Vojna Zapadno bojišee Zakaj so odložili Nemci napad na zapadu preko Holandije? »Slov. gospodar« je poročal, da je bil za 11. noveinber ¦— na obletnico premirja v svetovni vojni — pripravijem- veliki nemški pohod preko Holandije nenadoma odgoden. Sedaj je prodrlo v javnost, da je Belgija rešila Holandijo nemškega napada v zadnjem trenutku z izjavo Nemčiji, da bi nemški upad sam po sebi izzval oborožen nastop Belgije, Francije in Anglije v korist Holandske. Za ta svoj korak je dobiJa Belgija zagotovila od Francije ter Anglije, da lahko računa z vso njuno vojaško silo. Omenjeno izjavo je sporočila Belgija Nemčiji dva dni pred nameravanim izbruhom velike nemške ofenzive z dostavkom, da bo ob prvem poskusu napada na Holandsko izvedla splošno mobilizacijo in da bodo njeni oddelki takoj nastopili proti nemški vojski, istočasno pa bo Belgija dovolila angleski in francoski armadi prehod čez svoje ozemlje za obrambo Holandije. Ta belgijski korak je odvrnil nemške voditelje od načrta za zasedbo Holandske, ob koje mejah so bile razpostavljene nemške divizije v obliki piramide, na čelu katere eo bili motorizirani oddelki pod poveljstvom generala Blaskowitza, ki je vodil nemški napad na Poljsko. Ako bi bilo prišlo do vdora Nemcev na Holandsko, bi pričela splošna vojna, kateri se skušajo Nemci izogniti. Nemške in zavezniške cete bi se spopadle na čisto odprtem in neutrjenem holandskem ozemlju, hkrati pa bi se začela brezobzirna letalska vojna, pri čemer bi Nemčija nedvomno bolj trpela kakor njeni zavezniki, saj je vse njeno Porenje eno samo industrijsko velemesto. __^ Vkljub temu, da je označena nemška ofenziva padis V vodo ali je^vsaj odložena, imajo Nemci ob belgtjski Ul nizozemski meji zbranih več divizij, ki so V strogi pripravljenosti ter čakajo na povelje. Vseh šest divizij se giblje na Westfalskem in ob reki Ems, Da je bilo mogoče toliko vojaštva v sedanjem zlmskein času spraviti pod streho, so morali ustaviti delo v večjem številu tamkajšnjih tovarn. Dva vzroka za odložitev nemške velike ofenzive do spomladi Vrhovni poveljnik vse nemške oborožene sile je kancler Hitler. Angleška poročila pravijo, da okleva Hitler glede pričetka velike ofenzive iz dveh vzrokov, in sicer 1. iz bojazni, da bi lahko izbruhnila na vzhodu revolucija; resni nemiri na Češkem in Poljskem bi se razširili in zahtevali, da odpošlje Nemčija z zapadnega bojišča na vzhod večje število za napad proti Angliji ter Franciji pripravljenih čet; 2. Nemčija ne razpolaga z zadostnim številom velikih topov, s katerimi bi zamogla do živega francoski Maginotovi obrambni črti. Po mnenju vrhovnega nemškega poveljstva je treba izdelati čez zimo zadostno število takih topov in pričeti spomladi splošni naskok. ©ocfoct&o. na znorju Magnetične mine Zadnjič smo poročali, da so Nemci nastopili napram angleško-francoski zapori na morju z novim pomorskim orožjem, katerega je pred enim mesecem napovedal nemški zunanji minister Ribbentrop in je to napoved potrdil tudi vodja in kancler Hitler z besedami, »da bodo tudi za Anglijo znašli sredstvo, s katerim ji bodo prišli do živega«. Gre namreč za tako zvane magnetične mine, katere polagajo Nemci ob morskih obalah. Cim se jim približajo na določeno razdaljo gmote (mase) železa, katerega je v vsaki ladji vee ko dovolj, pritegnejo k sebi te mine in eksplodirajo same od sebe ter lactjo raztrgajo. Borba proti tem novim minam je silno težavna, ker jih ni videti na površju morja in je njih uporaba po mednarodnem pravu iz leta 1907 prepovedana. Po trditvi posadk norveških ladij za obrambo obale mečejo v morje zgoraj opisane mine nemška letala. Te mine — nekateri jih imenujejo tudi bombe — so težke po 220 kg. Polaganje magnetičnih min je dvojne vrste. Težje mine polagajo posebno velika nemška vodna letala s tem, da pristanejo na morju v bližini angleške obale in tudi na reke. Lažje mine pa me- čejo letala s posebnimi padali. Padala so tako izdelana, da se v vodi razstopijo. — Magnetične mine so napolnjene z zelo močnim razstrelivom. Prvotno so Nemci po radiu raznesli v svet, da uničujejo ladje nepristranskih držav angleške blodeče mine. Ta trditev pa nikakor ni verjetna, ker Anglija, koje vse žavljenje je odvisno od pomorskega prometa, ne bo samo sebe zapirala z minami in s tem onemogočala ali vsaj znatno ogražala svoj dovoz