št. 2/2023, letnik XXIX ekonomsko ogledalo Ekonomsko ogledalo št. 2, letnik XXIX, 2023 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednica: Urška Brodar Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Mag. Barbara Bratuž Ferk, Urška Brodar; Lejla Fajić, mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc, dr. Laura Južnik Rotar; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Urška Sodja; Dragica Šuc, MSc; Nataša Todorovič Jemec, MSc; mag. Ana Vidrih. Izbrano temo je pripravila: dr. Valerija Korošec (Zadovoljstvo z življenjem, 2023) Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Marta Gregorčič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar Tehnično urejanje in prelom: Ema Bertina Kopitar, Bibijana Cirman Naglič Ljubljana, april 2023 ISSN 1580-6170 (pdf ) ©2023, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno ......................................................................................................................................................... 3 Tekoča gospodarska gibanja ............................................................................................................... 7 Mednarodno okolje ......................................................................................................................................9 Gospodarska gibanja v Sloveniji ........................................................................................................... 11 Trg dela .......................................................................................................................................................... 18 Cene ................................................................................................................................................................ 20 Finančni trgi ................................................................................................................................................. 21 Plačilna bilanca............................................................................................................................................ 23 Javne finance ............................................................................................................................................... 24 Izbrane teme...............................................................................................................................................27 Zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji, 2023....................................................................................... 29 Statistična priloga ...................................................................................................................................31 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki, znani do 14. aprila 2023. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 Aktualno Aktualno 3 Razpoložljivi kazalniki za evrsko območje nakazujejo skromno četrtletno rast gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju po stagnaciji v zadnjem lanskem; IMF evrskemu območju za letos napoveduje malo manj kot enoodstotno rast, v naslednjem letu pa se bo nekoliko okrepila. BDP evrskega območja je ob visoki inflaciji, zaostrenih pogojih financiranja in veliki negotovosti v zadnjem lanskem četrtletju ostal na ravni predhodnega četrtletja (1,8-odstotna medletna rast). Izrazito so upadle zasebna potrošnja in investicije, pozitiven pa je bil prispevek neto trgovinske menjave. Gospodarska aktivnost evrskega območja naj bi po razpoložljivih kazalnikih v prvem četrtletju skromno okrevala. V začetku leta sta se tekoče povečali industrijska proizvodnja in aktivnost v gradbeništvu, prihodek v trgovini na drobno je ostal podoben kot četrtletje prej, kazalniki zaupanja pa so se v povprečju prvih treh mesecev v primerjavi s četrtletjem prej izboljšali. IMF je v aprilski napovedi malenkost znižal januarske napovedi rasti za svetovno gospodarstvo za letos in naslednje leto ( za 0,1 o. t.). To še naprej okreva ob odprtju kitajskega gospodarstva, zmanjšanju težav v dobavnih verigah ter na trgih z energijo in hrano ter postopnem zniževanju inflacije, a se je negotovost po nedavnem propadu nekaterih bank in povečanju napetosti na finančnih trgih povečala. Svetovna gospodarska rast se bo po osnovnem scenariju, ki predpostavlja omejen vpliv finančnega stresa v bančnem sektorju, z lanskih 3,4 % letos upočasnila na 2,8 %, leta 2024 pa naj bi sledilo skromno zvišanje. V evrskem območju se bo rast z lanskih 3,5 % letos znižala na 0,8 %, prihodnje leto pa zvišala na 1,4 %. Kratkoročni gospodarski kazalniki za Slovenijo v začetku leta nakazujejo šibko rast v izvoznem delu gospodarstva in večjem delu storitev, z izjemo trgovine na drobno, ter nadaljnjo krepitev v gradbeništvu. Po poslabšanju razmer v izvoznem delu gospodarstva proti koncu lanskega leta in zmanjšanju izvoznega tržnega deleža na trgu EU se je blagovna menjava februarja povečala, a ostala manjša kot pred letom. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v povprečju januarja in februarja v primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem povečala. Medletno je bila podobna, večja je bila v obeh visoko tehnološko zahtevnih panogah (proizvodnja IKT opreme in po naši oceni farmacija), na kateri umirjanje rasti tujega povpraševanja in energetska kriza vplivata manj. V ostalih skupinah je bila proizvodnja manjša, predvsem v energetsko intenzivnejših panogah. Rast storitvene menjave, na katero od spomladi ugodno vpliva predvsem pokovidno okrevanje v turizmu, se je januarja nadaljevala in ostala medletno visoka. Realni prihodek v storitvah se je januarja, po upadu v preteklih mesecih, povečal in bil medletno precej večji; visoka rast se je nadaljevala v gostinstvu in strokovno-tehničnih dejavnostih. Realni prihodek v trgovini na drobno je bil v povprečju januarja in februarja manjši kot četrtletje prej, pa tudi medletno. Gospodinjstva so v začetku leta medletno manj trošila za hrano, neživila in prenočitve doma ter več za avtomobile in turistične storitve v tujini. Gradbena aktivnost se je februarja še zvišala. V primerjavi s preteklimi leti je po aktivnosti izstopala predvsem gradnja stanovanjskih stavb. Razpoloženje v gospodarstvu se je v povprečju prvega četrtletja v primerjavi z zadnjim lanskim izboljšalo, a ostalo slabše kot v enakem obdobju lani. Glede na prejšnje četrtletje je bilo zaupanje večje v večini dejavnosti (razen gradbeništvu in trgovini na drobno) in med potrošniki, medletno pa le pri storitvah. Rast števila delovno aktivnih se je v začetku leta ob velikem prilivu tujih delavcev nadaljevala, prav tako upadanje števila brezposelnih; povprečna bruto plača je bila januarja realno višja kot pred letom. Ob rekordni ravni je bila medletna rast števila delovno aktivnih januarja 1,9-odstotna, podobno kot prejšnje mesece. K rasti zaradi pomanjkanja delavcev v večini dejavnosti vedno več prispeva zaposlovanje tujih državljanov, januarja že skoraj 80 %. Marca se je upadanje števila registriranih brezposelnih po sezonsko prilagojenih podatkih nadaljevalo, medletno je bilo nižje za 16,9 %. Dolgotrajno brezposelnih je bilo ob velikem pomanjkanju delovne sile in močnem povpraševanju po delovni sili za skoraj tretjino manj kot pred letom. Povprečna bruto plača je bila januarja medletno realno višja za 1,3 %, na kar je vplival predvsem dvig minimalne plače v začetku leta. V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 2,2 %, v javnem sektorju pa je ostala na enaki ravni kot pred letom. 