našli še 8 gramov heroina, dva sa- kralna kipca, katerih izvor še raziskujejo, avtoradio ter večje število bianco kredit- nih kartic american ex- press, visa in eurocard. 41-letni Ptujčan Željko D., ki je brez zaposlitve, se tokrat ni prvič srečal z roko pravice, saj je bil že obrav- navan zaradi klasičnih kaz- nivih dejanj in nasilništva, hrvaški policisti pa naj bi ga celo že obstrelili. 34-let- ni ključavničar Emil S. iz Maribora pa se je v rokah policije tokrat znašel prvič. -OM Koliko stokrat se je potrebno skloniti k zemlji, da ti rodi ... Foto: I. Ciani LJUBLJANA / SEJEM VINO'95 Ormož na vinskem sejmu v času mednarodnega vinograd- niškega in vinarskega sejma Vino '95 v Ljubljani se bo v torek, 6. ju- nija, med 11. in 17. uro predstavila občina Ormož. Takrat je tudi dan ormoških vinogradnikov, folklore ter kulinarike. V kulturnem progra- mu bodo nastopili kogovski sekstet ter folklorna skupina, predstavitev Ormoža pa bo popestrena še z do- mačimi dobrotami, ki jih pripra- vljajo kmečke ženske. VT ZDRAVILA NA ZATOŽNI KLOPI: Participacija te ni bita tal() NASlH KRAJIH 1. JIMJ 1995 iTEDNii PTUJ / ZAKUUCEK KVIZA ZGODBA O KNJIGI niiUboljši osnovnošolci iz Majšperka v minulem tednu so se na zaključku kviza Zgodba o knjigi (tekmovanje je potekalo v živo iz ptujskega ra- dijskega studia) pomerile tri najboljše ekipe: iz Ki- dričevega, Majšperka in Olge Meglic. Največ znanja so tokrat pokazali osnovnošolci iz Majšperka, Kot smo že poročali, so knjižničarji medobčinski kviz za osnovnošolce pripravili v ok- viru letošnjih praznovanj, ko mladinski oddelek knjižnice praznuje 40-letnico. Osnovno- šolci so tudi v drugem tekmo- valnem krogu odgovarjali na vprašanja o zgodovini in razvo- ju knjižničarstva na Ptuju in okolici, o srednjeveških rokopi- sih in o Zgodbi o knjigi, poznati pa so morali še nekaj znanih le- poslovnih del domačih in tujih avtorjev. Podobno kot v prvem krogu tekmovanja, ko je tekmo- valo kar 15 ekip, so tudi tokrat učenci in učenke pripravili krat- ko razvedrilno točko. V finalnem delu so se najbol- je odrezali osnovnošolci iz Majšperka, druga je bila ekipa iz Kidričevega, tretja pa ekipa OŠ Olge Meglic. Knjižničarji so ob pripravi na letošnji kviz povabili k sodelovanju kar pre- cej sponzorjev in pri mnogih naleteli na dober odziv, še pose- bej pa so bili lepih nagrad spon- zorjev veseli tekmovalci. Letoš- nji kviz je bil za mnoge osnov- nošolce prva večja preizkušnja v preverjanju znanja o knjigi in ptujski knjižničarji na mladin- skem oddelku obljubljajo, da bodo podobne kvize pripravljali tudi v prihodnje. 7". Mohorko Zmagovalna ekipa OŠ Majšperk z mentorjem Milanom Kumrom (levo) in avtorjem kviza Vladimirom Kajzovarjem. Foto: M. Ozmec Utrinek z oddaje v živo. BORUT ZAGORANSKI — ZMAGOVALEC MEDNARODNEGA TEKMOVANJA V HRVAŠKI Velik uspeh mladega harmonikarja Na 26. mednarodnem tekmovanju v igranju harmonike v Pul- ju (R Hrvaška), ki ga organizirajo vsako drugo leto, je nadarjeni harmonikar Borut Zagoranski iz Lancove vasi, učenec osmega razreda OŠ Videm, obenem obiskuje 1. letnik srednje glasbene šole v Mariboru, dosegel zavidljiv mednarodni uspeh. V katego- riji mladih harmonikarjev, rojenih v letih 1979, 1980 in 1981, je zmagal. Nastopilo je dvajset glasbenikov — najboljših harmoni- karjev na svetu, med njimi iz Rusije, Nemčije, Amerike. Borut je uspeh dopolnil še z osvojitvijo pokala mesta Pulja. Mladega harmonikarja bomo predstavili v eni prihodnjih šte- vilk Tednika. Čestitkam ob velikem uspehu se pridružuje tudi naše ured- ništvo! MG Velikonedeljčani so zaigrali Ingoličevo Tajno društvo PGC. Foto: V T ORMOŽ / MALI GLEDALIŠKI MARATON ŠOLSKIH SKUPIN Otroci so najboljši Icritiifi Pod okriljem ormoške ob- činske zveze kulturnih orga- nizacij je minuli torek popol- dan potekal v domu kulture mali gledališki maraton šol- skih gledaliških skupin. Dru- gih gledalcev sicer ni bilo, vendar so nastopajoče ob mentorjih kritično ocenjevali tudi člani drugih gledaliških skupin. Vsak gib in besedo so prestregli ter tisto, kar se jim je zdelo "ful" dobro, na- gradili z obilnim aplavzom. Ce se je dogodil kakšen spo- drsljaj, pa so bili do nastopa- jočih prav tako prizanesljivi. Vrstnikom so se predstavi- li mladi gledališčniki iz os- novne šole Velika Nedelja z Ingoličevim Tajnim društ- vom PGC pod mentorstvom Milivoja Žemljica, člani gle- dališke skupine iz osnovne šole Ormož, ki so pod men- torskim vodstvom Blanke Erhatič prikazali Hišo Alen- ke Goljevšček, člani gleda- liške skupine osnovne šole Ivanjkovci so pod vodstvom mentorice Tatjane Majdič zaigrali igrico Štirje fantje muzikantje, prireditev pa so sklenili z nastopom otroške- ga plesnega gledališča Pan- dora iz Ormoža, ki se je pod mentorstvom Tomaža Bol- carja predstavilo s pravljično plesno igro Zlati čeveljček ali 12 odštekanih o Pepelki. Vida Topolovec SKLADNA TURISTIČNA PONIJDba Upravni odbor lenarškega turističnega društva je ocenil, da i tudi letošnja akcija čiščenja okolja bila dobro izpeljana. Na z^ njem sestanku so se pogovarjali o usklajeni turistični ponudbi nji hovega mesta, saj je po mnenju članov ta preveč razdrobljena Sklenili so tudi, da skupaj s TlC-em prodorneje nastopijo pri lu^j^ stični ponudbi, ter podprli idejo o izdaji lenarške turistične karte Tudi letos bodo v izbirali hišo, ki ima najlepše urejeno okolico. Lenarčani že dalj časa zelo resno opozarjajo na slabo stanje magistralne ceste M 10-1 skozi Lenart. Kaže, da so se stvari končno začele premikati na bolje. V četrtek jc delegacija iz Lenar. ta, ki jo je vodil lenarški župan Slavko Kramberger, obiskala nij. nistrstvo za promet in zveze v Ljubljani, kjer se je sestala z držav, nim sekretarjem za promet Marjanom Dvornikom, prav tako pj so se Lenarčani pogovarjali s predstavniki družbe za ceste Slove- nije. Kot je povedal lenarški podžupan Stanko Kranvogel, so na ministrstvu dobili zagotovilo, da bi začetna dela - rekonstrukcijo magistralke od gostišča Agata do mostu prek potoka Globovnica. začeli prvega septembra. Med tem časom naj bi pripravili vse po. trebne narčrle za most čez Globovnico in mestno jedro. Tu bodo nekoliko zahtevnejši projekti, saj vsi pomembni vodi komunalne infrastrukture potekajo pod cestiščem. Križišče v centru mesta, Lackovo in Ptujsko cesto pa nameravajo dokončati do junija 1996, ko bodo v Lenartu praznovali 800-Ietnico obstoja. Lenarčani so po poslancih že vložili amadma za povišanje za rekonstrukcijo magistralke namenjenih proračunskih sredstev s 50 na 150 milijonov tolarjev. Tudi tokrat se niso dotaknili problcina lenarške obvoznice. OB 50. OBLETNICI KONCA VOJNI Z nedeljsko osrednjo prireditvijo so v Lenartu sklenili slove- snosti ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne, ki so potekale ves maj. Zjutraj je bila v farni cerkvi sv. Lenarta maša zadušnica v spomin na žrtve II. svetovne vojne. Nato je lenarški župan Slav- ko Kramberger sprejel borce, internirance in druge udeležence vojne z lenarškega področja. Kot nam je povedal Alfred Pirher, predsednik občinskega odbora ZB Lenart, so se nedeljskega srečanja udeležili 103 borci iz lenarške občine. Na osrednjem trgu so nastopili lenarški pihalni orkester in mažoretke. Proslava je bila v tamkajšnjem domu kulture. V kulturnem programu .so sodelovali mešani pevski zbor MOL iz Lenarta, ženski oktet KUD Sv. Ana, baletna šola Jasna in recitatorji. Slavnostni govornik predsed- nik občinskega sveta Milan Gumzar je orisal narodnoosvobodilno gi- banje v Slovenskih goricah in poudaril, da vojna ni prizanesla s svojimi bridkostmi tudi na lenarškem področju. Dejal je še, da naj bo v.sem nam v opomin, da se kaj podobnega ne bi nikoli več zgodilo. Po njegovem mnenju je tudi nedeljsko praznovanje priložnost za nadaljnje strpno so- delovanje in sožitje vseh ljudi, ne glede na politično prepričanje. Marija Slodnjak Tričlanska delegacija je med proslavo položila venec k spomenik žrtev NOB. SEDEM fNEiPOMEMBNIH DNI Neusklajeni in nestrpni Te dni sta se predsednik vla- de dr. Janez Drnovšek in guver- ner Banke Slovenije dr. France Arhar na veliko prepričevala, kaj kdo misli, ko gre za tečaj to- larja in za vprašanje, kako še naprej ohraniti nizko stopnjo in- flacije. Očitno se nista ravno najbolje razumela. mmmmmsimm^mmmi^mmmmiimsimmm POLEMIKA PREMIER • GUVERNER_ Ob reševanju problemov iz- voznikov je prišlo namreč tudi do polemike med predsednikom vlade dr. Drnovškom in guver- nerjem centralne banke dr. Ar- harjem o tem, kako naj bi s te- čajno in monetarno politiko laj- šali težave izvoznikov. Del iz- voznikov kar naprej zatrjuje, da je vrednost tolarja precenjena in da so zaradi tega izvozniki naj- bolj oškodovani. Predsednik vlade je v zvezi s tem izjavil, da bi morala tudi Banka Slovenije v večji meri s tako imenovano nevtralno tečajno politiko nev- tralizirti precenjenost tolarja. Poleg tega pa se pojavljajo tudi zahteve, naj bi tečaj tolarja pri- lagajali inflaciji. Znana ekonomista dr. Jože Mencinger in dr. Ivan Ribnikar sta izjavila, da ne razuzmeta, kaj predsednik vlade s svojim predlogom sploh hoče. Oba ekonomista namreč zatrjujeta, da bi povzročilo uresničevanje zahteve po "nevtralnosti" pre- pustitev tečaja trgu, to pa bi povzročilo, da bi bil devizni tečaj še nižji, kot je zdaj. "Zato je zahteva po nevtralnosti v tem primeru nesmiselna," poudarja dr. Mencinger. Dr. Ivan Ribni- kar pa pravi, da je "vprašanje, kaj se pojmuje pod nevtralno politiko". Kot ekonomist to ra- zume tako, da naj Banka Slove- nije ne bi več posegala na po- dročje deviznih tečajev, "ven- dar bi bili ti potem še nižji". Dr. Ribnikar tudi pravi, da poskuša centralna banka ves čas iz- boljševati devizni tečaj v prid izvoznikov, vendar to seveda ni dovolj, "ker bi svojo nalogo morala opraviti tudi država: znižati svoje stroške in stroške dela," je dejal v pogovoru za Republiko dr. Ribnikar. Guverner Banke Slovenije dr. France Arhar pravi, da očit- ki banki, da vodi preveč restrik- tivno monetarno politiko, niso upravičeni. Bolj ekspanzivna, ohlapnejša monetarna politika bi samo na kratek čas povečala obseg proizvodnje in znižale za- poslenost, v daljšem času pa bi povzročila višjo inflacijo in višjo brezposelnost. Potemta- kem bi se znova znašli v po- ložaju, v kakršnem smo že bili v nekdanji Jugoslaviji. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek trdi, da vodi vlada dosledno antiinflacijsko politi- ko, in zavrača miselnost, po ka- teri naj bi Banka Slovenije skrbela za stabilnost valute, vla- da pa za prozvodnjo in delovna mesta. Drnovšek pravi, da se morata tako vlada kot Banka Slovenije dopolnjevati in uskla- jati. Seveda pa je v zvezi s tem nepojmljivo tudi to, da predsed- nik vlade ir guverner Banke Slovenije nista v normalnih de- lovnih stikih razjasnila posa- meznih pogledov na vodenje te- čajne politike, ampak to počen- jata šele v javni polemiki. Hkra- ti pa je prav, da se tako vlada kot centralna banka zavedata predvsem svojih pristojnosti in zadolžitev ter svoje avtonomno- sti. Vsekakor je po svoje nena- vadno in povsem slovensko, da zdaj predsednik vlade poučuje guvernerja banke, kaj bi morala storiti banka, guverner pa pred- sednika vlade, kaj bi morala na- praviti vlada. Oba pa se zaradi tega počutita užaljeno ... SLABI APRILSKI REZULTATI Seveda je najpomebnejše, da se je vlada končno začela resne- je ukvarjati s težavami sloven- skih izvoznikov. Ni sicer jasno, zakaj je predsednik vlade dr. Drnovšek vse skupaj prikazal tako dramatično, ko pa se ven- dar ve, da izvozno gospodarstvo že nekaj časa bije plat zvona. Prav tako seje predsednik vlade že pred nekaj meseci sestal s predstavniki izvoznikov in jim velikopotezno obljubil ukrepe za lajšanje njihovega gmotnega položaja. Potemtakem lahko ugotovimo, da vlada iz nepoja- snjenih razlogov zamuja in da zdaj pravzprav poskuša popra- viti tisto, kar bi morala že zdav- naj storiti. So morda na sedanjo mobili- zacijo v korist izvoznikov vpli- vali slabi aprilski proizvodni re- zultati, ki jih sicer nekateri pri- pisujejo predvsem večjemu šte- vilu prazničnih dni v aprilu, drugi jih pojmujejo kot dokaz pešanja moči slovenskega go- spodarstva? Aprilska proizvod- nja je bila za 16,2 odstotka nižja kot proizvodnja letos mar- ca, ki pa je imel resda pet de- lovnih dni več kot april. Hkrati pa je bila tudi za 1,4 odstotke manjša kot aprila lani. Zaradi slabega aprilskega rezultata se je poslabšal tudi štirimesečni proizvodni rezultat. V prvih šti- rih mesecih letos je bila tudi prozvodnja le za 6,9 odstotka višja od enakega obdobja lani. Seveda je slabo, če je vlado šele slabšanje razmer v produk- ciji prrsililo k ukrepanju, saj je znano, da dajejo takšne "gasil- ske" akcije po pravilu slabše re- zultate kot pa sprotno domišlje- no reguliranje razmer v gospo- darstvu. Morda je vlada hotela s sedanjo skrbjo za izvoznike nevtralizirati tudi negativne od- meve po zadnji zakonski do- ločitvi najnižje in najvišje do- voljene palce, ki znaša 45 točk tolarjev bruto ozirom^a 700 tisoč tolarjev. S tako določenimi plačami niso zadovoljni niti ti- sti z najvišjimi plačami niti tisti z najnižjimi, hkrati pa je res, da je nova najnižja plača pov- zročila še dodatne stroške prav v podjetjih, ki imajo veliko za- poslenih s plačami v najnižjih kategorijah in so hkrati tudi naj- večji izvozniki. Reševanje problemov izvoz- nikov kaže, da naši organi ne delujejo usklajeno, zaradi česar posameznih ukrepov ni mogoče sprejemati hitro, tedaj, ko so najbolj potrebni. "RAZPRODAJA" SLOVENSKE ZEMLJE? Na resno neusklajenost pa opozarjajo tudi predstavniki ko- alicijskih in opozicijskih strank ob najnovejši odločitvi Liberal- ne demokracije, da bo jeseni predlagala referendum o spre- membi tistega dela slovenske ustave, ki prepoveduje prodajo zemlje tujcem. V prvih reakci- jah poudarjajo, da so vprašanja vključevanja Slovenije v Evrop- sko unijo in spreminjanja usta- ve tako pomembna zadeva, da ne morejo biti stvar prenaglje- nih odločitev in solističnih akcij zgolj ene stranke. Seveda lah liberalni demokrati temu ti ugovarjajo in dokazujejo, da to njihova pravica. Vsekakor bi bilo bolje, če bi ob tako | membnih zadevah venda iskali širšo fronto zavezniki nekakšen nacionalni konsei Vsaj poskusiti bi bilo treba tej poti. Seveda pa bi bilo u prav, če bi vsi zainteresirani odgovorni tako pomenibn zgodovinsko usodnim term pristopali z medsebojn upoštevanjem, predvsem argumenti, ko so za zaprti vrati nenadoma sklenili, dag mo lahko v Evropo tudi takc^ bogatim tujcem razprodaniCn zadnjo zaplato slovenske z^' Ije, ki nam je ostala po doli 15. stoletjih našega bivanja tem delu Stare celine ... D' gače kot Slovenec pa Dnevf ugotavlja, "da se sprcmcin oziroma odprava problema' nega člena ustave povsem ' pačno in paranoično prikazi" češ da bodo tujci pokupiliJ slovensko zeljo." 1 Tako avtor v Slovencu ' avtor komentarja v Dnevnik" zavzemeta za "slovensko po' Evropo". Ali ne bi bilo poteij takem prav, če bi skušali n) ugotoviti, kaj Evropa od zahteva in kako bomo to ^ zahtevo izpolnili tako, da b nas čim bolje? Skupaj. ^^ odgovorno. jak f0DNIKI 1. JIM.I 1995 Kli;H RA. IZOBRAŽENANJE — LENART / ZASEBNA LIKOVNA SOLA ZA MLADE "Učimo jiii likovne abecede" y zasebni galeriji Konrada Krajnca v Lenartu se že tretjo leto vsako soboto zbirajo nila- . iji^ovniki. "Zelo pomembno se mi zdi, da mlade naučimo likovne abecede. Začnemo že z liovnini vrtcem. Upam si trditi, da smo edina galerija v Sloveniji, ki otrokom nudimo izo- Zevanje v umetnosti povsem zastonj," pravi umetniški in idejni vodja Konrad Krajnc. >;a tak način želijo prebuditi in privzgojiti mladim tudi odnos do različnih materialov: gli- kamna, lesa, ki so jih uporabljali že naši predniki, saj mladi delajo tudi skulpture iz le- I n kamna ter izdelke iz gline. Konrad Kranjc in učenci pripravljajo razstavo, ki jo bodo postavili na ogled konec maja. /Andreja Zalokar, Ana Šuster, Matjaž Plošinjak in Petra Rogan. Učenci likovne šole so tudi bo- doča publika likovnih galerij, zato jih učijo tudi branja likovnih stvari- tev različnih avtorjev. Otroci slikajo na terenu ter se učijo opazovati predmete. Martina Golija,likovna pedagoginja, uči otroke pravilnega mešanja barv, kompozicije v prostoru in reševanja likovnega prostora, zave- stnega opazovanja ter drugih potreb- nih osnov za lažje zapisovanje likov- nih vtisov. Mladim želimo vcepti kri- tičnost in jih strokovno usposobiti za nadaljnje likovno izražanje. Andreja Zalokar, 8 let: "V li- kovno šolo sem prišla pred dobrim mesecem in naučila sem se že pra- vilnega mešanja barv. Pri risanju mi je zdaj veliko lažje. Delam in rišem tisto, kar me ve.seli, pri delu pa me usmerja likovna pedagoginja. Pri li- kovnem pouku v šoli moram ri.sati v tisti tehniki kot drugi sošolci, tu pa lahko delam povsem samostojno. Rada hodim in vesela sem, da so moja dela vedno boljša." Ana Šuster, 14 let: "Lani sem se odločila, da grem pogledat, kaj delajo v tej šoli. Bilo mi je zelo všeč in zdaj redno prihajam. Veliko znanja sem pridobila in tako sem tudi brez težav opravila sprejemne izpite za srednjo aranžersko šolo. Vsi smo tudi dobri prijatelji in vsako sobotno srečanje je zame posebno doživetje." Matjaž Plošinjak, 12 let: "Ma- mica je zvedela za to šolo in mi sve- tovala, naj se vpišem, ker zelo rad rišem. V dveh mesecih sem se naučil tudi strokovno tiste stvari, za katere sem bil prej prepričan, da jih obvladam. Vedno so mi delale pre- glavice poteze čopiča, pravilno mešanje barv, barvni kontrasti in podobno. Zdaj končujem šopek iz geometričnih likov. Dobro mi je uspelo, ker sem uporabljal pravilno kombinacijo barv." Petra Rogan, 16 let: "Že drugo leto izpopolnjujem svoje likovno znanje v likovni šoli. Čeprav smo različnih starosti, se zelo dobro ra- zumemo, prijatelji pa smo tudi z li- kovnimi pedagogi. Po končani gim- naziji bi se rada vpisala na likovno akademijo in želim si pridobiti znanje za zahtevne sprejemne izpite. V likovni šoli se naučimo tudi izbi- rati pravilne okvirje za umetniška dela, kako pripraviti razstavo in jo postaviti v prostoru. Na začetku se nisem zavedala, koliko znanja je po- trebnega, preden pravilno naslikaš neko delo. Vem, da tudi po tej šoli ne more biti vsak od nas umetnik, zagotovo pa smo lahko strokovno izobraženi obiskovalci galerij." Konrad Krajnc z velikim vesel- jem ugotavlja, da .se mladi radi zbi- rajo v njegovi galeriji. Prinesejo tu- di lončarske ter druge izdelke, ki so jih uporabljali naši predniki in smo jih včasih sramežljivo poslavljali na zakotna mesta svojega stanovanja. Tu si mladi "izostrijo" kritičen od- nos do izdelkov, ki jih na trgu ponu- jajo pod krinko umetnosti. Tekst in fotografije: M. Sfodnjak PREDSTAVUAMO VAM Aleš Zamuda, mladi računalniški mojster Nedolgo tega smo ob odprtju novih prostorov šolske računal- niške učilnice ter knjižnice ob- javili članek o osnovni šoli Ve- \\ViNedelja, kjer še posebej ve- //fo dajo na računalniško opi- smenjevanje mladih. Zatorej nič čudnega, če prav iz vrst te šole prihaja letošnji državni prvak iz znanja računalništva med šesto- šolci Aleš Zamuda. Aleš je star 13 let in prihaja Drakšla, kraja pri Veliki Ne- delji. Obiskuje šesti razred, nje- gova najljubša predmeta pa sta računalništvo in matematika. V šoli je član računalniškega krožka, pa tudi doma posveča računalniku in programiranju kar nekaj prostega časa. Letos se mu je uspelo uvrstiti na 10. državno tekmovanje v znanju računalništva za osnovnošolce, ki je bilo 13. maja v Ljubljani, in je v svoji kategoriji, s 83 točkami osvojil prvo mesto. V primerjavi z lanskim letom, ko je na istovrstnem državnem tek- movanju v kategoriji petih ra- zredov zasedel tretje mesto, mu je torej svojo "formo" uspelo še izboljšati oziroma pridobiti še več znanja. Sam je povedal, da je bilo le- tošnje tekmovanje sestavljeno iz dokaj enostavnih nalog, kjer so pri programiranju uporabljali programski jezik pascal, pome- ril pa se je s še petnajstimi računalnikarji iz drugih regij. Aleš ima računalnik tudi do- ma, za delo z njim pa ga je nav- dušil njegov oče Stanko Zamu- da, ki je obenem tudi učitelj in mentor računalništva v OŠ Ve- lika Nedelja. Računalništvo po- staja torej nekakšna družinska tradicija Zamudovih. Aleševa velika želja je, da bi z računal- ništvom nadaljeval tudi v pri- hodnje, skozi srednjo šolo in študij ter nekega dne postal računalniški strokovnjak. Pravi, da se računalništvo izredno hi- tro razvija in je temu razvoju težko slediti, vendar pa meni, Aleš Zamuda da je za mlade učenje dela z računalnikom zelo pomembno. Poleg dela z računalnikom, Aleš zelo rad prebira pustolovske knjige, pa tudi za dekleta, kot sam pravi, si vzame čas. Del le- tošnjih počitnic namerava preži- veti v poletni računalniški šoli. Tekst in foto: DS OSNOVNA ŠOLA GRAJENA Di^užabno tekmovanje otrok in stai^šev v osnovni šoli Grajena si že \'sc šolsko leto prizadevajo ustvariti čim boljše sodelovanje med otroki, njihovimi starši in učitelji, kar jim s pomočjo ra- zličnih pedagoških in družabnih srečanj tudi uspeva. Kot jc povedal ravnatelj šole |^0}?omir Vaupotič, so tokrat '^'^trtošolcem, v dogovoru z "'^''iclji, presenečenje pripravili '*''irši in jim napovedali tekmo- vanje v družabnih igrah. Ob ''^ni otroci vse do zadnjega niso ^'^dcli, da bodo tekmovali s ^^'ojimi starši, pač pa so jim v ^oli najavili tekmovanje z eno ptujskih osnovnih šol. Minulo petkovo popoldne so torej "ta mladi" in "ta stari" Pomerili v metanju žoge na koš, "'^^cnjii pomaranče na žlici, no- gometu, skoku v daljavo z me- sta, teku okrog količka ter še nakaj igrah z žogo. Končni re- zultat je bil pri vsem tem še naj- manj pomemben, čeprav med igrami ni bilo popuščanja in so si oboji prizadevali dati vse od sebe. Največ pa je seveda od- tehtalo to, da so vsi skupaj preživeli nekaj prijetnih ur in se skozi tovrstno druženje zbližali. V grajenski osnovni šole so zelo zadovoljni s sodelovanjem s starši otrok in upajo, da bo ta- ko tudi v prihodnje. Šola je ena tistih, ki so zajete v republiški investicijski program, ki predvi- deva dogradnjo in obnovo. Dol- goročno načrtujejo, da bodo širitev pričeli leta 1997 in pri- dobili štirinajst novih učilnic ter telovadnico. Tekst in foto: DS Greti v slovo Kadar se v srcu nabere to- liko žalosti in grenkobe, da komaj še bije, je treba iti v spomine. V spomine bežimo tudi me, pevke ženskega pevske- ga zbora DPD Svoboda Ptuj, ki nam je zborovodkinja Gre- ta Glatz naklonila 15 pevskih let. Ob njenem tako tragič- nem odhodu se spominjamo samo lepih stvari, ki smo jih doživele skupaj. V spominu zaživi tisti megleni večer 12. okto- bra 1978, ko smo se prvič zbrale v rogozniški prosvetni dvora- ni, pa trema pred prvim nastopom pred javnostjo, a tudi števil- na srečanja, ko smo v sproščenem klepetu proslavljale rojstne dneve, delile med sabo veselje in žalost in tako poskušale po- zabljati tegobe in skrbi običajnega vsakdanjika. Zaživi pa tudi nekoliko trpek spomin na naš zadnji koncert pred dobrim le- tom dni, po katerem smo se nekako tiho razšle. V 15 letih delovanja smo se pevke pod Gretinim vodstvom naučile 156 pesmi, samostojno ali z gosti smo pripravile 39 koncertov, zapele na 25 revijah pevskih zborov, gostovale na Hrvatskem in na Koroškem v Avstriji, osemkrat smo se ude- ležile Slovenskega pevskega tabora v Šentvidu pri Stični na Dolenjskem, pele v ljubljanski Filharmoniji, snemale za radio Ptuj in Ljubljana, naša pesem pa se je oglasila tudi na porokah in ob pogrebih. Vsakdo mora imeti kaj, kar počne samo zase, za svojo dušo. Pevke smo imele 15 let Greto, svoj zbor, pesem, druženja in dneve, ki smo si jih zapomnile, ker so bili lepi. Greta, hvala zanje. Vera Golob ZDAJ V KULTURI ••• RAZSTAVA KERAMIKE IN OU 19. maja so v likovnih salonih gradu Slovenska Bistrica v organi- zaciji ZKO ter razstavišča Grad, odprli razstavo keramike in olj Milice Koštrun in Helmuta Je- raka, ki bo obiskovalcem na voljo do konca junija. Milica Koštrun-Prah je rojena v Poljčanah, otroštvo pa je preživela v Rogaški Slatini, sedaj živi in ustvarja v Ljubljani. Po poklicu je učiteljica in se s keramiko ter sli- kanjem ukvarja v svojem prostem času. Doslej jc imela že štiri raz- stave: v hotelu Prigorje v Rogaški Slatini (1993), na IV. svetovnem irienalu male keramike v Zagrebu (1993), v hotelu Sava in TIC-u Rogaška Slatina (1995) ter Domu starejši občanov in KS v Ljubljani (1995). Helmut Jerak, rojen 1935. leta v Celovcu, je dolga leta živel v Nemčiji, sedaj pa v Slovenski Bi- strici. Njegove slike so v glav- nem olja z značilnimi abstraktni- mi linijami. Doslej je imel že de- set samostojnih in veliko skupin- skih razstav v Sloveniji, Nemčiji in Italiji. VT ••• LAZNIK IN SCAPINOVE ZVIJAČE PONOVNO JESENI Drainska skupina Holermus, ki deluje pod okriljem ormoške knjiižnice Frana Ksavra Meška, je v letošnji sezoni pod režiserskim vodstvom Milivoja Žemljica na- študirala Molierove Scapinove zvijače, s katerimi so razveselili domače občinstvo. Kot smo izve- deli od režiserja, so kostume že vrnili v gledališče, vendar bodo nastope nadaljevali jeseni, ko se bodo med drugim udeležili tretje- ga gledališkega tedna, ki ga v Slo- venski Bistrici organizira tam- kajšnja ZKO. Dramska skupina PD Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje pa se jc pod režiserskim vodstvom Lojzeta Matjašiča letošnjo sezo- no lotila Goldonijeve komedije Lažnik, ki jo je občinstvo na vseh dosedanjih gostovanjih odlično sprejelo. Ta teden, v ponedeljek in drevi, nastopajo v ormoškem do- mu kulture. Mogoče bodo še kje gostovali, vendar so se tudi oni odločili, da bodo nastopili na tret- jem gledališkem tednu amaterskih gledaliških skupin v Slovenski Bi- strici. VT ••• KONCERT GASILCEV _IN KOMUNALCEV Minulo soboto, 20. 