Uvodnik
Spoštovani!
Leto 2017 odpiramo z branjem v slovenščini. Prva številka prinaša 5 zanimivih člankov, vsaj prvim trem pa lahko pripišemo atribute obravnavanja marginaliziranih tem in/ali družbenih skupin. Monika Klun in Gorazd Meško sta opravila pregled študij o strahu pred kriminaliteto pri ženskah. Ugotavljata, da študije kažejo, da je strah pred kriminaliteto pri ženskah posledica fizičnih in čustvenih zlorab nekdanjih partnerjev in se povezuje s strahom pred spolno zlorabo ali posilstvom, poleg tega pa na strah pri ženskah vpliva tudi njihova samoocena zdravja.
Izidor Nemec in Iztok Podbregar sta raziskovala, kako je potekalo varovanje parade ponosa v Sloveniji, hkrati pa ju je zanimalo, ali policisti zagotavljajo varnost takšne prireditve na ustrezen način in ali poznajo družbeno-zgodovinski pomen parade ponosa. Na osnovi raziskave ugotavljata, da je bolj izkušenim policistom parada ponosa bolj družbeno pomembna kot manj izkušenim in da udeleženci prireditve pozitivno ocenjujejo vlogo policistov pri zagotavljanju varnosti prireditve.
Zoran Remic, Aleš Udovč, Danijel Prevolšek in Rok Hacin so se ukvarjali z vprašanjem, kako obsojencem v zaporu na Dobu zagotoviti delo in usposabljanje. Delo obsojencem namreč lajša posledice monotonega življenja v zaporu, hkrati pa predstavlja vir zaslužka in pomaga pri pridobivanju ugodnosti. Avtorji ugotavljajo, da so glavne ovire za večje zaposlovanje obsojencev organizacijske in finančne narave, saj naj bi obstajali tako zakonska podlaga kot institucionalna podpora. Veliko stavijo na uvedbo novih programov, kot sta samooskrba s hrano in šolanje psov, kjer vidijo možnost za nova delovna mesta za obsojence.
Sara Trstenjak je proučevala strokovno usposobljenost zasebnovarnostnega osebja in ugotovila, da je večinsko mnenje oseb, odgovornih za zakonitost, strokovnost in učinkovitost storitev varovanja, da je zasebno varovanje ustrezno zakonsko urejeno. Klub temu pa pogrešajo večji pomen tehničnega varovanja, konstruktivni nadzor Inšpektorata RS za notranje zadeve, sodelovanje s policijo, kakovostnejša usposabljanja, strokovne monografije in posledično dvig kakovosti storitev zasebnega varovanja na eni strani ter dvig ugleda zasebnega varnostnika v družbi na drugi strani.
Miha Dvojmoč je opravil analizo dosedanjega razvoja občinskega redarstva v Sloveniji. Ugotavlja, da se je občinsko redarstvo začelo razvijati šele leta 1998 s sprejetjem Zakona o varnosti v cestnem prometu, še posebej pa po letu 2006, ko je bil sprejet Zakon o občinskem redarstvu. Od takrat so se pristojnosti in pooblastila redarjev samo še razvijala in nadgrajevala. Izkušnje iz prakse kažejo, da je bistvo občinskih redarjev opozarjanje, izvajanje nekaterih ukrepov v prometu in mandatno kaznovanje storilcev prekrškov. Avtor tudi ocenjuje, da se sodelovanje med policisti in občinskimi redarji v nekaterih primerih ni razvilo v tolikšni meri, da bi lahko govorili o partnerstvu.
3
Tokrat se bom za spremembo vzdržal komentarjev na aktualne varnostne izzive v družbi in vam raje zaželel zanimivo branje ter vas povabil k pisanju za našo revijo. Tem še dolgo ne bo zmanjkalo!
Izr. prof. dr. Andrej Sotlar Glavni in odgovorni urednik
4