4 Aktualno Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 Cene življenjskih potrebščin so marca glede na predhodni mesec ostale nespremenjene, na medletni ravni pa se je inflacija pričakovano zvišala (na 10,5 %). Velik del tega zvišanja je izhajal iz nižje osnove lani, ko je vlada z oprostitvijo določenih dajatev in prispevkov občutno znižala ceno električne energije. Ta je bila tako marca letos medletno višja za skoraj polovico. K inflaciji so še naprej največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile marca medletno višje skoraj za petino, visok pa ostaja tudi prispevek rasti cen neenergetskega industrijskega blaga in storitev. Osnovna inflacija, rast cen z izločenim vplivom cen energentov, hrane in brezalkoholnih pijač, se ohranja okrog 8-odstotne ravni. Medletna rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev se je februarja še upočasnila (14,9 %) in bila najmanjša po januarju 2022. Na upočasnitev je vplivala izključno visoka lanska osnova, saj so se cene v primerjavi z mesecem prej razmeroma precej povišale (za 1,5 %). Konsolidirana bilanca javnega sektorja je imela v prvih dveh mesecih letos presežek v višini 119,8 mio EUR, kar je podobno kot v enakem obdobju lani. Prihodki so v prvih dveh mesecih medletno upadli (za 0,5 %). Nižja so bila prejeta sredstva iz EU, po lanskem močnem povečanju zaradi dela predplačila sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost, ter nekateri drugi nedavčni prihodki. Hkrati se je močno umirila rast davčnih prihodkov, ki so lani v tem času zaradi popandemičnega okrevanja hitro naraščali, umirjanje pa je tudi posledica znižanja davčnih obremenitev. Rast prihodkov je izhajala predvsem iz rasti prihodkov iz socialnih prispevkov, ob ohranjanju rasti zaposlenosti in okrepljeni rasti plač. Tudi odhodki so bili nekoliko nižji (za 0,5 %) kot v enakem obdobju lani. To je bila večinoma posledica nižjih odhodkov, izločenih v rezerve (prejetih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost), in plačil v proračun EU, nižji pa so bili tudi nekateri transferji v povezavi z umikanjem ukrepov za blaženje posledic covida-19. Med odhodki so se okrepile plače in drugi stroški dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju, obresti in investicije. Aktualno Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 Kratkoročni gospodarski kazalniki za Slovenijo v začetku leta nakazujejo šibko rast v izvoznem delu gospodarstva in večjem delu storitev ter nadaljnjo krepitev v gradbeništvu 180 160 140 120 100 80 60 Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki Medletna rast, v % 0 -10 -20 -30 jan. 23 feb. jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 10 5 0 -5 jan. 23 jul. 22 jan. 22 jul. 21 jan. 21 jul. 20 Javnofinančni presežek je bil v prvih dveh mesecih leta podoben kot v enakem obdobju lani Goriva in energija Ostalo 2.000 Primarni saldo -4.000 -2917,2 -3542,2 Vir: MF, preračuni UMAR. I-II 2023 -4 I-II 2022 -4 -3.000 2022 -2 2021 -2 -1577,3 -2.000 2020 0 2019 2 0 2018 2 119,8 -1.000 2017 4 2016 6 4 2015 6 118,6 0 2014 8 2013 8 1.000 V mio EUR 10 jan. 19 apr. 19 jul. 19 okt. 19 jan. 20 apr. 20 jul. 20 okt. 20 jan. 21 apr. 21 jul. 21 okt. 21 jan. 22 apr. 22 jul. 22 okt. 22 jan. 23 mar. 23 Javnofinančni saldo 12 10 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 20 jan. 19 Vir: SURS. Medletna rast, v % Hrana Storitve SKUPAJ jul. 19 -10 jan. 23 mar. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 -40 K medletni inflaciji, ki je vedno širše osnovana, še naprej pomembno prispevajo cene hrane in brezalkoholnih pijač Prispevek k medletni rasti, v o. t. jan. 16 15 Vir: SURS, preračuni UMAR. 12 Povprečna plača, realna rast Povprečna plača, nominalna rast 20 10 jan. 13 Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina Povprečna bruto plača je bila januarja ob dvigu minimalne plače medletno realno višja 20 -50 jan. 15 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: * Izvoz blaga je popravljen za oceno oplemenitenja blaga v povezavi z menjavo farmacije s Švico. Gospodarska klima v Sloveniji se je v povprečju prvega četrtletja v primerjavi z zadnjim lanskim izboljšala, a je ostala slabša kot v enakem obdobju lani 30 jan. 14 40 Vir: S&P Global. Opomba: Vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje. Gospodarska klima Trg. na drobno Gradbeništvo Izvoz blaga * Ind. proiz. predelovalnih dej. Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trg. na drobno brez motornih goriv Storitveni prihodek jan. 13 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina jan. 23 mar. 23 jan. 22 jan. 21 Predelovalne dejavnosti jan. 20 jan. 19 66 62 58 54 50 46 42 38 34 30 26 22 18 14 10 Sestavljeni kazalnik Storitve jan. 18 Vrednost PMI za evrsko območje Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) za evrsko območje se je marca še zvišala in bila najvišja v zadnjih desetih mesecih, k čemur so prispevale predvsem storitve 5 tekoča gospodarska gibanja Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 9 Mednarodno okolje Slika 1: Sestavljeni kazalnik PMI za evrsko območje, marec 2023 jan. 22 jan. 23 mar. 23 Predelovalne dejavnosti jan. 21 jan. 20 jan. 19 Sestavljeni kazalnik Storitve jan. 18 Vrednost PMI za evrsko območje 66 62 58 54 50 46 42 38 34 30 26 22 18 14 10 Vir: S&P Global. Opomba: Vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje. Razpoložljivi kazalniki za evrsko območje kažejo na skromno rast gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju po stagnaciji v zadnjem lanskem četrtletju. BDP evrskega območja je ob visoki inflaciji, zaostrenih pogojih financiranja in veliki negotovosti v zadnjem lanskem četrtletju ostal na ravni predhodnega četrtletja (1,8-odstotna medletna rast). Izrazito so upadle zasebna potrošnja in investicije, pozitiven pa je bil prispevek neto trgovinske menjave. Aktivnost evrskega območja naj bi po razpoložljivih kazalnikih v prvem četrtletju skromno okrevala. V začetku leta sta se tekoče povečali industrijska proizvodnja in aktivnost v gradbeništvu, prihodek v trgovini na drobno pa je ostal podoben kot četrtletje prej. Sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) se je marca še zvišal in dosegel najvišjo vrednost v zadnjih desetih mesecih, k čemur je prispevala predvsem aktivnost v storitvah, proizvodnjo v predelovalnih dejavnostih pa še naprej zavira šibko povpraševanje. Kazalnik gospodarske klime (ESI) je marca ob nižjem zaupanju v vseh dejavnostih in med potrošniki nekoliko upadel, v povprečju četrtletja pa je bila njegova vrednost višja kot četrtletje prej. Gospodarsko razpoloženje v naši največji trgovinski partnerici Nemčiji se je marca izboljšalo peti zaporedni mesec. Kazalnik, ki ga meri nemški inštitut Ifo, je zaznal predvsem več optimizma glede aktivnosti v prihodnjih mesecih, pa tudi glede trenutnega poslovanja. Slika 2: Napovedi IMF za gospodarsko rast, april 2023 2022 2023 2024 prejšnja napoved 6 Realna rast BDP, v % 5 4 3 2 1 0 -1 Svet ZDA Kitajska Evrsko Nemčija območje Vir: IMF WEO, januar in april 2023. Italija Francija IMF je aprila malenkost znižal napovedi rasti za svetovno gospodarstvo. To še naprej okreva ob odprtju kitajskega gospodarstva, zmanjšanju težav v dobavnih verigah ter na trgih z energijo in hrano ter postopnem zniževanju inflacije, a se je negotovost po nedavnem propadu nekaterih bank in povečanju napetosti na finančnih trgih povečala. Svetovno gospodarstvo se bo po osnovnem scenariju, ki predpostavlja omejenost finančnega stresa v bančnem sektorju, z lanskih 3,4 % letos upočasnilo na 2,8 % (0,1 o. t. nižje od januarske napovedi), leta 2024 pa naj bi sledilo skromno zvišanje rasti (na 3 %). Rast se bo upočasnila zlasti v razvitih državah. V evrskem območju naj bi se z lanskih 3,5 % letos znižala na 0,8 %, prihodnje leto pa naj bi se nekoliko okrepila (na 1,4 %). 