5., sla pev- ska zbora GD Hajdoše in Komu- nale Ptuj skupaj organizirala kon- cert. Zanj sta se odločila, ker ima- ta istega pevovodja — Jožeta Der- nikoviča, v Hajdošah pa zato, ker imajo tam zelo primerno dvorano. Koncert je začel moški pevske- ga zbora GD Hajdoše, ki je zapel šest pesmi, s šestimi pesmimi se je predstavil tudi zbor Komunale Ptuj, prav toliko pesmi pa sta zbo- ra zapela skupaj. Poslušalcev ni bilo malo, sodeč po burnem aplav- zu pa so bili navdušeni nad ubra- nim petjem. Koncert jc vodil Štefan Vidovič. Janez Vidovič GOSTOVANJE DIJAŠKE GLEDALIŠKE SKUPINE IZ LJUBLJANE Koga še zanimajo princi? '^Nikogar, saj imamo v našem svetu tako zelo fejst fante," je bil odgovor avtorice besedila in režiserke predstave Romane Ercegovic. (Romana sicer študira dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in TV v Ljubljani.) Za govorno podobo je skrbe- la lektorica Maja Dolinar, za tonsko opremo pa Zo- ran Belan. Foto Petro pa je fotografiral nasmejane sodelujoče za gledališki Ust. Na povabilo ptujskega Društva umetnikov in ustvarjalcev se je v petek, 19. maja, zvečer v ptuj- skem gledališču predstavila gle- dališka skupina Dijaškega doma Bežigrad iz Ljubljane s predstavo "Koga še zanimajo princi?" /pre- miera predstave je bila 19. aprila na odru dijaškega doma v Lju- bljani/. Toda tudi v pravljicah ni več tako, kot je bilo nekoč. Mladi princ Trincibald (Goran Pro- hart) živi v kraljestvu, ki doživ- lja finančno krizo, zato se mati kraljica (Maja Zupančič) odlo- či, da ga bo oženila z bogato princesko (Andreja Mezinec), da bo kraljestvo spet na zeleni veji. Tudi v pravljičnem kraljestvu imajo probleme z brezposelno- stjo: le kaj bo sedaj delal ubogi sluga (Matjaž Kalšek), ki je bil odpuščen zato, ker ni pravo- časno pripravil mize za večer- jo? Mogoče bo pa nadaljeval branje znanstvene fantastike in verjel, da avtomobili resnično obstajajo. So res tudi v pravljicah žen- ske-kraljice tiste, ki "nosijo hla- če"? Zdi se, da jc tako. Ubogi kralj (Aljoša Koltak) samo še kima in na skrivaj pije viski. V takem pravljičnem svetu se nekega dne pojavi Zemljanka Maruša (Ana Slivka), ki bi srčno rada zaplesala s princem. >To ji omogočita prijazni vili (Tatjana Lapajne in Jožica Pir- nat), ki sta sicer še neizkušeni; obiskujeta namreč šele drugi letnik šole za uresničevanje žel- ja, poleg tega pa včasih kakšno uro tudi prešpricata ... Ko princ spozna Marušo, se vanjo malce zaljubi in svojo prejšnjo izvoljenko odslovi. Maruša in princ zaplešeta, a kot vsake prave pravljične sanje se končajo tudi Marušine. Znajde se spet na Zemlji. Ali^e res ple- sala z resničnim princem? Kdo ve ... Pa nič zato, če so bile le sanje, saj Maruša na šolskem plesu spozna prav takega "fejst fanta", kot je bil njen princ iz pravljice. Simpatično zgodbico o navi- dezno zelo oddaljenih krajih in časih ter presneto bližnjih in re- snih temah (kakor sta zaljublje- nost mladih in odljubljcnost sta- rih na primer) so dijaki odigrali s pravo mero sramežljivosti, iskrenosti in prisrčnosti. Zdi se, da smo v igrici tako mladi gle- dalci kakor tudi očetje in mame. Oboji smo se potihem nasmihali najbrž tistim stvarem, v katerih smo prepoznali tudi malček Istnih nerodnosti, zadreg, nei- skrenosti, spolitiziranosti Ampak vse je, hvala bogu, sa- mo pravljica in na koncu se živ- ljenje uredi, kakor je lepo in prav. Morda pa se lahko uresničijo tudi naše sanje? Le poskusimo ... Kako je že rekla vila? Hokus Pokus. Vesno Tomšič 6 _ NASl KRAJI IN IJl DJK 1. JIM J 1995 ITEDNII, GOTIKA NA SLOVENjSKIH TLEH Slikano gotsko okno, peini€i fii ffalrovec Od 24. maja do 1. oktobra bodo v več razstaviščih osrednjih slovenskih muzejev in galerij v Ljubljani razstavljene umetnine iz gotske dobe, ki so se ohranile na naših tleh. Gotika Je bila pri nas že doslej deležna velike strokovne pozornosti, zadnjih ne- kaj let pa so vodilni slovenski strokovnjaki za to obdobje ob so- delovanju kolegov iz tujine pripravljali celovito prezentacijo gradiva iz časa od konca 13. do začetka 16. stoletja. Pri tem so vzeli pod drobnogled tudi številne umetnine s slovenskega dela Štajerske, \mr precej tudi iz zbirk ptujskega muzeja. Vsekakor bo zanimivo obiskati dragocenosti iz ptujskih muzejskih zbirk, razvrščene v drugem okolju in v soseščini eksponatov iz drugih krajev. Najvažnejše pa seveda je, da so vse te umetnine doživele ponovno strokovno ovrednotenje, ki bo v marsikaterem pogle- du dopolnilo in v nekaterih primerih tudi spremenilo naše do- sedanje vedenje o nastanku in umetniški vrednosti. Iz kulturnozgodovinske zbirke ptujskega muzeja, ki domuje v pr- vem grajskem nadstropju, so odpo- tovale na razstavo v Narodni muzej miza in kotna omara iz grajske jedil- nice ter dve pečnici. Miza in omara, ki sicer ne sestavljata enovite skupi- ne, sta pa okrašeni s podobnim oma- mentom, sodita že v 16. stoletje, a sta ohranili gotski značaj. V ptuj- skem muzeju smo ju vedno predsta- vljali kot najstarejša pohištvena ko- sa v naši zbirki, podobna vloga pa jima pripada tudi v slovenskem pro- storu. Na razstavi, ki bo v zgradbi Narodnega muzeja v Ljubljani in bo nosila naslov "Gotika v Sloveniji - svet predmetov", bosta oba ptujska pohištvena kosa iz zapuščine Her- ber.steinov predstavljala vidna in po- membna eksponata. Kot opozorilo na zaniinivo doga- janje v Ljubljani smo v grajsko je- dilnico postavili dve vitrini in vanju namestili nekaj muzealij, ki že dese- tletja niso bile na ogled. Izpraznjeno mesto v grajski sobani je ponudilo možnost, da si Ptujčani in drugi go- stje ogledajo del gradiva, ki ga je muzeju ob koncu 19. stoletja poklo- nil prof. Franc Ferk. Razstavili smo del slikanega gotskega okna, dve pečnici in tlakovec. Gotski vitraži so na področju da- našnje Slovenije velika redkost. Ve- liki razcvet te plemenite, a drage umetne obrti seje začel v 10. stolet- ju in dosegel svoj prvi vrhunec v 12. stoletju v katedrali v St. Denisu pri Parizu, ki tudi sicer velja za prvi ve- liki spomenik gotskega stila. Franci- ja je tudi v naslednjih stoletjih osta- la vodilna dežela, kjer .so velikanske okenske odprtine zapolnjevali z obarvanimi steklenimi površinami, na katerih se vrstijo zgodbe iz Sve- tega pisma. Mehki svinec, ki voljno sledi linijam zamišljene risbe in spenja posamezne koščke obarvane- ga stekla, ustvarja drobno čipkasto mrežo, podobno prav tako čipkasto izklesanim zaključkom kamnoseških izdelkov. Intenzivne barve, ki zaža- rijo v pravi osvetljavi, prispevajo h krhkemu in breztežnemu videzu mo- gočnih katedral. V Franciji se je ohranilo največ tega krhkega oken- skega bogastva, saj .so dobro organi- zirani Francozi ob začetku druge vojne dragocene vitraže skrbno de- ponirali. Nemci so bili glede tega žal brezskrbni. Iz Francije seje umetnost obliko- vanja barvnih oken razširila še v druge dežele. Tudi v naših krajih imamo kar nekaj dokazov, da .so bile z gotskimi vitraži opremljene tudi manj pomembne podružnične cer- kve. Ohranilo pa se jih je izredno malo. Dve okni s figuralnimi prizori Fragmentirana pečnica z upodo- bitvijo leva iz Ferkove zapuščine, sredina 15. stoletja. Foto Bazena Kmetec-FriedI sta bili do nedavna v cerkvici v Preddvoru na Gorenjskem, eden je v Lomu nad Tržičem, iz Gosteč .sta ohranjena dva fragmenta in do začet- ka druge vojne .so imeli gotsko okno s figuralnim prizorom tudi v Spodnji Muti. V že tako redko posejane spo- menike .so večkrat segli tatinski prsti. Mnogo več je na Slovenskem ohran- jenih oken iz poznega 19. in zgodnje- ga 20. stoletja, ki je druga velika do- ba slikanih oken. Tehnično dovršeni izdelki pa po umetniški plati ne do- segajo gotskih prednikov. S slikani- mi okni so se ukvarjali tudi mnogi sodobni umetniki; spet jih je bilo največ v Franciji, med Slovenci pa na prvem mestu kaže omeniti Stane- ta Kregarja. V zadnjih letih se tudi na ptujskem območju po cerkvah vedno bolj odločajo, da okna zapol- njujejo s pisanimi stekli po načrtih sodobnih slikarjev. Del vitraža, ki ga hranimo v ptuj- skem muzeju, je iz zapuščine prof. Franca Ferka. Tako kot za druge predmete, ki jih je Ferk poklonil muzeju, tudi za tega ne vemo, od kod je. Intenzivno obarvani koščki stekla (modri, rdeči, zeleni, rumeni, kremno beli, rožnati, vijoličasti) se- stavljajo pogled na gotsko arhitektu- ro. Stolpiči, balkoni, s krogovičjem okrašena kamnita okna, fiala s kam- niti rožami so postavljeni tesno drug ob drugega. Z diagonalno po.stavit- vijo .skušajo ustvariti vtis prostorske globine. Svinčene vezi sledijo lini- jam upodobljene arhitekture, na ozadju pa so doslikani jezičasti listi. Čeprav ne poznamo provenience te- ga odličnega primerka, ga lahko po- stavimo v sredino 15. stoletja. Izde- lek kaže visoko raven steklarskega znanja. Pri izdelovanju vitražev sta kartonist (ponavadi je to slikar) in steklar enakovredna ustvarjalca. Tehnologija je zahtevna in likovna zamisel ji mora biti povsem podreje- na. Steklar na steklo nanaša barvo in jo žge. Če je ta postopek dobro op- ravljen, steklo ob primerni osvetlja- vi doseže intenzivno obarvano tran- sparentnost, ki je največja odlika to- vrstnih izdelkov. Posamezni koščki stekla se vežejo z lahko upogljivimi svinčenimi vezmi in tako ustvarjena temna kovinska mreža je seveda tu- di del končnega likovnega izraza. Pečnice iz gotske dobe, ki jih hra- nimo v ptujskem muzeju, so negla- zirane. Glazura na teh izdelkih .se je v 15. stoletju šele začela uveljavlja- ti, ni pa bila obvezna. Obe razsta- vljeni pečnici, prva z upodobitvijo leva ob hrastu in druga s podobo sv. Barbare, sta enako kot vitraž iz za- puščene prof. Franca Ferka. Lev, ki s šapo objema deblo hrasta, še eno drevo pa raste za njegovim hrbtom, je bil v srednjem veku zelo razširjen motiv na pečnicah. Leva so v srednjem veku radi razlagali kot simbol Vstajenja. Verjeli so namreč, da se levji mladiči .skotijo mrtvi, oče pa jih z lastno sapo v treh dneh oživi. Tudi hra.st so radi povezovali s Kri- stusom. Iz hrastovine naj bi bil izde- lan križ, na katerega so pribiti Božje- ga Sinu. Nepojasnjena pa ostaja gola človeška postavica ob levem robu pečnice. Provenience naše muzealije ne poznamo, pečnice s pov.sem ena- kim motivom pa so našli ob arheo- loških izkopavanjih v Ljubljani in Celju, skoraj povsem enake pa hrani- jo še na Madžarskem in v Švici. Po izoblikovanosti detajlov bi bilo mo- goče ptujsko fragmentirano pečnico postaviti v sredo 15. .stoletja. Podoba sv. Barbare je nekaj mlaj- ša. Svetnica stoji na nekakšnem bal- konu, z levico se dotika svojega atri- buta —■ stolpa, nad njo pa se razrašča značilno poznogotsko vitičasto okra- sje. Tudi razporejenost gub na nje- nem oblačilu postavlja to skoraj neo- krnjeno ohranjeno latviča.sto pečnico v prvo četrtino 16. stoletja. Tlakovec ima na hrbtni strani še ohranjeno nalepko, na kateri je najbrž izpisano ime prvotnega la- stnika - "Pischinger". V starem in- ventarju je zapisano, da gre za pečnico, saj je pečnice in tlakovce kaj lahko zamenjati. Vendar je na enem delu našega fragmentarno ohranjenega tlakovca opaziti sledo- ve izhojenosti. Po površini se v ra- hlo privzdignjenem reliefu prepleta- jo profilirane črte, ki se razporejajo v si.stem gotskega krogovičja. Got- sko krogovičje najbolj poznamo kot polnilo v zgornjem delu visokih šilastoločnih oken, vendar je bila takšna dekoracija pogosta tudi na iz- delkih za vsakdanjo rabo. Opisani gotski eksponati iz muzej- skega depoja so že razstavljeni v pr- vem grajskem nad.stropju. Vabimo vas, da si jih ogledate, razstavljeno pa naj bo tudi vabilo na ogled velike prire- ditve v več ljubljanjskih razstaviščih. Marjeta Ciglenečki Fragmentiran tlakovec iz Ferkove zapuščine, 15. stoletje. Foto Božena Kmetec-FriedI LOVRENC NA DRAVSKEM POUU Glasbeno obarvan konec tedna Konec tedna bo Lovrenc na Dravskem polju v znamenju gla- sbenih prireditev. Zabava, ples in družabne igre bodo trajale kar tri dni, celotna prireditev pa bo potekala v tamkajšnjem športnem parku. Organizatorja letošnjih glasbenih prireditev sta podjetje Albin Promotion in glasbena delavnica Amadeus. Na glasbeno obarvanih dnevih, kot jih poiineniijejo organizatorji, ne bodo nastopili samo znani gla- sbeniki, pač pa bodo največ pozor- nosti posvetili mladim glasbeni- kom, ki so svojo glasbeno pot začeli pred dobriin letoin in pol. Glasbena delavnica Amadeus je namreč novost na glasbenein po- dročju in sojo otroci dobro spreje- li. Na vajah se učenci srečujo en- krat tedensko in igrajo na tiste in- strumente, ki jih imajo že dalj časa doma. En oddelek so uredili v Lovrencu na Dravskem polju, obiskuje pa ga okrog 30 učencev, drug glasbeni oddelek je v Racah in ga obiskuje okrog 60 mladih glasbenikov. Kot pravi vodja gla- sbene delavnice Beno Topolovec, bodo glasbeno dejavnost v prihod- nje širili, poskušali pa bodo še v drugih okoliških krajih. Poleg glasbene delavnice Amadeus se konec tedna v lo- vrenškein športnem parku obeta obilo dobre glasbe. V petek bosta igrali skupini Pop Design in Ko- met, sobotni večer bo domače-za- bavno obarvan z ansamblom Franca Miheliča in dua M & M, nedeljski program pa bo tekel že od 15. ure naprej. Nastopili bodo tamburaši PD Gorišnica, skupini Čuki in Komet, pevka Moni ter mmde glasbene skupine s po- dročja domače in zabavne glasbe. Za popestritev prograina bodo med drugim poskrbeli padalci in balonarji. Podjetje Albin Promotion bo tokrat predstavilo še novo Sie- mensovo ozvočenje, na prireditve pa so povabili tudi nekatere pred- stavnike Siemensa, okoliške župa- ne in osnovnošolce iz sosednji osnovnih šol. Prav otrokom so or- ganizatorji namenili največ gla- sbenega programa. Glasbene prireditve v Lovrencu na Dravskem polju naj bi v pri- hodnje postale tradicionalne. T. Mohorko DVAJSET LET PEVSKEGA ZBORA KOMUNALE PTUJ Pojo naj ljudje Prejšnji četrtek je proslavljal moški pevski zbor Komunale Ptuj dvajsetletnico delovanja. Pred dvajsetimi leti so se zbrali šoferji takratne TOZD Avtopark in ob podpori tedanjega direktorja Marjana Mesarica poprosili neu- mornega zborovodja Jožeta Derni- koviča, ali bi bil pripravljen voditi pevce v tem podjetju. Očitno so se dogovorili in zbor je sčasoma pri- tegnil pevce iz drugih komunali- nih obratov pa tudi od drugod. Prepevajo že dvajset let, saj jim tudi sedanji direktor Koinunale Ptuj Jože Cvetko stoji ob strani. Še vedno jih vodi Pepček Derni- kovič. V četrtek so pripravili samo- stojni koncert, slišali pa smo pri- jetno petje umetnih in ljudskih pe- smi. Program je povezovala Na- taša Vodušek. Pevcem in dirigentu je govoril tudi predsednik ZKO bivše občine Ptuj, čestitkain pa se pridružuje tudi naše uredništvo, saj so bili komiinalci še večkrat gostje našega radia v priljubljenih Cianijevih oddajah. Akademik prof, dr, Boao Grafenauer 1916-1995 Pred kratkim je slovensko zgodovinopisje izgubilo zgo(jQ,! vinarja, ki je dolgo časa predstavljal njegov vrh, kar se znan] stveniti dosežkov tiče, obenem je veljal tudi za najboljšega poznavalca virov za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Bogo Grafenauer je bil sin našega znanega literarnega zgodovinarja in etnografa Ivana Grafenauerja. Pod očetovjr^ vplivom, predvsem pa zaradi vpliva njegove izjemno bogata knjižnice se je že v osnovni šoli odločil za smer svojega štu- dija in zgodovina, učiteljica življenja, je postala n/ego^g preokupacija. Študij je dokončal še pred II. sv. vojno na F/. lozofski fakulteti v Ljubljani in tam med vojno, že po kapi tu, laciji Italije (sam je bil več kot leto dni interniran v Italiji), /efg 1944 doktoriral. Po II. svetovni vojni je najprej delal intenzivno pri mejnit) vprašanjih, bil pa je tudi ekspert jugoslovanske delegacija na mirovni konferenci v Parizu. Že leta 1946 je postal do- cent na Filozofski fakulteti, leta 1951 izredni in 1956 redni profesor za slovensko zgodovino, po potrebi pa je predavaj tudi starejšo zgodovino narodov jugovzhodne Evrope, štu- dentje zgodovine so si ga najbolj zapomnili po izjemni eru- diciji in težkih izpitih, pravo selekcijo med bruci pa je opravil že s prvim izpitom, uvodom v študij zgodovine. Podpisani sem imel srečo biti v zadnji generaciji, ki ji je še predaval Bogo Grafenauer. Zaradi plodnega znanstvenega dela je že leta 1968 postal dopisni član SAZU, leta 1972 pa redni. Njegova bibliografija obsega okrog 500 znanstvenih In strokovnih objav in ce/o vrsto samostojnih knjig. V glavnem se je ukvarjal s starejšo zgodovino, nekako od začetka srednjega veka pa do 18. sto- letja, v nekatehh razpravah se je dotaknil tudi kasnejših obdo- bij, predvsem pri agrarni zgodovini in zgodovini Koroške. Veliko se je ukvarjal s kompleksom vprašanj glede nase- litve Slovanov in s Karantanijo, o kateri je objavil obsežne študije. Drugo večje področje njegovega dela je bila zgodo- vina kmečkih uporov, rezultat tega dela pa številne razprave in nekaj monografij, uveljavil pa se je tudi kot pisec sinte- tičnih del o slovenski zgodovini. Večkrat se je v svojih razi- skavah lotil tudi starega Ptuja, in vsaj kar se srednjega veka tiče, lahko rečemo, da je bil najboljši poznavalec njegove preteklosti. Ob koncu tega spominskega zapisa o našem velikem zgo- dovinarju ponovimo besede njegovega prijatelja akademika Ferda Gestrina, ki je zapisal: "Vse njegove teze pač ne bodo obveljale, nova raziskovanja bodo privedla do dopolnitve in tudi do novih rezultatov. Vendar je pa opravil veliko delo, kije doživelo priznanje v krogih slovenskih in tujih historikov. ^ Martin Steiner PROSPEKT SKUPNOSTI GRADOVI NA SLOVENSKEM Za boUšo turistično ponudbi Skupnost gradov na Slovenskem je v sodelovanju z mi strstvom za gospodarske dejavnosti oziroma njegovim deloniJ turizem izdala prospekt o gradovih in dvorcih v Sloveniji v m kladi 30 tisoč izvodov. Avtor tekstov je profesor dr. Ivan St par, urednik fotografije pa Joco Žnidaršič. Z izdajo prospek je skupnost, v katero je vključenih petnajst gradov in dvorce uresničila eno od vrste nalog v okviru spodbujanja kulturno-t ristične ponudbe gradov. V slovenskem jeziku bo prospekt izšel do konca junija. Foto: D5 Od dvesto gradov v Sloveniji se jih je kakšnih štiridese ohranilo le še v ruševinah, v 31 gradovih so muzeji ali zejske zbirke, štirinajst so jih preuredili v gostinske in dm ge za turizem potrebne objekte, v dvajsetih so sedeži slavnih in javnih funkcij, v desetih socialne ustanove (o* zavodov za duševno in telesno prizadete do zaporov), v 3^ ali 40 grajskih poslopjih pa so stanovanja. Kljub veliken^^ število gradov in dvorcev v Sloveniji le-ti ne premorejo cfvMtpposMIiza turiste. Skupnost je prostovoljno združen- je upraviteljev in lastnikov gradov, ki želijo izboljšati kulturno-turi- stično ponudbo slovenskih gradov. Na predstavitvi prospekta, ki je bila 24. maja na gradu Otočec, so govorili tudi o drugih aktivnostih v letu 1994 v Ptuju ustanovljene skupnosti. Njene osnovne naloge so varovanje naravnega in kultur- nega okolja, spodbujanje izo- braževanja in izpopolnjevanje za potrebe kulturno-turistične ponud- be, organiziranje predavanj, .semi- narjev in okroglih miz na temo kul- ture in turizma, posredovanje pri navezovanju mednarodnih stikov in povezav ter oblikovanje kon- kretnih programov za posam^^ naloge. Nekateri slovenski gra''| so za letošnje poletje pripravili gate programe prireditev — ptuj*^' ga med njimi nismo zasledili. Prospekt Gradovi in dvorci v S veniji je izšel v angleškem, škem in italijanskem jeziku. V so predstavljeni vsi gradovi, k' vključeni v skupnost, in drugi -s" stično ponudbo. V slovenskem ku bo prospekt izšel do končaj" ja. Pripravljajo