St. 54
V Ljubljani, pondeljek 22. novembra 1920.	Leto	I.
GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo:
Ljubljana, Stari trg St. 19. Telefon št. 359.
Izhaja dnevno
Posamezna številka velja 1 krono
Up:avništvo: Ljubljana, Gradišče 7, levo. T. 77. Naročnina: Mesečno 12 K. hiseratt po dogovoru.
»Kako so barantali z nami.«
Pod tem naslovom priobčuje „Ve-črni list“ članek, v katerem se zgraža nad izdajstvom dr. Trumbiča, Članek jc vreden, da ga dobesedno ponatisnemo, ker v njem je mnogo bridke resnice:
Ljubljana, 19. nov. Liberalci skušajo zagovarjati delegate Trumbiča, Sto-anoviča in Vesmda, ki so podpisali pogodbo, katera izroča nad pol miljona Slovencev Italiji. Ne le, da se jim strašno mudi s podpisom te pogodbe, hočejo tudi zagovarjali te tri jugoslovanske delegate na ta način: Bili so prisiljeni podpisati pogodbo, ker Slovenci niso dovolj navdušeni za Jugoslavijo. Na ta način hočejo počasi vso krivdo Zvaliti na ramena Ljudske stranke, ki vodi v Sloveniji boj za avtonomijo. To pa se im ne bo posrečilo. Ljudstvo naše že pozna delovanje delegatov, ki so »nastopali« Slovence v S. Maiglieriti. En prispevek k delovanju teh diplomatov bodi sledeč:
»Mariborska Straža« piše o go?p. dr. Trumbiču:
»Tiumbič je Dalmatinec. Delal je predvsem, da reši Dalmacijo. Na Krfu je agitiral med srbskimi državniki, n: j puste Slovence njihovi usodi, češ da bodo tako lažje uredili ostale kraje. Kadar je izgledalo, da zavzame nekoliko krepkejšo stališče, so mu pričeli eroziti Italijani — oficijozno in poloficijelno — da bodo razkrinkali njegovo poprejšno postopanje in govorjenje, zlasti kako je govoril in kaj je obetal italijanskim državnikom na štiri oči ob priliki, ko se je vršil rimski sestanek.
Kako mučen mora biti položaj za našo državo, ako imamo za ministra zunanjih zadev gosp., ki nima prostih rok, kateremu nasprotnik lahko vsak čas očita dvoznačajnost in zagrozi s tajnimi odkritjil Pri takem položaju je morala biti naša stvar od začetka izgubljena. Slovenija je propadla, imamo od nje samo Se ostanke ..relikvije relikvuiarum“, kakor se je reklo nekoč O hrvatski banovini. Toda rešen je ..Banac in kompanija". To je mala dalmatinska parobrodna družba s sedežem v Spiitu. Nedavno je poročal Trumbič slovesno celemu svetu, da je rešil Jugoslaviji njeno brodovje in g. Banac se mu je osebno prišel zahvalit. Mi pa mislimo, da minister zunanjih zadev ni zato, da bi ieševal *a-deve svojih 06ebnih prijateljev, ampak se mora brigati enakomerno za celo državo in radi tega rečemo, da gre lahko počivat na svoje neuspehe."
To je dr. Trumbič, ki je ..zasto-pal“ kot zunanji minister nas Slovence. Ni čudno, da so Lahi ž njim opravili v par urah, ter po dobri ve-čerji podpisali razdelitev Slovenije, vklub temu, da so naši delegati dobili nalogo, od VVilsonove črte ne odnehati.
Kakor poročajo listi, so naši delegati podpisali „sporazum“ v Santa Margheriti ob eni po polnoči, in sicer po večerji, ki so jim jo priredili Italijani. „Corriere della Sera“ dostavlja, da se je topot zgodilo prvič, v zgodovini, da se je važen mednarodni akt pddpisal po gostiji. Zares, zgodovina italijanskega ..sporazuma" bi bila tudi brez tega že dovolj nečastna za nas.
Sodbo naj si vsak naredi sam.“
Tako je torej z dr. Trumbičem in nič boljši ni dr. Vesnič, kateremu oči-
tajo srbski listi žc nad leto dni razne umazane kupčije, pa se jih možakar dosedaj še ni upal tožiti. V splošnem sta dr. Trumbič in Vesnič znana prijatelja Italijanov m značilno za vladajoče stranke je, da je naš ministrski svet takim možem izročil in zaupat usouo našega Primorja in naše države- Liberalci kot Klerikalci so jih spoznali, prav dobro poznali in vendar so jirna izrekli svoje zaupanje. To ni nobena lahkomiselnost ali samo malomarnost več, to je zločin, da so poverui tako vazno vprašanje tako diskreditiranim ljuaem. Colo hinavstvo je m volilna demagogija, ako hočejo liberalci in klerikalci sedaj v svojem časopisju in po svojih shodih zvanti krivdo na druge — na Srbe in na nezrelost naroda! Podlost je, da sedaj sami napadajo dr. '1 rutnbiča in Vesniča, ker onadva sta bila le pred-staviteija njih samih in sistema, ki so ga ustvarili. Zločin nad državo in narodom je, če se hoče sedaj lisjak dr. Korošec na zvit način odtegniti odgovornosti ratifikacije ..sporazuma”.
Naši klerikalci in liberalci so imeli svoje zastopnike v ministrskem svetu beograjskem in ta ministrski svet je pooblastil dr. Treumbiča in dr. Vesniča za pogajanja z Italijo in ta ministrski svet juna je dal vsa navodila za ta pogajanja. Kakor lezi glavna krivda za pozrto zelje na onem, ki je postavil kozla za vrtnarja, tako so tudi nase stranke glavni krivci za razkosanje naše domovine!
Izguba Primorja in Koroške je žalostna posledica strankarsko in osebno-sebične politike naših prepere-lik in v suženjstvu in reakcionarstvu okostenelih strank, ki so sc v Beogradu le frivolno igrale z interesi našega naroda. In med glavnimi krivci za dr. Trumbičevo in dr. Vesničevo izdajstvo sc nahajati tudi SLS in J DS.
Ljudstvo zapomni si to izdajstvo in zapomni si predvsem svetohlinsko hinavščino, s katero stopajo sedaj pred te naši izdajalci in Ti skušajo nasuti peska v oči. Premisli dobro, pred-no se odločiš, komu boš pri volitvah izrekel zaupanje!!	,
Volilci! Ce hočete, da bo politika naše države odslej naprej poštena, odločna in možata, ne pa hinavsko izdajalska na znotraj in na zunaj, potem 28. novembra niti ene kroglice v skrinjice strank, ki so vodile do sedaj našo politiko, Ker vsakdo, ki bo 28. novembra glasoval za SLS, JDS ali JSDS, bo izrekel s tem zaupnico politiki teh strank, ki so svojim sebičnim delom povzročile tako v narodnem kot v socijalnem pogledu našemu narodu toliko neizmernega gorja.
28. novembra odločno protestirajte proti korupciji in izdajstvu teh strank s tem, da ne oddaste zanje niti ene kroglice. Kdor bi glasoval zanje, postane sokrivec in soodgovoren za vse grehe in krivice, ki so jih te stranke prizadejale narodu. Kdor bi glasoval zanje, postane sokrivec in soodgovoren za vse grehe in krivice, ki s>o jih te stranke prizadejale narodu. Kdor bi glasoval za te stranke, postane sokrivec sramotnega sporazuma z Italijo; postane soodgovoren za izdaj-stv nad našim Primorjem.
Ce bi zmagale dosedanje stranke, bi preko vseh svojih lepih obljub še nadalje uganjale svojo hinavsko proti-
narodno politiko in rinile narod in državo v prepad.
Volilci! Ako hočete red in mir v državi, glasujte vsi za NSS, ki bo pomedla s korujjcijo in licemerstvom in delala z vso svojo mlado energijo na to, d3 izzvede državo iz sedanje zme-
denosti in slabosti k gospodarsko in socijalno zdravemu življenju.