10 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 Slika 3: Cene surovin, marec 2023 Energenti Hrana 180 Povprečne cene energetskih surovin na mednarodnih trgih so v prvem četrtletju močno upadle. Evrske cene zemeljskega plina na evropskem trgu (na nizozemski borzi TTF) so se ob razmeroma velikih zalogah za ta čas leta (konec marca 55,6-odstotna napolnjenost) marca še znižale, v primerjavi z mesecem prej za 17 %, medletno so bile nižje za 77 %. Tudi cena nafte Brent je bila marca medletno precej nižja, upad dolarske in evrske cene je bil podoben (okoli 30 %). V primerjavi z mesecem prej sta povprečni ceni za sod upadli za 5 %, dolarska na 78,4 USD, evrska pa na 73,3 EUR. Cene nafte so se znižale zaradi šibkejšega povpraševanja in vse večje negotovosti glede prihodnjega povpraševanja zaradi napetosti na finančnih trgih. Povprečna dolarska cena neenergetskih surovin se je po podatkih Svetovne banke marca v primerjavi z mesecem prej znižala za 2 %. Medletno so bile dolarske cene neenergetskih surovin v povprečju precej nižje (za 18 %), a še vedno opazno višje kot pred epidemijo. Na mednarodnih surovinskih trgih so bile medletno opazno cenejše vse skupine surovin, najbolj gnojila. Neenergetske surovine Kovine 160 Indeks 2010=100 140 120 100 80 60 40 20 Vir: Svetovna banka. jan. 23 mar. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 0 Slika 4: Efektivni tečaji, 1. četrtletje 2023 NEER 106 REER hicp Cenovna konkurenčnost predelovalnih dejavnosti se je v prvem četrtletju 2023 ponovno poslabšala. Tečaj evra do košarice valut pomembnejših trgovinskih partneric (NEER) je bil v prvih mesecih letos razmeroma stabilen. K poslabšanju kazalnikov konkurenčnosti (REER ppi in REER hicp) je tako prispevala višja rast cen kot v trgovinskih partnericah. Po prvih ocenah je bilo izrazitejše odstopanje zlasti pri rasti cen proizvodov industrijskih proizvajalcev predelovalnih dejavnosti (PPI), kjer so se relativne cene pričele zviševati že med lanskim letom. Z občutnim dvigom v prvem četrtletju letos se je kazalnik REER ppi izenačil z vrhom iz začetka leta 2009. REER ppi 2007=100 104 102 100 98 96 Q1 23 Q1 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 16 Q1 15 Q1 14 Q1 13 Q1 12 Q1 11 Q1 10 Q1 09 Q1 08 Q1 07 94 Vir: ECB; preračuni Umar. NEER - nominalni efektivni tečaj, REER hicp (ppi) - realni efektivni tečaj deflacioniran s HICP (PPI). Rast kazalnika pomeni apreciacijo evra in/ali povišanje relativnih cen do košarice 37 trg. parneric, uteženih glede na njihovo pomembnost v blagovni menjavi Slovenije. Tabela 1: Cene nafte, zemeljskega plina in neenergetskih surovin ter menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR povprečje sprememba, v %1 2022 II 23 III 23 III 23/II 23 III 23/III 22 I-III 23/I-III 22 Brent USD, na sod 100,79 82,59 78,43 -5,0 -33,1 -19,1 Brent EUR, na sod 95,79 77,09 73,28 -4,9 -31,1 -15,5 -46,2 Zemeljski plin (TTF) , EUR/MWh 131,98 52,79 44,03 -16,6 -66,5 USD/EUR 1,054 1,072 1,071 -0,1 -2,8 -4,3 3-mesečni EURIBOR, v % 0,342 2,640 2,911 27,0 340,6 316,1 123,59 117,11 114,55 -2,2 -18,0 -11,4 2 Cene neenergetskih surovin, indeks 2010=100 Vir: EIA, ECB, Svetovna banka, preračuni UMAR. Opomba: 1pri Euribor sprememba v b. t., 2 Nizozemsko vozlišče za trgovanje s plinom. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 11 Gospodarska gibanja v Sloveniji Izvoz blaga * Ind. proiz. predelovalnih dej. Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trg. na drobno brez motornih goriv Storitveni prihodek 180 160 140 120 100 80 60 feb. jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 40 jan. 13 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Slika 5: Kratkoročni kazalniki gospodarskih gibanj v Sloveniji, januar–februar 2023 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: * Izvoz blaga je popravljen za oceno oplemenitenja blaga v povezavi z menjavo farmacije s Švico. Kratkoročni gospodarski kazalniki za Slovenijo v prvih dveh mesecih nakazujejo šibko rast v izvoznem delu gospodarstva in večjem delu storitev (z izjemo trgovine na drobno) ter nadaljnjo krepitev v gradbeništvu. Blagovna menjava se je februarja, po večmesečnem zmanjševanju, povečala, a bila manjša kot pred letom. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v povprečju prvih dveh mesecev v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem povečala, medletno pa ostala na podobni ravni. Medletno manjša je bila v večini panog, zlasti energetsko intenzivnejših, višja pa je bila v obeh visoko tehnološko zahtevnih panogah. Medletna rast storitvene menjave je tudi v začetku letošnjega leta ostala visoka, predvsem zaradi opaznega okrevanja menjave s turizmom povezanih storitev. Realni prihodek v storitvah se je januarja, po upadu v preteklih mesecih, povečal in bil medletno precej večji. Realni prihodek v trgovini na drobno pa je bil v povprečju januarja in februarja manjši kot četrtletje prej, pa tudi medletno. Gradbena aktivnost se je februarja še zvišala. V primerjavi s preteklimi leti je po aktivnosti izstopala predvsem gradnja stanovanjskih stavb. Razpoloženje v gospodarstvu se je v povprečju prvega četrtletja primerjavi z zadnjim lanskim izboljšalo, a ostalo slabše kot v enakem obdobju lani. 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 Avstrija Italija Francija Nemčija Hrvaška Slovenija mar. 20 maj 20 jul. 20 sep. 20 nov. 20 jan. 21 mar. 21 maj 21 jul. 21 sep. 21 nov. 21 jan. 22 mar. 22 maj 22 jul. 22 sep. 22 nov. 22 jan. 23 mar. 23 Medletna sprememba, v % Slika 6: Poraba elektrike, marec 2023 Vir: ENTSO-E in Bruegel.org. Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v času med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike. Do konca avgusta 2022 so prikazane 3-mesečne drseče sredine. Poraba elektrike je bila marca, enako kot mesec prej, medletno nižja za 7 %. Ocenjujemo, da je bil glavni razlog nižja industrijska poraba. To povezujemo s krčenjem proizvodnih aktivnosti, zlasti nekaterih energetsko intenzivnih podjetij zaradi visokih cen energije, ter z učinkovitejšo rabo energije. Na medletno nižjo porabo je lahko vplivala tudi nižja poraba gospodinjstev zaradi varčnejše rabe energije in manjše prisotnosti članov gospodinjstev na domu kot v enakem obdobju lani, ko smo imeli večje število okužb s covid-19 in v veljavi ukrepe za njihovo zajezitev. Medletno nižjo porabo so imele marca tudi naše glavne trgovinske partnerice (Francija 9 %, Avstrija in Nemčija 5 %, Hrvaška 4 %, Italija pa 3 %). 12 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 Slika 7: Poraba elektrike po odjemnih skupinah, marec 2023 Industrija Gospodinjstva Mali poslovni odjem Skupaj poraba distrib. omrežja Medletna sprememba, v % 30 20 10 0 -10 -20 jan. 20 mar. 20 maj 20 jul. 20 sep. 20 nov. 20 jan. 21 mar. 21 maj 21 jul. 21 sep. 21 nov. 21 jan. 22 mar. 22 maj 22 jul. 22 sep. 22 nov. 22 jan. 23 mar. 23 -30 Marca je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Kot že nekaj predhodnih mesecev se je najbolj znižala industrijska poraba (za 7,2 %), po naši oceni zlasti zaradi prilagoditev energetsko intenzivnega dela gospodarstva na visoke cene energije z njeno učinkovitejšo rabo in zmanjšanjem proizvodnje. Nižja kot pred letom (za 3,6 %) je bila marca tudi poraba gospodinjstev, ocenjujemo, da zaradi varčnejše rabe energije in vpliva ukrepov zoper Covid-19 (delo na daljavo, izolacije in bolniške odsotnosti zaradi bolezni) na višjo lansko osnovo. Poraba malih poslovnih odjemalcev1 je bila marca medletno nižja za 2,6 %. 1 Vir: SODO, preračuni UMAR. Opomba: Iz podatkov je izločen vpliv temperaturnih razlik. V tej odjemni skupini so najbolj pogosta merilna mesta trgovine in storitvene dejavnosti, sem spadajo tudi skladišča, kmetijska dejavnost ipd., lahko pa gre tudi za večja proizvodna podjetja, ki na nekaterih merilnih mestih ne potrebujejo velike priključne moči. 50 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0 -10 feb -30 20.3.23 6.2.23 27.2.23 16.1.23 5.12.22 26.12.22 14.11.22 3.10.22 24.10.22 -20 mar okt 12.9.22 1.8.22 jan dec -20 avg -30 nov sep -10 Razlika glede na primerljivo preteklo petletno povprečje, v % Dnevna poraba zemeljskega plina v Sloveniji Povprečna primerljiva poraba plina v prejšnjih petih letih 14-dnevne drseče sredine dnevnih znižanj porabe (d. os) Povprečno mesečno znižanje porabe (d. os) 50 22.8.22 Poraba zemeljskega plina, v GWh Slika 8: Poraba zemeljskega plina, marec 2023 Vir: Plinovodi d.o.o., preračun UMAR. Opomba: Končni podatki do 31. 