pa tudi prospekt^' sameznih gradov. Sofinancer i^ prospekta je tudi mestna oW Ptuj. Ptujski grad v njem ni naj''' predstavljen — fotografija j^ najslabših. ' i. JIMJ 1995 OD TOD IN 1AM — 1 TTilIŠNICA JESEN NA POHORJU / SLOVESNOST OB 50. OBLETNICI I KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE Jpommi na brutalnost ^ spomini na Itumanost i ki je V petek, 19. maja, dopoldan vztrajno padal, je bil brez dvoma eden glavnih krivcev, 1 je prišlo na osrednjo proslavo ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne in zmage nad f izmom v slovenjebistriški občini, ki so jo organizirali skupaj z Univerzo Maribor pri bolnišnici P, no Pohorju, tako malo ljudi. Največ je bilo učencev tinjske osnovne šole. Slavnostna ^ovor- 11(0 sta bila rektor Univerze Maribor dr. Ludvik Toplak in slovenjebistriški župan dr. Ivan Žagar. pr. Ludvik Toplak jc v na- ^^j,ru omenil okupacijo Šta- vfskc in državljansko vojno v Lhljanski pokrajini. "Zlasti to jruiio je vsadilo trajnajše kon- tiikic, ki jih nekateri želijo obu- jii in oživljati še danes. Priča p,o. da se ti kontlikti želijo prenašati na naslednje rodove in L vsej Sloveniji. Temu se mo- [jpio odločno upreti," je med jriiiii'11 poudaril rektor maribor- ske univerze. V nadaljevanju je omenil, da je vzpodbujanje l^ontlikt^v, ki so imeli svoj iz- y(,r predvsem v osrednji sloven- ski pokrajini, lahko za sloven- sl(i narod ponovno usodno. Sa- mo enotnost, strpnost in moral- (lopolitična zavzetost, gospo- jarska stabilnost ter zazrtost v prihodnje so po njegovem po- rok miru in blagostanja. "Vsa letošnja praznovanja v svetovnih prestolnicah so poka- zala, da se svet zaveda zgodo- vinskega pomena dogodkov iz- pred petdesetih let. Zaveda se pomena enkratne zmage nad vojnim zlom, zavedamo pa se lega tudi mi, predvsem pa tega, daje tudi zlo večno. Zato bo le trajna zavzetost za mir in huma- nost med ljudmi porok miru in spominsko obeležje, ki so ga postavili v spomin na bolnišnico Jesen Jpo/iorsic/ kmetje, predstavniki slovenjebistriške občine ter Univerze Ma- ' fitor. Foto: VT V kulturnem delu so nastopili tudi učenci osnovne šole Tinje. Foto: VT napredka Slovencev," je še po- vedal dr. Ludvik Toplak ter do- dal, da se vsega tega zelo dobro zavedajo tudi študentje mari- borske univerze, ki so 50. obletnico zmage nad fašizmom počastili s humano - krvodajal- sko akcijo. Slovenjebistriški župan dr, Ivan Žagar je govoril predv- sem o pomenu bolnišnice Je- sen, zgrajene jeseni 1944. le- ta, ki je pod svoje okrilje na planini pod Šumikom v bližini kmetije Lepej gostoljubno in humano sprejela prve ranjence že okoli novega leta 1945. Po dokumentaciji se je tukaj zdravilo okoli 25 ranjencev. Kljub previdnosti je bila bol- nišnica kar dvakrat v nevarno- sti, hudo je bilo zlasti v pom- ladanski hajki tik pred kon- cem vojne 1945. leta. Bolniš- nica je danes spomenik, ki opozarja in kliče proti nasilju, je še poudaril dr. Ivan Žagar, saj Bosna le ni tako daleč, da bi bili do strahot, ki se tam dogajajo, tako neobčutljivi. Vsa praznovanja naj bodo opomin, da tudi pri nas v Slo- veniji končno izstopimo iz za- kletega kroga večnih nesogla- sij in prepirov. Spomin na petdeset let konca druge svetovne vojne so poča- stili godbeniki pihalnega orke- stra z Zgornje Polskave, zbor učencev osnovne šole Tinje ter predstavniki Univerze Maribor — še posebej študentje Peda- goške fakultete. Med drugim smo v pohorski tišini slišali Kocbekov^ Dnevnik ter pesmi dr. Janka Čara. Vida Topolovec Slovo od Staneta Predovnika Velika množica sodelavcev, znancev in prijateljev se je v to- rek, 16. maja, na ptujskem po- kopališču poslovila od Staneta Predovnika, upokojenega PTT delavca, borca NOV in sindikal- nega aktivista iz Ciril-Metodo- vega dr 8 v Ptuju. Na njegovi zadnji poti do groba ga je po- spremila godba Pošte Sloveni- je - PE Maribor, od njega so se poslovili govorniki KS, podjet- ja, ZZB NOV in drugi ti organi- zacij. Naj na kratko povzame- mo njegovo življenjsko pot in delo tudi za naše bralce. Stane Predovnik je bil rojen 18. avgusta 1922 v Ljubnem ob Savinji v delavski družini, kjer se je izučil za strojnega ključav- ničarja. Kot mladenič je sode- loval v napredni sokolski orga- nizaciji, zato ga je nemški oku- pator leta 1941 zaprl v Celju, potem pa ga poslal na delo v Nemčijo. V Celovcu je dobil zvezo s slovenskim odpor- niškim gibanjem in se avgusta 1943 pridružil partizanom Ko- roškega odreda. Pozneje je bil borec v brigadi Slavka Slandra, od tam pa so ga avgusta 1944 poslali v radiotelegrafski tečaj v Črnomelj. Po tečaju je ostal pri radijskem centru v glavnem štabu NOV in PO Slovenije. V tem svojstvu je prve dni maja 1945 prišel v osvobojeni Trst in delal 14 dni na radijski postaji. Tedaj je bil demobiliziran in še isti dan postavljen za nadzor- nega organa pri PTT direkciji za vse telegrafsko-telefonske naprave v Trstu. Na tem po- ložaju je ostal več mesecev, proti koncu leta 1945 pa je za- radi mednarodnimi političnih razmer moral Trst zapustiti. Svoje delo je nadaljeval v Slovenskem Pri morju in bil na- zadnje upravnik okrajne pošte v Idriji. V letu 1963 bil imeno- van za vodjo takratne ekonom- ske PTT enote Ptuj, pozneje TOZD Ptuj. Takrat se je s svojo družino, ženo in dvema sinovo- ma preselil v naš Ptuj in se ta- koj vključil v družbenopolitično in društveno življenje, na de- lovnem mestu pa si je prizade- val za kar najboljše delo pošte. Ob delu se je izobraževal s štu- dijem v Zagrebu in pridobil na- ziv ekonomista PTT prometa in zvez. Od leta 1978 do upokojit- ve v letu 1983 je bil sekretar SIS PTT za Podravje. V Ptuju je bil nekaj let sekre- tar občinskega odbora ZZB NOV, predsednik področne sekcije vezistov NOV za Po- dravje, Koroško in Pomurje, uspešno pa je opravljal še več drugih družbenih dolžnosti. Po- sebno dejaven je bil v sindika- tih. Bil je član predsedstva občinskega sindikalnega sveta In predsednik medobčinskega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah, ki je pove- zoval občine Ptuj, Ormož in Slovensko Bistrico. Po upoko- jitvi je ustvarjalno deloval v Ak- tivu sindikalnih aktivistov pri območnem odboru ZSSS Ptuj, v Društvu upokojencev Ptuj in v ptujski zvezi društev upoko- jencev vse do lanskega leta, ko je njegovo delo začela močno ovirati bolezen. Red zasluge za narod s sre- brno zvezdo, zlati znak ZS Slo- venije, zlati znak PTT Slovenije ter štvilna druga odličja zgo- vorno govore o njegovem ustvarjalnem in uspešnem de- lu. Sodelavci in prijatelji ga ohranjajo v trajnem spominu. Franc Fideršek PTUJ / RAZSTAVA OB 50. OBLETNICI ZMAGE NAD NACIZMOM ''Domovina naša je svobodna../' Pod tem naslovom so minuli četrtek v obnovljenih prostorih nekdanjih ptujskih zaporov v Pre- šernovi ulici odprli razstavo "Ptujski okraj med narodnoo- svobodilnim bojem 1941-1945", posvečeno 50. obletnici zmage nad nacizmom. Razstavo je na podlagi rezulta- tov štiriletnega temeljitega razisko- vanja tega obdobja ter pod pokrovi- teljstvom ptujskega Pokrajinskega muzeja, mestne občine Ptuj, občine Ormož ter številnih podjetij pripra- vila kustodinja Irena Mavric, pri oblikovanju in postavitvi pa ji je pomagal Janko Marinič. Ob četrtkovem odprtju je zbra- nim najprej govoril ravnatelj Po- krajinskega muzeja Ptuj Boris Miočinovič in med drugim dejal: "V okoliščinah, ko neofašizem v Evropi spet dviga glavo, je vsako obeleževanje zgodovinske zmage ne le spomin in 'opomin, temveč tudi borba za svobodni demokra- tični svet. Upor proti okupatorju v neugodnih prostorskih in poli- tičnih ter vojaških okoliščinah je bil izjemno etično in herojsko de- janje. Lahko smo upravičeno po- nosni na vse, ki so se uprli takrat najmočnejši in največji vojaški si- "Ptujski okraj med NOB" v novih razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja li na svetu. Ta razstava je po- svečena njim." Za njim so se kot govorniki zvrstili še župan mestne občine Ptuj Dr. Mircslav Luci, avtorica razstave Irena Mavric ter predsed- nik medobčinske Zveze borcev in udeležencev NOB Ivo Rau. Tekst in foto: DS Pred petdesetimi leti Franc Fideršek — 11. Na enem takih mitingih sem '"'al ob starejšem kmetu, ki jc ^il nekoč obrtnik in celo nekaj poslanec v štajerskem dežel- "^"1 zboru v Gradcu. Nekako '^liole jc modroval: "Hitlerja je odnesel zlodcj v peklensko ,*'fe2no, kralj je nekje daleč, j ?°^arji so pa tu in jih moramo , "'bogati. Bog je visoko, vse to , ^'*^da in dopušča, saj se brez ^Ho\c volje nič ne zgodi!" 1 Nova ljudska oblast je bila ) ''[^e dni dejansko trda vojaška I J'"ast, ki jc odločala o vsem za i J^atlo odborov OF. Pod koman- I Ticsia Ptuj sta tedaj spadala ^ okraja Lenart in Slovenska P "'''■ica. Ta komanda je tudi '■'^dila mobilizacijo vseh fan- . ^ od 17. do 25. leta starosti. ,. J^ibori OF po vaseh so dobili ^^^go nalogo, da na zborno mc- |, ^ pripeljejo vse fante, ki so do- r in izbrskajo tudi skrivače, ki JI izogibali mobilizaciji v • ..^f^Ško vojsko in partizane. '^h domovina nujno potrebu- j |^^^j'ikc, kajti reakcionarji na X vj^^*^*^"! in v Trstu poskušajo ) V!i!j, ^' preprečili združitev uie Slovencev," so navadno ■je '|^.*^'.J'-'^'^li nujnost mobilizaci- ' i?.p |.J^ bila na našem območju * Ok^.^"^ nied 12. in 15. majem. i5^^jii odbor OF Ptuj je dne ^ zapisal, da so že mobi- lizirali 1.289 ljudi in da mobili- zacijo izvajajo še naprej. Ta mobilizacija je bila dejan- sko uspeh, saj je bilo doma le malo fantov. Večina je bila pri- silno mobiliziranih v nemško vojsko, od teh jih je petina pa- dla, veliko je bilo težje ranjenih, mnogi pa so takrat trpeli v uj5t- niških taboriščih, saj so po brez- pogojni nemški kapitulaciji za- vezniki na obeh straneh z vojni- mi ujetniki ravnali grobo, pone- kod kar sadistično kruto. Veliko fanov in mož pa jc bilo v parti- zanskih brigadah in odredih. Tako so med takratnimi mo- biliziranci bili predvsem mladi fantje, ki še niso služili v nobeni vojski, nevešči v ravnanju z orožjem, vendar se vojaška ko- manda na to ni ozirala. Takoj so jih razporejali na izpostavljena mesta za stražarje, varovati so morali objekte, predvsem pa spremljati vojne ujetnike na nji- hovem ""križevem potu". Precej jih je bilo poslanih v zgornjo Dravsko dolino in na Koroško. Na politično delo na območje današnje avstrijske Koroške je bilo poslanih tudi precej aktivi- stov OF, predvsem takih, ki so obvladali tudi nemški jezik. Iz Ptuja sta bila tja premeščena Ivan Štrafela-Don in Anton Ki- movec- Srečko. Po 20. maju sta se vrnila, ko je (tedaj že jugo- slovanska) vojska morala pre- pustiti avstrijski del Koroške angleškim zasedbenim silam. ZAOSTRITVE GLEDE KOROŠKE iN PRIMORSKE Že v uvodu tega feljlona sem omenil, da so se na konferenci v Jalti veliki trije načelno dogovori- li, da bo Avstrija obnovljena v predvojnih mejah in da bo sporno ozemje Slovenskega Primerja s Trstom in Istro do dokočne rešitve na mirovni konferenci pod upravo zahodnih zaveznikov. Vsebine te- ga dogovora tedanje slovensko in jugoslovansko vodstvo najbrž v podrobno.stih ni poznalo. Možno pa je tudi, da so spričo velikih uspehov sovjetskih armad (blisko- viti prodor proti Berlinu, ki so ga zasedli že I. maja, in ob Donavi, saj so Dunaj osvojili 13. aprila) poskušali zahodne zaveznike po- staviti pred izvršeno dejstvo. Zato tudi nadčloveški napor slovenskih partizanskih enot, da so pred za- vezniki zasedle ozemlja, ki naj bi pripadalo Združeni Sloveniji. Dejstvo je, da so se že tedaj začela trenja med zahodnimi za- vezniki in Sovjetsko zvezo za prevlado v Evropi. Sovjetska politika se je opirala predvsem na uspehe svoje Rdeče armade, vendar je treba priznati, da so se poskušali dosledno držati do- govorov v Jalti. V Nemčiji in Avstriji so se umaknili za črte okupacijskih con, določenih v Jalti, Tita in s tem tudi takratne- ga slovenskega vodstva pa niso javno podprli glede zahtev po delu slovenske Koroške in Pri- morske ter Trsta. "Menim, da se moramo odslej nagibati k temu, da bomo Italijo podpirali proti Titu. Tita lahko pustimo, da se sam kuha v svojih gorah v bal- kanskem zosu, ki je grenak ..." Tako je med drugim zapisal W. Churchill v zasebnem in naj- strožje zaupnem pismu svojemu zunanjemu ministru dne 11. marca 1945. Američani in Angleži so po- skusili, da bi na skrivnih poga- janjih s komandanti nemške ar- made v Italiji dosegli sporazum o predčasni in ločeni kapitulaciji te armade pred zavezniškimi silami. Sovjetska obveščevalna služba je za ta pogajanja zvedela in sledil je oster Stalinov protest. Zaradi tega so pogajanja prekinili, če- prav je res, do so nekaj dni pred uradno nemško kapitulacijo nem- ške sile v Italiji prenehale odpor in se predajale zaveznikom. Da bodo bralci bolj razumeli, zakaj je Churchill začel odkrite- je podpirati Italijo, pri tem je imel polno podporo tudi Truma- na, ki je po smrti Roosevelta postal predsednik ZDA, naj na- vedem glavno razloge. KP je bila v Italiji ena naj- močnejših političnih strank. Vo- dila je tudi samostojno odpor- niško gibanje, vendar pri tem ni bila v sporu z odporniškim gi- banjem, ki so ga organizirale druge, bolj demokratične itali- janske stranke. Obstajala je re- alna možnost, da bi na svobod- nih volitvah po končani vojni zmagal KP Italije. S tem bi se komunizem razširil na zahodno interesno področje, kar bi glede na strateški položaj Italije resno ogrozilo položaj Angležev in Američanov v Sredozemlju. V že prej omenjenem pismu britanskega predsednika W. Churchilla zunanjemu ministru je tudi zapisano: "Toda dejstvo, da smo na splošno naklonjeni zahtevam Italije, kar zadeva vrh Jadrana, nam bo dalo možnosti vplivanja na italijansko notran- jo politiko proti komunistom in divjakom, ki bi lahko pripomo- gli k razpadu italijanske države. /.../ Po drugi strani pa upam, da Italijo še lahko rešimo pred boljševiško kugo." Zunanji minister A. Eden pa je na te misli svojega predsedni- ka med drugim odgovoril: "Zahteve Italije in Jugoslavije niso združljive in kolikor razu- mevanja bi človek imel s prvo, je le dejstvo, da Tito zdaj nad- zoruje večino spornega ozemlja in da bi po umiku Nemcev lah- ko nadzoroval celotno ozemlje, preden naše armade pridejo tja. Ne uživam, ko pomislim, da nas lahko potegnejo v oborožen spopad s Titom zaradi te zade- ve." (Vir: Tito - Churchill stro- go tajno, str. 492.) UMIK S KOROŠKE_ v zvezi z navzočnostjo slo- venskih oziroma pozneje jugoslo- vanskih čet na ozemlju avstrijske Koroške je tiste dni potekala ži- vahna diplomatska dejavnost, čeprav bolj v senci veliko ostrej- šega spora v zvezi s Trstom in Slovenskim Primorjem. Razlika je tudi v tem, da so bile zaostritve glede Koroške v glavnem le z Veliko Britanijo, medtem ko je v zadevi Trsta in Italije bil močno prisoten tudi interes ZDA. V protestnih notah so se An- gleži sklicevali predvsem na moskovsko deklaracijo z dne 1. I 1. 1943 o obnovitvi svobodne in neodvisne Avstrije v okvirih meja iz leta 1937, na dogovor v Jalti in določitev okupacijskih območij zaveznikov na ozemlju Avstrije, konkretiziran v dogo- voru med poveljnikom zavez- niških sil v Sredozemlju fel- dmaršalom AIexandrom in po- veljnikom tretje ukrajinske fronte maršalom Tolbuhinom. 8 _ OD TOD iN lAM 1. JINIJ 1995 - TEDM|] PTUJ / ANKETA NA PTUJSKIH ULICAH Staro mestno jedro naj se zapre! Ptujskim prometnim težavam najverjetneje tudi v prihodnje ni videti konca. Seveda se z njimi ubadajo odgovorni "možje", ki iščejo najprimernejšo rešitev za vse: za voznike, stanovalce in ne- katere zasebnike. Ena izmed novejših rešitev je zaprtje starega mestnega jedra Ptuja in prav o tem smo povprašali nekaj naključno izbranih Ptujčanov. Z anketo smo želeli izvedeti, kako spre- jemljiva bi bila zapora nekateri ulic v starem mestnem jedru in kar presenečeni smo bili, da je pri mnogih naletela na ugoden odmev. Seveda se z zaporo nikakor ne strinjajo nekateri zasebni- ki, ki imajo svoje prostore v starem delu rfiesta. In kaj smo v minulem tednu na ulicah Ptuja iz- vedeli od nekaterih mimoidočih? Marjan Skok, Irena Kukovec, Jože Kokot, Zdenka Baš in Franc Potočnik. Marjan Skok, zasebnik iz Ptu- ja: "Moje mnenje o zapori starega mestnega jedra jc pozitivno. Vse- kakor menim, da če je zapora pro- meta v nekaterih ulicah Ptuja po- trebna, naj se to uredi brez posta- vljanja cestnih zapor, saj bo s tem na ulicah tudi manj parkiranih av- tomobilov. Kot zasebnik se vsak dan srečujem z obilico prometnih težav, vendar pa je včasih kakšno kupljeno blago potrebno odnesti le malo dlje do avtomobila." Irena Kukovec iz Bukovcev: "Seveda bi bilo zaprtje starega me- stnega jedra po eni strani koristno, po drugi strani pa bi se ob tem mo- rala urediti še sprejemljiva ura za dostavna vozila. V zadnjih mesecih je namreč v prometu preveč nereda, še posebej je šibka točka parkiran- je, kajti parkirišča so prepolna. Del- no bo potrebno v prihodnje urediti tudi nekaj novih parkirnih mest, vsekakor pa se bodo morali nekate- ri vozniki navaditi na parkiranje izven mestnega jedra." Jože Kokot iz Ptuja: "Staro mestno jedro Ptuja naj se čisto za- pre za ves promet. To bo tudi do- bra rešitev za nas pešce, ki se vsak dan srečujemo z mmnogimi avto- mobili na ulicah starega mesta. Seveda pa bosta ustrezna rešitev in ob tem zapora nekaterih ulic zahtevala še več novih parkirnih prostorov ob robu mesta, torej naj se razmišlja tudi o tem." Zdenka Baš iz Ptuja: "O pri- merni rešitvi za ureditev prometa na Ptuju imam dvorezno mnenje. Glede na to, da je Ptuj staro mesto in ga vsak dan obišče mnogo turi- stov, bi bilo zaprtje starega me- stnega jedra dobra rešitev. Predv- sem ob tem menim, da se morajo odgovorni potruditi, da se bo po zaprtju stari del mesta še bolj raz- vijal v smeri turizma. Ptujčani bo- mo namreč ob tem zares vedeli, zakaj je bila zapora potrebna in kakšen jc bil njen namen." Franc Potočnik iz Ptuja: "Mo- ram povedati, da mi je bil najbolj všeč prometni red na Ptuju iz leta 1988, marsikaj je bilo dobro ureje- no in sprejemljivo pri mnogih voznikih. S posameznimi promet- nimi spremembami in privilegiji za posameznike pa se je pojavilo preveč nereda, ki traja še danes. Menim, da bi morali v prihodnje promet speljati ob robu mesta, sam center pa zapreti. To bo tudi primerna rešitev za ptujski turi- zem in za mnoge stare zgodovin- ske zgradbe. Dobro je urejen tudi del Prešernove ulice, uganka je morda le širok pločnik na levi strani, kjer bi lahko bilo kar nekaj parkirnih mest. K težavam v pro- metu pa pripomorejo mnogi voz- niki, ki so premalo disciplinirani in svoje avtomobile puščajo pov- sod, kjer jim je volja. Morda bi bi- la potrebna večja kontrola odgo- vornih služb v prometu prav na obrobju mesta." Pripravila: T. Mohorko in D. Sterle PTUJ / V UUDSKEM VRTU PONOVNO NA DELU VANDAU Tokrat glasbeni paviljon v začetku prejšnjega tedna jo je močneje kot doslej skupil glasbeni paviljon v Ljudskem vrtu. Za zdaj neznani storilci, ki so bili aktivni tudi v času grad- nje paviljona, so razbili zgornja vrata in vrata v strojni del, iztrgali pa so tudi okno z okvirjem vred ter razbili steklo. V strojnem delu jih je motila oma- rica, v kateri je bila celotna naprava za reguliranje vodometa, ta pa je tudi v celoti uničen. Kot je povedal prvi očivi- dec Janko Znidarič iz zaseb- nega podjetja Vodnar, ki je po- stavilo vodomet, so razbijale! vedeli, kaj morajo razbiti, ker niso razbili zgornja omarice, kjer je visoka električna nape- tost in kjer je instalirana napel- java za morebitne prireditve. Zato je bila tudi dvakrat zaklen- jena, ne pa da bi kaj skrivali. Če bi se je lotili, bi izgubili življenje. Onesnaženi in uniče- ni spodnji del glasbenega pavil- jona kaže tudi na to, da so bili uničevalci precej dobro volje in da so si pred vandalizmom ali pa po njem privoščili precej pi- jače. Bili pa .so tudi precej spretni in iznajdljivi, saj so se do šob vodometa na ribniku morali "pripeljati" — najverjet- neje so za to uporabili desko. Šobe vodometa so uvožene, za- to jih ne bi bilo težko izslediti, le budno je treba opazovati okolico in odkriti morebitne nove vodomete. Tudi o tokratnem "vlomu" v glasbeni paviljon je policija na- pisala zapisnik kot že trikrat ali štirikrat doslej, kolikor je bil paviljon tarča objestnežev. Si- cer pa ga bolj ali manj skrunijo že od vsega začetka. Mirko Brlek, vodja parkov v Komu- nalnem podjetju Ptuj, in Janko Bohak, vodja PE Komunalne storitve v tem podjetju, sta po- vedala, da to, kar se dogaja v Ljudskem vrtu, okrog glasbene- ga paviljona in bližnje okolice presega vse meje. Ljudski vn postal pravo smetišče, kraj seljačenja za številne mlade,! ga dobesedno uničujejo in 0,^^ snažujejo, kar jim pride pod ke in noge. Komunalci si niti„ upajo pomisliti, kaj vse se [ dogajalo ob koncu šolskega ta. Nič ne pomaga, niti dvakr- tedensko čiščenje, obnavljanj klopi, ki so sedaj vnovič v cel( ti razbite, in drugi ukrepi. ^ da bi bilo bolje, če bi bil ta d, Ptuja obljuden, če bi že postav li gostinski ali kakšen druj obrat, kar bi zagotovilo stalp prisotnost ljudi. Skrunilcem j le toliko: škodo bomo tako a drugače poravnali vsi, tudi nj hovi starši. ^ Glasbeni stolp še vedno brez vsebine, zato pa so toliko bolj akli\ vandali. Foto: Kosi ORMOŽ / KDAJ PO NOVI OBVOZNICI? Ministrski mlini melieio (pre)poiasi Kdo ve, koliko generacij bo še čakalo na boljšo prometno po- vezavo med Ormožem in Ptujem, še posebej pa na ormoško ob- voznico, ki bi staro mestno jedro razbremenila lokalnega in tranzitnega prometa, saj na pristojnih ministrstvih v Ljubljani (na kmetijskem ter za okolje in prostor) zavlačujejo z izdajo potrebnih soglasij! Prav obvoznica kaže več kot dve desetletji neuresničena potrebe Ormožanov po ureditvi tega problema ta- ko z urbanističnega kot prometnega vidika. Variante ormoške obvoznice: st. 1 /e stara cesta. st. 2 /e idealna trasa IZ študije o cestni povezavi med Slovensko Bistrico in Ormožem, 3 - trasa v spremembah družbenega plana občine Ormož (povečan odmik od naselja Hardek na podlagi zahtev iz javne razprave) in 4 - ideja o močno umaknjeni trasi, ki jo je rpedlagalo kmetijsklo ministerstvo. Potreba po dokončni razbreme- nitvi mestnega jedra lokalnega in tranzitnega prometa je prišla po- novno do veljave po osamosvojit- vi Slovenije, ko so skupščine občin Lendava, Ormož, Ljutomer, Ptuj, Šmarje pri Jelšah in Sloven- ska Bistrica podpisale junija 1992 stališča v zvezi s problematiko ce- stnih povezav med Slovenijo in Madžarsko in govorile tudi o nuj- nosti obvoznice mesta Ormoža. O obvoznici so razpravljali v lanskem letu na več sejah skupšči- ne občine, zadnjič 19. decembra 1994, ko je bil odlok o spremem- bah in dopolnitvah sestavin dolgo- ročnega in srednjeročnega plana občine