Volilci! Agitirajte za narodno-socijalistično stranko in glasujte 28. novembra kakor en mož za njene zmožne in poštene kandidate!
Kje bodo Ljubljančani volili.
I. volišče v Mestnem domu.
(1097 volicev).
1 ukaj volijo:	Stritarjeva	ulica.
Šolski drevored. Pogačarjev trg. Lin-garjeva ulica. Pred ŠKotijo. Semenska ulica. Vodnikov trg. Študentova ulica. Krekov trg. Kopitarjeva uuca. Poljanski nasip. Poljanska cesta. Barvarska steza. Na stolbi. Stross-mayerjeva unča. Streliška ulica. Ciril Metodova utica. Ulica Stare pravde. Vojvod Mišica cesta. Domobranska cesta. Ambrožev trg. Delarska ulica. Cesta na rvodeljevo. Mesarska cesta. z.iviiiozdravmska ulica.
II. in III. vol.šče v šentjakobski dekliški šoli.
(II. od A do N 707; lil. od O do Z 623 vol.)
Semkaj spadajo:	Mestni trg.
Cankarjevo nabrežje. Ribja ulica, ivljučavjuičarska ulica. Krojaška ulica. i'od trančo. Stari tig. Sv. Jakoba nabrežje. Sv. Jakoba trg. Vodna steza. Trubarjeva ulica. Ulica na grad. Keber. Privoz. Za gradom. Zatipka ulica. Sv. Florjana ulica. Osojna pot. Grajska planota. Sodarska steza. Rožna ulica. Hrenova ulica. Vožarski pot. Pred Prularni. Na prulah- Zabjak. Zvonarska ulica. Tesarska ulica. Sredina. Grubarjevo nabrežje.
IV. volišče v šoli na Cojzovem grabnu.
(1003 volilci.)
Tu volijo: Cojzova cesta. Emonska cesta. Na mirju. Krakovska ulica. Krakovski nasip. Vrtna ulica. Kla-dezna ulica. Rečna ulica. Gradaška ulica. Cerkveria ulica. Kolezijska ulica Zeljarska ulica. Karunova ulica. Pri brvi. Vogelna ulica. Veliki stradon. Bot na Rakovo jelšo. Pot na pasji brod. Trnovska ulica. Trnoski pristan. Konjušna ulica. Pred konjušnico. Jeranova ulica. Na mivki. Cesta v mestni log. Zelena pot. Cesta na loko. Stranska pot. Opekarska cesta. Mala čolnarska ulica. Velika čolnarska ulica. Cesta dveh cesarjev.
V. volišče na državni obrtni Soli.
(1038 volivcev.)
Tu volijo:	Breg. Križevniška
ulica. Salendrova ulica. Valvazorjev trS-^ Turjaški trg. Čevljarska u'ica. Jurčičev trg. Zidovska steza. Zidovska ulica. Dvorni trg. Gosposka ulica. Vegova ulica (št. jo in 12). Rimska cesta. Gorupova ulica. Aškerčeva cesta. Marmontova ulica. Glinška ulica. Na bičevju. Tržaška cesta. Pred igriščem. Vrtača. Lepi pot. Gradišče (st- *4. 15 in 17).
VI. volišče na drž. realki (1005 volivcev.)
Semkaj spadajo: Kongresni trg. Wolfova ulica. Prešernova ulica (3, 5, 7. 9. n). Selenburgova ulica. Gradile (1. 2, 3> 4, 5, 7> 9l io, 11, 13). Vegova ulica (2, 4, 5, 6, 8). Hilšerjeva ulica. Soteska. Simon Gregorčičeva ulica. Bleivveisova cesta. Zadružna
ulica. Pot v Rožno dolino. Cesta na Rozmk. Večna pot. Erjavčeva cesta. Levstikova uuca. iNunska ulica, Šubičeva ulica. Knafljeva ulica. Beethovnova ulica. Ciedanska uuca (brez 7 in 10;. Jt^od turnom. Aleksandroma cesta (leva stran). Muzejski trg. Zagata.; igriška ulica.