1. 2023. Poraba plina je bila marca za 18 %, od avgusta lani do marca pa za 14 % manjša od povprečne porabe v enakih obdobjih prejšnjih petih let. Manjšo porabo plina povezujemo z manjšo proizvodnjo dela industrije zaradi visokih cen plina in z vladnimi ukrepi za spodbujanje varčnejše rabe, na večjo marčno razliko od povprečne porabe plina kot v februarju pa je vplivalo tudi toplejše vreme. V zadnjih osmih mesecih je bilo v Sloveniji zmanjšanje porabe glede na primerljivo preteklo petletno obdobje malenkost pod priporočilom EU o vsaj 15-odstotnem zmanjšanju, EU pa je od avgusta lani do januarja letos porabo plina zmanjšala za petino2. 2 Vir podatkov je Eurostat. Slika 9: Vrednost davčno potrjenih računov – nominalno, marec 2023 50 30 20 10 0 -10 -20 -30 Vir: FURS, preračuni UMAR. jan. 23 mar. apr. 23 23 okt. 22 jul. 22 apr. 22 jan. 22 okt. 21 jul. 21 apr. 21 jan. 21 okt. 20 jul. 20 apr. 20 -40 jan. 20 Medletna sprememba, v % 40 Medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov se je marca ob visoki lanski osnovi skoraj prepolovila. Zaradi lanske visoke osnove, povezane z odpravo epidemičnih omejitvenih ukrepov in tudi z izbruhom vojne v Ukrajini,3 se je upočasnila na 7 %. Več kot prepolovile so se medletne rasti prodaje v gostinstvu (s 26 % februarja na 13 % marca) in nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj je bila rast v drugih storitvenih dejavnostih4 15-odstotna). Občutno se je znižala tudi medletna rast v trgovini (z 11 % na 6 %), kjer je bilo izdanih za skoraj 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov. V trgovini na drobno je bila prodaja nominalno večja za 5 %, v trgovini z motornimi vozili pa za 22 %. V trgovini na debelo je bila podobna kot marca lani. 3 4 Poleg odprave pogoja PCT in ostalih omejitev poslovanja (z 21. februarjem 2022) je na to predvsem v prvi polovici marca lani vplival povečan nakup motornih goriv (zaradi pričakovanih nadaljnjih podražitev) in nekaterih živil (zaradi morebitnega pomanjkanja) ob izbruhu ukrajinske vojne. Dejavnosti standardne klasifikacije dejavnosti R, S in T. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 13 Slika 10: Blagovna menjava – realno, februar 2023 Izvoz Izvoz v države EU Blagovna menjava se je februarja, po večmesečnem zmanjševanju, povečala, a ostala manjša kot pred letom. Realni izvoz se je februarja, po več mesecih upadanja, povečal za 1,5 % (v države EU za 4,5 %, desez.), uvoz pa zmanjšal za 3,9 % (iz držav EU za 5,3 %, desez.).5 Na izvozni strani je na gibanja v zadnjih mesecih vplivala zlasti skromna aktivnost v naših glavnih trgovinskih partnericah znotraj EU, predvsem na zmanjšanje izvoza vmesnih proizvodov (zlasti kovin in kovinskih izdelkov).6 Na uvozni strani pa večja mesečna nihanja uvoza vmesnih proizvodov kažejo na negotovost glede rasti aktivnosti v predelovalnih dejavnostih. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih je marca ostalo nizko, prav tako izvozna pričakovanja. Uvoz Uvoz iz držav EU Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina 190 180 170 160 150 140 130 120 110 100 90 feb. jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 80 Vir: SURS, preračuni UMAR. 5 6 Skupni izvoz in uvoz sta popravljena za oceno oplemenitenja blaga v povezavi z menjavo farmacije s Švico. Podrobni zunanjetrgovinski podatki so na voljo do januarja 2023. Slika 11: Slovenski izvozni tržni delež blaga na trgu EU, 4. četrtletje 2022 Tržni delež Slovenski izvoz v EU Uvoz EU 40 Medletna sprememba, v % 30 20 10 0 -10 Vir: SURS, Eurostat; preračuni Umar. Q4 22 Q1 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 16 Q1 15 Q1 14 -30 Q1 13 -20 Slovenski izvozni tržni delež na trgu EU se je v zadnjem četrtletju 2022 še zmanjšal (medletno za 4,2 %). Zmanjšuje se od druge polovice leta 2021, v povprečju leta 2022 pa je bil po prvih ocenah manjši za 5 %. Čeprav je zmanjšanje v večji meri posledica manjšega tujega povpraševanja po izdelkih, ki imajo v slovenskem izvozu razmeroma večji delež (strukturni učinek), pa se je leta 2022 poslabšala tudi izvozna uspešnost pri posameznih izdelkih. Tržni deleži so se namreč v zadnjem četrtletju in tudi v povprečju leta 2022 zmanjšali večini večjih skupin izdelkov predelovalnih dejavnosti, izraziteje cestnim vozilom ter električnim strojem in napravam. Med energetsko intenzivnimi proizvodi se je tržni delež v letu 2022 zmanjšal kemičnim in nekovinskim mineralnim izdelkom, v zadnjem četrtletju pa tudi barvnim kovinam in papirju. Med večjimi trgovinskimi partnericami je glede na predhodno leto in predepidemično raven najizraziteje upadel v Franciji in Nemčiji. Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v% Izvoz blaga, realno1 - v EU Uvoz blaga, realno 2022 II 23/I 23 II 23/II 22 I-II 23/I-II 22 14,8 1,63 15,3 15,1 4,1 4,53 0,9 -2,8 3 5,8 10,7 -15,3 -5,7 - iz EU 1,8 -5,33 -6,3 0,1 Industrijska proizvodnja, realno 1,3 -3,63 -0,2 -3,2 1 - v predelovalnih dejavnostih Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno v% 3,7 -2,33 1,6 0,4 22,2 1,03 17,5 21,1 2022 I 23/XII 22 I 23/I 22 Izvoz storitev, nominalno2 30,7 2,53 25,3 Uvoz storitev, nominalno2 24,6 0,23 4,6 Trgovina – realni prihodek 10,2 3,83 8,44 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – realni prihodek 11,3 1,83 8,24 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 plačilnobilančna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. 14 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 Uvoz storitev jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 Izvoz storitev 1000 950 900 850 800 750 700 650 600 550 500 450 400 350 300 250 jan. 13 V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina Slika 12: Storitvena menjava – nominalno, januar 2023 Vir: BS, preračuni UMAR. Rast izvoza storitev se je januarja nadaljevala, upadanje uvoza pa se je prekinilo (desez.). K rasti izvoza je, podobno kot v predhodnih mesecih, prispeval predvsem izvoz IKT in ostalih poslovnih storitev, vrednost izvoza transportnih storitev in storitev, povezanih s turizmom, pa je ostala na ravni iz konca lanskega leta. Pri uvozu sta se med pomembnejšimi skupinami povečala uvoz storitev, povezanih s turizmom, in ostalih poslovnih storitev, zmanjšal pa se je uvoz transportnih storitev, kar povezujemo predvsem s skromno aktivnostjo v predelovalnih dejavnostih pri nas in v naših glavnih trgovinskih partnericah. Medletna rast storitvene menjave je tudi v začetku letošnjega leta ostala visoka, predvsem zaradi opaznega okrevanja menjave s turizmom povezanih storitev. Menjava turističnih storitev od junija 2022 presega predepidemične ravni, kljub temu pa je njihov delež v celotni menjavi storitev še vedno precej nižji, kot je bil pred epidemijo.7 7 Delež izvoza potovanj v izvozu storitev je januarja 2020 znašal 30,2 %, januarja 2023 pa 26,3 %. Delež uvoza potovanj v uvozu storitev je januarja 2020 znašal 24,5 %, januarja 2023 pa 21 %. Slika 13: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, februar 2023 Visoko teh. zahtevne Sr. nizko teh. zahtevne 280 260 240 220 200 180 160 140 120 100 jan. 23 feb. dec. 22 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 80 jan. 13 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Pred. dejavnosti Sr. visoko teh. zahtevne Nizko teh. zahtevne Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je bila v prvih dveh mesecih višja kot v zadnjem četrtletju lani in podobna kot pred letom. Višja je bila v obeh visoko tehnološko zahtevnih panogah (farmacevtski8 in proizvodnji IKT opreme), na kateri umirjanje rasti tujega povpraševanja in energetska kriza vplivata manj. V ostalih skupinah panog po tehnološki zahtevnosti pa je bila proizvodnja v povprečju nižja. Za lanskimi ravnmi so zaostale predvsem energetsko intenzivnejše panoge, nižja je ostala tudi proizvodnja motornih vozil. Nižja kot pred letom je bila tudi proizvodnja nekaterih manjših nizko tehnološko zahtevnih panog (lesna in pohištvena industrija, druge raznovrstne predelovalne dejavnosti, proiz. oblačil) ter, po visoki rasti v 2022, tudi proizvodnja električnih naprav. Vir: SURS, preračuni UMAR. 8 Po oceni UMAR. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 15 Slika 14: Aktivnost v gradbeništvu, februar 2023 Desezonirani podatki Trimesečne drseče sredine, desezonirano Realni indeks gradbeništva, 2010 = 100 120 110 100 90 80 70 60 50 jan. 23 23 mar. jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 40 Vir: SURS, preračuni UMAR. Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del februarja še povečala. Po močni okrepitvi v začetku leta 2022 je vrednost del večino leta ostala na podobni ravni, proti koncu lanskega in v začetku letošnjega leta pa se je zopet močno povečala in bila februarja medletno večja za 18 %. V primerjavi s preteklimi leti je po aktivnosti izstopala gradnja stavb, predvsem stanovanjskih. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del, ki meri cene v gradbeništvu, je februarja znašal 12 %, kar je manj kot v povprečju leta 2022. Nekateri drugi podatki kažejo na znatno manjšo rast aktivnosti v gradbeništvu. Podatki o vrednosti industrijske proizvodnje v dveh dejavnostih, ki sta tradicionalno močno povezani z gradbeništvom, ne nakazujeta tako visoke rasti. V dejavnosti pridobivanja rudnin in kamnin je bila proizvodnja februarja za 2 % manjša kot pred letom, v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov pa za 7 %. Skupaj Trgovina z motornimi vozili Trgovina na debelo Trgovina na drobno Trgovina na drobno, brez motornih goriv 220 200 180 160 140 120 100 jan. 23 feb. jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 80 jan. 13 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Slika 15: Prihodek v trgovini, januar–februar 2023 V večini trgovskih panog se je realni prihodek po prehodnem januarskem povečanju februarja zmanjšal. Po močnem upadu v zadnjem lanskem četrtletju se je januarja povečal prihodek v trgovini na debelo, in sicer na podobno raven kot januarja lani, povečal pa se je tudi v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, kjer je medletno ostal precej manjši (realno za 5,1 %). Rast se je januarja nadaljevala v trgovini z motornimi vozili, kjer je bil prihodek zaradi nizke osnove medletno precej večji (realno za 14,5 %). V trgovini na drobno z neživili pa se je, po stagnaciji v drugi polovici lanskega leta, januarja prihodek zmanjšal. Predhodni podatki SURS za februar kažejo zmanjšanje prihodka v vseh panogah, za katere so na voljo podatki. . Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 16: Prihodek v tržnih storitvah, januar 2023 Skupaj* Info. in komunik. (J) Druge poslovne (N) 180 160 140 120 100 80 60 40 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami. jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 0 jan. 14 20 jan. 13 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes.drseča sredina 200 Promet in sklad. (H) Strokovno-tehnične (M) Gostinstvo (I) Realni prihodek se je januarja po predhodnem zmanjševanju precej povečal v večini tržnih storitev. Skupni prihodek tržnih storitev se je v zadnjih mesecih leta 2022 zmanjševal, v začetku letošnjega leta pa se je tekoče povečal za 1,8 %. Visoka rast se je nadaljevala v gostinstvu in strokovno-tehničnih dejavnostih. Po dvomesečnem krčenju se je ponovno povečal tudi prihodek v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, tokrat zaradi znatne rasti prodaje v računalniških storitvah na domačem in tujih trgih. V dejavnosti prometa in skladiščenja pa se je prihodek zopet zmanjšal, zlasti v kopenskem prometu. V drugih poslovnih dejavnostih se je prihodek ohranil na doseženi visoki ravni ob koncu leta 2022. Januarja je bil skupni prihodek medletno realno večji za 7 %. Medletno večji je bil v vseh dejavnostih tržnih storitev, za ravnjo pred epidemijo (glede na januar 2019) pa je zaostajal le še v drugih poslovnih dejavnostih (najbolj v zaposlovalnih agencijah, za 28 %). 16 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 Gospodinjstva so v začetku leta medletno manj trošila za hrano, neživila in prenočitve doma ter več za avtomobile in turistične storitve v tujini. Prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov, ki se zmanjšuje že od lanske pomladi, ter neživil je bila v povprečju januarja in februarja realno manjša kot zadnje lansko četrtletje, pa tudi medletno. Manjše kot pred letom je bilo tudi število prenočitev domačih turistov9, medletno večja pa je bila potrošnja za turistične storitve v tujini10. Prodaja osebnih vozil se je ob zmanjševanju težav v dobavnih verigah povečala, a še močno zaostaja za prodajo pred epidemijo. Potrošnja gospodinjstev Realni prihodek v trgovini z neživili Realni prihodek v trgovini z živili in pijačami Realni prihodek v gostinstvu Prodaja osebnih avtov fizičnim osebam 160 140 120 100 80 60 40 Q1 23 Q1 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 16 Q1 15 Q1 14 Q1 13 Q1 12 0 Q1 11 20 Q1 10 Desezoniran indeks 2010=100 Slika 17: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev, januar–februar 2023 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podatek za Q1 2023 pri gostinskem prihodku je vrednost za januar, pri ostalih pa povprečna vrednost za januar in februar. 9 10 Skupaj v prvih dveh mesecih je bilo v Sloveniji za 3 % manj prenočitev domačih turistov in za 58 % več prenočitev tujih turistov, ki so tudi pomembno vplivali na rast gostinskega prihodka. Januarja je bil uvoz zasebnih potovanj nominalno višji za 22 %, prenočitve Slovencev na Hrvaškem pa so bile višje za 65 %. Slika 18: Gospodarska klima, marec 2023 Gospodarska klima Trg. na drobno Gradbeništvo 20 10 0 -10 -20 -30 jan. 23 mar. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 -50 jan. 14 -40 jan. 13 Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina 30 Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki Vir: SURS, preračuni UMAR. Vrednost kazalnika gospodarske klime je marca ostala podobna kot februarja (–0,3 o. t.), medletno pa je bila nižja za 2,7 o. t. V primerjavi z mesecem prej je bilo zaupanje nižje v trgovini na drobno, v gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih, nekoliko višje pa v storitvah in med potrošniki. V primerjavi z marcem lani pa so se po originalnih podatkih poslabšali isti kazalniki zaupanja kot na mesečni ravni, prav tako sta se izboljšala kazalnika za storitve in med potrošniki. Na dvig zaupanja potrošnikov so vplivala bolj optimistična pričakovanja glede gospodarskih razmer v državi in finančnega stanja v gospodinjstvu, v storitvah pa ocenjujejo, da se jim je izboljšal poslovni položaj, pričakujejo tudi večje povpraševanje. Gospodarska klima se je v povprečju prvega četrtletja v primerjavi z zadnjim lanskim izboljšala, a je bila slabša kot v enakem četrtletju lani. Cestni Cestni - po tujini Cestni - izvoz, uvoz in notranji Železniški 240 220 200 180 160 140 120 100 Q4 22 Q1 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 16 Q1 15 Q1 14 60 Q1 13 80 Q1 12 V mio tkm, desez. indeks 2010=100 Slika 19: Obseg cestnega in železniškega prometa, 4. četrtletje 2022 V zadnjem lanskem četrtletju je obseg cestnega blagovnega prometa ostal podoben kot četrtletje prej, obseg železniškega pa je precej upadel. Obseg cestnih prevozov slovenskih prevoznikov se je medčetrtletno še malenkost zmanjšal zaradi manjšega obsega prevozov po tujini in je bil v primerjavi z enakim četrtletjem leta 2019 za 4 % manjši (prevoz po tujini je bil manjši za 20 %, ostali cestni prevozi, ki vsaj deloma potekajo po Sloveniji, pa večji za 12 %). Z zmanjšanjem obsega prevoza slovenskih prevoznikov po tujini se je močno zmanjšal tudi njihov delež v vseh prevozih (na 43 %) in bil tako spet bistveno manjši kot v enakem predepidemičnem obdobju (ko je znašal 51 %)11. Železniški prevoz blaga, ki se je zmanjševal že pred epidemijo, je bil glede na enako četrtletje v letu 2019 za 8 % manjši. Vir: SURS, preračuni UMAR. 11 Delež prevozov tujih tovornih vozil na slovenskih avtocestah (merjeno v prevoženih kilometrih) je bil po podatkih Darsa v 4. četrtletju 2022 glede na enako obdobje leta 2019 le malenkost nižji (za 0,8 o. t.) Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 17 Transakcije rabljenih stanovanjskih nepremičnin Transakcije novih stanovanjskih nepremičnin Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin Cene novih stanovanjskih nepremičnin 225 200 175 150 125 100 75 50 25 Q1 22 Q4 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 16 Q1 15 Q1 14 Q1 13 Q1 12 Q1 11 Q1 10 Q1 09 0 Q1 08 Indeks 2010=100, 4-četrtletne drseče sredine Slika 20: Stanovanjske nepremičnine, 4. četrtletje 2022 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi metodoloških sprememb so podatki za transakcije razpoložljivi od leta 2010 naprej. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je v zadnjem četrtletju leta 2022 ob nadaljnjem upadu prometa umirila, a ostala medletno visoka. V primerjavi s tretjim četrtletjem 2022 so bile cene višje za 1 %, v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2021 pa za 11,3 %. Še vedno visoka medletna rast je bila predvsem posledica višjih cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin (za 12 %), pri katerih pa je bilo število transakcij medletno manjše skoraj za četrtino. Višje so bile tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin (5,1 %), s katerimi pa je bilo opravljenih le 2 % transakcij. V povprečju leta 2022 so bile cene, po 11,5-odstotni rasti leta 2021, medletno višje za 14,7 %. Od cen v letu 2008 so bile nominalno višje za 34,3 %; pri tem rabljenih stanovanjskih nepremičnin za 41,1 % (v Ljubljani za 38,1 %, drugje za 59,9 %), novih pa za 11,8 %12. 12 Splošna rast cen (inflacija) je bila v letu 2022 glede na leto 2008 višja za 26,5 %, povprečna bruto plača pa za 45,5 %. Slika 21: Gospodinjstva s finančnimi težavami, marec 2023 Živijo od prihrankov Se zadolžujejo Gospodinjstva s finančnimi težavami – skupaj 10 8 7 6 5 4 3 2 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 0 jan. 23 mar. 23 1 jan. 13 Delež odgovorov v %, 12 mesečna drseča sredina 9 Finančni položaj gospodinjstev je v povprečju prvega četrtletja ostal podoben kot v zadnjem lanskem, a je bil slabši kot v enakem četrtletju lani. V primerjavi s predhodnim četrtletjem se je zmanjšal delež gospodinjstev s finančnimi težavami13 iz najnižjega dohodkovnega kvartilnega razreda (za 1,9 o. t.). Na to so po naši oceni vplivali januarski dvig minimalne plače in ukrepi države za omilitev draginje za najranljivejše skupine prebivalstva. Poslabšal se je finančni položaj gospodinjstev iz drugega dohodkovnega kvartilnega razreda (za 2 o. t.). V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil v povprečju prvega četrtletja delež gospodinjstev s finančnimi težavami večji za 2 o. t. Gospodinjstva s finančnimi težavami so svoje finančne potrebe še naprej v večji meri premoščala s porabo svojih prihrankov. Vir: SURS (Anketa o mnenju potrošnikov). 13 Gospodinjstva s finančnimi težavami so tista, ki so v anketi odgovorila, da živijo od prihrankov ali da si sposojajo, da pokrijejo tekoče stroške. 18 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 Trg dela Slika 22: Število delovno aktivnih oseb, januar 2023 Delovno aktivni Gradbeništvo (F) Javne storitve (O-Q) 135 Predelovalne dejavnosti (C) Tržne storitve. (G-N) Ostalo (A, B, D, E, R-T) Indeks, januar 2019 = 100 130 125 120 115 110 105 100 95 jan. 23 jul. 22 okt. 22 jan. 22 apr. 22 jul. 21 okt. 21 jan. 21 apr. 21 jul. 20 okt. 20 jan. 20 apr. 20 jul. 19 okt. 19 jan. 19 apr. 19 90 Januarja je bila medletna rast števila delovno aktivnih podobna kot prejšnje mesece (1,9-odstotna). Najvišja je bila v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, kjer se je število delovno aktivnih glede na začetek leta 2019 najbolj povečalo. K skupni rasti števila delovno aktivnih že dlje časa največ prispeva zaposlovanje tujih državljanov – na medletni ravni je bil prispevek januarja 78-odstoten, kar je še nekoliko več kot v prejšnjih mesecih. Delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi je bil 14-odstoten, medletno je bil večji za 1,3 o. t. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (47 %), promet in skladiščenje (32 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (26 %). Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 23: Število registriranih brezposelnih oseb, marec 2023 Vsi brezposelni Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil marca (–1,3 %) po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot prejšnja meseca. Po originalnih podatkih je bilo konec marca brezposelnih 50.327 oseb, kar je 5,8 % manj kot konec februarja. Medletno je bilo število brezposelnih za 16,9 % nižje. Ob velikem pomanjkanju delovne sile se je za tretjino zmanjšalo število dolgotrajno brezposelnih. Dolgotrajno brezposelni 120 100 80 60 40 20 jan. 23 mar. jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 0 jan. 13 Število registriranih brezposelnih, v 1.000 140 Vir: ZRSZ. Upravičenci do denarne socialne pomoči (DSP) Prejemniki denarnega nadomestila za brezposelnost (DNB) 120 100 80 60 40 20 Vir: MDDSZ, ZRSZ, preračuni UMAR. feb. jan. 23 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 0 jan. 13 Število upravičencev/prejemnikov v 1.000, desezonirano, 3-mes. drseča sredina Slika 24: Število upravičencev do DSP in prejemnikov DNB, februar 2023 Medletni upad števila upravičencev do denarne socialne pomoči (DSP) in prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost (DNB) se je februarja zmanjšal. Število upravičencev do DSP se je, predvsem zaradi izboljševanja razmer na trgu dela, zmanjševalo od sredine leta 2021 in je bilo oktobra 2022 najnižje. Od takrat je upravičencev do DSP nekoliko več, na kar je vplivalo zlasti to, da se pri ugotavljanju upravičenosti do DSP novim vlagateljem od oktobra 2022 do marca 2023 ni upoštevalo premoženja.14 Februarja je bilo do DSP upravičenih 79.082 oseb, kar je za okoli 2700 oseb več kot oktobra 2022, medletno pa za 8,9 % manj. Prejemnikov DNB je bilo februarja medletno za 10,7 % manj (15.593 oseb). 14 Začasni ukrep države za omilitev draginje za najranljivejše skupine prebivalstva z namenom razširitve kroga upravičencev do DSP in s tem upravičenosti tudi do energetskega dodatka. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 19 Zasebni sektor Javni sektor Povprečna bruto plača je bila januarja kljub visoki inflaciji medletno realno višja za 1,3 %. Na to je vplival predvsem močan dvig minimalne plače v začetku leta in tudi razmeroma nizka osnova iz januarja 2022. V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 2,2 %. Najvišja rast je bila v gostinstvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile. V javnem sektorju so bile bruto plače medletno realno nekolike nižje (za 0,1 %), kar pa je precej manjši upad kot v prejšnjih mesecih. Nominalno je bila povprečna bruto plača januarja medletno višja za 11,5 %, v javnem sektorju za 9,9 %, v zasebnem pa za 12,4 %. Skupaj 20 16 12 8 4 0 -4 -8 -12 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 -20 jan. 14 -16 jan. 13 Medletna realna rast, 3-mes. drseča sredina, v % Slika 25: Povprečna realna bruto plača na zaposlenega, januar 2023 Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v% 2022 I 23/XII 22 Delovno aktivni2 2,4 0,1 1,9 Povprečna nominalna bruto plača 2,8 0,6 11,5 zasebni sektor javni sektor v tem sektor država v tem javne družbe I 23/I 22 6,2 1,4 12,4 -2,5 0,6 9,9 -4,9 0,4 8,4 4,6 1,5 14,6 2022 I 22 XII 22 5,8 6,3 5,2 5,0 v% 2022 III 23/II 23 III 23/III 22 I-III 23/I-III 22 Registrirani brezposelni -23,8 -5,8 -16,9 -17,6 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. I 23 20 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 Cene Slika 26: Cene življenjskih potrebščin, marec 2023 Cene življenjskih potrebščin so marca glede na predhodni mesec ostale nespremenjene, medletna rast pa se je pričakovano zvišala in znašala 10,5 %. Velik del medletnega zvišanja izhaja iz nižje osnove lani, ko je vlada z oprostitvijo določenih dajatev in prispevkov občutno znižala ceno električne energije. Ta je bila tako marca letos medletno višja za skoraj polovico. K inflaciji še naprej pomembno prispevajo hrana in brezalkoholne pijače, ki so bile marca medletno dražje za 19 %. Rast cen poltrajnega blaga se je ob nekoliko izrazitejši sezonski podražitvi obleke in obutve povišala na približno 6 %. Ob mesečni pocenitvi pohištva pa se je občutno znižala medletna rast cen trajnega blaga, ki je bila s 5,9 % najnižja po novembru 2021. Nekoliko se je upočasnila tudi medletna rast cen storitev (6,8 %), po naši oceni predvsem zaradi nekoliko izrazitejše sezonske pocenitve počitniških paketov. Evrsko območje jan. 23 mar. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 Medletna inflacija, v % Slovenija 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 -1 -2 Vir: SURS, Eurostat. Slika 27: Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, februar 2023 Domači trg Medletna rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev se je februarja še upočasnila in znašala 14,9 %, kar je najmanj po januarju 2022. Na upočasnitev je vplivala izključno visoka lanska osnova, saj so se cene v primerjavi z mesecem prej razmeroma precej povišale (za 1,5 %). Višje so bile v vseh namenskih skupinah, znižala se je le cena trajnega blaga za široko porabo (za 2,2 %). Medletno se je upočasnila rast cen na domačem (18,6 %) in na tujih trgih (11,2 %). Rast cen v skupini surovin se je še upočasnila (13,1 %), rast cen proizvodov za investicije (9,1 %) in proizvodov za široko porabo (14,2 %) pa je se je ohranila okoli doseženih ravni. Cene energentov na domačem trgu, ki so se mesečno zvišale za skoraj 15 % (na tujih trgih so ob stabilnih razmerah ostale na enaki ravni), so bile medletno še vedno precej višje (49,7 %). Tuji trg 160 Indeks 2015=100 150 140 130 120 110 100 jan. 23 23 feb. jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 90 Vir: SURS. Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v % XII 22/XII 21 Skupaj IV 22-III 23/ IV 21-III 22 III 23/II 22 III 23/III 22 I-III 23/I-III 22 10,3 9,8 0,0 10,5 9,9 Hrana 18,9 15,8 1,1 19,1 19,0 Goriva in energija 15,9 21,1 -0,8 15,4 10,1 Storitve 7,7 6,1 -2,4 6,9 7,5 Ostalo 7,5 6,8 1,8 8,4 8,1 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 7,4 6,7 -0,1 7,8 7,8 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 9,5 9,4 0,4 10,1 9,6 1 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 21 Finančni trgi Slika 28: Krediti domačim nebančnim sektorjem, februar 2023 Potrošniški Podjetja in NFI Stanovanjski Skupaj 30 Medletna rast, v % 20 10 0 -10 -20 -30 jan. 23 23 feb. jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 -40 Vir: BS. Medletna rast obsega posojil bank domačim nebančnim sektorjem se je februarja izrazito upočasnila, po postopnem umirjanju v predhodnih mesecih. S 4 % je bila najnižja po novembru 2021, predvsem zaradi 3,5-odstotnega mesečnega znižanja obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem. K temu je največ prispevalo neto razdolževanje podjetij in NFI (več kot 900 mio EUR), nekoliko pa se je znižal tudi obseg kreditov gospodinjstvom (za 19,4 mio EUR)15. Umirjanje kreditne aktivnosti bančnega sistema je po naši oceni posledica upočasnjene gospodarske aktivnosti in zaostrovanja pogojev zadolževanja zaradi omejevalne denarne politike ECB. Po podatkih o novem kreditiranju se je kreditiranje nefinančnih družb in gospodinjstev v prvih dveh mesecih leta glede na primerljivo obdobje lani zmanjšalo za več kot četrtino. Medletna rast depozitov domačih nebančnih sektorjev (6,2 %) se še postopno umirja. Depozitne obrestne mere še vedno naraščajo precej počasneje kot kreditne, zato večina rasti izvira iz prirasta vlog čez noč, ki predstavljajo skoraj 85 % vseh vlog domačih nebančnih sektorjev in več kot 60 % bilančne vsote bančnega sistema. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev pa se ohranja nekoliko nad 1 %. 15 Najbolj so upadla ostala posojila, nižji pa je bil tudi obseg potrošniških in stanovanjskih posojil. Slednja so se znižala že drugi mesec zapored. Slika 29: Obveznice, 1. četrtletje 2023 Avstrija Nemčija Španija Irska Portugalska Po občutnejšem povišanju donosnosti do dospetja državnih obveznic članic evrskega območja v letu 2022 so se te v prvem letošnjem četrtletju še malenkost povišale. Donosnost do dospetja slovenske državne obveznice je bila v prvem četrtletju letos 3,48 %, kar je največ po letu 2014. Razmik do nemške obveznice pa se je v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani znižal za približno 10 b. t. (na 114 b. t.). Italija Slovenija 7 6 5 4 3 2 1 0 -1 Vir: Bloomberg. jan. 23 mar. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 -2 jan. 13 Donosnost do dospetja, v % 8 22 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države 28. II 22 31. XII 22 28. II 23 28. II 23/31. I 23 28. II 23/28. II 22 Krediti skupaj 24.477,9 26.175,2 25.461,4 -3,5 4,0 11.365,3 12.412,1 11.727,9 -7,2 3,2 1.474,9 1.324,0 1.309,2 -0,2 -11,2 Krediti podjetjem in NFI Krediti državi Krediti gospodinjstvom 11.637,7 12.439,2 12.424,3 -0,2 6,8 Potrošniški 2.580,2 2.616,8 2.628,6 0,0 1,9 Stanovanjski 7.580,1 8.215,4 8.211,4 0,0 8,3 Ostalo 1.477,4 1.606,9 1.584,3 -0,9 7,2 24.781,2 26.332,9 26.526,9 0,5 7,0 Čez noč 21.704,8 23.421,5 23.543,9 0,4 8,5 Vezane 3.076,5 2.911,4 2.983,0 1,4 -3,0 Bančne vloge gospodinjstev skupaj Bančne vloge centralne države skupaj Vloge nefinančnih družb skupaj 588,0 741,2 638,6 -11,5 8,6 8.650,0 9.774,7 9.216,9 -2,8 6,6 Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 23 Plačilna bilanca 12-mesečne kumulative, v mio EUR Slika 30: Tekoči račun plačilne bilance, februar 2023 Blagovna menjava Primarni dohodki Tekoči račun 5000 Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih (do februarja) nižji kot v enakem obdobju leto prej in je znašal 154,1 mio EUR (0,2 % ocenjenega BDP). K nižjemu presežku je največ prispeval blagovni saldo, ki se je marca lani iz presežka prevesil v primanjkljaj. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil podoben kot leto prej, primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je bil medletno višji zaradi manj prejetih sredstev iz proračuna EU ter večjih vplačil v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka. Storitveni presežek pa se je še povečal, najbolj v menjavi potovanj in transportnih storitev. Storitvena menjava Sekundarni dohodki 4000 3000 2000 1000 0 -1000 -2000 -3000 -4000 feb. jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 -5000 Vir: BS, preračuni UMAR. Tabela 6: Plačilna bilanca I-II 2023, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-II 2022 Tekoči račun 8.936,2 8.643,4 292,8 -108,3 Blago 6.846,2 6.880,9 -34,7 -284,7 Storitve 1.529,0 1.039,4 489,6 351,8 Primarni dohodki 369,3 447,5 -78,2 -79,0 Sekundarni dohodki 191,7 275,6 -83,9 -96,4 Kapitalski račun Finančni račun Neposredne naložbe 612,6 675,9 -63,4 21,2 2.814,1 3.192,6 378,5 -48,0 389,4 220,7 -168,8 -216,1 Naložbe v vrednostne papirje 1.217,2 321,0 -896,3 -1.729,2 Ostale naložbe 1.217,6 2.580,0 1.362,4 1.858,0 Statistična napaka 0,0 149,0 149,0 39,1 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. 