Ormož sprejet. V času jav- ne razprave je bilo podanih več pripomb; vcčinom so se nanašale na oddaljenost od naselja Hardek in možnosti ureditve nadvozov za prehod oziroma dostop do polja na drugi strani. Pripombe občanov so bile delno sprejete in je tako trasa ob prvotne pomaknjena za približ- no 100 metrov. Navedeni odlok jc bil že pred sprejetjem posredovan v usklajevanje ministrstvu za oko- lje in prostor, a tp svojega sogla- sja zaradi nasprotovanja kmetijsk- ega ministrstva še do danes ni iz- dalo. Kmetijsko ministrstvo nam- reč nasprotuje trasi obvoznice, ker je za njeno izgradnjo potrebno žrtvovati okoli 11 ha kmetijske in gozdne površine. Na občini Or- mož ocenjujejo, da je stališče kmetijskega ministrstva enostran- sko in v nasprotju z lokalnimi in- teresi ter neposredno ogroža grad- njo obvoznice. Kdaj bo začetek gradnje or- moške obvoznice in kakšni pro- blemi se ob tem porajajo, smo vprašali župana občine Ormož Vi- lija Trofenika. Povedal jc. da je po programu DARS-a predviden pričctck izgradnje obvoznice v 1996. letu, zaradi cesarje potrebno še pred poletnimi dopusti v občin- skem svetu sprejeti lokacijski načrt, v zaključni fazi pa je žc izdelava idejnega projekta. Obravnavi loka- cijskega načrta in idejnega projekta v občinskem svetu Ormož sledi javna razgrnitev in nato sprejem lo- kacijskega načrta, ki mora biti spre- jet najpozneje julija letos. "Upam pa, da bo v vladi prevla- dala trezna odločitev za gradnjo naše obvoznice. Trdim, da se bodo občani Ormoža znali odgovorno in trezno odločiti, kaj bolj potrebuje- jo, ali obvoznico ali 11 ha kmetij- skih in gozdnih površin. Brez tega, da žrtvujemo kmetijske površine, prometa mimo Ormoža ni mogoče urediti," je dodal Vili Trofenik. Čas, ko morajo na občinskem svetu sprejeti lokacijski načrt in idejni projekt ter opraviti javno ra- zrnitev, je vse bliže, odgovorov s pristojnih ministrstev pa še vedno ni. Jc zavlačevanje z izdajo soglasja zaradi 11 ha zemljišč res pravi iz- govor kmetijskega ministrstva ali pa je resnica kje drugje? Kdo bi to vedel! Mogoče pa je to samo igra in bo denar, namenjen za ormoško obvoznico, pristal kje drugje? Vicia Topolovec FORMIN / ODPRTJE NAMAKALNEGA SISTEMA Voda za 356 hektarjev njiv ^^Greh bi bil^ če bi voda tekla mimo žejnih polj/^'' je poudarila direktorica konzor cija za namakanje Podravja Mira Edelbaher na slovesnosti ob odprtju namako/ nega sistema Formin. Črpališče ob vznožju odvodnega kanala SD II bo zagoW vljalo vodo za 356 hektarov kmetijskih površin. Zaradi pomanjkanja denarjo (investicija je državo veljala 113 milijonov tolarjev) je možno v prvi fazi namaka- ti 216 hektarjev^ gradnjo drugega dela sistema bodo nadaljevali jeseni. Na slovesnosti ob črpališču v Forminu so kulturni program izvedli pev- ski zbor iz Gorišnice, domačina s skečem, harmonikarji pod vodstvom Tineta Lesjaka in plesalci OS Cirkulane (na fotografiji). Izredna volja kmetovalcev na območju Formina je pri- spevala k temu, da je bil si- stem zgrajen v rekordnem ča- su, saj je od prvih pogovorov mninilo komaj dobro leto dni, od položitve temeljnega kam- na konec lanskega leta pa do- brih pet mesecev. Kot je na nedeljski slovesnosti poudaril podpredsednik Kmetijske na- makalne zadruge Formin Ivan Kelenc, so se izredno dobro ujeli projektant in izvajalec, konzorcij za namakanje Po- dravja, ter člani namakalne zadruge, ki so opravili tudi 4.287 delovnih ur. Namakalni sistem je predal namenu in zatem tudi zagnal črpalke kmetijski minister dr. Jože Osterc. Pri tem je pouda- ril, da tudi posodabljanje kme- tijske proizvodnje sodi v pri- prave na povezovanje z razvito Evropo. Ni dovolj uspešno speljati zgolj pravno-formalne zadeve, pripravljeni moramo biti, da se bomo vanjo vključili kpt^enakopraven partner. Vode imamo v Slovenijo dovolj, problem je le njena neenakomerna porazdelitev vse leto. Potreba po namakan- ju je postala izrazitejša v zad- njih sušnih letih, zato je vlada pred tremi leti sprejela nacio- nalni program namakanja. Pri gradnji namakalnih sistemov pa se pojavlja vprašanje, kaj je racionalno namakati, kate re poljščine prenesejo rela tivno visoke stroške. Tudi \ primeru, ko da denar država ga je potrebno vrniti v oblik pridelane hrane. Končni cil je vsekakor čim večji doho dek in večja varnost ljudi, k kmetujejo. Slovenska državi vlaga v razvoj kmetijstva kolikor more. Minister je na vedel primer Švice, ki daji kmetijstvu štiri krat več ko Slovenija, toda njen brut( dohodek je sedemkrat večj od slovenskega. Slovenija to rej vlaga v ta del gospodar stva bistveno več kot Švica. Direktorica konzorciji za namakanje Podravji Mira Edelbaher Je izročili ključe črpališča članom na makalne zadruge, v njiho vem imenu pa Jih Je sprejt in se zahvalil Ivan Kelenc "Sedaj smo na vrsti pride lovalci, stroka in trženje." J. Bračič Cevi so že polne vode in iz "rolomatov" brizga za žejne polj^^'' osvežilna tekočina. ... . « - !. JIMJ 1<^95 OD TOD IN TAM — 9 OBČINA GORIŠNICA lila Borlu je gorelof f^lnolt petek ob 18. uri je grad na Borlu zajel požar. Seveda je šlo samo za na- ^isljen požar, ob katerem so gorišniški gasilci preverili svojo operativno uspo- jobljenost. Članom devetih gasilskih društev so se pridružili gasilci iz Zavrča Bukovcev m Stojncev. S takšno združeno taktično vajo so želeli pokazati, nove občinske meje niso razlog, ki bi preprečil njihovo sodelovanje. Častni postroj gasilcev in poročanje po uspešno izpeljani taktični vaji na borlskem gradu Sicer pa je bila vaja razen preverjanja pripravljenosti na- menjena še vzpostavitvi veriž- nega vodnega sistema z napa- janjem iz bližnjega potoka Bela v primeru večjih požarov, kot bi na primer lahko nastal na gradu Bori. Obenem so gasilci demon- strirali še reševanje ponesrečen- cev izpod ruševin, pri čemer so jim bili v pomoč ptujski reše- valci z vozilom. Na zelo tekoče izpeljani vaji je sodelovalo 123 gasilcev, osem kombiniranih gasilskih vozil, ttsterna, šest orodnih vozil. uporabili so štiri motorne briz- galne ter položili okrog 850 me- trov cevi. Da bi prikazali nad- zor širšega področja, ki bi ga morebiti zajel požar, je sodelo- valo tudi letalo letalskega cen- tra Moškanjci, s katerim je bilo vodstvo vaje v stalni povezavi. Vlado Kelenc, poveljnik ga- silcev občine Gorišnica, je po taktični vaji povedal, da je bila ta izpeljana brez težav ter da so se gasilci izkazali z zelo dobro disciplino, za kar jim gre poseb- na pohvala. Povedal je tudi, da so ob vaji dobili podrobnejši vpogled v obstoječo gasilsko opremo, ki jo bo v prihodnje potrebno še dopolniti predvsem s sredstvi osebne zaščite ter brezžičnimi radijskimi zvezami. Petkovo vajo na Borlu so si ogledali tudi gostje iz gasilskih zvez in društev sosednjih občin ter župana s člani občinskih svetov Gorišnice in Zavrča. So- delujoča gasilska društva pa so nanjo pripeljala po četico svoje- ga podmladka, saj je bila vaja mladim v dober zgled in poduk. Tekst /n foto: DS 31. MAJ — SVETOVNI DAN BREZ CIGARETE^ Tobak stane vec, kot si mislite Letošnji svetovni dan brez tobaka je namenjen ekonomiki družbe s tobakom In brez njega, vzpodbujanju oblikovanja ne- kadilske družbe ter zmanjševanju, odpravljanju in preusmer- janju stroškov za tobak. O teh vprašanjih so govorili tudi na H'erajšnji okrogli mizi v Celju, ki jo Je tamkajšnji zavod za zdravstveno varstvo pripravil z Inštitutom za varovanje zdrav- ja R Slovenije in Zavodom za šolstvo in šport R Slovenije. Skle- pi včerajšnje okrogle mize naj bi prispevali k razumnejši to- baiJni politiki v naši državi. _.^„________^ Letošnje geslo svetovnega dneva brez tobaka skuša podrob- neje predstaviti izdatke, ki so po- vezani s kajenjem in so astro- nomski. Zajemajo izdatke zdra- vljenja posledic kajenja, invalid- nosti, prezgodnje smrti, izostan- l^ov z dela, prometnih nesreč za- radi kajenja, požarov ... Zemlja, na kateri gojijo tobak, je konta- minirana, na tem zemljišču ne moreš več ničesar gojiti. Tobačna mdusirija porabi zelo dosti lesa za sušenje tobaka, ta količina pa se nenehno povečuje. Nenadzo- rovano prihaja do iztrebljanje gozda, uničevanja okolje, po- javljajo se poplave, plazovi. V Nemčiji so izračunali, da jih prezgodnja smrt prebivalcev vsako leto stane 12 milijard mark, invalidnost zaradi kajenja pa 45. Vsak dan zaradi posledic kajenja umre tristo Nemcev, dnevno pa tisoč mladih začne kaditi. V zadnjih letih seje šte- vilo kadilcev v Nemčiji po- večalo za pet odstotkov, za vse pa krivijo propagando. V Sloveniji si že nekaj časa prizadevamo propagando za ci- garete v celoti prepovedati. Žal je tobačni lobi še premočan, pa tudi poslanci v državnem zboru si še niso na jasnem, kakšno dr- žavo si želimo. S tem, ko je dr- žava tobačni tovarni omogočila obročno odplačevanje dolga, ji je samo omogočila, da bo še na- prej imela denar za reklame in zastrupljala ljudi. Čeprav zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov v Sloveniji še ni spre- jet, bi zdravstvo in šolstvo mo- rala odločneje ukrepati. Resor- na ministra bi morala v celoti prepovedati kajenje v šolskih in zdravstvenih ustanovah. . .„ MU PODGORCI / ŠKOFOVA MASA IN BLAGOSLOV OPRAVUENIH DEL Sad prizadevanja vseli župljanov '^a križevo so imeli v cerkvi ^^■etcga Lenarta v Podgorcih slovesnost, ki se je je poleg župljanov ter duhovnikov veli- konedeljske dekanije udeležil mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je bo tej pri- ložnosti opravil mašo. Blago- slovil je dela, ki so jih v razme- roma kratkem času pri obnovi svoje cerkve (obnovili so zu- nanjost, klopi ter dogradili in uredili župni dom, kjer bo v pri- hodnje lepa in svetla veroučna učilnica) opravili župljani s po- močjo domače krajevne skup- nosti, Komunalnega podjetja Ormož in številnih zasebnih mojstrov iz domače župnije. Veliko organizacijskga dela je opravil domačin Franc To- mažič iz Cvetkovcev. Denar so krajani zbrali s krajevnim samo- prispevkom, deloma pa s pro- stovoljnimi prispevki. Vida Topolovec sj^i' v?^'/6no cerkev in župnišče je blagoslovil in opravil mašo maribor- ^kof c/r. franc Kramberger. Foto: VT PTUJ, ORMOŽ Tuji veleposlaniki na obisku V soboto, 27. MAJA, po- poldne je mestno občino Ptuj neuradno obiskala delegacija članov upravnega odbora fon- dacije ANA, ki se ukvarja s podporo in razvojem šoLstva, ter skupina veleposlanikov v R Sloveniji. Med njimi je bila državna sekretarka za šolstvo mag. Tea Valenčič, akademik prof. dr. Vinko Dolenc, pred- stojnik nevrokirurške klinike v Ljubljani, ameriški velepo- slanik v Sloveniji Allan Wendt, britanski veleposlanik Gordon Johnston ter nemški veleposlanik dr. Gunter Sei- bert. Po sprejemu v Mestni hiši so si visoki gostje ogledali še znamenitosti ptujskega gradu ter ptujsko vinsko klet, kjer so opravili pokušnjo vin. V nedeljo, 28. maja, so go- stje obiskali tudi Ormož. Z za- nimanjem so si ogledali ormo- ški grad in bili prijetno prese- nečeni nad njegovo ureditvijo. Župan Vili Trofenik jim je predstavi! sedanjost občine, goste pa je zanimala tudi or- moška zgodovina vse do av- stro-ogrskih časov. Gostje so nato obiskali še ormoško vin- sko klet, zidanico Malek ter Jeruzalem. yj Med sprejemom visokih gostov v Mestni hiši v Ptuju. Ženi angleškega^ veleposlanika je bila posebej všeč ormoška poročna dvorana. Foto: Štefan Hozyan ORMOŽ / SEJEM CVETJA Drevesce posadimo, da zraslo bo drevo Cvetlični sejem je bil prejšnjo soboto v lepem in sončnem vremenu dobro obi- skan. Organizatorica prireditve je bila v sodelovanju s turističnim društvom, šolarji in malčki iz vrtca knjižnica Ormož, ki se tako vključuje v mednarodni projekt ob evropskem letu varstva narave. "Hoteli smo vzpodbuditi vse, posebej pa otroke, da se pri- družijo raznim ekološkim aktiv- nostim in tako vzpostavimo drugačen odnos do okolja. Na cvetličnem sejmu smo predsta- vili tudi projekt Drevesce posa- dimo, da zraslo bo drevo, s ka- terim se knjižnica vključuje v razpisani mednarodni projekt založbe Epta. Del tega projekta so razni natečaji," je povedala Jovita Tramšek iz Knjižnice Ormož. Na sejmu so poleg otrok so- delovali ormoški vrtnarji in bla-' govnica Klas. Otroci so prinesli lončke, sadili cvetje, še prej pa so poslušali pravljico z glasbe- no spremljavo Mesto cvetja. "Del tega projekta bosta tudi likovna in literarna delavnica, ki ju bomo predstavili v juniju, julija bomo obiskali park Rada Kukovca na Hardeku ter stro- kovno ocenili uspešnost saditve cvetja. Sredi spetembra pa bo še praznik cvetja in metuljev," je povedala Jovita Tramšek. Vida Topolovec Lepo vreme /e pripomoglo k uspelemu cvetličnemu sejmu v Ormožu. Foto: Štefan Hozyan LENART / UREDITEV MESTNEGA PARKA Bodo sredstva že letos? Prihajajo vroči poletni meseci, ko se mnogi radi umaknejo v hladno senco, ki Jo v mestu nudijo parki. Lenarčani že dalj časa ugotavljajo, da mestnega parka nimajo. Prostor, ki ga si- cer imenujejo park. Je velikokrat zaraščen z visoko travo, obi- skovalci pa pogrešajo urejene sprehajalne poti, klopce, igrala, peskovnik in drugo, kar naj bi vseboval park. V parku se radi igrajo otroci, ki stanujejo v bližnjih blokih. Kot nam je povedal predsednik lenarške krajevne skupnosti P>di Go- lob, so že pripravljeni načrti za ure- ditev parka. Po tem načrtu bodo ure- dili iravnatno nogometno igrišče, se- danjo peščeno igrišče za odbojko bodo prestavili na drugo lokacijo, sprehajalne poti in uredili nekaj cve- tličnih gred, ki jih zdaj v parku ni. Za otroke bodo postavili gugalnice, tobogane in druga igrala. Več let stari kostanji bodo v lenarškem par- ku nudili senco še naprej, dodatno pa bodo park ozelenili še z okrasnim grmičevjem. Za uresničitev načrtov bi iz občinskega proračuna potrebo- vali okrog tri milijone tolarjev in za /daj še nimajo zagotovila, da bodo potrebni denar dobili letos. Nekateri Lenarčani in okoličani menijo, da je v Lenartu še dovolj zelenih površin in parka ne potre- bujejo. Gotovo to ne drži, saj se že zdaj starejši in otroci radi zadržujejo v tako imenovanem parku in gotovo je ta nujen za kva- litetno življenje v mestu. M. Slodnjak 10 — ZANLMlVOSii, IZOBRA/INANJK 1. .IIMJ 1995 TEDNlii MATJAŽ GERL / KLATENJE PO INDONEZIJI — V. d« V deželi vulkanov Ob poti smo ustavili be- mo, ki je bil na poti v Probo- linggo. V kombiju, manjšem od Renaultovega traffica, je že sedelo 12 ljudi. Stlačili smo se noter in takrat se je začelo najbolj "nagužvano" potovanje v mojem življen- ju. Šofer je brezkompromi- sno pobiral domačine, na- menjene v inesto na tržnico, tako da se je v končni fazi v avtu peljalo 24 ljudi in koza. Takrat sem ugotovil, da sar- dine nimajo pojma o zlagan- ju. Po vožnji smo bili še naj- bolj podobni majhnim pla- stelinom. Iz Probolingga smo se od- pravili proti skrajnemu vzho- du Jave, k naravnemu rezer- vatu Baluran. Bakiran zavzema področje 250 kvadratnih kilometrov skrajno severovzhodnega de- la Jave. Del rezervata pre- rašča monsunski gozd, večji del pa savana, ki je v Indo- neziji redkost. V parku živi cela vrsta živali, najmo- gočnejše so zagotovo velike črede vodnih bivolov in div- jih prašičev, pa opice ter leo- pardi. Najugodnejši čas za obisk je suha doba, saj je v tistem času mogoče živali opazovati ob maloštevilnih vodnih zajetjih. Nam se je uspelo približati čredi vod- nih bivolov med večernim napajanjem na dobrih dvaj- set metrov. Svojo zadnjo noč na Javi smo preživeli pri čuvajih v osrednjem delu rezervata v leseni koči na stebrih. Zve- čer smo ob petrolejki sedeli na verandi in poslušali divji- no. Zvoki, ki se ponoči sliši- jo v divjini, spominjajo na tako čudne reči, da včasih človeka kar ztnrazi. Janiju nekako ni bilo do spanja, saj je ugotovil, da je njegov so- stanovalec zavaljen, dobrih 40 centimetrov dolg kuščar s statusom hišnega ljubljenca. Kuščarji navadno niso tako veliki, živijo po skorajda vseh indonezijskih hišah, saj so najučinkovitejše sredstvo proti mrčesu, ki ga je v teh krajih v izobilju. Med čuvaji rezervata smo našli tudi izredno prijazne lju- di, s katerimi smo razpravljali o živalih, motorjih, ženskah in svetovnemu prvenstvu v no- gometu. Indonezijci so na- sploh izredno komunikativni ljudje. Svoja čustva in občut- ke kažejo na zelo neposreden način, radi se smejijo in iz vsakega početja znajo narediti zabavo. Pri barantanju z Indo- nezijcem lahko neskončno uživaš, saj za razliko od Arab- cev niso tako preračunljivi in agresivni. Tudi ulične proda- jalce, razen na nekaterih zelo turističnih mestih, lahko od- praviš s preprostim "ne". K nam so na ulicah, v go- stilnah in na plažah pristopili ljudje, ki smo se jim zdeli za- nimivi, in so se želeli pogovo- riti z nami. Pogovor se vedno začne z vprašanjem, od kod si. Z odgovorom smo imeli ne- majhne težave, saj za Sloveni- jo še živ krst ni slišal. Starejše ljudi je zanimalo predvsem, kaj v Evropi jemo, koliko sta- ne pri nas riž in ali je tudi pri nas vroče. Mlajši, študentje ali dijaki, ki so se hoteli po- staviti s svojim znanjem an- gleščine, pa so spraševali o naših šolah in življenju mla- Javanka. dih Evropejcev. Povsod po In- doneziji se nam je dogajalo, da so nas obletavali majhni otroci in kričali "Hello, Mi- ster!", čeprav smo ugotovili, da večina sploh ni vedela, kaj to pomeni. Z istim besedilom Rezervat Baluran. so namreč izrekali dobrodošli- co tudi Lidiji. Najteže je evropsko frustra- cijo premagati pri telesnem stiku. Distanca, ki smo je v Evropi navajeni, je v Aziji mnogo manjša. Tujci se te večkrat dotaknejo, primejo za roko, potrepljajo ali pa se po- stavijo meter stran od tebe in te povsem neobremenjeno opazujejo. Primerilo se je tu- di, da me je človek na ulici Hindujska podobica. vprašal, ali je Lidija moja žena. Po drugi strani pa je ze- lo neobičajno, če se mlad par med hojo po ulici drži za roke ali da se poljubi na javnem mestu. NA OTOKU HiNDUJCEV Bali. Rajski otok cvetja, bo- gov, prijaznih ljudi in ljubez- ni. Nekaj takega lahko prebe- rete v večini propagandnih prospektov turističnih agencij. Dejansko je ta mali otok pose- jan s počitniškimi naselji, v katerih letujejo množice turi- stov, ki pa vidijo le malo pre- ko ograj svojih hotelov. Tisti Bali, kj pripada Balijcem in ki mu je Šiva vdahnil dušo, pa je skrit v vasicah na pobočjih vulkanov, kamor le poredko zaide kakšen popotnik. Balijci so globoko verni ljudje. Toliko hindujskih tem- pljev na kupu boste težko na- šli kjerkoli drugje. Sicer nji- hov hinduizem ni identičen ti- stemu, ki bi ga našli v Indiji, saj je v neki meri stopljen s poganskimi verovanji staro- selcev. Balijci vsakodnevno darujejo bogovom, ki so jih tako izdatno obdarovali s prečudovito naravo. Iz palmo- vega lista izdelajo podstavek, v katerega dajo riž in razne prikuhe, zapičijo kadilo in po- ložijo na žrtvenik, pred vrata hiše, trgovine ali gostilne, ta- ko da je po ulicah vse polno kupčkov hrane, od katerih se razširja opojen vonj kadila. Potepuški psi, ki jih je na Ba- liju nešteto, to hindujsko na- vado zelo cenijo in so zaradi nje prav dobro rejeni. MARKOVCI / SESTOSOLCI V DISNEVLANDU Če radi rišete, poskusite BILI SMO NA SREČANJU OTROK IZ 26 DRŽAV SVETA V DISNEVLANDU — NAVDUŠENI NAD Nr VIMI SPOZNANJI SMO SE RADI VRNILI DOMOV ^ Drugega srečanja otrok — likovnikov iz vsega sveta smo se letos udeležili tudi učenci 6. b raj. da iz osnovne šole Markove!. V družbi otrok iz vsega sveta, skupaj nas je bilo več kot sedetrist, smo predstavljali Slovenijo. V Disneyland pri Parizu smo odpotovali, ker smo zmagali na nem natečaju, ki ga je pri nas razpisalo založniško podjetje Egmont iz Ljubljane. Komisija, v|^^ teri sto bilo tudi vsem znani Božo Kos in noravovarstvenik Stane Peterlin, je naš likovni izdele izbrala za najboljši. Izdelali smo tovarno iz odpadnih pločevink, jo kaširali s časopisnim popj jem in predstavili kot tovarno za predelavo odpadnega materiala. "Zdaj je naša tovarna, idejo zanjo je dal sošolec Aleksander, razstavljena na sedežu Unesca v Parizu in videli smo jo, ko smo bi- li na sprejemu pri gospodu Pierru Sissmanu, predsedniku Disney Consumer Products za Evropo, srednji vzhod in Afriko, in gospo- du Fcdericu Mayorju, ki je gene- ralni dirketor Unesca. Drugo srečanje otrok sta namreč organi- zirali prav organizaciji, ki ju vodi- ta in si v zadnjem času prizadeva- ta, da bi otroci živeli v čistem okolju ter bi tudi sami mislili na ekologijo," pravi Mateja. Učenci iz Markovcev, v razre- du nas je 22, z nami pa so potovali še razredničarka in likovna peda- goginja Olga Zorko s hčerko Ma- je in ravnatelj Jože Foltin, smo se imeli v Disneylandu lepo. Nataši in Jasmini je bilo najbolj všeč, ko sta plesali s črnci iz Afrike na slavnostni večerji v hotelu New York. Kot dober plesalec se je iz- kazal tudi naš Dejan, ki je po zvo- kih črnskega tam-lam migal v Di- sneylandu, spat pa tudi ni hodil pred prvim svitom. Andrej in Pe- ter: "Ponoči smo obiskovali de- kleta v njihovih .sobah, a najbolj všeč nam je bila naša vodička Ana. Res super punca, le da je že nekoliko (pre)stara, saj jih ima že Nagrajeni izdelek — tovarna iz odpadnega materiala. Pozdrav iz Disneylanda. 19, pa šc iz Pariza v Markovce se menda nikoli ne bi preselila." Na srečanju v Disncylandu smo pokazali vso svojo razigranost in dobro voljo, ki nam je res ni man- jkalo. "Okoli nas so se vedno vrteli otroci iz drugih držav. Meni so bile najbolj všeč Rusinje. Ana pa - ja, še sanjal sem o njej," je odkrit Sandi in dodaja: "Dobre so tudi naše." Melanija: "Ogledali smo si Dis- neyland, Einiov stolp, notrcdamsko cerkev in bili v Unescu. Lepo je bi- lo." Martina, ki hoče postati vege- tarijanka, jc v Parizu dobesedno stradala, saj je zrezki in krompirček pač niso navdušili. Zato pa jc zad- nji dan odkrila, da znajo Francozi pripravljati dobre solate s sirom. Katja: "Vsi so^ se zaljubili v Ano." Stanko in Zeljko: "Še en- krat bi si rada ogledala predstavo indijancev in kavbojev v Buffalo BilPsu." Andrej: "Jaz bi se takoj spet peljal s tistim norim vlakom, ki te obrne na glavo." Alen si je iz Pariza prinesel go- ro spominkov in jih razdelil svo- jim doma. Kamorkoli smo šli, vedno mu kaj ni bilo všeč, a je v resnici tako kot mi zelo užival. Na metroju smo ga celo našemili v gospo. Bil je zabaven, francoskim kuharjem pa zameri, ker ne upora- bljajo svinjske mati. Vesna si bo štiri dni v Franciji zapomnila po naših dveh anHnatorjih, Stenu in Gregi, ki sta naoJcrog vlači skrinjico želja, pa še sedaj ne \ mo, kaj sta imela v njej. Martina (mala): "Meni so b najbolj všeč Južnoafričani. K naprej so peli in plesali." Prid' in bolj tiha Barbara bo gotovo: dolgo vedela, kaj vse smo doživ li, vsekakor pa ne bo pozabi zgodnjega vstajanja. "V petek smo imeli zabavo' tam smo plesali z Afričani. Več!" smo govorili, smo mahali z rokai" Izmenjali smo naslove in daril Dobila sem krasno ruto," pripo^' duje z iskricami v očeh Petra. "V sobi sem bila skupaj z Jai^J in Martino. Lepo se jc bilo prvič peljati z letalom," sc sponn^ ja Gordana. Janja: "Vse, kar sej dogodilo na poti v Disncylanci." jc bilo všeč. Se posebej pa hotd; katerem smo spali in jc bil zgraj^ v stilu divjega zahoda." Domen: "Sandi, Žcljko in smo največ delali pri naši tovar" Še bomo sodelovali na podobi" natečajih." Matjaž: "Spil sem kot deset pločevink coca-cole.' Tako, povedali smo, kar nainJ bilo na našem štiri dni in štiri n"^ (bila jc šc kaka ura za povrh) tcpanju po Disncylandu najbf všeč. Morda bi morali dodati s| da smo poslikali na desetine ''^ mov, se družili z junaki iz risa>^ tudi z levjim kraljem, in jed'' afriški koči Hakuna Matata. , Učenci 6.b razre" • OŠMarko^ SREDIŠČE OB DRAVI / PROJEKTNI TEDEN O VODI Voda je vir življenja Učenci in učitelji osnovne šole Središče ob Dravi so se minuli te- den lotili projektnega tedna na temo vodo. Delo je potekalo v sedemnajstih skupinah. Poleg učiteljev so si mladi raziskovalci izbrali tudi zunanje mentorje. Svoje delo so predstavili na za- ključni prireditvi, ki je bila minuli petek, 18. maja, v šolski telo- vadnici. Kot smo izvedeli od Olge Daljevec, ki je šolski projekt vodila, so se za to tematiko odločili tudi zaradi evropske- ga leta varstva narave. Njiho- vi cilji so bili raziskovanje življenja v vodi, kakšen je vpliv življenja ljudi na vodo, njen pomen za življenje in po- sledice njenega onesnaževan- ja, pa tudi, kaj so o vodi zapi- sali v literaturi, kako vpliva na šport, likovno in še kakšno dejavnost. Svoja spoznanja so zbrali ter zapisaii v glasilu, ki so ga po končanem projekt- nem tednu izdali ne samo za šolo, temveč tudi za širšo po- pulacijo. Mirno lahko rečemo, da so sestavki nadvse zanimi- vi, saj govorijo o analizi površinskih voda, rastlinstvu in živalstvu potoka, o posku- sni rastlinski čistilni napravi, ki jo imajo pri Gosadu v Sre- dišču ob Dravi, svoje so zapi- sali tudi ribiči, literarno-gla- sbena, likovna, športna, ple- sna ter gospodinjska skupina. Poročilo z raziskovanja prete- klosti so zapisali še učenci 3. razreda osnovne šole, še pose- bej pa so zanimivi pregovori in reki o vodi. Svoje delo bo- do imeli dokumentirano, saj je bil s šolarji fotografi na terenu tudi znani fotograf Štefan Ho- zyan. Tako učenci, kot učitelji se ob tej sijajni projektni nalogi sprašujejo, ali bo imela kak- šen odmev na tiste, ki imajo v rokah platno in škarje, da na- redijo kaj za boljše okolje in čistejšo vodo. Vida Topolovec Mladi raziskovalci so v projektnem tednu, ko so raziskovali vodo, med drugim naredili tudi 144 raznih posnetkov. Enega izmed njih so dali tudi nam. fEDNIK 1. J UM J 1995 OD TOD IN TAM — 11 ŠPORTNE NOVIČKE Kolesarstvo • nastopi v zagrebu 27. in 28. maja so kolesarji Perutnine Ptuj kljub negotovi situaciji nastopili v Zagrebu. V soboto je bil kriterij na dirkališču. Mitja Ma- horiČ je med člani osvojil 10. mesto. Pri starejših iiikidincih je zmagal Miran Kelner, 5. je bil Uroš Granic, 12. Peter Purg in 13. Boštjan Arnuš. IVicd mlajšimi mladinci sta si Marjan Kelner in Jernej Finžgar priborila 6. in 7. mesto. V nedeljo so vozili cestno dirko okrog predsed- niških Banskih dvorov, ki slovi po dolgih in strmih vzponih. Pri starejših mladincih so ptujski kolesar- ji zmagali že tretji^zapored. Tokrat je slavil Peter Purg, 5. je bil Uroš Grame, ki spet uspešno nasto- pa po poškodbi, 12. mesto pa ja zasedel Miran Kelner, ki je padel 60 metrov pred ciljem in izgu- bil veliko časa. Pri mlajših mladincih je bil Mar- jan Kelner deseti. V skupnem seštevku obeh dnevov so v kategori- ji starejših mladincev ekipno premočno zmagali kolesarji Perutnine Ptuj: 3. Uroš Grame, 4. Peter 1'urg in 5. Miran Kelner. S/C. TENIS • ČLANSKA LIGA v Ptuju deluje nov teniški klub - Goja tenis klub. Njihova članska ekipa tekmuje v 3. ligi, kjer pričnejo vsi novo registrirani klubi. V prvem kolu so izgubili (1:4) od favoritov lige - ekipe TK Galeja iz Malečni- ka, za katero igrajo nekateri nekdanji znani maribor- ski teniški igralci (Ravnik, Jagačič ...). V drugem ko- lu so prvič zmagali, in sicer so premagali TK Lenart z rezultatom 5:0. Zaradi nepopolnega moštva so v tret- jem kolu izgubili s TK Murska Sobota (1:4), v nedel- jo pa so v Radencih premagali tamkajšnji teniški klub s 4:1. Naslednji konec tedna igrajo z ekipo DTV Par- tizan iz Radvanj. SE KEGUANJE • RAZLAGOVA PONOVNO NAJBOUŠA v okviru priprav na evropsko kadetsko prvenstvo (igralci do 18 let) je ženska in moška reprezentanca ta teden odigrala mednarodno "trening" tekmo. Ponovno je bila najboljša 16-letna Ptujčanka, mladinska sve- tovna viceprvakinja Andreja Razlag, ki je v dveh na- stopih podrla 837 kegljev, boljši je bil le kadet Sandi Hor z 839 keglji, Nataša Žnidarič jih je podrla 827, Patricija Špoljar pa 805. Ta konec tedna čaka kadete in kadetinje še državno ekipno prvenstvo in prvenstvo parov, naslednji konec tedna se bodo v Lendavi in Koprivnici pomerili z vrstniki iz Hrvaške, od 15 do 19. junija pa bo v Celovcu evropsko kadetsko prvenstvo (lani je Andreja v paru z Nino Podlesnik osvojila bronasto medaljo). Izredno dol- go ter naporno in seveda tudi nadvse uspešno sezono bo Andreja končala z nastopom na močnem mednarodnem turnirju v avstrijskem Badensdorfu, kamor jo je organi- ia\or povabil kot najmlajšo nosilko medalje z letošnje- ga mladinskega svetovnega prvenstva (bila je na splošno najmlaj.ša igralka tega SP). S.R. _HITROSTNA VOŽNJA Z ROLERJI Med mladimi je vse večje zanimanje za vožnjo z rolerji, zato so se radio Slovenske gorice iz Lenarta in domači športniki odločili pripraviti odprto prvenstvo SV Slovenije v hitrostni vožnji z rolerji. Tekmovanje bo v .soboto ob 9. uri. Na 400 m dolgi krožni progi pri hladilnici Sadjarstva Lenart bodo tekmovali v štirih starostnih skupinah po deset tekmovalcev, od katerih se bo prvih pet uvrstilo v nadaljnje tekmovanje. V fi- nalu bo nastopilo največ deset tekmovalcev. Prven- stvo ima tudi vzgojno-izobraževalni pomen, .saj so mladi z vožnjo po javnih prometnicah prepogosto v življenjski nevarnosti. Vsi sodelujoči tekmujejo na svojo odgvornost, zato je zaželena zaščitna oprema. Najboljši bodo prejeli pokale ter praktične nagrade. MS O^J^f^ri^^ŠPORTNllGRi ŠOL S PRILAGOJENIM PROGRAMOM Minuli torek so v Ormožu potekale področne Športne igre šol s prilagojenim programom. V sodelovanju s Športno zvezo Ormož in aktivom športnih pedagogov občine Ormož jih je orga- nizirala OŠ šola Stanka Vraza Ormož. Na igrah so sodelovali mladi športniki osmih šol iiiariborske regije s prilagojenim programom. Prišli .so iz Lenarta, Maribora, Ptuja, Slovenske Bistrice, z Ra- ven na Koroškem, iz Slovenj Gradca, Mute in Or- nioža. Tekmovali so v atletiki in igrah z žogo. Dečki in deklice so tekmovali v teku na 60 metrov, dečki še na 1000 in deklice na 800 metrov, oboji so se pomeri- li še v skoku v daljavo, v metu žogice, deklice v roko- metu in dečki v nogometu. Najuspešnejši so bili predstavniki osnovnih šol Gustava Šiliha iz Maribora, dr, Ljudevita Pivka iz Ptuja in enote s prilagojenim programom osnovne šole iz Lenarta. VT UUTOMER • _3. IGRE SPECIALNE OLIMPIADE v petek, 26. maja so bile v Ljutomeru 2. igre spe- cialne olimpiade podravsko-pomurske regije, na kate- rih so učenvi OS dr. Ljudevita Pivka osvojili kar enajst medalj. V Sloveniji je tovrstna olimpiada že tretje leto, medtem ko v svetu teče .sedmo leto od ustanovitve v ZDA. Zdravko Petrovič je osvojil dve zlati medalji (v teku na 100 m - 111. kat. in 200 m - II. kat.) - Zdravko je pred tremi leti na državni olimpiadi v Strunjanu prav tako zmagal v obeh disciplinah; Dominik Zden- ko je zmagal v teku na 100 m (V. kat.) in v skoku v daljavo (IV. kat.), Franci Pustavrh je osvojil I. me- sto v teku na 200 m (III. kat), Peter Kolar pa je bil prvi v teku na 100 m (IV. kat.). Ratko Cafuta je dva- krat osvojil srebrno medaljo (v teku na 100 m - III. kat. in 200 m - II. kat.). Silvo AnžcIJ je bil drugi v te- ku na 200 m (III. kat.), Uroš Leskovar pa je osvojil dve bronasti medalji (v teku na 100 m — IV. kat. in skoku v daljavo - III. kat.). Igre so potekale v odličnem športnem vzdrušju z bogatim otvoritvenim programom in udeležbo ljuto- merskega župana. Vsi tekmovalci so se po njih še dol- go zabavali v Jeruzalemu, saj sta veselje in navezo- vanje prijateljskih vezi poglavitna namena omenjenih iger. S.V. STRELSTVO • FINALE ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE 13. maja je v Črenšovcih potekal finale državnega prvenstva v streljanju s serijsko zračno puško, na ka- terem je tekmovalo 10 najboljših ekip, med njimi tudi učenke OŠ De.strnik, ki so zasedle 8. mesto s 408 kro- gi. Ekipo so sestavljale učenke Majda Čeh, Nada Zampa in Simona Simonič pod vodstvom mentorja Draga Skurjenega. MK BADMINTON • _PRVI REKREATIVNI TURNIR USPEL V soboto, 20. maja, je potekal v športni dvorani Mladika na Ptuju prvi rekreativni turnir v badmintonu za moške in ženske dvojice. Udeležili so se ga lahko vsi igralci, razen tistih, ki so letos oziroma lansko leto igrali v A ali B skupini. Sodelovalo je 22 dvojic, od tega 17 moških in 5 ženskih, iz različnih badiriinton klubov sirom Slovenije. Igralci Badminton kluba Ptuj so se odrezali zelo dobro, saj so v temovanju ženskih dvojic dosegli odlično prvo, pri moških pa peto mesto. Opaziti je bi- lo, da so igralci drugih klubov (iz Maribora, Domžal, Ljubljane in Velenja) tehnično bolje pripravljeni, kar je bilo opaziti predvsem pri igri moških dvojic. Ra- zlog je v tem, da klub v Ptuju obstaja šele slabi dve leti ter da ninna primerne telovadnice (telovadnica OŠ Mladika je premajhna in občutno prenizka). Zmago- valci pri moških dvojicah so bili: 1. .Andrej Mcd- vešček in Marko Kroflič (Ljubljana); 2. Andrej Jančevski in Mladen Gotal (Ljubljana); 3. Miro Pe- trič in Žiga Kristan (Maribor); pri ženskih dvojicah: I. Eva Hvaleč in Marjeta Malek (Ptuj); 2. Marta Kovačič in Irena Pišck (Ljubljana); 3. Barbara Le- pej in Blažka Januš (Ptuj, Domžale). Druge uvrstit- ve Ptujčanov: moške dvojice: 5. Iztok Trafcla in Brane Slivar (Ptuj, Velenje); 7, Aleksander Čeh in Dušan Bosilj; 10. Matjaž Markež in Aleš Hvaleč; 13. Milan Murko in Nini Mesaric; ženske dvojice: 4. Majd Meško in Liljana Kovačec; 5. Jelka Murko in Urška Vučak. Aleksander Ceh NOGOMET • IZKUŠNJE — JEZIČEK NA TEHTNICI Minuli vikend je bilo v Ptuju v športni dvorani Center državno nogometno prvenstvo osnovnih šol. Prvo mesto je bilo tokrat oddano Litiji, druga je bila ekipa Novega mesta, igralci OŠ Ljudski vrt so bili tretji, četrti pa simpatični Prleki iz Cvena pri Ljutomeru. Vsi finalisti so z igro in pristopom upravičili svojo uvrstitev v končnico tega elitnega tekmovan- ja. K uspehu tekmovanja je z odličnhim vodenjem tekem prispeval pomemben delež sodnik Milan Doki iz Ptuja. Prvenstvo je potekalo neverjetno profesionalno, nobenih improvizacij, neprijetnih nevšečnosti, or- ganizacija pod vodstvom Marjana Lenartiča in okriljem Športnega zavoda Ptuj je bila izjemna. Štiri prvouvrščene so prejele pokale, športniki pa kolajne. Nagradili so tudi posameznike. Naj- boljši strelec jc bil Robert Baznik iz Novega me- sta - dosegel je 10 zadetkov, najboljši igralec Me- tod Juvan iz Lilije, najboljši vratar pa Mitja Ser- dinšek iz Ptuja. Odličje za fair-play bo krasilo vi- trine OŠ Ljudski vrt. Rezultati: OŠ Ljudski vrt Ptuj - OŠ Cven Ljuto- mer 2:1; OŠ Litija - OŠ Center Novo mesto 4:3; OŠ Ljudski vrt - OŠ Litija 0:2; OŠ Cven - OŠ No- vo mesto 2:1; OŠ Novo mesto - OŠ Ljudski vrt 3:1; OŠ Litija-OŠ Cven 0:2. I.K. ELEKTRONSKI DART l^ped državnim pokalnim prvenstvom , Po dveh mesecih napetih moštve- ■^''h ligaških tekmovanj v elektron- '^tiem dartu se končuje pomladanski f^' lige, ki jo organizira Športni '"b Picado iz Ptuja. Pred tekmoval- 1^'j*^ še en krog in znani bodo rezul- ^" v ligah A, B in C. Glede na uspehe moštev, ki so jih ^^^*^gli v prejšnji sezoni, je nastopalo , ligi 6 ekip, v B ligi se je v dveh , "Pinah pomerilo 10 ekip in v C ligi ^^'P prav tako v dveh skupinah. Razen v ligaških tekmah so tek- movalci in igralci pikada sodelovali tudi na kvalifikacijskih turnirjih za 2. državno pokalno prvenstvo, ki bo 24. in 25. junija v Vinski Gori pri Velenju. Le 140 najboljših tekmo- valcev in tekmovalk se bo lahko udeležilo prvenstva med moškimi in ženskami posamezno v igri 501 DO. Organizator, športni klub "Pi- cado" iz Ptuja, vabi igralce in igral- ke na odprto prvenstvo. Moške, žen- ske in mešane dvojice tekmujejo v igri 301 D.O. Najboljši bodo prejeli pokale, medalje in denarne nagrade. Prvo- in drugouvrščeni med moški- mi in ženskami posamezno bodo za- stopali našo državo na mednarodnih tekmovanjih. Vse privržence elek- tronskega pikada vabimo, da si ogle- dajo tekme državnega prven.stva, .saj razburljivih športnih trenutkov za- gotovo ne bo manjkalo. Nasvidenje v Vinski Gori. PTUJ / MEDOBČINSKO VRTESKO PRVENSTVO V KROSU Najhitrejši maliiii ii Cirliulan, Rogoznite in Kidriievega Da tekmovanje v teku ni na- menjeno samo večjim in sta- rejšim, so minuli četrtek doka- zali mali kratkohlačniki iz vrt- cev ptujske ter sosednjih občin in se pomerili na šestnajstem vsakoletnem pomladanskem krosu, ki ga jc pripravil Javni vzgojno-varstveni zavod Ptuj v sodelovanju s ptujskim Špor- tnim zavodom. V kategoriji deklic, kjer je nastopilo 12 ekip, skupaj 60 tekmovalk, je slavila Nuša Je- renko (OE Hajdina), druga je bila Maja Koren (PŠ Podleh- nik) in tretja Rebeka Smolin- ger (OE Hajdina). Ekipno je bi- la med deklicami najuspešnejša enota Hajdina pred Cirkulana- mi in Kidričevim. V teku dečkov je nastopilo 14 ekip, skupaj 68 tekmoval- cev, najhitreje pa je v cilj prite- kel Peter Marčič, drugi je bil Aleš Kovačič (oba OE Med vrti 1 1) in tretji Davor Zorko (OE Rogoznica). Ekipno je pri deč- kih slavila enota Med vrti 11 pred Rogoznico in Raičevo 12. Vseekipno je zmagala OE Cirkulane, druga je bila OE Ro- goznica in tretja OE Kidričevo. Tokratnega medobčinskega vrteškega prvenstva v krosu so se udeležili tudi nekateri fun- kcionarji ptujskega Športnega zavoda in ob tej priložnosti po- delili diplome, medalje in poka- le, pred razglasitvijo rezultatov teka pa sta vse majhne in velike zabavala Spidi in Gogi iz Mari- bora. Tekst in foto: DS KLUB BORILNIH VEŠČIN PTUJ V klubu novo vodstvo v začetku leta so delo, predvsem organizacijsko, v klubu borilnih veščin iz Ptuja prevzeli novi ljudje, te pa je soglasno potrdila tudi skup- ščina kluba. Predsednik kluba je postal dr. Zoltan Mileta, sekretar Zvone Zinrajh, ki je bil do sedaj štiri leta predsed- nik, blagajničarka Silva Skle- dar, tehnični direktor Vladi- mir Sitar, direktor marketin- ga Franc Ozmec, direktor in- formiranja Franc Slodnjak in direktor propagande Milan Kuri. V klubu so prepričani, da je takšna delitev dela zelo perspektivna, pravična in tudi zavezujoča. Novo vodstvo je takoj spreje- lo obsežen plan dela za leto '95. Trenutno so pred velikim delov- nim ciljem — gradnjo svoje te- lovadnice v prizidku telovadni- ce Mladika. V ta namen klub že plačuje svoj delež za gradnjo, ki seveda ni majhen in je zanj naj- večje finančno breme. Upajo, da ga bodo kot borci "trdih pe- sti" zmogli. Veliko pozornosti bodo v bodoče posvetili licenci- ranju trenerjev in sodnikov, brez katerih seveda ni velikih uspehov, te pa dosegajo v vseh kategorijah. Zavzemali se bodo za čim več občinskih in držav- nih tekmovanj ter tekmovalnih srečanj z drugimi klubi iz do- movine in tujine. Vsa ta hotenja so usmerjena k enemu cilju: na- birati izkušnje in znanje tekmo- valcev ter na tak način promo- virati svoj klub v domovini in tujini. V letu 1994 je klub, ki bo je- seni praznoval 20-letnico delo- vanja, dosegel največje uspehe v svoji zgodovini. Redno skrbi- jo za napredovanje svojih čla- nov, saj je lani potekalo pola- ganje izpitov za višje pasove kar trikrat: v marcu je višje pa- sove polagalo 29 članov in čla- nic ter 45 pionirjev in pionirk, v juniju 18 članov in članic ter 37 pionirjev in pionirk, v decem- bru pa 41 članov in članic ter 43 pionirjev in pionirk. Usposo- bili so šest trenerjev in priprav- nico, ki so se primerno strokov- no usposobili. To so: Sitar, Zin- rajh, Pavlica, Fidler, Kaučevič, Vidovič in Maja Ozmec. V mi- nulem letu so dobili tudi tri kandidate, ki so položili moj- strske pasove: Zvone Zinrajh, Sebastjan Zinrajh ter Maja Oz- mec. Klub je v lanskem letu sode- loval na mednarodnem tekmo- vanju v Litiji in dosegel sijajen uspeh. Prva mesta so osvojili: Davorin Gabrovec, Andrej Vin- diš in Maja Ozmec. Občinski prvaki v svojih kategorijah so za leto 94 postali: Alenka Plohi, Barbara Murat in Maja Ozmec pri pionirkah ter Dorotej Kline, Andrej Vindiš, Boštjan Brumec, Kristjan Slodnjak in Matjaž Vindiš pri pionirjih. Občinska prvakinja pri članicah za leto 94 je postala Maja Ozmec. Pri čla- nih so bili prvaki za leto 94 Sa- mo Kralj, Boštjan Zupanič, Ma- tej Požek in Stanislav Cafuta. Skupaj je sodelovalo 135 tek- movalcev v vseh kategorijah. Tudi v državnem merilu je klub v letu 1994 dosegel fanta- stične rezultate. Za skupni re- zultat je bil potreben seštevek vseh točk, osvojenih na držav- nih turnirjih. Rezultati: državni prvak do 32 kg je postal Andrej Vindiš, Peter Jagarinec je bil peti, do 40 kg jc bil prvak Mat- jaž Brumec, Peter Brumec je bil sedmi, do 48 kg je bil Dejan Fa- get četrti, Kristijan Slodnjak pa sedmi. V mladinski konkurenci do 48 kg je državni prvak postal Boštjan Brumec, do 63 kg Mat- jaž Vindiš, drugi je bil Boštjan Zupanič, tretji pa Davorin Ga- brovec. Mladinke so dosegle te- le rezultate: do 55 kg je bila Zdenka Rus druga, do 60 kg je bila druga tudi Simona Menoni. Pri članih do 57 kg je državni prvak postal Samo Kralj. Iz zapisanega je razvidno, da v klubu delajo zavzeto, stro- kovno in profesionalno. Re- zultati .so zavidanja vredni, saj je Klub borilnih veščin iz Ptuja že drugo leto zapored na prvem mestu v državi v kick boxingu. Te uspehe bodo težko ponovili, vendar so optimisti. Franc Slodnjak NAMIZNI TENIS Tretji vrli Safranovi in Mojsilovicevij V Cerknici je bil v soboto, 27. maja, odigran zadnji top najboljših pionirk RS pred ev- ropskim prvenstvom. Pre- pričljivo sta v skupinah z vso konkurenco opravili igralki Petovie Tina Safran in Breda Mojsilovič. V finalu pa je bila boljša prva pionirka Slovenije Safranova, ki je premagala svo- jo klubsko kolegico Mojsilo- vičevo. Tako so dekleta NTK Petovie še na zadnjem topu te tekmovalne sezone dokazala, da v svoji kategoriji nimajo na- sprotnic, ki bi jih lahko resno ogrozile. Nekoliko slabše pa je v Kri- zah na Gorenjskem igral Nejc .Janžekovič, pa vendar si je v naslednji sezoni zagotovil me- sto med dvanajsterico najboljših pionirjev RS. Nckatcgorizirani pionirji in dekleta pa so igrali tretji sclck- cijski turnir SVR v Gornji Rad- goni. Igrali so Piljak, Janžeko- vič, Tovornik in Seliškova. Vsi so ponovno dokazali, da se z mladimi dobro dela in resno izpostavili svoje kandidature za prodor med najbolje v RS že v naslednji sezoni, čeravno sta Piljak in Janžekovič še mlajša pionirja, njima pa se že pridru- žujejo Ban, Pelcl, J. Janžekovič, Bračič ter Ovčar. I.P. T. Janžekovič in D. Piljak — bronasta medalja na državnem prvenstvu najmlaišib. 14 — NASVETI 1. JIMJ 1995 TEDNIK Kuharski nasveti Naši vrtovi so vedno lepši in vedno bolj polni. Med vrtninanni ne nnanjka tudi špinača. Torej danes nekaj o njej. Razpon okusov listne zelenjave sega od blagega okusa pesnega listja do sko- raj limonasto ostrega okusa kislice. Večino listnate zelenjave pripravljamo in uporabljamo enako. Veliko mlade nežne zelenjave ima prijeten oster okus in vonj. Nekatero lahko jemo surovo ali rahlo ku- hano. Večina listnate zelenjave zahteva pri pripravi maslo ali margarino, lahko pa jo zamenjamo tudi z olivnim oljem ali prepraženo slanino. Zelenjava, ki ima izrazit okus, je primerna za juhe in razne nadeve, mešane z rižem ali drugimi žiti. Najbolj vsestransko uporbna listnata ze- lenjava je gotovo špinača s temno zele- nimi, gladkimi ali rahlo nakodranimi po- dolgovatimi listi. Špinačo, ki jo prodajajo n'^ tržnicah, gojijo posebej glede na sposobnost za transport in skladiščenje in je pogosto izrazitejšega okusa in čvrstejša od tiste, ki jo imamo posejano na domačem vrtu. Vedno znova slišimo, da špinača vse- buje veliko vitaminov in mineralov, ven- dar jih s kuhanjem veliko uničimo — predvsem vitaminov. Toliko bolj je torej potrebno kuhanje špinače izvesti v čim krajšem času in tem bolj pravilno. V na- sprotju z drugo listnato zelenjavo je špi- nača enako priljubljena kuhana in sveža. To zlasti velja za Ameriko, ker jo pripra- vljajo kot krepko solato, pogosto s si- rom ali slanino. Pri nas in v drugih evropskih državah pa špinačo kuhamo ali samo poparimo. Pri številnih jedeh pomeni francoska oznaka a la florentine, da je njihova sestavina špinača. Prilega se krepkim in tudi delikatnim jedem, enako kot tekne k ribam, mesu in seve- da jajcem. V resnici je zelo malo živil, s katerimi se ne prenaša. Od začimb pri njeni pripravi najpogosteje uporabljamo sol, poper, muškatni orešček, limonin sok in kislo smetano. Kuhana špinača, začinjena z muška- tom in limono, je odličen nadev za omle- te, narastke, palačinke in jedi iz teste- nin, zlasti če se dopolnjujejo z mehkim sirom ali smetanovo omako. iSSjilpiNACiE Špinačo lahko pripravljamo na dva načina: lahko jo v slanem kropu blanši- ramo ali jo pristavimo z malo vode in ku- hamo, da se sesede. Po obeh postopkih jo moramo dobro odcediti in ožeti. Pre- den jo damo kuhat ali blanširat, ji mora- mo odstraniti glavno žilo. Potem jo ope- remo in kuhamo ali blanširamo le eno do dve minuti, dokler se čisto ne sesede in zmehča. Ko jo odcedimo, jo s po- močjo rok stisnemo v manjše cmoke; tako pripravljeno dobimo v trgovini, le da je še zamrznjena. Najpogostejša jed iz špinače je krem- na špinača, ki jo pripravimo tako, da na maslu ali margarini prepražimo česen, ko zadiši, dodamo moko in prisipamo blan- širano ali kuhano špinačo, dodamo sol, poper in muškatni orešček in zalijemo z malo vode ali juhe. Ko špinačo dušimo je ne smemo pokriti s pokrovko, ker bo za- radi kisline, ki jo vsebuje, postala sivkasto zelene barve. Tik pred serviranjem ji okus izboljšamo s kislo smetano. Zelo pogosto pripravljamo tudi špi- načno kremno juho, špinačno rolado, špinačne cmoke, rezance, štruklje in po- dobne jedi, uporabljamo pa jo tudi kot naravno barvilo. SPINACNI CMOKI POTREBUJEIVIO (ZA 6 OSEB) 60 dag kruha 25 dag špinače J del juhe ali vode 7 dag čebule 4 dag olja poper, sol 3 jajca 4 dag moke muškatni orešček 5 dag slanine Kruh narežemo na majhne kocke, ga v pečici nekoliko osušimo (toliko, da ga med prsti še lahko stisnemo), dodamo na olju prepraženo čebulo in slanino, začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreškom, prili- jemo juho ali vodo, v kateri smo blanširali špinačo, ter fino sesekljano blanširano ali kuhano špinačo. Dobro premešamo in do- damo moko, dodamo še jajca, ponovno premešamo in oblikujemo cmoke ter jih v slanem kropu kuhamo 10 minut. Če posku- sni cmok razpade, dodajte masi še malo moke. Ponudimo jih h kuhani govedini, go- vedini v omaki, divjačini in podobnim je- dem. Tik pred serviranjem jih lahko zabelite z raztapljenim maslom ali margarino. Veliko uspeha pri pripravi. Nada Pignor, učiteljica kuharstva KRVODAJAICI 16. MAJ — Ivan .Mazcra, Volkmcrjcva 22, Ptuj; Siavica VerSič, Mcškanjci 55, GoriSni- ca; Anton Grcgorcc, Mestni Vrh 104/a; Rudi Horvat, Kaju- hova 12, Kidričevo; Darko Fer- linc, UI. B. Kraigherja 4. Ki- dričevo; Edvard Dobnik, Sp. Hajdina 46/a; Anton Žuran, Gradišča 143, Cirkulane; Janja Firbas, Zg. Hajdina 138; Branko KroŠl, Lovrenc na Dr. polju 2; Janez Ivančič, Lovrenc na Dr. polju 1; Ivanka Muraj, Levanjci 2, Destrnik; Jože Muhič. Mala vas 7, Gorišnica; Albin Dončec, Trubarjeva 11, Ptuj; Durde Pan- zalovič, Tovarniška 3, Ki- dričevo; Ivan Breznik, Grajena I7/a, Ptuj; Dušan Kolmanič, Dražcnska 18, Ptuj; Albin Do- vcčar, Strejaci 5/a, Podgorci; Vlado Mohorko, Kungota 11, Kidričevo; Marija Ivančič, Ob potoku 19, Slovenska Bistrica. 18. MAJ — Branko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj: Milorad Zrnič, Formin 39/a, Gorišnica; Franc Šegula, Polenšak 17; Mi- lan Valenko, Draženci 10/b; Vladimir Vozlič. Zamu^ani 4/a, Gorišnica; Janez Veselic, Moškanjci 90/b, Gorišnica; Da- nilo Krajnc, Arbajterjcva 7, Ptuj; Franc Zorli, Gorišnica 80; Miran Obran, Zamušani 8. Go- rišnica; Albin Brlek. Scverova 3, Ptuj; Sonja Predikaka, Štur- niovci 11, Videm pri Ptuju; Dragica Škripač, Gomilšakova 12, Ptuj; Franc Lah, Mihovci 100, Velika Nedelja; Janez Er- bus, Podlože 25, Ptujska Gora; Jože Bratuša. Formin 43, Go- rišnica; Dragica Gajšek, Vinta- rovci 73/a, Destrnik; Milan Munda, Prežihova I, Ptuj; Va- lentin Turnšek, Spuhlja 68/b; Siavica Jelen, Kraigherjeva 22, Ptuj; Ivanka Vidovič, Kaigher- jeva 27, Ptuj; Mirko Krabonja, Podgorci 48. Podgorci; Milan Herga, Drstelja 29, Destrnik; Janez Trofenik, Ljutomerska 22, Ormož; Vladimir Zagor.šek, Dornava 145; Milan Bobmek, Formin 28/a, Gorišnica; Stanko Zagoršck. Bukovci 72, Markov- ci; Samo Kočevar, Dravska 3, Središče; Manca Vidovič, Do- lena I9/c, Ptujska Gora; Janja Toplak. Langusova 30, Ptuj; Marjan Grabar, Podvinci 100, Ptuj; Olga Plohi. Sobetinci 37/a, Markovci; Franc Cigula, Dornava 141; Vida Maroh, Dra- vinjski Vrh 13, Videm; Danica Malek, Krčevina pri Vurbcrgu; Srečko Bezjak, Ločič 27, Trnovska vas; Branko Roj ko, Grajenščak 28, Ptuj; Ncvenka Maruh, Znidaričcvo nabrežje; Milena Marinič, CMD 15, Ptuj; Martin Vozlič, ZamuŠani 4, Go- rišnica; Miran Jagarinoc, Spu- hlja 108; Martin Šprah, Sloven- jcgoriška 3, Ptuj; Janez MurScc, Ločki Vrh 52/a, Destrnik; Re- nata Pečnik. Mlinska l/č, Ptuj; Ivan Pukšič, Rimska plo.ščad 4, Ptuj; Jelka Voda, Mestni Vrh 43. Ptuj; Jože Belšak. Moškan- jci 7, Gorišnica; Ivan Vindiš, Janežovski Vrh 21/c, Destrnik; Janez Pernck, Dravinjski Vrh 8/a. Videm; Adolf Brglez, Ma- riborska 57, Ptuj; Ivan Gavez, Prešernova 8, Ptuj; Marjana Sok, Formin l/a, Gorišnica; Vladimir Fras, Hlaponci 25/a, Juršinci; Albina Krajnc, Vol- kmerjeva 22, Ptuj; Mirko Ko- drič. Nova vas 81, Markovci; Alojz Cajnko, Zagrebška 12, Ptuj; Dragica Mohorko, Jurovci 14. Videm pri Ptuju; Alojz Stre- lec, Bukovci 62/a, Markovci; Stojan Mlakar. Kočice 37, Žeta- le; Franc .Rumenjak, Prcrad 37, Polenšak; Marta Lcsjak, Mari- borska 18. Ptuj; Janez Jurhan, Lasigovci 5/b, Polenšak; Božo Fras, Trnaovska vas 39/d; Ani- ca Brmcž, Scla 35, Lovrenc na Dr. polju; Julijana Slana, Bel- šakina 16, Ptuj; Ana Cafuta, Varcja 22/h, Videm pri Ptuju; Darinka Ploj, Kraigherjeva 20, Ptuj; Marija I,o/.inšck, Moš- kanjci 108, Gorišnica; .Milan Si- mon ič, Sobetinci 9, Markovci; Voiičoslav Trafela. Videni pri Pluju 5/a; Slavko Jcsih. Prvo- majski trg 15; Herman Špras, Leskovec 48, Pragcrsko: Milan Hrga, Dr/cnci 18/d; Vladimir Ferk. Zadru/ni trg 1, Ptuj: Sta- ne 0/\aldič, 'lomšičcva l/c. Slovenska Bistrica; Renata Stcrmšek, CMD 9, Ptuj; Ivan Bubnjar, Ul. Kirbišcvih 73/b, Maribor; Irena Tašner. Trubarje- va 11, Pluj; Andrej Hak)žan. Slo- venja vas 9, Ptuj; Drago Purg, Stritarjeva 9, Ptuj; Miran Za- goršek. Mezgovci 28. Dornava. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE Osebnostne motnje l.del_ Za osebnostne motnje so še do nedavnega uporabljali iz- raz psihopatija. Ta izraz izvi- ra iz nemške psihiatrije (izpo- sojen je iz starih francoskih teorij o degeneraciji), saj so takrat domnevali, da so taki ljudje moteni v svoji dedni za- snovi. Tega se nikoli ni dalo v po- polnosti dokazati. Prav tako so ostale nedokazane tudi tr- ditve, da je psihopatija posle- dica predporodnih ali porod- nih poškodb osrednjega živč- nega sistema, konstitucional- nih dejavnikov ali igre na- ključja. Značilnost ljudi, ki izkazu- jejo osebnostne motnje, je skupek značajskih potez, kot so: nezmožnost ravnati se po pravilih okolja, nestanovit- nost, neobvladanost, brezvol- jnost, pomanjkanje vesti, čust- vena hladnost, brezobzirnost in drugo. Zato lahko rečemo, da ne- vrotik zaradi svojih simpto- mov trpi sam, zaradi simpto- mov osebnostno motenih pa trpijo predvsem drugi ljudje. Na tem področju je dolgo vladala zmeda, saj je obstajalo več kot petdeset klasifikacij in "psihopatskih stanjskih slik", tako daje bolje, da se diagno- za psihopatija popolnoma opusti in nadomesti z izrazom osebnostne motnje. Ko so raziskovali motiva- cijske silnice teh oseb, niso odkrili, da bi bilo njihovo na- gonsko življenje bistveno dru- gačno kot pri drugih duševno bolnih ali pri normalnih ose- bah. Nasprotno pa se množe dokazi o povezavi med oseb- nostno motenim vedenjem in zgodnjimi življenjskimi raz- merami teh ljudi. Poglejmo si kot primere ljudi, pri katerih prevladujejo naslednje osebno.stne motnje oz. take osebnostne poteze: je- zavost, sovražnost, želja imeti vedno prav, čustvena neurav- novešenost, egoizem in pre- občutljivost. JEZAVOST Človek, ki zapada pogosto v bes, kaže s tem svojo neob- vladanost, nestrpnost in po- manjkanje medčloveške tole- rantnosti. Vzrok takemu zna- čaju ni posebno živahen tem- perament teh oseb, temveč na- pačna vzgoja, ki je povzročila pri odraščajočem otroku težke duševne okvare. Čim bolj je bil nekdo kot otrok ponižan, zapostavljen, utesnjen in nerazumljen, toli- ko bolj je pozneje občutljiv za vse resnične in domnevne na- pade na svoj občutek lastne vrednosti. To velja posebno za ljudi jezavega značaja, saj so raziskave pokazale, da so sko- raj vsi med njimi trpeli v mla- dosti zaradi občutka manj- vrednosti. Tu leži razlog za njihovo relativno sovražno podobo o svetu in ljudeh. Ker se postopoma oddaljujejo od ljudi in ne morejo z njimi pri- jateljsko sodelovati, padajo v osamljenost, v kateri si izgra- dijo nekakšno zaščitno veden- je, katerega jedro sta podzave- sten strah in želja po uvelja- vljanju in oblasti. Zlahka opa- zimo, kako preobčutljivi so ti ljudje. Že majhen ugovor, že majhno neizpolnjevanje njiho- vih želja in ukazov ali že majhna kritika in že se v njih vzbudi podzavestna zveza na ponižanje in obup v otroštvu ter misel, da se morajo temu upreti z besnenjem in vpitjem. Pogosto je bil eden od star- šev jezavih ljudi sam jezav, to pa ne pomeni, da je jezavost podedovana, pač pa to, da se otrok vzgleduje po starših. Navadno se kaj kmalu opazi, kako očetovi izbruhi jeze spravijo v strah celo družino. in to naredi nanj velik vtis- Pozneje v življenju skuša taka oseba po isti poti imponirati in uveljaviti svoje. K temu moramo prišteti kompenzacijo strahu. Natan^ na analiza teh jezavo-agresiv; nih ljudi kaže, da .so v osnoV zelo boječi. Izbruhi besa in j^' ze naj bi prikrili ta strah. rr)ag. Bojan SinkO' spec. klin. psih., predstoj'^^*' Dispanzerja za mentalno zdra^i^. priJZZD PW V SADNEM VRTU in- tenzivnost rasti prehaja k vrhuncu, tedaj pa že lahko pričnemo redčenje in izre- zovanje mladih poganjkov, ki bi se razrastli v nerodne bohotivke, rastejo v na- sprotni smeri vzgojne obli- ke drevesa, poganjkov, ki se razraščajo na mestnih, od koder smo izražali močnejše veje, in poganjke, ki bi si- cer, če jih ne bi pravočasno odstranili, preveč zgoščeva- li drevesno krošnjo, kar bi imelo za posledico slabši pridelek, zaviranje rasti in utrjevanje vzgojnega ter oblikovanje rodnega lesa, predvsem pa slabšo odpor- nost na rastlinske bolezni in škodljivce. Prekomerni rodni nasta- vek, ki se pogosto pojavi pri breskvah in nekaterih sortah jablan konec maja ali v začetku junija, ko plodiči dosežejo velikost lešnikov, razredčimo. To opravilo je potrebno, da se pri drevesu vzpostavi ravnotežje med rastjo in rodnostjo, ima pa še druge koristi, saj drevo razbremenimo enostranske potrebe po povečani prehra- ni plodov, dosežemo kako- vosten pridelek in pre- prečimo izmenično rodnost, ko si mora drevo po obilni letini dve ali tri leta nabirati moči za ponovno tvorbo rodnega nastavka. Za pre- hrano enega plodu je po- trebnih okrog 20 do 25 li- stov, zato je najprimernejše redčenje plodov v razdalji približno 10 cm enakomer- no vzdolž rodne vejice. Redčenje rodnih šopkov ali posamičnih plodičev opra- vimo s koničastimi dreve- snimi škarnjami, da ne poškodujemo plodov, brstov in lubja poganjkov, ki osta- nejo. Miselnsot, da smo si z redčenjem plodov naredili škodo, je napačna. Redčenje opravimo skrbno in pra- vočasno. Pri breskvah in nektarinkah naj bi bilo že opravljeno, pri jablajnah pa redčenje opravimo, ko se konča naravno junijsko tre- bljenje plodov. Letošnje vremenske raz- mere so ugodne za razvoj rastlinskih glivičnih bolez- ni. Okužbe s škrlupom so ponekod že izredno močne. Če imamo kakšne zamude pri škropljenju, proti škrlu- pu pričnemo uporabljati si- stemične fungicide rondo, topas, score ali srstane v predpisani koncentraciji, si- cer pa lahko škropljenja na- daljujemo s kontaktnimi fungicidi. V OKRASNEM VRTU še sadimo ali presajamo na prosto najbolj občutljive okrasne rasltine, za katere so naše vremenske razmere zaradi značilnih in občutnih toplotnih nihanj v maju še brez dodatnega zavarovanja tvegane. Konec maja je čas za sa- janje kaktusov na prosto. Cinije in tagetesi se bodo naglo razrastli in vzcveteli v vsej očarljivosti, čeprav jih bomo neposredno na prosto sejali šele konec maja. Zgodnje vrste okrasnega vresja že odcvetajo. Takoj po cvetenju jih porežemo eno do dve tretjini, da bi se za naslednje obdobje rastine v svojem spodnjem delu še dovolj razrastle, naslednje leto pa še bogateje cvetele. Od nižjih krovnih enolet- nih cvetnic sejemo portulak, žametnice in ognjič. Mesto zanje je ob obrobju cve- tličnih gred in na praznih delih cvetličnega rastlinja v združbi z nizkimi in srednje visokimi, kjer ne bo motilo tudi nekoliko poznejše cve- tenje z zasenčenjem. V ZELENJAVNEM VR. TU so se na mnogih vrstah vrtnin konec maja že pričele pojavljati različne vrste ra- stlinskih uši v takšnem ob- segu, da povzročajo rastli- nam in pridelkom škodo. Uši so sesajoči insekti, ki se hranijo s sesanjem rastlin- skih sokov za razliko od raznih objedajočih hroščev in gosenic, ki liste ali druge organe rastlin objedajo. To ločevanje je pomembno za- radi pravilne uporabe načinov in sredstev pri nji- hovem zatiranju. Proti in- sektom oziroma škodljiv- cem, ki se prehranjujejo s sesanjem rastlinskih sokov, uporabljamo pripravke, s katerimi zastrupimo rastlin- ski sok, proti objedajočim škodljivcem pa pripravke, s katerimi naredimo liste in druge organe površinsko za- strupljene ali za škodljivce odvračajoče. Kemični pri- pravki, ki jih uporabljamo na primer za zatiranje krom- pirjevega hrošča kot objeda- jočega škodljivca, niso hkrati uporabni in učinkovi- ti za uničevanje rastlinskih uši, ki so sesajoči škodljiv- ci, pa naj bodo to naravni ali kemični pripravki. Proti ušem škropimo ali zalivamo napadene rastline s koprivno ali pelinovo vodo, če pa je napad uši že premo- čan, takšna naravna škropiva niso več učinkovita. Seči mo- ramo po učinkovitejših pri- pravkih, med katerimi so tudi takšni, kot je kenyatox, ki je izdelan iz izvlečka rastline bolhača. To sredstvo se v na- ravi na zraku v 4 do 5 dneh popolnoma razgradi in ne pu- šča v plodovih vrtnin nobenih škodljivih posledic za zdrav- je. Primor WP 50 je med to- vrstnimi pripravki še naj- boljši, ker ima najkrajšo ka- renco 2 do 3 tedne, deluje hi- tro in temeljito tudi na vrste uši, ki so na razne kemičen pripravke postale odporne, ne škodi čebelam, človeku in to- plokrvnim živalim. Uporablja se v 0,06% koncentraciji. Po biokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi ra- stline, ki jih pridelujemo za- radi lista, od 2. do 4. junija, korenike od 28. do 30. maja in od 7. do 10. junija, zara- di plodov od 4. do 7. junija ter zaradi cveta in zdravilna zelišča I. in 2. junija. Miran Clušič, ing. agr- ŠPORT — IS MOŠKANJCI / PREDSTAVLJEN ŠVICARSKI PILATUS PC-6 Slovenskim padalcem kmalu novo letalo? Sii letališču v Moškanjcih sta urednika letalske revije Krila v imenu zastopnika Iskra Commerce - trgovina predstavila le- talo švicarske proizvodnje tipa pilatus z oznako PC-6. V nekoli- 1^0 razširjenem šolskem krogu se Je pod vodstvom dveh švicar- sliih preizkusnih pilotov imelo priložnost spoznati z večnamen- sKini letalom nekaj novinarjev in domačih letalskih strokovnja- kov. Turbopropelerski pilatus, ki Je bil pred tem že predsta- vljen v Lescah, čakala pa ga Je še predstavitev v Slovenj Grad- cu, Je potoval po slovenskih športnih letališčih zato, da bi se njihovi člani prepričali o dobrih lastnostih letala, ki naj bi na slovenskem nebu služil predvsem za dvig padalcev. i PC-6 turbo porter na letališču v Mošlianfciti. V Sloveniji je lansko leto skakalo le dobrih 100 padalcev; največ in z najboljšimi uspehi v Lescah, drugi po kakovosti in številčnosti pa so Ptujčani. Kljub temu da državna repre- zentanca dosega v zadnjih letih izjemno dobre rezultate in osva- ja celo zlata odličja na svetov- nih prvenstvih, bi lahko zatrdili, da slovensko padalstvo stagni- ra. Ni namreč dovolj velikega priliva mladih, kar potrjuje po- datek, da sta lani šolala skupno 12 začetnikov le ptujski in ma- riborski aeroklub, celo vodilni Lcščani pa niti enega. Padalci imajo že nekaj let težave s pri- mernim letalom za skakanje. Predvsem za začetnike ni pri- merno vsako letalo, iz katerega izkušeni padalci že lahko ska- čejo. Ponudba švicarskega pila- tusa in misel, da bi slovenski padalci vendarle nujno potrebo- vali primerno letalo, sta tako več kot na mestu. PC-6 je turbopropelersko le- talo z neverjetno velikim kotom vzpenjanja. V vsaki minuti se dvigne kar za 300 metrov, kar pripelje padalce na običajno višino izskoka v štirih minutah, na 2000 metrov, kolikor potre- bujejo za izvedbo figur, pa v manj kot sedmih minutah. Leta- lo, ki ga proizvajalec prodaja tudi v sanitetni in transportni različici ter z rezervoarjem za Škropivo v kmetijske namene. lahko dvigne hkrati šest padal- cev. Njegovi, tudi laikom jasni dobri lastnosti sta še izredna ti- host med letom (hrup ne prese- ga 75,3 dB) ter zelo kratka vzletna steza. Dvigne se že po (tovarniških) 197 metrih, v Moškanjcih pa se je zdelo, da sta pilota potrebovala za vzlet še manj. Omejen je s hitrostma 96 km/h, pod katero ne more le- teti, in 280 km/h, ki je ne sme preseči. Največja dosegljiva višina je zanj 7620 metrov. Kar kupili bi ga. Toda za to potrebujemo približno 1,5 mili- jona nemških mark, kar je seve- da za vse slovenske aeroklube skupaj še vedno preveč. Švicarji bi ga prodali tudi na petletno obročno odplačilo, pa tudi v tem primeru se aeroklubi v ta nakup po vsej verjetnosti ne bo- do mogli spustiti. Morda se bo za letalo ogrelo obrambno mini- strstvo, saj skačejo padalci ne nazadnje tudi v obrambne na- mene, državo pa zelo dobro za- stopajo tudi na vojaških padal- skih tekmovanjih. Še bolj obe- tajoča so podjetja, ki bi morda videla v tem možnost za lastno promocijo ... Kakorkoli že, na- kup tako dragega letala je smi- seln samo v primeru, če bi ga lahko enakopravno uporabljali vsi slovenski padalci, letalo pa bi baziralo vsaj na dveh leta- liščih: v Lescah in Moškanjcih. M. Zupanič STRELSTVO Uspešni na preglednem turnirju Na preglednem kontrolnem tek- movanju Slovenije z nialokalibr- skim orožjem so v soboto in nedeljo zelo uspešno streljali tudi ptujski streki. Alojz Trstenjak je z MK pištolo proste izbire bil prvi s 528 l^rogi, Janez Štuhcc pa s 517 četrti. Mladinci Ptuja .so zasedli kar prvi dve mesti: Sašo Porok s 489 krogi prvo in Paul Fabrici drugo mesto. Z M K standard pištolo je bil Slavko Ivanovič drugi s 5.^4 krogi, Milan Stražišar je nastreljal krog manj in zasedel tretje mesto. Z MK športno pištolo je bil Milan Stražišar s 543 krogi tretji, Slavko Ivanovie pa s 538 krogi četrti. Norme za državno prvenstvo so si priborili z MK pištolo proste izbire Trstenjak in Porok, z MK športno pištolo in MK standard pištolo pa Stražišar in Ivanovič. Ptujski strelci so z doseženi rezul- tati kandidati za državno reprezen- ''^nco, priborili pa so si tudi pravico "astopa na drugem pozivnem pre- Slednem tekmovanju. ''OZIVNI TURNIR Z ^CNO PIŠTOLO_ ^ četrtek je bilo pozivno pregled- no tekmovanje z zračnim orožjem. ^3bilo za tekmovanje so dobili Ja- "ez Šiuhec, Alenka Peteršič, Sašo Porok in Majda RaušI, vendar se ga Alenka in Janez nista mogla ude- ležeiti. Majda Raušl je bila s 356 krogi četrta med članicami, Sašo pa med ndadinci soliden drugi. Oba strelca sta si pridobila pravico na- stopa na drugem pozivnem turnirju. SI STRELSTVO ZA INVALIDE • MAJCENOVIČ ODLIČEN v nedeljo se jc s strelskega tek- movanja za invalide za pokal hes- senske pokrajine v Nemčiji, ki jc potekalo ob 26. do 28. maja, vrnil odličen ptujski strelec Srečko Majcenovič. Na mednarodnem tekmovanju, ki se ga je udeležilo nekaj najboljših strelcev iz Nem- čije, Švice in Slovenije, je v svoji kategoriji SH2, v streljanju 60 leže, s 585 krogi ter v kombinaciji 3 X 40, stoje, kleče in leže, s 1171 krogi obakrat zasedel odlično tret- je mesto, v finalnem nastopu pa je bil četrti. Omenimo še, da je Majcenovič nastopil tudi na pokalu Alpe Adria v začetku maja v Avstriji, kjer je bil v svoji kategoriji v streljanju 40 stoje s 389 krogi odličen drugi. DS NOGOMET 2. SNL: NAFTA — DRAVA 1:1 (1:0)_ Pomembna točka iz Lendave LENDAVA • stadion NK Nafta, gledalcev 400, sodnik Vivod (Dolič). STRELCA. 1:0 — Šabjan (44, H m), 1:1 — Milan Emeršič (85). DRAVA: Klinger, Volk, Hot- ko, Žolek, Ramšak, Koren, Kor- ber, Tomaž Emeršič, Pucko, Mi- lan Emeršič, Vesenjak. V drugi slovenski nogometni ligi so v nedeljo popoldan odi- grali tekme 28. kroga. Drava je bila na "vročem" gostovanju v Lendavi, kjer se domačini bori- jo za prvi dve mesti, ki vodita v kvalifikacije za uvrstitev v prvo ligo. Ptujčani so nastopili brez na prejšnji tekmi poškodovane- ga Boškoviča in z zavzeto igro iztržili izjemno pomembno točko, ki jim je sedaj pa res na široko odprla vrata v bodočo drugo ligo. To naj bi bilo znano že včeraj, ko so odigrali tekme predzadnjega kroga. Drava seje v Ptuju pomerila z drugouvr- ščenim Zagorjem, rezultata pa seveda ob zaključku redakcije še ni bilo. Kakorkoli že, Drava nadalju- je serijo uspešnih nastopov, saj je v šestih zaporednih krogih osvojila kar 11 od 12 možnih točk. To pa je dosežek, vreden vse pozornosti in čestitk. l.k. ——^^———^ POKALNI PRVAK_ v maju sta potekali finalni srečanji za pokal NZ Slovenije, v katerem sta se pomerili ekipi Mura iz Murske Sobote in Bio- start Publikum iz Celja. V pr- vem srečanju v Celju sla se na- sprotnika razšla z nedoločenim izzidom 1:1. Povratno srečanje pa je bilo v Murski Soboti, kjer je domačinom zadostoval že ne- oodločen izid 0:0. Pri Muri sta bila boljša Dam- jan Gajser in Vlado Kokol, igralca, ki prihajata iz naših no- gometnih logov. Devet minut pred koncem je napadalec Mure Topic odločil srečanje in prvič v zgodovini murskosoboškega ligaša je pokal končal v vitrini tega kluba. S to zmago pa so domačini pridobili pravico na- stopa v evropskih pokalih. D.K. 3. SLOVENSKA LIGA — VZHOD_ Rezultati tekem 25. kroga: Aluminij - Ford Kungota 7:0, Bakovci - Bistrica 5:1, Šentjur - Pohorje 2:0, Dravograd - Po- brežje 6:0, Kovinar - Slovenj Gradec 3:0 (brez borbe, ker go- stje na tekmo niso prispeli). Prosta sta bila Starše in Ren- kovci. Moštvo Šentjurja si je krog pred koncem prvenstva priborilo pravico nastopa v kva- lifikacijah za uvrstitev V 2. slo- vensko nogometno ligo. I.ŠENTJUR.........23 16 3 4 60:19 35 2. ALUMINIJ.........22 15 3 4 54:29 33 3. DRAVOGRAD .....22 13 4 4 37:24 32 4. BAKOVCI.........22 11 7 4 48:20 29 5. POHORJE ........22 9 8 5 33:27 26 6. FORD KUNGOTA ..24 8 5 10 39:37 21 7. BISTRICA.........22 8 4 10 34:41 20 8. KOVINAR-4 .......22 9 5 8 23:22 19 9. RENKOVCI .......22 7 5 10 24:29 19 10. STARŠE.........22 7 4 11 22:27 18 11. SLOV. GRADEC ..22 2 5 15 16:48 9 12. POBREŽJE ......22 2 3 17 17:67 7 13. SVOBODA.......12 2 2 8 15:32 6 Razpored tekem zadnjega, 26. kroga: sobota, 3. junija, ob 17.00: Bistrica - Aluminij, Po- brežje - Starše, Renkovci - Ko- vinar, Slovenj Gradec - Dravo- grad, Pohorje - Bakovci. Prosta sta Ford Kungota in Šentjur. ALUMINIJ — FORD KUNGOTA 7:0 (2:0) Kidričevo • stadion Alumi- nija, gledalcev 100, sodnik Huselja iz Velenja. Strelca.: 1:0 Kmetec v 10. minuti, 2:0 R. Hojnik (34.), 3:0 R. Hojnik (48.), 4:0 Kmetec (51.), 5:0 Kmetec (53), 6:0 R. Hojnik (63.) in 7:0 R. Hojnik (79.). Aluminij: Budimir, E. Hoj- nik, Grbavac, t. Fridl (Horvat), Emeršič, Žemljic, Žitnik, F. Fridl, R. Hojnik, Pavlic (Gorše) in Kmetec. V predzadnjem kolu v tretji nogometni ligi - vzhod so igral- ci Aluminija popolnoma prema- gali goste iz Kungote. Zgolj ne- spretnosti domačih napadalcev se imajo gostje zahvaliti, da ni- so prejeli še več zadetkov. Toda zmaga ima grenak prio- kus: v Šentjurju so domači pre- magali ekipo Pohorja iz Ruš in tako kolo pred koncem prvne- stva postali prvaki v tretjeliga- ški konkurenci, s tem pa dobili pravico do kvalifikacij za uvr- stitev v drugo ligo. Naslednje — zadnje srečanje bodo Kidri- čani igrali v Slovenski Bistrici. D. K. I. MEDOBČINSKA LIGA PTUJ Rezultati tekem 21. kroga: MTF Markovci - Dornava 1:5, Vi- dem - Boč 4:0, Hajdina - Prager- sko 2:1, Rogoznica - Bukovci 2:1, Slovenja vas - Središče 6:2, Ge- rečja vas - Žoga Stojnci 1:1. 1.Ž0GAST0JNCI ...21 12 7 2 37:20 31 2.GEREČJAVAS ....21 11 7 3 48:22 29 3. VIDEM ...........21 14 0 7 47:33 28 4. DORNAVA........21 10 6 5 45:26 26 5. SREDIŠČE........21 9 5 7 58:37 23 6.PRAGERSK0 .....21 8 6 7 54:52 22 7. HAJDINA.........21 10 1 10 47:45 21 8. BOČ.............21 7 6 8 32:39 20 9. ROGOZNICA......21 4 1 0 7 29:34 18 10. SLOVENJA VAS ..21 5 5 11 43:61 15 II. MTF MARKOVCI-1 21 4 2 15 31:60 9 12. BUKOVCI........21 3 3 15 17:59 9 Razpored tekem zadnjega, 22. kroga: nedelja, 4. Junija, ob 17.00: Dornava - Gerečja vas, Žoga Stojnci - Slovenja vas. Sre- dišče - Rogoznica, Bukovci - Haj- dina, Pragcrsko - Videm, Boč - MTF Markovci. _______ Rezultati tekem 17. kroga: Apače - Sp. Polskava 1:1, Tržeč - Podvinci 1:5, Gorišnica - Mladi- nec 3:5, Grajena - Pago Leskovec 2:4, Hajdoše - Skorba2:l. 1. GORIŠNICA....... 17 12 3 2 45:25 27 2. MLADINEC 17 ..... 12 0 5 7 43:30 24 3. APAČE........... 17 10 3 4 35:21 23 4. PODVINCI-1 ...... 17 9 2 6 51:37 19 5. GRAJENA-1 ...... 17 9 1 7 47:27 18 6. PAGO LESKOV.-1 .17 5 5 7 42:38 14 7. HAJDOŠE ........ 17 6 1 10 38:46 13 8.SK0RBA .........17 3 4 10 30:50 10 O.SP. POLSKAVA.... 17 2 5 10 17:52 9 10. TRŽEČ-2 ........ 17 3 4 10 26:48 8 Razpored tekem zadnjega, 18. kroga: nedelja, 4. Junija, ob 10.30: Sp. Polskava - Haj- doše, Skorba - Grajena, Pago Leskovec - Gorišnica, Mladinec - Tržeč, Podvinci - Apače. SmNS^^AMNZ^T Rezultati tekem 25. kroga: Gerečja vas - Bukovci 2:1, Hajdi- na - Rogoznica 1:3, Dornava - Boč 0:2, Videm - Slovenja vas 2:0, Pragersko-Polskava - Žoga Stojnci 3:2, Bistrica - Gorišnica 2:3. I.VIDEM ...........23 17 4 2 104:13 38 2. DORNAVA........23 14 4 5 63:23 32 3. BISTRICA-1 ......23 16 1 6 54:31 32 4. GORIŠNICA-2 ....24 15 2 7 95:41 30 5. HAJDINA.........23 13 3 7 72:28 29 6. ROGOZNICA......23 10 4 9 63:44 24 7. ŽOGA STOJNCI-1 .23 12 1 10 60:46 24 8. PRAGER.-POLS. ...23 9 5 9 60:37 23 9. BOČ.............23 9 4 10 44:42 22 10. SLOVENJA VAS-1 23 8 2 13 33:63 17 11. BUKOVCI........23 5 4 14 43:73 14 12. GEREČJA VAS ...23 2 O 21 20:132 4 13. MTF MARKOVCI-2 23 2 2 19 16:154 4 Razpored tekem zadnjega, 26. kroga: sobota, 3. Junija, ob 17.00: Bukovci - Bistrica. MTF Markovci - Pragersko-Polskava, Žoga Stojnci - Videm, Slovenja vas - Dornava, Boč - Hajdina, Rogoznica - Gerečja vas. . ,Branko Lešnik. Druga slovenska liga članska ekipa TK Ptuj je v so- boto doma premagala ekipo TK Brežice z rezultatom 7:2. Znova so ob izkušenih igralcih dobili pri- ložnost mlajši. Zmage za Ptuj so dosegli: Rok Plohi, Boštjan Kreutz, Tomaž Klinkon, Alen Horvat, Žiga Žigman in pri dvo- jicah Plohi - Kreutz ter Klinkon - Fras. V nedeljo pa so Ptujčani gosto- vali v Celju pri lanskem prvoli- gašu TK Celje. Letos veljajo Cel- jani za favorite v drugi slovenski teniški ligi in ponovno vrnitev v elitni razred slovenskega tenisa. Ptujčani so odigrali zelo zrelo. Re- zultat je bil pred odločilnim sre- čanjem dvojic 3:3, Po zaključnih igrah dveh parov pa 4:4. Tako je odločal o zmagovalcu dvoboja razplet na prvi deski dvojic. Plohi in Kreutz sta bila zelo blizu zma- ge, toda na koncu sta vseeno izgu- bila v tretjem setu z rezultatom 6:4. Celjani so po zmagi nad ekipo TK Ptuj s 5:4 še naprej v vodstvu. V soboto in nedeljo Ptujčani gostijo Žalec in Krško, obakrat ob devetih. Vabljeni v TK Ptuj. VEČEROV TENIŠKI TURNIR DO 12 LET_ Turnirja so se udeležili tudi igralci TK Ptuj. Iz kvalifikacij so se v glavni turnir uvrstili: Rok Galun, Kristjan Krajnc, Ajda Brumen in TJaša Kovač. Najboljši rezultat je dosegel Rok Galun, ki se jcr uvrstil med 8 najboljših in nato v treh setih iz- gubil z Borkom (ŽTK -MB). Pri deklicah pa se je Tjaša Ko- vač po zmagi nad Zakrajškovo (ŽTK -MB) uvrstila med 16 naj- boljših in po solidni igri izgubila z eno od favoritinj Mitičevo (ŽTK - MB) z rezultatom 6:2, 6:1. TK Ptuj V znamenju mednarodnega turnirja Od 5. do 16. junija bo v pro- storih šahovskega društva Ptuj velemojstrski turnir visoke, 7. kategorije. Zraven slovenskega VM Dražena Sermeka (v letoš- njem letu brani barve Ptujča- nov) bodo nastopali še trije VM (Mihalčišin, Cebalo in Aršak Petrosjan), dva MM (domačin Polajžer ter Avstrijec Casagran- de), dva FM (Rado Brglez in Marko Tratar) ter štirje igralci brez mednarodnih naslovov (Krumpačnik, Podkrjžnik, To- palovič in Ukrajinec Šugnilov). Za velemojstrski bal bo po- trebnih 8,5 točk, za bal MM pa 6,5. V tako močni konkurenci bo to izredno težko, bo pa to le- pa priložnost za mlade, posebej za perspektivnega domačina, 17-letnega MK Gregorja Pod- križnika. Domačini lahko veli- ko pričakujejo tudi od FM Rada Brgleza, ki je v zadnjem času pokazal odlične igre in pred kratkim le za pol točke zgrešil uvrstitev na finale državnega članskega prvenstva. Glede na službene in organizacijske ob- veznosti lahko nekaj manj pri- čakujemo od domačega VM Da- nila Polajžerja. Vendar pa gre prav njemu vsa zasluga za orga- nizacijo številnih mednarodnih turnirjev, kjer imajo možnost nastopiti perspektivni domači igralci, kar je za njihov razvoj še kako pomembno. S.R. PTUJ / TENIS TOUR LUKA '95 Nastop mošliili in mešaniii dvojic v teniškem centru Luka v Žabjaku so se v soboto v okviru Tenis toura Luka '95 pomerile moške in mešane dvojice - na- stopilo je 28 parov. Med moškimi dvojicami sta se v finalu pomerila para Sobot - Senica iz Maribora in Gojčič - Jagarinec iz Ptuja. Boljša je bi- la prva dvojica, ki je drugo pre- magala z rezultatom 6.4, 6:2. V finalu mešanih dvojic je bilo še bolj vznemirljivo, saj sta svoje moči merila zakonska para Ma- rija in Vlado Toplak ter Cvet- ka in Milan Gobec. Tokrat sta bila boljša Toplakova, ki sta zmagala z rezultatoin 6:4, 7:6. Za spodbudo pri nadaljnjem tekmovanju je najboljše dvojice s praktičnimi nagradami nagra- dil generalni pokrovitelj serije teniških turnirjev Tenis tour Lu- ka '95 Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana. V soboto bo v Žabjaku drugi turnir v kategoriji moški posa- mezno. MG BOKS • V FINALU PTUJ IN SLOVENSKA BISTRICA V Slovenski Bistrici jc bil v soboto polfinale državne lige v boksu. Ptujska ekipa je s 14:4 premagala Celje, do- mačini pa kar s 17:1 Ljublja- no. Za naslov državnega ekip- nega prvaka se bodo tako po- merili Ptujčani in Bistričani. Finale bo junija v Ptuju. I.k. ATLETIKA • EVROPSKI _POKAL V PARIZU Ženska atletska ekipa IBL Olimpije je v nedeljo v Parizu na- stopila na tekmovanju prve skupi- ne državnih klubskih prvakinj. V ekipi je kot gostja nastopila tudi članica atletskega kluba Ptuj Van- ja Kotar in v teku na 800 metrov z 2:11,20 osvojila sedmo mesto. Ekipa je v zelo močni mednarodni konkurenci osvojila osmo mesto in tako izpadla iz prve skupine. . j KEGUANJE IVlurska Sobota najboljša v organizaciji Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj je bilo na vrtnem kegljišču pri društvu republiško tekmo- vanje v keglanju ekipno in posamezno za člane iz devetih po- dročnih zvez. Domačini - gostitelji niso izrabili prednosti do- mačega kegljišča, a kljub vsemu je njihova uvrstitev solidna, saj je med slepimi dosegel 7. mesto Andrej Peršuh z 59 podrti- mi keglji, med slabovidnimi pa je na 6. mestu Franci Vaupotič s 60 podrtimi keglji. Rezultati: kategorija "A": 1. Š. Maučec - M. Sobota, 68 kegljev, 2.- 3. Goran Glčaser - Maribor, Valter Čučkovič - Maribor, 60. Kategorija "B": 1. Anton Gomboc - M. Sobota 68 kegljev, 2. Alojz Kocjančič - Koper 66; 3. Dušan Korošak M. Sobota 63. Ekipno: 1. Murska Sobota - 255 kegljev, 2. Maribor 233, 3. Ko- per 232, 4. Ptuj 223, 5. Novo mesto 217. Najboljši posamezniki so prejeli medalje, ekipe pokale. Murska Sobota pa še prehodni pokal. M. Zupane 16 — /A R \Z\ KDRII.O 1. JIMJ 1995 TEDNIK — 1. JUNIJ 1995 ZA KRATEK 19 •0^ Mladi dopisniki ČISTILNA AKCIJA UČENCEV OŠ VIDEM_ 21. aprila smo učenci OŠ Vi- dem izvedli čistilno akcijo v okolici Vidma in v Šturmovcih. Zjutraj smo se učenci zbrali pred šolo in se primerno oble- čeni in obuti podali proti one- snaženim, pa vendar dragoce- nim Šturmovcem. Sprva smo kar osupnili, nismo mogli verjeti svojim očem, da lahko naši sovaščani prizadenejo naravi toliko gorja. Med šopi tra- ve in pravkar razcvetelimi pomla- danskimi cvetlicami so se ko- pičili celi kupi nesnage in neupo- rabnih reči. Ob nekem drevesu smo našli celo star in zarjavel šte- dilnik, staro posteljo in v vrečo zavito svinjsko kožo. Mar je to človeško?! Ljudje se na vse sku- paj požvižgajo in si mislijo, da lahko narava vso umazanijo pre- čisti in iz nje požene novo življenje. Nekdo se je namreč svoje umrle krave znebil tako, da jo je odvlekel pod bližnji grm, kjer je oddajala "prijeten" vonj. Ali si lahko predstavljate, kakšen smrad se je širil naokrog in koli- ko žuželk in muh je mrgolelo na ■tej razpadajoči gmoti? Tisti, ki je to žival pustil trohneti pod gr- mom, gotovo nima nobenega čuta odgovornosti do narave in do živali. Kljub tej umazaniji smo se učenci pogumno lotili dela in poskušali ublažiti tisto, kar kar so umazane človeške roke pri- zadejale Šturmovcem. Kljub letakom o izvajanju naše akcije sta se akcije ude- ležila le dva krajana. Vsi drugi so se brezskrbno vozili mimo in nam s smehljajem na ustih po- kazali, kako malo jim je do tega prej zelenega koščka zemlje ob Dravi. Vsak učenec se je trudil po svojih močeh in poskušal po- praviti "greh", ki so ga ljudje prizadejali naravi. Kljub temu da smo vsi trdno poprijeli za delo, nas je bilo premalo, da bi lahko Šturmovcem vrnili njiho- vo prejšnjo podobo. Naša akcija naj bo nauk vsem tistim, za katere so bili Šturmovci le odlagališče smeti. V "ptujski občini je veliko jav- nih odlagališč, kamor lahko od- peljete odpadke. Pustite Štur- movce, da zaživijo svoje pravo življenje in da narava na tem mestu požene svoje korenine. Marjetka Pal, Renata Topolovec 8. razred, OS Videm SPOMLADANSKA PESEM Ko ptiček žvrgoli, zapoj še ti, bodi srečen in vesel, da boš lažje pel. Trobentice, vijolice, zvončki, vse lepo diši in ljubezen se zbudi. Darja Lah, 7. a OS Ivanjkovci _______ PA POSKOČNO_ Potočnikov Peter pa psiček Piki prideta pred postajno po- slopje. Peter pričakuje prijatelja Primoža. Pikiju pripoveduje; "Počakajva! Pretnarjev Primož pripotuje!" Piki poskakuje. Pet popadljivih psov popade pre- strašenega Pikija. Peter pokliče prometnika. Policaj pograbi pendrek pa prepodi podivjane pse. Pokima Petru, Pikija pa po- mirljivo poboža. Piki prijazno pogleduje prometnika. Primož pripotuje pa pomaha prijatelju. Peter popiše prijatelju prejšnji prizor pred postajo. Primož po- zorno posluša. Pomežikne prija- telju po pohvali požrtvovalnega Pikija. Potem pa pobrska po polni potovalki, ponudi Petru pet pomaranč, Pikiju pa pest piškotov. "Pojdimo," pravi Pe- ter. Piki pa poredno poskoči po poti proti potočku. Dolores Sikman, 5. c OŠ Mladika, Ptuj DOBIL SEM KONJA Nekega dne me je oče vpra- šal, ali bi hotel imeti konja. Se- veda sem z veselim glasom od- govoril — da. Nekaj časa je premišljeval, potem pa je odgo- voril: "Dobro, potem pa gremo ponj jutri zjutraj v Gotovlje pri Celju. Ko smo se naslednje jutro pripeljali v Gotovlje, sem ne- mirno gledal, katerega konja bi si izbral. Nenadoma se mi je oko ustavilo na konju, ki je gle- dal iz boksa. Takoj sem se odločil, da ho- čem njega. Imel je zelo nežen pogled, in ko sem prišel k njemu, se je ho- tel "cartljati". Čez nekaj časa je za mano prišel oče. Vprašal me je, ali mi je ta konj vščeč. Od- vrnil sem mu, da je najlepši. Lastnika je oče vprašal : "Koli- ko stane?" Bil je zelo drag. Oče se je dogovoril za prevoz konja. Med potjo, ko smo se pel- jali domov, mi je oče povedal: "Konja bodo jutri pripeljali na Turnišče med 4. in 5. uro." Tisto noč nisem mogel spati. Naslednji dan sem bil že ob pol treh na Turnišču. Napeto sem čakal, kdaj se bo prikazal avto s prikolico. Tedaj se izza ovinka prikaže avto s prikolico. Takoj sem vedel, daje v tej pri- kolici moj konj, ki mu je ime Toro. Stekel sem k prikolici in odpeljal konja ven. Je lepe bakrene barve in zelo živahen. Odpeljali smo ga v hlev. Pri njem sem bil uro in pol. Ko seje hlev začel zapirati, sem odšel ven. Šel sem pred bi- fe in globoko premišljeval, kaj bom naslednji dan lahko počel s Torom. To je bil moj najlepši dogodek v življenju. David Koderman, 6. d OŠ Olge Meglic Ptuj MWEl^^r~~~ ZANIMANJE ZA KNJIGE Ta dogodek je malo podoben zgodbi Toneta Seliškarja Deček z velike ceste, ko si je želel knjigo. Tudi jaz sem si želel svojo knjigo, čeprav sem bil še majhen in še nisem vedel brati. Nekega dne se mi je želja iz- polnila. Bil je božič in tedaj sem dobil svojo lastno knjigo. V tej knjigi so bile pravljice, ker pa nisem vedel brati, mi je mamica vsak večer prebrala eno pravljico. Knjigo mi je prebrala že dvakrat, a vseeno sem si želel, da bi mi jo prebrala še en- krat. Četrtič pa mi knjige ni ho- tela več brati, zato sem jo pro- sil, da me naj nauči brati, da bom lahko sam bral. Rekla je, da me bo naučila. Že naslednje jutro me je za- čela učiti. Najprej mi je pisala črke, jaz pa sem moral poveda- ti, katero črko je napisala. Po- tem mi je pisala besede. Najprej sem samo črkoval, potem sem pa črke povezoval in že sem znal brati. Čez teden dni sem že vedel lepo brati in tedaj sem lahko sam prebral svojo knjigo. Na vrsto so prišle druge knjige. Mamica si jih je sposojala iz knjižnice. Naučil sem se brati, še preden sem začel obiskovati šolo, in to je bil doslej najljubši dogodek v mojem mladem življenju. Klemen Kovačec, 5. b OS Gorišnica MOJ KUZA_ Spomladi je ati pripeljal psič- ka. Dali smo mu ime Astor. Bil je zelo majhen. Rad nam je skrival čevlje. Zdaj je že velik. Vsi se ga bojijo. Je nemški ov- čar. Ima trobarvno dlako: črno, sivo, rjavo, imam ga zelo rad. Blaž Debeljak, 2. a OŠ Kidričevo 20 — POSLOVNA SPOROČILA L JI NIJ 1995 TEDNIH PREJELI SMO VSI ŽELIMO PITI VODO BREZ NITRATOV_ že nekaj let se na Ptuju sreču- jemo s pravo ekološko katastrofo, saj nekaj tisoč uporabnikov pitne vode uživa zdravju škodljivo vo- do, ki vsebuje vse več nitratov. Koncentracije so mnogo višje od dovoljenih (maksimalna dovolje- na koncentracija je 10 mg/l). Ker prihajajo v podtalnico ni- trati v glavnem od uporabe razno- vrstnih gnojil (v veliki meri od gnojnice) in drugih zaščitnih sredstev pri obdelavi zemlje, je jasno, da z nitrati uživamo tudi večje količine herbicidov, ki so prav tako v vodi. Da so nitrati in drugi produkti zaščitnih sredstev škodljivi za naš organizem, predvsam pa za otroke, nam je vsem znano. Sprašujem se, kdaj se bo zga- nila stroka na Ptuju, kdaj nam bo skupaj s ptujsko vlado zagotovila zdravo pitno vodo? Da ne bo več prihajalo do one- sneženja podtalnice, je najpo- membneje zaščitili vodno zajptie v Skorbi. To je izvedljivo in bi moralo imeti prioriteto med vse- mi drugimi ptujskimi projekti, saj je voda med najpomembnejšimi dobrinami človeštva. Stiski družin z malimi otroki so se hitro odzvali industrija in vrsta podjetnikov. Na trgu se je pojavilo več vrst bolja ali manj učinkovitih filtrov. Nekateri med njimi odstranijo hkrati z nitrati tudi organizmu potrebne minera- le. Filtri niso trajni, zato jih je potrebno regenerirati ali zamenja- ti z novimi. Pri regeneraciji lahko ob napačnem delu s filtri pov- zročimo več škode kot koristi. Filtri za uporabo v gospodinjstvu stanejo tudi več sto nemških mark, tako da si jih vsaka družina sploh ne more kupiti. S projektom zaščite vodnega zajetja in morebitnega še potreb- nega centralnega čiščenja vode ob strokovnem nadzoru bi se ce- na tako izboljšane vode enako- merno porazdelila na tisoče upo- rabnikov. Sprašujem se, ali vsi mi, ki pijemo ptujsko vodo, ni- smo upravičeni do zdrave vode in s tem do zdravega življenja? Justika Menhart, dipl. ing. kemije PODPORA UČITELJEM PRI STAVKI_ Republiški odbor sindikata de- lavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije je v zvezi s prizadevanji za iz- boljšanje slabega materialnega položaja zaposlenih v vrtcih in šolah sprejel naslednje sklepe: 1. Zahtevamo dvig izhodiščne plače in uresničevanje v Social- nem sporazumu za leto 1995 za- pisanega določila o postopnem izenačevanju izhodiščnih plač za- poslenih v gospodarstvu in nego- spodarstvu. Sindikat za dosego tega cilja pripravlja potrebne aktivnosti skupaj z drugimi sindikati nego- spodarstva. 2. Podpiramo zahteve skupne sindikalne pogajalske skupine, ki se s predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport pogaja o spre- membi Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja in pravilnikov o napredovanju. 3. Izražamo solidarnostno pod- poro opozorilni stavki ljubljan- skega območnega odbora S V IZ, ki je odraz nezadovoljstva nad slabimi razmerami vseh zaposle- nih v vzgoji in izobraževanju. Sekretar ROS: Bojan Hribar mmmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmm OBISK PTUJA_ Ptuj, mesto zgodovine, mesto ponosa, je vabilo mnogim, ki spoštujemo človekovo ustvarjal- nost in narodovo preteklost, da ga obiščejo. Pritegnil je tudi našo željo po spoznanju in doživetju preteklosti in sedanjosti. Pri ZLSD v Velenju smo se odločili in zaprosili za pomoč Pe- tovio vivat Ptuj. Gospa Helena Vute nam je ponudila pomoč. Dobili smo podroben program, ki je nekatere predvsem s ceno uslug in oskrbe odvrnila od na- mena, da gredo z nami. 22. aprila nas je skupina 17 oziroma z voznikom osemnajstih na Pragerskem z enkratno izjemo brez čakanja prečkala progo in brez postankov po Ptuju prispela na grad. Pričakala nas je prijetno razpoložena ga. Irena Bizjak, odlična vodnica Ptujskih vedut. V grajski kavarni smo bili postre- ženi z napitkom po želji in z oku- snim sadnim kruhom. Da se oglašamo v Tedniku, nas obvezuje dolg za vodenje po muze- ju in mestu ter za izjemno bogato in prijetno razlago po vseh predelih in oddelkih muzeja. Razen dveh izjem starost posameznega obiskovalca presega 50 ali celo 60 let in ugota- vljamo, da se doslej še nismo srečali s tako odlično vodnico. Zelo prijetno smo doživeli sprejem, vodenje in pokušnjo vin s prigrizkom v "Ornikovi kleti". Veliko poučnega smo izvedeli ob razlagi o vinarstvu in vinu - kar pet vrst smo ga poskusili. In še to: po eno buteljko haložana smo dobili za popotnico. Po programu je bilo v ceno 4.250 SIT vračunano okusno ko- silo, ki so nam ga pripravili v Go- stišču Antonius. Tudi tem mla- dim gostincem se zahvaljujemo in jih priporočamo. V središču mesta smo ostali brez ogleda znamenitega Orfcjevc- ga spomenika in v njegovi bližini smo pogrešali spomenik junaku slovenskega naroda Jožeta Lacka. In še z enim ogledom smo bili zelo zadovoljni: v Gorišnici smo si ogledali monumentalno skul- pturo, izdelano iz obnovljenih za- vrženih kovinskih nagrobnik kri- žev. Avtorju — umetniku in lju- dem gre gotovo pohvala za obseg in kakovost dela, za lepo — boga- to in umno namensko delo. Umet- nina zasluži, da turistične organi- zacije vključijo v svoje programe ogled te enkratne stvaritve. Hvala vam, Ptujčani! V imenu skupine srečnih in jadovoljnih: Stane Zula, Velenje V sestavku Dopolnilo k do- polnilu, objavljenem Tedniku št. 19, je bila v drugem odstavku pomotoma izpuščena beseda pravna, zaradi česar je bil smi- sel sestavka spremenjen. Pravil- no se drugi odstavek glasi: "Trdim, da je bil sklep o bojkotu volitev sveta KS Hajdina odgovor na delovanje nepravne države, se pravi majhen prispevek — "pri- tisk" k temu, da bi Slovenija ne- koč le postala pravna država, kar žal danes še ni, čeprav se je v ustavi za to proglasila." V naslednjem odstavku je na- pačna zapisana številka Urad- nega lista — namesto 72/94 mora pisati 57/94. Za napaki se opravičujemo. fEDNIK! 1. JIMJ 1995 POSL()\ N \ SPOROČILA — 21 SLOVENSKE ŽELEZNICE Od nedelje nov vozni red Od nedelje, 28. maja, velja na vseh evropskih železnicah — torej tudi na slovenskih — nov vozni red, ki bo v veljavi leto dni oziroma do 1. junija 1996. Kot je povedal šef železniške postaje v Ptuju Jože Majcen, je nov vozni red nekoliko spre- menjen. Za prebivalce s ptuj- skega in ormoškega območja so verjetno najpomembnejše spre- membe pri osrednjih železni- ških povezavah s centrom v Ljubljani in obratno. Zeleni poslovni vlak Ptuj (dosedanji Zeleni vlak) je po novem voznem redu precej hi- trejši; iz Ptuja odpelje ob 5.49, v Celju je ob 6.47, kar je ugod- no za vse tiste, ki so tam zapo- sleni, v Ljubljano pa pripelje ob 8.05. Poudariti je treba, daje ta vlak poslovni, da vozi le ob de- lavnikih oziroma da ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih. V povratni smeri ima vlak odhod iz Ljubljane ob 14.25, v Celju je ob 15.44, v Ptuj pa pri- pelje ob 16.40. Intercity vlak Mura, ki vozi vsak dan (tudi ob nedeljah in praznikih), ima s ptujske posta- je odhod ob 6.44, v Celju je ob 7.46, v Ljubljani ob 9.05, v Ko- pru pa ob 11.35. Ob tem je tre- ba poudariti, da v času turi- stične sezone do 24. septembra vagoni tega vlaka vozijo direkt- Jože Majcen: "V ptujski železniški postaji se resnično trudimo za svoje potnike." no do Kopra in da ni več po- trebno nikakršno presedanje. V povratni smeri odpelje Mura iz Kopra ob 14.50, iz Ljubljane ob 17.25, v Celju je ob 18.45, v Ptuju pa ob 19.45. Mednarodni vlak Drava, ki vozi iz smeri Budimpešte do Benetk, ima po novem odhod s ptujske postaje ob 11.42, v Ce- lju je ob 12.47, v Ljubljani pa ob 14.05. Tudi ta vlak vozi vsak dan, tudi ob nedeljah in prazni- kih, zato je zelo primeren za po- poldanske obiske Ljubljane, predvsem za nedeljske obiske v ljubljanskih bolnišnicah in po- dobno. Vlak Drava se iz Lju- bljane vrača ob 14.55, v Celju je ob 16.17, v Ptuj pa pride ob 17.21. Tudi pri vlakih v lokalnem prometu je nekaj manjših ča- sovnih sprememb, pomemb- nejša novost pa je v tem, da denimo vlaki iz Murske Sobo- te odslej vozijo do Maribora brez presedanja v Pragerskem. Ukinjenih je tudi nekaj lokal- nih vlakov, ki so vozili predv- sem ob sobotah in nedeljah. Precej boljše pa so odslej po- vezave iz smeri Čakovca prek Ormoža proti Mariboru. Naj ob koncu dodamo, da so ptujsko železniško postajo pred kratkim lepo obnovili, uredili okolje z zelenicami, za svoje potnike pa so zgradili 54 novih in označenih asfaltnih parkirišč za osebna vozila. To je le del novega programa Slo- venskih železnic, ki imajo cilj ponuditi potnikom čim večje ugodje, varno in udobno poto- vanje. Med novostmi velja omeniti tudi barvno brošurico pod naslovom Čaka vas vlak in prijazen nasmeh, v kateri so zajeti tudi posebni turistični in izletniški programi voženj z vlakom, med njimi tudi v Ptuj — mesto muzej. Posebno atraktivne so vožnje s štajer- skim muzejskim vlakom, ki bodo letos še pogostejše, ven- dar o tem kdaj drugič. —OM Okolje železniške postaje je lepo urejeno, pomembna pridobitev pa je 54 parkirišč za potnike. Foto: M. Ozmec VAROVANJE NARAVE IN DIVJADI Kdo lahko pomaga lovcem Posegi v naravo so rezultat delovanja člove- ka. To delovanje je lahko premišljeno, veliko- krat pa tudi nepremišljeno ter ima za naravo nepopravljivo škodo. Narava je nerazdružljiva celota živalstva in rastlinstva, ki prej ali slej reagira tako ali drugače in je kazalec posledic delovanja človeka. Živalstvo ne glede na to, ali je divjad ali druge živali, zasluži posebno skrb vsakega, ki v naravo posega, saj z ukrepi spreminja njihov naravni način življenja, ki velikokrat moti sožitje tistih vrst, ki jih je narava skozi stoletja izoblikovala v nekem prostoru. Divjad je del naravnega okolja, zato zasluži posebno pozornost in skrb. Skrb zan- jo v glavnem opravljajo lovci v lovskih družinah, ki skušajo opozoriti ljudi na pomembnost varo- vanja v določenem letnem času z raznimi plakati in drugimi opozorili, da bi jo ohranili in pre- prečili škodo na divjadi in v okolju. Zaradi nepre- mišljenega delovanja v okolju je danes poljska divjad ogrožena, pa čeprav je za kmetijce še kako pomembna za biološko za.ščito kulturnih rastlin. Raziskave, ki so bile opravljene v srednjeevrop- skem prostoru v zvezi z naravno zaščito kultumih rastlin pred škodljivci, so pokazale, da že nekaj pa- rov jerebic lahko nadomesti drago in ekološko ne- dopustno zatiranje teh škodljivcev s keinično zaščito (škropljenjem). Podobne naloge kot pol- j.ska jerebica opravljajo tudi druge poljske kure, kot so fazan, prepelica ipd. Največ lahko človek stori za varovanje živil- skih vrst, kamor spada tudi divjad, v tem letnem času, ko divjad polega in gnezdi, če varuje legla in gnezdišča. Vsakemu izmed nas je naložena skrb, da ohranjamo vrste divjadi v naravnem okolju v takem številu, kot so okolju primerne. Zato lahko sleherni izmed nas stori vsaj to, da ne razdira gnezd pernate divjadi, ne odnaša mladičev sesalcev, predvsem mladičev srnjadi, saj prav v tem letnem času srne polegajo inladiče povsod tam, kjer najdejo zavetišče. Zaradi vznemirjanja se divjad umika iz svojega naravnega okolja in mladiče najdemo povsod, kjer jih sicer ne bi našli, če bi okolje bilo naravno in ne bi bilo uničeno. Letos spomladi smo bili priče, da so ljudje požigali grmišča in travišča, kljub temu daje bilo napisanih in objavljenih ve- liko razprav o škodi, ki jo s takim po.segom priza- danemo naravi. Mladiči divjadi zgorijo, nastaja gospodarska škoda, včasih tudi človeške žrtve. Na tako početje lovci vsako leto opozarjamo brez uspeha. Zato želimo za varstvo narave in divjadi ponovno poudariti, naj občani upoštevajo naša navodila. Vsako leto je naravi storjena velika krivica, saj je uničeno veliko število gozdov ter pobranih nešteto mladičev, ki kljub negi propadejo, mati pa ostane brez svojega potom.stva kljub materin- ski ljubezni. Veliko škodo napravijo naravi ne- nadzorovani psi in mačke, ki zverinsko uničujejo mladiče in tudi odrasle živali, poleg tega pa div- jad preganjajo iz naravnih stanišč. Zato pripo- ročamo, da nadzirate domače živali, kot sta pes in mačka, še posebej v času, ko močno razsaja kužna bolezen steklina, katere glavni prcnašalci so poleg lisic še psi in mačke. Lovci se zavedamo kontumaca psov in mačk, pa jim kljub temu veli- kokrat prizanesemo, čeprav jih zalotimo v naravi prepuščene samim sebi. Želimo sodelovanja, zato predlagamo vsem, da upoštevajo naše navodilo in prizadevanja ter ne spuščajo psov v naravo brez nadzora. Pes naj bo hišni čuvaj, ne pa uničevalec in preganjalec divjadi ter prenašalec stekline za- radi malomarnega odnosa gospodarja. Prepričani smo, da bo naše opozorilo upošteva- no, saj divjad lovci varujemo z namenom, da jo ohranimo kot kulturni spomenik vsem prihodnjim rodovom. ZVEZA LOVSKIH DRUŽIN PTUJ PIUJ / 5 LET PODJETJA SIMAM, k.d. Računovodstvo, računalništvo, svetovanfe, izobraževanje Mirko Prelog, diplomirani ekonomist, direktor podjetja Simam, k.d., je začel dejavnost podjetja pred petimi leti skupaj z ženo tako rekoč iz nič. "Se telefona nisva imela," pripoveduje. Začetki pod- jetja torej temeljijo na znanju, ki ga sedaj že številni člani kolekti- va potrjujejo iz dneva v dan. Kar 22 zaposlenih in sedem solastni- kov ima danes Simam — devet z visoko izobrazbo, 4 z višjo, večina drugih članov kolektiva pa se, tudi s pomočjo podjetja, izo- bražuje na prvi ali drugi stopnji. Ob petletnici se je podjetje pre- selilo v nove, lastne prostore, ki so jih kupili v poslovno-trgovin- skem centru ob hotelu Super Li na Osojnikovi 3. Njihovih 400 kvadratnih metrov je v četrtem nastropju. Danes je dejavnost podjetja ze- lo široka. Začenja se z računovod- skim servisom in podjetniškim svetovanjem - to dejavnost opra- vljajo za 68 podjetij. Njihovi računalniški strokovnjaki izdeluje- jo programe, ki jih uspešno upora- blja kar 150 podjetij. V njihovo dejavnost sodi avtorska agencija, v sodelovanju z Zavodm za zapo- slovanje skrbijo za uvajanje mla- dih podjetnikov, pri ministrstvu za šolstvo pa so v postopku pridobi- vanja koncesije za izobraževanje računovodskih delavcev. Njihova dejavnost j^ tudi izobraževanje v računalništvu in njihove tečaje je doslej uspešno končalo okoli sto slušateljev. Skrbijo tudi za izobra- ževanje svojih ljudi; v ta namen njihovi svetovalci pripravljajo te- denska predavanja o vseh novo- stih, ki so pomembna pri njiho- vem praktičnem delu. Pravkar so ustanovili novo firmo (hčer), ki ima pooblaščenega revizorja za komercialne revizije. Podjetniki so z njihovimi storit- vami zadovoljni, saj doslej še niso imeli odpovedi zaradi kakovosti storitev. Vsak mesec pripravijo in- formacije o poslovanju posamez- nih podjetij, ki le-tem služijo za poslovno odločitve. In njihovi cilji: doseči morajo še višjo stokovno usposobljenost vseh svojih delavcev, tako da se bodo ljudje v računovodskem servisu lahko samo- stojno vključevali v revidiranje podje- tij. Poleg strokovne izobrazbe mora vsak delavec obvladovati v.saj en tuji jezik, saj opravljajo tudi .storitve za mešana podjetja, ki poslujejo s tujino. Direktor Mirko Prelog poudar- ja, da so ljudje pri njih motivirani za dobro delo. Kdor želi delati več, lahko tudi več zasluži. Pri de- lu je potrebna visoka strokovnost in samostojnost. Vse to pa so naj- boljša zagotovila za še uspešnejšo prihodnost podjetja. , _ ... J. Bracic Današnji kolekHv podjetja Simam k.d. 22 — OGLASI IN OBJAVE L JLNIJ 1995 TEDNIH 1. JUMJ 1995 OGLASI IN OBJAVE — 23 PTUJ / IZSELITEV OBRTNIKA ZARADI NEPLAČEVANJA NAJEMNINE Ko sem hotel plačilo, jih ni bilo doma... Minuli teden smo bili priča žalostnemu dogodku: deložaciji obrtnika iz lokala v središču starega Ptu- ja. Zaradi večjega dolga pri plačevanju najemnine so ga sodni izvršitelji po nalogu sodišča izselili iz prostora, v katerem je delal dobrih 12 let. Zahtevo za sodni postopek je vložila občinska direkcija za gospodarsko infrastrukturo — objekt je namreč v občinski lasti. Tako odslej Alojza Trstcnjaka, specialista za popravilo gostin- skih, pa tudi zdravniških aparatov, na Vrazovem irgu ne bo. Prav ta- ko sc ne bo nihče oglašal na nje- govi telefonski številki, saj doma telefona nima. Delal pa bo šc lah- ko. "Pridno in prizadevno," zatrju- jejo njegovi sosedje, ki niso pri- !,rivali ogorčenja zaradi izselitve. "Dobričine, kot je on, so redke. Zelo veliko je delal, mnogo za ti- ste, ki so v zadnjih letih ostali brez služb in mu za popravilo go- spodinjskih aparatov niso mogli plačati. Pa od teh Alojz sploh ni zahteval plačila." Kje je sploh problem? Alojz Trstenjak ni plačeval najemnine in občina ga je slej kot prej izselila. Pač pa jc težava v tem, da Alojz Trstenjak kljub delu ni zaslužil dovolj, tako vsaj sam pripoveduje. "Delal sem skorajda pri vseh gostincih v mestu in okoli Ptuja, nekoč tudi v tovarnah po Jugosla- viji. Sem zastopnik tovarne Emo- nec, ki izdeluje avtomate za kavo, popravljam tudi ledomate, stroje za pomivanje in drugo. Ne morete si misliti, koliko so mi dolžni go- stinci tod okoli. Vedno so me nuj- no potrebovali, ko pa sem popra- vil in hotel računatj, lastnikov ni- koli ni .bilo doma. Če bi mi vrnili, kolikor so mi dolžni, bi bilo za po- ravnavo vse te najemnine in še več," trdi Alojz Trstenjak. "Danes sem obiskal največje ptujske go- stince in prosil za posojilo, s kate- rim bi plačal dolg. Čeprav sem le- ta in leta delal zanje, pa tudi nor- malno so plačevali, nimam kaj reči, mi danes denarja ni posodil nobeden. Sedaj je tako, kot je. Iz- selili so me. Pri tem pa vzdržujem poleg sebe še dva odrasla otroka, pa še novo družino - žena ni zapo- slena, otroka pa sta še šolarja. Ampak vem, da sem dolžen za na- jemnino, in celo prav je, da so me izselili," resignirano pripoveduje Alpjz Trstenjak. Kaj reči ob mučnem občutku deložacije v prejšnjem tednu? Da ni nobene finančne discipljne med obrtniki, že itak vemo. Žalostno pa je, da človeku v stiski ne poma- ga nihče. Pa vi, bi pomagali do- bremu znancu in sodelavcu, če bi v brezupu potrkal na vaša vrata? hA. Zupanič Na občinski direkciji za gospodarsko in- frastrukturo smo iz- vedeli, da je v sod- nem postopku še ne- kaj obrtnikov, ki ob- čini ne plačujejo na- jemnine, določene s pogodbo. V njej piše, da naj bi prišlo do izselitve po treh mesecih neplačevan- ja. Nove najemnike za prazne ali izpraz- njene prostore izbi- rajo po razpisanem natečaju. V MESTNI OBČINI PTUJ Brez vodovoda in telefona, pošta le dvakrat tedensko Problem je že star in prav zato še toliko bolj v nebo vpijoč. Samo štiri in največ osem kilometrov od mestnega središča oddaljeni občani so še vedno brez vode, brez možno- sti novega telefonskega priključka, pošto pa jim dostavljajo le dva- ali trikrat tedensko. Konec maja se izteče samoprispevek, ki ga zadnja štiri leta plačujejo predvsem za vo- dovod, že prej pa so ga za programe, ki so zmeraj vključevali tudi napeljavo vodovoda. Kaj sedaj? Ali je konec gradnje vodovoda? Njihove misli so uprte v župana Miroslava Lucija, ali kot je zapisal eden izmed prizadetih krajanov: "Apeliramo in prosimo, prišel- jite nam osnovni vir življenja. Na referendumu smo se odločili za mestno občino, dali smo glas vašemu programu in s tem vam. Obljubili ste vodo v vsako gospodinjstvo ..." NAJBOU PEREČ PROBLEM: __VODA Gre za približno 190 stanovan- jskih in 80 počitniških hiš na ob- močju manjšega dela Grajene, de- la Grajcnščaka, Krčevine pri Vur- bcrku in Orešja, kjer živi 900 pre- bivalcev. Vodo dobivajo v glav- nem iz površinskih zajetij, pa tudi iz potokov in mlak, nekateri imajo vodnjake, tu in tam pa kdo celo ci- sterno. Poleti, ko vročina najbolj pritisne, ostanejo popolnoma brez vode in tako odvisni od dovozov z gasilskimi vozili. Tehnično dokumentacijo za na- peljavo vodovoda že imajo in izračunali so, da bo za II kilome- trov sekundarnega omrežja in pre- črpališče potrebnih 50 milijonov tolarjev ali 350 tisoč tolarjev po priključku. Tega seveda gospo- dinjstva ne bodo zmogla plačati, čeprav vedo, da bodo morali na- peljavo sofinancirati, kot so jo tu- di tisti, ki so dobili vodovod v mi- nulih letih. Ker sc pravkar izteka tudi krajevni samoprispevek, se krajani sprašujejo, ali bodo pričeli denar ponovno zbirati s samopri- spevkom ali pa bo ta strošek uspe- la pokriti njihova, torej mestna občina. Na srečo so pred približno me- secem dni napeljali vodo 23 hi- šam, med njimi pa kar 16 počitni- škim hišicam na hribu prek Huma, čez katerega sedaj vodo prečrpa- vajo. Krajani se sprašujejo, kako jc bilo to mogoče, saj napeljave na tak način uradni načrti ne predvi- devajo. Ali se bo zaradi te prido-. bitve upočasnila napeljavo drugim hišam? Predsednik KS Grajena Ja- nez Vrtič jc povedal, da se je kra- jevni skupnosti lani vse leto nate- klo 17 milijonov tolarjev, od tega 6 milijonov iz samoprispevka. 12 milijonov so porabili za vodovod, poleg tega pa je vsako gospodin- jstvo za priključek na vodovod prispevalo še 1000 do 1200 DEM. Napeljavo pred mesecem dni ni bila plačana iz teh sredstev, pač pa so tamkajšnji lastniki plačali na- peljavo sami, napravili sojo v so- delovanju s KS Bratje Reš, občina pa je finančno sodelovala pri pre- črpovališču Hum. Nadaljnji samo- prispevek je po njegovem mnenju zelo vprašljiv, saj iz zakona ni ja- sno, ali krajevna skupnost sploh še lahko razpiše samoprispevek. ZUPAN LUCI: VSE JE V ROKAH SVETNIKOV Zdi se, da je vse v rokah župa- na mestne občine Miroslava Luci- ja, vendar ni povsem tako. Njego- ve pristojnosti so omejene. "Res še nimajo vsi občani mestne obči- ne vodovoda. To je tragedija. Le- tošnji proračun predvideva sred- stva za začetek gradnje vodovoda na omenjenem območju, vendar morajo svetniki občine proračun potrditi. Rekel bi, daje v.se v ro- kah svetnikov. Upam, da bo pred- videni proračun sprejet do konca junija in da bodo dela za vodovod lahko pričeli jeseni. Še vedno me- nim, da morajo v štirih letih, koli- kor traja moj mandat, resnično do- biti vodovod vsa gospodinjstva mestne občine. To mora biti prio- ritetna investicija v občini," je de- jal župan Miroslav Luci. VGRAJENI POTREBNA NOVA _TELEFONSKA CENTRALA Večina tistih, ki ima danes tele- fon, je sodelovala v napeljavi tele- fonskega omrežja pred 10 leti. Da- nes sc je na obstoječo centralo ne- mogoče priključiti na novo. Vodja podružnične enote Telekoma iz Maribora gospod Krebs jc pove- dal, da je obstoječi kabel popolno- ma zaseden. Problem bi rešila le nova telefonska centrala v Graje- ni, te pa Telekom, vsaj za letos, ne načrtuje. Seveda pa bi lahko zgra- dili krajani ali občina centralo sa- mi. Gospod Krebs je še dejal, da imejo denarja v Telekomu prema- lo, da bi ugodili vsem potrebam v oddaljenih krajih. Takšnih, kot je območje Grajene, je namreč v Slo- veniji še veliko. KDAJ DOSTAVA POSTE _VSAK DAN? Skoraj neverjetno se sliši, da le nekaj kilometrov iz mesta ne dobivajo pošte vsak dan. Pone- kod jo poštarji dostavljajo dva- krat, drugod trikrat tedensko. Že tako normalna potreba, kot je branje dnevnega časopisa, je za prebivalce onstran vasi Gra- jena neuresničljiva. Vodja oddelka za poštni promet PE Pošta Maribor An- ton Jamnik je povedal, da so prejeli pobudo krajanov za vsa- kodnevni raznos pošte na omen- jenem območju in še enkrat pre- učili razdalje. Tako so pričeli z 22. majem dodatnim 21 hišam v Krčevini pri Vurberku dosta- vljati pošto vsak dan. Poštarji želijo, da bi bili prebivalci čim bolj zadovoljni, je rekel, in Po- šta se bo trudila, da bodo sčaso- ma vse prebivalce teh krajev obiskovali poštarji vsak dan. To pa je odvisno tudi od zakona o poštni dejavnosti, ki je ravno sedaj v parlamentarni proceduri in bo, če bo sprejet, natančneje opredelil naloge Pošte. Milena Zupanič Kulturni križem kražem FLUJ • Pred gledališčem (če bo slabo vreme, pa v njem) bo 2. junija kulturni maraton, na katerem bodo nastopile ljubiteljske skupi- ne, včlanjene v /KO Ptuj - od 16. do 19. ure i)tr<'škc, na- to pa odrasle. nuj — MLADINSKI OUDFLKK KNJIŽNICE • V četrtek, L junija, bo ob 17. un v pravljični sobi zad- nja |iravl)ična ura pred počit- nic,uni 5. junija bodo odprli ia/sia\o ['očitnicc — kura in na njej predstavili potopise, počitniške |HislolovŠčine in |)rir{)čnike. Od lega dne bodo lahko bralci tudi reševali ju- nijsko literarno uganko. ORMOŽ • 3. junija ol^ 20. uri bo v Ormožu na nbliji tranjem grajskem dvoriščll potekalo srečanje odraslih pevskih zborov severovzhod-* ne Slovenije. Če bi bilo vre- me slabo, bo prireditev v tivorani doma kulture. PTUJ • V ponedeljek, 5. junija, se bodo Stopinje DPD Svoboda - Gledališče Ptuj predstavile s premicro Suhodotčanove Srečne hiš|i Doberdan v režiji Branke IJe- zeljak Glazer. PTUJ • V petek. 9. juni- ja, bo v Vošnjakovi 2 v Ptuj ob 19. uri otvoritev muc umetnostne galerije Dt.oa, ki jo odpira ptujski ljubitel- jski fotograf Lojze Petro\ \i. ŠMARTNO NA PO- HORJU • ZKO občine Slo- venska Bistrica in KLD Šmartno na Pohorju v.i'iita na 10., jubilejno srečanje ljudskih pevcev in godce.. ki se bo pričelo ob 10.30 uii v savliiiole. PTUJ / OTROŠKA PRIREDITEV "POMLADNA VETRNICA" Vetrnice, klovni, palačinke in še kaj Vsi otroci, majhni in veli- ki, starši, dedki in babice, strici in tete pa še kdo, res lahko upamo, da bo ta sobota sončna in vroča, zakaj obeta se zabava, kot že dolgo ne. Društvo prijateljev mladine in Center interesnih dejav- nosti Ptuj namreč pripravlja- ta veliko otroško prireditev, imenovano "Pomladna ve- trnica", ki bo to soboto, 3. junija, od 15. ure dalje na stadionu v Ptuju. V umetniškem delu pro- grama bodo otroke in druge zabavali klovni, popularna pevka otroških pesmi Roma- na Krajnčan ter pantomimik Andres Valdes. V sklopu ustvarjalnih iger za otroke je organizator pripravil vrsto zanimivih praktičnih delav- nic, kjer bodo otroci lahko izdelovali vetrnice iz papirja, oblikovali glino, krojili pre- prosta oblačila in kostume, risali po asfaltu, jahali poni- je, se fotografirali s Hugom, jedli palačinke, se šalili in plesali ter počeli še marsikaj. Povabljeni so tudi vsi odrasli, seveda v spremstvu otrok. Da pa slednji ne bodo imeli večjih težav s svojimi starši, prinesite s seboj meh- ko podlago za sedenje (ode- jo, blazino) ali pa si kar omi- slite družinski piknik. Skratka, sobotno popoldne na ptujskem stadionu bo kar se da ustvarjalno, zanimivo in zabavno. Seveda če nam bo vreme naklonjeno. V pri- meru dežja prireditev od- pade. Vendar upajmo na naj- boljše, kajti prve Pomladne vetrnice nikakor ne gre za- muditi! £)5 ČRNA KRONIKA UMRLA NA KRAJU NESREČE Po lokalni cesti od Se- nešcev proti Veliki Nedelji je v sredo, 24. maja, nekaj po 16. uri vozil osebni avto Pe- ter K. iz Šardinja. V naselju Trgovišče je med vožnjo izza levega nepreglednega ovin- ka pred seboj opazil stoječi avtomobil. Da bi se mu izo- gnil, je zapeljal na levo, pri tem pa je začelo njegov avto zanašati in trčil je v levo bočno stran stoječega avto- mobila, nato pa še v voznika Janka H. iz Velike Nedelje ter v potnico Marijo C, ki sta stala ob avtomobilu. V ne- sreči je bila 56-letna Marija C. iz Senešcev tako hudo ranjena, da je umrla na kraju nesrče, Janko H. pa je bil hudo ranjen in so ga prepel- jali v ptujsko bolnišnico. PEŠEC HUDO RANJEN V petek, 26. maja, ob 3.15 je voznik osebnega avtomobila Boštjan K. iz Slovenske Bistri- ce zadel pešca Zmagoslava A., ki je prečkal Titovo cesto v Slovenski Bistrici zunaj preho- da za pešce. V nezgodi je bil pešec hudo ranjen. MOTORIST TRČIL V VPREŽNI VOZ Jože K. iz Slovenske Bi- strice je v petek, 26. maja, ob 19.40 vozil motorno kolo po regionalni cesti proti Vi- tanju. V križišču z lokalno cesto je z desne strani pri- peljal s traktorjem, h katare- mu je bil priključen vprežni voz, Stanislav F. iz Stranic. Motorist je sicer zaviral, ven- dar je trčil v prednje levo ko- lo vprežnega voza, padal po cestišču in se hudo ranil. TRČILA V STOJEČI AVTO V nedeljo, 28. maja, ob 18.20 je v križišču Kraigher- jeve in Cmureške ceste v Le- nartu voznica osebnega av- tomobila Darja L. iz Mahbora trčila v zadnji del osebnega avtomobila, s katerim je Sta- nislav C. stal na cestišču. Njegov avto je odbilo v osebni avto, ki je stal pred njim. Poleg materialne škodo je bila v nezgodi hudo ranje- na sopotnica v avtomobilu Stanislava C, 66-letna Ana C. iz Lormanja. F^mM^EFSTvmlo V ponedeljek, 29. maja, ob 1.40 je Zdenko L. iz Kicarja vo- zil osebni avto po lokalni cesti skozi Destrnik. Vozil je z nepri- lagojeno hitrostjo, zato je v ne- preglednem ovinku zapeljal s cestišča, trčil v panj, nadaljeval vožnjo čez nasip in nazadnje trčil v hišo. V nezgodi se je voznik hudo ranil. ZNANEC GA JE PRETEPEL IN ZAHTEVAL DENAR V soboto, 27. maja, okoli 18.30 se je 32-letni Ciril V. iz Slovenske Bistrice napotil proti svojemu domu. Na Trgu svo- bode ga je dohitel znanec, 24- letni Robert P. iz Kovače vasi. Cirila je začel pretepati in od njega je zahteval denar. Ko je danar dobil, mu je med potjo proti domu baje še grozil, da ga bo ubil, če bo zadevo prija- vil policiji. Pred domom je Ro- bert spet postal nasilen, ven dar je Cirilu uspelo pobegniti Nasilje je prijavil policistom, k so nasilneža prijeli in ga bodt ovadili državnemu tožilstvu za radi utemeljenega suma storit ve kaznivega dejanja ropa. POTNIK V PRITLJAZNIKU TOVORNJAKA Policisti in cariniki na mej nem prehodu Zavrč so v torel< 23. maja, zvečer pregledali pi"*' Ijažni prostor tovornjaka, ki g« je na mejni prehod pripelja Franjo S. iz Virovitice. V prt- ljažniku so našli skrita dva be- gunca, državljana BiH, ki ju j« Franjo poskušal ilegalno prepeljati čez državno mejo^ Vse tri so napotili k sodniku prekrške. ^\ RODILE SO — ČESTi 1 AMO: Ivanka Kropeč, Se" la ii. l,ovrenc - .NLijo; bara Pušenjak, Sp. Kamen ščak .v>/a, Ljutomer - Bcnjg, mina; Vera Ratek, Dornav^ 147/d. Dorna\a - livelinQ. Jelka Sodcc, bormin .18, Gq] rišnica - Damira; Tatjai^. Štcbih. Gomila 5 l/a. Kog . Danijela; Majda Šinigoc Nova vas 93, Markovci 1 Blaža; .Marija Mcško, Po(}. gorci 32, Podgorci - Jureta; Kristina Vertič, Ločič 4^ Trnovska vas - dečka; An! drcja Korošec, Slandrova 17. Slovenska Bistrica - dorja; Sncžana Udovič-Bru. mcc, Vinogradna 24, Slo. venske Konjice - MaŠo; Anica Borko, Gomila 22 Kog - dečka; Ana Haložan| Ul. 5. prekoniorske 6, Ptuj. Luka; Emilija Simonič, La- honci 37, Ivanjkovci . Amando; Marija Pernat, Kungota 91, Kidričevo [ Aleša; Tatjana Trunk, Tibol- ci 59/a, Gorišnica - Patrici. jo; Irena Šeruga, Gruškovec 90, Cirkulane - deklico; Darja Vidovič, Ul. 1. majaj 10, Ptuj - dečka. I POROKE — PTUJ: Stanko Hržcnjak in Terezija Petrovič, Arbajterjcva ul. 8, Ptuj; Branko Junger in Silva Vidovič, Kraigherjeva ul, 26, Ptuj; Zvonko Pernat, Župečja vas 14, in Zvonka Erbus, Pleterje 35; Drago Toplak, Juršinci 69, in An- drejka Koželj, Rodni Vrh 11; Anton Škrabl in Suzana Irenca Mofiorko, Nadole 45;' Miran Murko in Ivana Kos,l Bišečki Vrh 47; Mirko Irgo- lič, Trnovski Vrh 41, in He- lena Murko, Trnovski Vrh 47; Branko Polič in Danica Majcen. Trnovska vas 39/d; Anton Verdenik, Ptujska Gora 5, in Cirila Predikaka, Ptujska Gora 33; Jožef Ba- lant in Neža Cvetko, Spod- nji Razbor 57; Franc Hcrcog in Irena Sedlašek, Videm pri Ptuju 34. UMRLI SO: Greta G lat: rojena Kotnik, Ul. Jožefe Lac- kove 11,-1: 1946 - t 20. maja 1995; Henrik Glatz, Ul. Jožefe Lackove II, Ptuj, ^i^ 1944 -1 20. maja 1995; Marija Hrcnko, rojena Milošič. Gradišča 45,* 1911 - t 21. maja 1995; Ivan Kotolenko, Goričak 12, * 1929 - t 22. maja 1995; Ana Bcdernjak, rojena Bohak, Vol- kmcrjcva cesta 10, Ptuj, * 1913 - t 23. maja 1995; Štefan Korez, Čermožiše 38, 1924 -t 25. maja 1995.