Vil. volišče v I. drž. gimnaziji.
(922 volivcev-)
Tu vonjo: Aleksandrova cesta (desna stran). Tomanova ulica. Ga-jeva ulica. Dunajska cesta. Janez Trdinova ulica. Oosposvetska cesia. Cesta na Oorenjsko zelezmco. Za bezi-gradom. Hraniimčna cesta. Vodovodna cesta (st. 24, 20 111 28j. Kolezijska ulica. Krsnikova ulica.
Vii. vonsce v justični palači.
835 volivcev.
Semkaj spadajo: Prešernova ulica (leva stranj. Sv, Petra cesta do št. 34. iv. Petra nasip do št. 35. Prečna ulica. Obrežna steza. Kolodvorska ulica. Miklošičeva cesta. Dalmatinova ulica, ivralja Petra trg. Sodna ulica. Cigaletova ulica. Komenskega cesta do Kesljcve ceste. Slomškova ulica do Resljeve ceste. Dovozna cesta. Linhartova ulica. Pokopališka ulica do st. 19. Cesta na južno železnico. Pra-žakova ulica.
IX. in X. volišče in sicer IX. na učiteljišču od A do L 568 volivcev,
X. volišče v čoli na Ledini
od M do Z 584 volivcev.
Tu volijo: Resljeva cesta. Tabor. Sv. Petra cesta od št. 36 do konca. Sv. Petra nasip od št. 37 do konoa. Vrhovčeva ulica. Metelkova ulica. Čopova cesta. Škofja ulica. Stanko Vrazov trg. Usnjarska ulica.
Semkaj spadajo:	Prešernova	uli-
ca (leva). Vojaška ulica. Prisojna ulica. Na Friškovcu. Pokopališka ulica od št. 29 dalje. Slomškova ulica od št. 7 dalje. Komenskega ulica od štev. 16 dalje.
XI. volišče v ubožnici v Japljevi ulici.
(648 volivcev.)
Tu volijo: Ahacljeva cesta. Sv. Martina cesta. Zaloška cesta. Stara pot. Cegnarjeva ulica. Holzapflova cesta. Bohoričeva ulica. Ravnikarjeva ulica. Zalokarjeva ulica. Poljska cesta. Japljeva ulica. Jenkova ulica. Korvtkova ulica. Vodmatski trg. Na zavrteh.
XII. volišče na vojaškem strelišču.
(547 volivcev.)
Tu volijo: Ižanska cesta. Dolenjska cesta. Hradeckega vas. Rakovni-ška ulica. Galjevica. Orlova ulica. Crna vas. Ilovica. Hauptmanca.
XIII. in XIV. volišče v Šišenski Soli, in sicer
XIII. s črkami A do L, 743 volivcev,
XIV. pa s črkami od M do Z. 778 vo-
livcev.
Tukaj volijo volivci iz Spodnje Šiške.
Razširjajte,,NOVO PRAVDO"!
Stran 2,
•NOVA PRAVDA* dne 22. novembra 1920.
54. 6tev.
K našemu soeijalnemu programu.
(Nadaljevanje.)	i
04 svoje principijelne zahteve po 8 urnem delavniku ne odst.)pimo, ker vemo, da se z 8 urnem delavnikom more proJukcija le dvigniti. Zmanjšani dela\m čas ni na škodo splošni produkciji, na škodo so ji le zastarele metode obratovanja in tehniško pomanjkljive napra.e. V 8 urnem delavniku vidimo samo socijalno pravičnost.