in izvoz. Cilji novega orožja Kako učinkovito je novo nemško pomorsko orožje, nam dokazuje statistika v teku petih dni potopljenih ladij. Od dne 17. do 21. novembra, ko so Nemci prvič nastopili z magnetičnimi minami, je bilo v bližini angleške obale potopljenih 22 ladij, ki so imele skupaj 92.246 ton. Največ izgub je utrpela angleška trgovska mornarica, in sicer 12 ladij z 22.000 tonami, za tem ameriška trgovska mornarica, kl je zgubila veliko ladjo za prevoz petroleja z 12.225 tonami. Japonska je ob potniško-tovorni parnik »Tarakuni Maru« z 11.930 tonami. Norveška j; ob eno ladjo z 11.000 tonami. Nizozemska je zgubila potniško ladjo »Simon Bolivar« z 8300 tonami, Italija parnika »Grazia« in »Fianona« s skupaj 11.000 tonami, Litva tri parnike, Jugoslaviia tovorni parnik »Carica Milica«, Švedska en parnik« / -gleška vojna mornarica je zgubila rušilec »Gipsy«> ki }Ł zadel ob nemško mino na vzhodni obali. Eksp]e?iia je bila tako huda, da je bilo težje poškodovanih* mnogo obalnih hiš. Ponesrečilo je pri tem 20 častnikov in mornarjev, 40 jih pogrešajo, 100 je ranjenih. — Dalje navajajo Nemci, da je napadla nemška podmornica v severnoangleškem zalivu s torpedom in močno poškodovala angleško križarko »Belfast«, ki spada med najbolj moderne angleške bojne ladje in je bila šele' lani predana v službo. Ker so Nernci skoraj opustili v pomorski vojni napram Angliji podmornice s torpedi in so prešli na veliko bolj učinkovite nevidne mine, hočejo onemogočiti plovbo po Rokavskem prelivu, ki loči Anglijo od Francije, in pretrgati zvezo med Veliko Britanijo in celino. Končni nemški namen pa je: vso Anglijo z otoki obdati z magnetičnimi minami in preprečiti med njo in drugimi državami vsak pomorski promet. Angleške napovedi Radi potaplianja ladij potom nemških min se je oglasil v londonskem parlamentu ministrski predsednik Chamberlain dne 21. novembra. Priznal je številne potopitve, ki so bile združene z resnimi iagubami življenja. V mestu Haag na Nizozemskem sklenjena pogodba, katero je podpisala tudi Nemčija in glede katere je še dne 17. septembra sporočila, da jo bo spoštovala, določa, da morajo biti pritrjene mine opremljene z vsemi možnimi varnostnimi napravami za varnost trgovinske plovbe. Mine same ne morejo ločiti med vojnimi in trgovskimi ladjami ter med onim, ki je v vojnem stanju ter med nepristranskim. Po haaški pogodbi je določeno, da morajo biti mine tako napravljene, da najkasneje po eni url postanejo neškodljive. Nobene od teh določb po ugotovitvi Chamberlaina nemška vlada ni spoštovala in je zagrešila višek kršitve mednarodnib dogovorov. Angleška vlada ne bo dopustila, da bi se ta način voine nadaljeval brez protiukrepov. K tej Chamberlainovi napovedi pripominjajo v uradnih angleških krogih, da ni podvzela Anglija doslej nobenega poskusa, da bi preprečila nemški prekomorski izvoz. Nemčija je na vse mogoče načine svoj izvoz pospeševala, da bi dobila tem potom tuja plačilna sredstva za nakup surovin in neobhodno potrebnih voJHih potrebščin. Zelo velik je bil v zadnjem času nemški izvoz tovarniških izdelkov v Španijo, Južno Ameriko in na Daljnji vzhod. Nemški izvoz so posredovale predvsem italijanske in holandske trgovske ladje. Anglija in Franeija pa hočeta kot odgovor na novo nemško pomorsko orožje Nemcem onemogočiti vsak izvoz s pomočjo nevtralnih držav, četudi bi si s tem korakom nakopali resna nasprotetva nepristranskih ali nevtralnih držav. Razen tega bosta Anglija in Francija pokupili v evropskih nevtralnih državah vse zaloge surovin ter živil. Nemčiji se bo onemogočila vsaka nadaljnja dobava za vojno potrebnega blaga. Pričakujejo, da bo Nemčija v najbližii bodočnosti hudo občutila novi zavezniški pritisk. Nemške izgube na morju in v zraku Za zgoraj navedene hude izgube so se osvetili Nemcem Francozi, ki so potopili dve nemški podmornici. Angleži in Francozi so sestrelili en dan, 22. novembra, osem nemških letal. Obramba proti novim minam Kot obrambo proti magnetičnim minam bodo uvedli Angleži plovbo z lesenimi ladjami. Namen teh ladij bo borba z novirni nemškimi minami na ta način, da bodo lesene barke povzročale eksplozije min. Lesene ladje bodo vlekle daleč za seboj posebne naprave, ki bodo pritegnile nase iz letal v morje s padali spuščeue nemške mipe, katere bodo nato spravili do eksplozij.