24 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 Javne finance Slika 31: Saldo konsolidirane bilance javnega financiranja, januar–februar 2023 Javnofinančni saldo Primarni saldo 2.000 1.000 118,6 119,8 -1.000 -1577,3 -2.000 -3.000 I-II 2023 Vir: MF, preračuni UMAR. I-II 2022 2022 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 -4.000 -2917,2 -3542,2 2021 V mio EUR 0 Konsolidirana bilanca javnega sektorja je v prvih dveh mesecih letos beležila presežek v višini 119,8 mio EUR, kar je podobno kot v enakem obdobju lani. Prihodki so v prvih dveh mesecih medletno upadli (za 0,5 %). Nižja so bila prejeta sredstva iz EU, po lanskem močnem povečanju zaradi dela predplačila sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost, ter nekateri drugi nedavčni prihodki. Hkrati se je močno umirila rast davčnih prihodkov, ki so lani v tem času zaradi popandemičnega okrevanja hitro naraščali, umirjanje pa je tudi posledica znižanja davčnih obremenitev (dohodnina, DDV in trošarine na energente, dajatev za obremenitev zraka s CO2). Rast prihodkov je izhajala predvsem iz rasti prihodkov iz socialnih prispevkov, ob ohranjanju rasti zaposlenosti in okrepljeni rasti plač. Tudi odhodki so bili nekoliko nižji (za 0,5 %) kot v enakem obdobju lani. To je bila večinoma posledica nižjih odhodkov, izločenih v rezerve16, ter plačil v proračun EU, nižji pa so bili tudi nekateri transferji (subvencije, posameznikom in gospodinjstvom) v povezavi z umikanjem ukrepov za blaženje posledic covida-19. Med odhodki so se okrepile plače in drugi stroški dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju17, obresti in investicije. Lani prejeto predplačilo iz Sklada za okrevanje in odpornost je bilo hkrati izločeno v namenski proračunski sklad v okviru rezerv. 17 Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 (oktober 2022), skladno s katerim so se s 1. oktobrom 2022 vrednosti plačnih razredov povišale za 4,5 %, povišal se je tudi regres za prehrano. 16 Slika 32: Prejeta sredstva iz proračuna EU, februar 2023 Skupaj prejeta sredstva (januar–februar 2022) Pričakovana povračila v proračun 2023 Skupaj prejeta sredstva (januar–februar 2023) Skupna kmetijska politika Strukturni skladi Kohezijski sklad Prejeta sred. iz centraliz. skladov in ostalo Ostala prejeta sredstva (NOO) 0 Vir: MF. 100 200 300 V mio EUR 400 500 600 Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih dveh mesecih letos pozitiven (29,9 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 146,1 mio EUR (8,3 % v proračunu načrtovanih prihodkov za leto 2023), vplačala pa 116,2 mio EUR (17,8 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih (59,2 % vseh povračil v državni proračun) so imela sredstva iz strukturnih skladov18 in sredstva Kohezijskega sklada (32,1 %). Največ vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (50,3 % vseh vplačil). Po podatkih Urada za kohezijsko politiko19 je bilo do konca februarja iz večletnega finančnega okvira 2014−20 odločitev o podpori v vrednosti 113 %20, (React-EU – 87,4 %), izplačil upravičencem pa v vrednosti 74 % vseh dodeljenih sredstev (React-EU – 33,8 %). Evropski sklad za regionalni razvoj ( ESRR), Evropski socialni sklad (ESS+). Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. 20 Zaradi zagotavljanja boljšega črpanja evropskih sredstev je zagotovljena varnostna rezerva v vrednosti 15 % od dodeljenih sredstev. 18 19 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 25 Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku I-II 2022 Kategorija Mio EUR SKUPAJ PRIHODKI Davčni prihodki I-II 2023 Medl. rast, % Mio EUR I-II 2022 Medl. rast, % 3.818,4 20,9 3.799,5 -0,5 Kategorija Mio EUR SKUPAJ ODHODKI 3.699,8 I-II 2023 Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % -2,4 3.679,8 -0,5 10,5 1.899,1 22,8 1.948,8 2,6 Plače in drugi stroški dela 863,1 -7,3 953,3 Dohodnina 529,5 6,9 522,5 -1,3 Izdatki za blago in storitve 490,4 12,9 493,3 0,6 Davek od dohod. pravnih oseb 156,1 23,4 191,8 22,9 Plačila obresti 41,4 -61,4 70,3 70,0 Rezerve 1 Davki na nepremičnine 2 10,0 1,0 9,0 -9,9 Davek na dodano vrednost 764,8 39,1 786,0 2,8 Tekoči transferi posam. in gospodinj. Trošarine 231,3 13,3 248,7 7,5 Prispevki za soc. varnost 161,3 345,7 50,4 -68,7 1.522,7 -7,6 1.510,3 -0,8 Ostali tekoči transferi 321,4 -7,4 311,1 -3,2 1.357,6 6,8 1.475,1 8,7 Izdatki za investicije 158,2 25,5 174,9 10,5 Nedavčni prihodki 252,0 15,8 179,1 -28,9 Plačila v proračun EU 141,3 -12,5 116,2 -17,8 Prejeta sredstva iz EU 255,4 163,3 146,8 -42,5 JAVNOFINANČNI SALDO 118,6 119,8 54,3 105,4 49,7 -8,5 PRIMARNI SALDO 147,2 169,2 Ostalo Vir: MF, preračuni UMAR. Opombi: 1 Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. izbrane teme Izbrane teme Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 80 75 70 65 60 55 50 90 85 80 75 70 65 60 2023 2022 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 55 50 Vir: Eurobarometer, 2023. Opomba: meritve pomlad–poletje in zadnja. 1 2 3 2023 2022 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 Vir: Eurobarometer, 2023. Opomba: meritve pomlad–poletje in zadnja. 95 2009 Delež (zelo) zadovoljnih anketirancev, v % 100 EU 2011 45 40 Slovenija EU, zadovoljstvo z osebno zaposlitveno situacijo EU, zadovoljstvo s finančno situacijo gospodinjstva SI, zadovoljstvo z osebno zaposlitveno situacijo SI, zadovoljstvo s finančno situacijo gospodinjstva 2010 Slika 33: Zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji in EU Slika 34: Zadovoljstvo z osebno zaposlitveno situacijo in finančnim stanjem gospodinjstva, Slovenija in EU 2009 Zadovoljstvo z življenjem1, izmerjeno januarja in februarja letos z raziskavo Eurobarometer, je v Sloveniji ostalo visoko nad povprečjem EU (Slika 33). Visoko povprečno oceno zadovoljstva z življenjem v Sloveniji na desetstopenjski Likertovi lestvici sta pokazali tudi zadnja raziskava Slovenskega javnega mnenja (7,7) (CJMMK, 2022) in raziskava EU-SILC (SURS, 2023), ki je v zadnjih dveh letih izmerila najvišje2 stopnje zadovoljstva z življenjem v Sloveniji doslej (7,7 in 7,6). Po zadnji meritvi Eurobarometra (Eurobarometer, 2023)3 se je zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji na splošno v primerjavi z meritvijo junij−julij 2022 povečalo za 1 o. t., na 92 % (v povprečju EU se je zmanjšalo za 2 o. t., na 83 %). Veliko zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji je po naši oceni povezano z vladnimi ukrepi za blažitev energetske draginje, visoko zaposlenostjo ter spremembami v pričakovanjih in prioritetah prebivalcev. Splošno zadovoljstvo z življenjem se je med epidemijo ter nato ob povečani energetski negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in drugih geopolitičnih negotovostih ter visoki inflaciji ohranilo na visokih ravneh. To je mogoče pripisati ukrepom fiskalne politike v zadnjih letih, ki so z obsežnimi pomočmi podjetjem omogočili ohranitev gospodarskega potenciala med krizo zaradi covida-19, z ukrepi za blaženje vpliva epidemije in energetske draginje na finančni položaj prebivalstva pa je močno podprla tudi zasebno potrošnjo. Zadovoljstvo anketiranih z osebno zaposlitveno situacijo v Sloveniji se je v začetku leta 2023 nekoliko zmanjšalo, obenem pa je bil delež zadovoljnih s finančno situacijo gospodinjstev (75 %) med največjimi (Slika 34). Pozitivna pričakovanja, da bo finančna situacija gospodinjstva v naslednjih 12 mesecih ostala enaka ali se izboljšala, so se v začetku leta 2023 ob zmanjšani negotovosti glede oskrbe z energenti in cenovnih gibanj izboljšala za 12 o. t. Zadovoljstvo z osebno zaposlitveno situacijo se je nekoliko zmanjšalo, prav tako pričakovanje, da bo čez 12 mesecev bolje. V EU se zadovoljstvo z osebno zaposlitveno situacijo in finančno situacijo gospodinjstva po letu 2021, ko je doseglo najvišji nivo, postopoma manjša. Delež (zelo) zadovoljnih, v % Zadovoljstvo z življenjem, 2023 29 Eurobarometer meri zadovoljstvo z življenjem z vprašanjem: Na splošno, kako zadovoljni ste z življenjem, ki ga živite? Anketirani lahko izberejo: zelo zadovoljen, kar zadovoljen, nekoliko nezadovoljen in čisto nezadovoljen. V analizi sta združena odgovora zelo zadovoljen in kar zadovoljen. Po meritvi SURS je zadovoljstvo z življenjem leta 2021 doseglo najvišji izmerjen nivo (81 %), v letu 2022 pa padlo za 1 o. t. Upoštevaje razlike po spolu pa je bilo zadovoljstvo z življenjem v letu 2022 za moške najvišje doslej (82 %), za ženske pa se je znižalo za 1 o. t. (na 80 %). SEB98; