mozom - vojakom! Velika, težavna in odgovornosti polna je naloga, kutero se nana je naložilo v vojskinem Casu, ko ste možje odšli pod orožje, branit domovino. Družina, predvsem otroci, dom, gospodarstvo in še siotine dru»;ih skrbi nara je sedaj naloženih na naša sibka raniena. Skušati moramo, da vsaj za silo nadomestiino moško de)o; p*>trojiti moramo svoje napore, da obdržimo dom ljubljenim možem in otrokom. Kakor je veiika in žrtev polna naša raateriaaka naloga, tako je enako skrbi in muk polna naloga. katero nam je naložila krvava voj^ka. Me slovenske žene se zavedamo v polni meri te svoje velike naloge. Pismo z bojišča, ki ga je priobčil v >Slo*. Gospodarju« št. 39., z dne 30. septembra slovenaki o e-vojak, je nas slovenske žene, matere in gospodinje navdalo z velikim riotranjim ponosom in veseljem. Iz pisma namreč zveni in sicer skoraj iz vsake*a stavka globoka verska in narodna zavest. ki živi v srcih naših raož, ki so na bojiSču. Pred Vcem damo slovesno ia sfeto-zagotovilo, da se bo mo ravnale po vaših žeijah, clragi nam možje in bomo naše otroke vzgojeval-* tudi v vaši odsotnosti v sirogo ktščunskem in slovenskem duhu. Le pomirjeni bqj^ v tem oziru. Milo"se"mi aiori, ko »ogledam svojega petletneua s'iička, živo podobo očetoro najdražji spomin o.i Ijubljenega moJa! To je moj najdražji zakiad, katerega hočem varovati tako kot. punčico svojega očesa. Kakor je oče, ki preliva kri nastrašnem bojišču, trd, neizprosen Slovenec, tako mora tudi njegov siflko upošteviti in nagiašati, da ga je slovenska mati rodila in vzgojila, da je prva biia slovenska beseja, ki jo je spregovoril, da mu je slovenski oče prideloval ljubi kruhek Kakor moli naoj mali Franček vaak dan pred Marijino podobo po večkrat za Ijubega ateka, da bi se srečno vrnil z ljute vojske, tako proiiiin tudi jaz, da bi mi dal Ijubi Bog milost, da bi vzgojila. svoj uajdražji zaklad, svoje otroke v pravem krščanskem ia slovenskem duhu. Tako misiim, da delajo in vzgojujejo tudi druge moje tovarišice svojo deco. Največja radost iu dušni mir se me poloti, kadar vidim, da moj mali pred Križanim in podobo Njegove matere steguje svoje ročice in moli zaljubega in dragega ateka... To vam je trenotek, da ga ni slajšega v življenju. In ko sinko pravi: Maiiia, kaj ne, da bom tudi jaz Slovenec, kakor so ata, kdo ne bi bil vesel ? Dragi možje! Slovensiie asat$re se bomo do na vvdno držaie beaed nestnrtnega škofa SlomSeka ki so rekli: >Kdor svoj mate ni jezik zavrže te- ga po/abi in zapasti, je ?mea*mu pi^ancu pod. ben, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko škid;! si dela Siovenski siarisi, ki slovensci i-najo, pa svoj.h otrok irar aiovenskega ne učijj, so nah-.aležni hšniki, ki svojim otrokom drago domačo re % sloveiiski jezik zapra -ijo, ki so ga j m njihovi dedje izročili. Podobni su taki očetje inmatere slabirn gospodarjem, ki svoje oCelno gospodarstvo prodajo, drugo pohištvo kupijo, poslednjič pa večji del beraško palico najdejo. Kar je oče dobrega o.i svojih starišev prejel, mora svojerau sinu zapustiti, in kar se je mati od svoje matere naučila hvale- vredaega, bo tudi zapu-liki svoji bčeri. Materin jezik jri najdražja dota, ki smo 'o zadobili od svojih starišev; skrbno smo ga dolžni ohraniti. olep^ati in svojim mlajšitn zapustiti. Kdor svoj materinski siovenski jezik pozabi, malopridno svoj talent zakoplje; Bog ga bo enkrat terjal, in vsi z.-mičevalci svojega poštenega jezika bodo v zunanjo lemo vrženi. ..« Ne bojte *e rnožje! zaklad ki ste nam ga pri odhodu izročili v varstvo, bomo tadi skrbno čuvale, dokler se zopet vidimo...« Ł%8&^*Pj?^ Poleg oirok ste nam vi niožje najdražje bitje na svetu. Vi niti ne pojmite koliko tihih a tecnbolj vrorih molitev pošiljamo kle^oč doma pred podobo Križanega. ali V cerkvi pred Najsvelejšim. tje gor pred prestol Najvišjega. In vse se glase enako: za Ijubega moža, da bi ga Bog čuval nesrfče,. za srečno vrnitev in da bi ostal tudi v divjem vojskinem viharju pošten, zvest veri, narodu in svojim dragim dotnačim. Slovenske žene občudujemo hrabrost slovenskih mož in mladeničev in vam bomo na veke hvaiežne za junaško brambo slovenske in Hvstrijske domovine. A, dragi možje, ativ^it^jumUzi tu^i «•»- -inemu sebi! Oh, kako veselo in srečno bo snidenje po končani vojski! In naš slovenski dom vam hočemo ohraniti, naj velja kar hoče. Propasti naše domačije tudi v vaši odsotnosti ne smejo! Vse svoje sile bomo napele, da se bo delo pravočasno opravilo, da bodo poija obdelana, živina lepo oskrbovana i:i da bo pri gospodarstvu sploh vse v redu. Tudi me žene vemo, kaj pomeni dandanes za celokupni slovenski narod pametno in skrbno gospodarstvo posamez nika. Če bomo po vojski gospodarsko močni in bo sleherni slovenski dom stal trdno, bodo zaman butali ob našo slovensko zemljo, posebno ob naših jezikovnih mejah valovi srdu naših narodnih nasprotnikov. To je naše tratje sveio naCelo. Dragi možje! Velike so žrtve vaše na krvavem bojišču ia ne mnogo manjše naše doma. A spremlja nas zavest, da je slovenski narod v vsakem oziru v teh velikih časih vršil v polni meri svo:o dolžnost. Me vzgojujemo Avstriji in slovenski domovini zveste sinove in hčere, vi pa tam na sveiovnih toriščih prelivate kri za dom in cesarja. Slovensko junaštvo je na vrhuncu svetovne slave. Kar ste vi slovenski možje in mladeniči v tej vojski doprinesh na altar domovine, tega ne opiše nobeno pero. Čez Slovencev ni junakov! In mi, ki srao ostali doma, pa skrbimo s skrniin gospodarstvora, da ima armada dovolj živeža in država dovolj sredstev za veliko boi'bo. Upamo, da bo, ko se vraete, vi dragi, na svoje domove, zasijala domoljubnemu in cesarju do skrajnosti zvesto udanemu slovenskemu narodu druga doba, cioba miru, sreče in prostega razvoja. Merodajni krogi bodo gotovo poskrbeli, da nihce ne bo srael kratiti nam Slovencem naših starodavnih narodnih pravic. Saj resni.ne so besede, ki so jih zapisali Slomšek v svojem pastirskem listu dne 2. a,>rila 1848 : >Naj svet spozna, ta mi cesarja ne ljubimo samo z besedo, temveč tuJi v dejanju in resnici !« Sloveaski možje: Na sreCno in veselo svidenje! Slovenska žena.