Zahteva po osemurnemu delavniku je utemeljena v splošni državni in narodovi koristi. Brezobzirno izkoriščanje delavčevih moči, da klonejo in niso več sposobne za visoke narodove in humarne idejale, je zločin. Delavec mora dobiti priliko za svojo duševno - etično naobrazbo. Dobiti mora čas, da se posveti družinskemu življenju. Ako država da delavcu Burni delavnik, v tem oziru Sc ni izpolnila vseh svojih dolžnosti. Za dela prosti Čas mu mora dati igrišča, telovadnice, čitalnice, knjižnice itd. V dela prostem času si mora delavec nabrati vse one telesne in duševne sile, ki ga uporabljajo, da bo produktiven v izdatno večji meri, kakor ustvari pri več kot Surnem dnevnem delu.
Osemurni delavnik je kardinalna zahteva prve mednarodne zveze dela, je po določilih mirovne pogodbe dol-v Washingt.onu in ker je naša država član te mednarodne zveze dela, žna zakon o 8urnem delavniku predl-žiti parlamentu eno leto — 18 rnese-ccv po zaključku konference, t. j. v začetku ozir. v sredini 1. i<vc. Ako predstavništvo tega zakon i ne spi cime, je po besedilu mirovne pogod'e padia vsaka daljša obvezr.ost naprarn Zvezi narodov. Zakon o 8urnem delavniku pa ne sme biti trd in neokreten, biti mora elastičen, da ga je mogoče prilagoditi vsem raznim podjetjem. Zakon o 8urnem delavniku mora biti socijalno pravičen in ne sme obtavni-vati vseh delavskih prilik in neprilik po isti šabloni. Zavedatro se, da je 8 ur dnevnega dela za delavca v črnem rovu preveč, vemo, da je 8 ur dnevnega dela škodljivo delavcem, ki so izpostavljeni veliki vročini. Vemo pa tudi, da je gospodarsko potrebno in socijalno pravično, ako poljedelski
JDS kandidira
na Štajerskem namesto odstopivSega dr Gregorina — dr. Breziperja, ki je bil na Dunaju radi uradne poneverbe in tatvine zaprt, a se je potem izdajal za narod.iega mučenika. Trditev, da kandidira JDS dr. Brezigarja na željo in priporočilo Narodnega sveta za zasedeno ozemlie kot zastopnika beguncev, kakor piše »Jutro*, je navadna laž in zloraba. Dr. Breziger ni zastopnik beguncev, temveč je njegova kandidatura najnemoralnejši čin v vsej neravno čedni volilni borbi na Slovenskem. Gospodje, tu je javna obtožba, na katero sedaj odgovorite I
Izdajalci javnih nameščencev.
„Naš glas“, strokovno gla-iio javnih nameščencev (in v novejšem času glasilo liberalcev) e agitiralo .»a zadnji shod JDS, na katerem je poročal kandidat JDS prof. Reisner. S tem je „NaS glas“ zajadral popolnoma v tabpr demokratov. Stojimo na Stališču,,da se strokovnih organizacij ne sme izrabljati v prilog eni ali drugi politični stranki, ker se nahajajo v nepolitičnih strokovnih organizacijah, kakršno je bilo dosedaj društvo javnih nameščencev, ki trpijo pod pezo težkih življenskih razmer, ki -sta jih zakrivili obe vladajoči stranki (izvozni-čarstvo n. pr., ki je tako podražilo življenske potrebščine, je bil patent demokratov) je vendar veliko več kakor zadovoljnih visokih uradnikov, Zato se nam zdi zelo čudno, da prvi trpe izrabljanje njihove organizacije v korist liberalnih bankirjev in izvozni-čarjev. 5e eno besedo o kandidatu samem. Reisnerja niso postavili za kandidata javni nameščenci, temveč JDS. Kot poslanec JDS, ako bi bil i*volj£n, o čemur pa ni govora, za jav-
delavec v gotovem letnem času dela dalj časa, kakor pa rudar. Hočemo realno politiko, s praznimi demagoškimi obljubami nočemo slepiti delavca, ker vemo, da so neizpeljive.
Isto kot za poljedelstvo, velja tudi za malo obrt, kjer naj sloni delavna doba sicer osnovno na zakonski podlagi, ki pa ne. sme biti pretrda in ne sme omejevati delavčeve pravice do prekournega dela.
Osemurni delavnik je utemeljen v zahtevi po znanstveno - tehniški izpopolnitvi obratovanja. Surni delavnik razklene delavca od vezij suženjstva in ga dvigne v vrste človeka, ki ne živi samo materijelno, ampak tudi duševno življenje.
Da bo delavstvo imelo priliko aktivno in neposredno sodelovati pri soc. zakonih in zastopati svoje interese bomo energično zahtevali uvedbo delavskih zbornic, kot zakonito zastopstvo stanovskih delavskih koristi. V delavskih zbornicah mora biti zastopano vse delavstvo brez izjeme.
Iz zdravstvenega stališča zahtevamo uvedbo zakona o plačanih delavskih dopustih. To ni nič drugega kot zahteva po soc. jednakosti z drugimi stanovi. Ta zakon mora biti brezpogojno sprejet v kodeks delavskih so-cijalnih zakonov. Ravnotako zahtevamo upeljavo enotnega delavnega reda na podlagi izpopolnjenega in iz-premenjenega obrtnega reda in zakona o obratnih sosvetih.
Delavsko vprašanje je pri nas komaj šele načeto. Množica vprašanj, ki jih bo morr.l neodkladno rešiti bodoči parlament je tako velika, da je nemogoče našteti vse posameznosti.
Zavedati se moramo samo ene stvari, da brez širokopotezne rešitve delavskega vprašanja in drugih soci-jalnih zahtev (n. pr. podežclne bolnice, šolski zdravniki, soc. higijena, tarifne pogodbe, invalidno vprašanje, stanovanjska kriza) ni mogoča gospodarska obnovitev in prehod v socijalno pravično dobo.
Naša dolžnost bo, da v bodočem parlamentu ostanemo zvesti svojemu programu in svojim besedam.
ne nameščence ne bo smel ničesar ukreniti, ne da bi imel za to dovoljenje od JDS.. Ta stranka pa je, kakor splošno znano, stranka kapitalistov, ki nimajo srca za revnega človeka. Reisner postopa napram njim že sedaj zelo obzirno, kar je pokazal na posebno očiten način na zadnjem shodu JDS v Unionu. Ni čuda, bogataš in revež pri eni mizi, to spada ravno tako skupaj, kakor ogenj in voda. Povdar-jamo, javni nameščenci morajo uspešno ščititi svoje interese le v socialistični stranki, ki ne prizna družabnih in gospodarskih krivic, ki stremi za tem, da se današnji družabni red izboljša v korist trpečega delavskega razreda. V taki stranki so vsi poslanci in četudi ne bi javni nameščenci, dolžni zavzemati se za koristi javnih nameščencev. Glavni boj se vrši proti kapitalizmu, ki izkorišča ne samo ma-nunuelnega, temveč tudi duše a. delavca, malega obrtnika in kmeta, torej vse ljudstvo, ki živi od deia svojih rok ail uma. Ce so javni nameščenci zapeljani od nekaterih izdajic, plačanih do kapital, tabora postavijo na stran kapitalistov, povzročijo s tem veliko krivico ostalemu delavskemu ljudstvu, zagrešijo s tem izdajalstvo na interesih delavskega ljudstva. Kolikokrat sta delavec in uradnik skupno protestirala proti draginji! Takrat se je najbolje pokazalo, da imata skupne interese, da oba enako trpita. Sedaj pa naj bi uradniki naenkrat šli drugo pot, stopili na stran tistih, proti katerim so protestirali! Prepričani smo, da se bodo nakane Govekarja in Lillega izjalovile. Javni nameščenci bodo šli v volilni boj z belavsko narodno socialistično stranko.
Demokratska dalekovidnost.
Dne 6. januarja 1919 se je vršilo v Narodnem domu v Mariboru zborovanje JDS, na katerem sta nastopila kot glavna govornika, sedanja nosilca kandidatnih listin JDS na Kranjskem in Štajerskem gg. dr. Tavčar in dr. Kukovec.
Na koncu zborovanja se je dala na glasovanje resolucija, v kateri se je protestiralo proti zasedbi Primorja po italijanskem vojaštvu.
Ker se resolucija zasedbe južnega Korotana niti z eno besedico ni dotaknila, se je zaslišal med zborovalci tozadeven medklic, ki je bil z ozirom na takratni položaj na Koroškem popolnoma umeven.
Resolucija se je na to v smislu medklica sicer spolnila, dr. Kukovec pa je oblastno sedeč na svojem stolou to dopolnitev utemeljil rekoč: Ali kaj Koroška! Na Koroškem bomo dobili, kolikor bomo hoteli!"
Tako je torej potolažil na omenjenem shodu zborovalce sedanji minister in nosilec kandidatne listine JDS za Štajersko — Prekmurje, v katerem demokratski agitatorji in dopisuni vi-čejo in pišejo, da je edino on sposoben zastopati koristi naših volilcev v bodoči konstituanti.
Kako nas jc dr. Kukovec na omenjenem shodu nafarbal, so pokazali poznejši časi, zlasti pa plebiscit na Koroškem, na kojega neugodnem izidu so krivi tudi demokrati dr. Kukov-čeve. vrste, kateri so se sicer kaj radi šjrokoustili, da bodo pri plebiscitu vsaj pomagali s svojo navzočnostjo na Koroškem, ki pa so konečno v odločilnem trenotku lepo ostali doma, misleč si: Na Koroškem bomo itak dobili, kolikor bomo hoteli!
Kako daleč smo prišli z bahavostjo voditelja JDS dr. Kukovca, dokazujejo sedaj'najbolje trobila JDS od „Jutra" do „Tabora“, ki z vso resnostjo v uvodnih člankih pišejo o tem, da sc bomo morali boriti celo za na-?;c ozemlje od LajterSberga do Špi-lja in da se bo usoda tega ozemlja odločila v Parizu.
Da povzročajo dični demokrati s takimi budalostmi nepotrebno razburjenost med našim ljudstvom in dajejo orožje v roke našim že itak dovolj predrznim Nemčurjem, je jasno.
Sicer pa bi se znalo zgoditi, da bo postalo to ozemlje res ogroženo, ako nas bodo voditelji političnih strank, ki so bile do sedaj na krmilu in ki nam zopet vsiljujejo svoje kandidate, tudi zanaprej zastopali na zno- ( traj in zunaj s takimi „uspehi“, kakor do sedaj.
Dovolj je prevar, zato pa bodimo na .preži sami, S staro šaro v koš in vsi na volišče za svežo in čilo,,Narodt no socijalistično stranko".
Pometajte pred lastnim pragom.
Celjska „Nova doba" je pričela zadnji čas nad vse nedostojne in na naj-ostudnejše načine blatiti našo stranko ter njih pristaše oziroma kandidate. Ta celjska veleinteligenca, kakor se sama zove, je zašla v svoji lumpariji že tako — daleč, da krati s svojo gnojnico čast posameznih ter izrablja družinske razmere v politično agitacijo. S tako kliko se ne borno prerekali, gnjusobo, lažnjiva natolcevanja zavijanja in intrigantstvo prepuščamo tej dični demokratski eliti. Gospodi okrog celjskega liberalnega lističa pa kličemo: pometajte pred lastnim pragom! Ne povzdigujte svojih prvakov med najnedolžnejše ovčice. Leto 1911 Vam kličemo v spomin! Vsak pošteno
misleč človek smatra pisarjenje raznih JDSarskih „junkerjev in frakarjev" za obupne krike umirajočega jugoslovanskega demokratizma — in nam jo prav. Krepajočemu kapitalističnemu zmaju Lomo kmalu pripornemu -do večnega miru.
*
Italijanski načrt za ratifikacijo rapall-ske pogodbe.
Vsebina italijanskega zakonskega načrta, ki ga je 16. t. m. predložil italijanski zbornici ministrski predsednik Giolitti se glasi:
Sporazum, sklenjen med italijanskim kraljestvom in kraljevino SKS, podpisana 12. novembra 1920 v Rapallu se odobri. Kraljeva vlada se pooblašča, da ta sporazum popolnoma izvede.
Ozemlje, dodeljeno Italiji po tej pogodbi, tvori integralen del italijanskega kraljestva.
V lada in kralj sc pooblaščata, da razglasita v anektiranih krajih zakone, ki so v veljavi v kraljertvu ter ostale potrebne odredbe. Zakoni za anektirano ozemlje naj se pripravijo v sklad z dosedanjimi zakoni v teh krajih. Pri tem je upoštevati deželne in občinske avtonomije.
Zakonskemu načrtu je priloženo še posebno pismo.
Ratifikacija — vprašanje kabineta,
Zagreb, 19. nov. Kakor javljajo „Novosti“, je na včerajšnji seji ministrskega sveta poročal zunanji minister dr. Trumbič o razlogih, ki so nas prisilili, da smo sklenili sporazum z Italijo. Ministrski svet je sklenil, da se ratifikacija spravi v zvezo z vprašanjem kabineta tako, da morajo ministri, ki ne bi hoteli podpisati pogodbe, odstopiti.
Manifestacije na GrSkem.
Pariz, 19. nov. Iz Aten poročajo: Po odhodu Venizelosa so se vršile za Konstantina velike demonstracije, katerih se je udeleževalo civilno prebivalstvo in vojaštvo. Množice so prirejale po mestu obhode, nosile kraljeve slike in pele prej prepovedane himne.
Konstantin se liže Italiji.
Pariz, 19. nov. „Petit Parisien" poroča, da je izjavil razkralj Konstantin, da računa na posebne simpatije od strani Italije. Konstantin izjavlja, da ni bil nikdar sovražen antanti. Ako ga ljudstvo pokliče zopet na prestol, se bo odzval.
Dopisi.
Ptuj. V sredo zvečer, dne 17. novembra se je vršil ustanovni občni zbor pevskega društva „Zarja“ v Ptuju. Iz tajnikovega poročila je bilo razvideti, da se je to društvo osnovalo le za nižje sloje, kjer je do sedaj vladala v tem oziru nezorana ledina- Blagajnik je izkazal dosedanji prebitek okrog 1200 kron. Za predsednika je bil enoglasno izvoljen tov. Fr. Lenarčič. Značilno je, da sc ni odzval niti eden od vseh 12 odvetnikov in drugih enako delavnih „velmož" povabilu na ustanovni občni zbor. To tudi dokazuje ,.delavnost" demokratov. Ptuj z vso lepo ptujsko okolico in poljem nima nikakšnih izobraževalnih društev. Naša ,.višja inteligenca" se pa rajši vozari v vinograde ter sc vračajoč domov kaj rada ponaša s svojo „okroglostjo", kar naj bi po njih mnenju bila največja požrtvovalnost za narod. — Tužna jim niajka!
Odgovorni urrdnik: H. Sever, Tiska Zv<*zna tiskarna v Ljubljani,
a)
o
c
«
u
3
Ji
C
o
a
N
0»
V*
ca
>
J2
o3
•c*
.S
c
0>
>
Izkoristite priliko!
Elegantni in trpežni čevlji Ročno delo iz lastne delavnice
Dragotin Roglič, Maribor
Tei. 157 Krekova ulica št. 3 Te1,157
CENE:
Čevlji iz boks-tnnja ... K 550’— do 630-— Čevlji iz cheureaux-usnia K 580’—■
Levlji iz teletne in pittling-
usnja............K	470— do 530-—
Pri večjem naročilu popust po dogovoru.
O
CD
■n
ca
n
tu
3
o
c/>
o
K
3
o
o.
CD
Somišljenik!
Razširjajte .Kous Pravdo'
SSJSG5SSSJZGS3
Politične vesti.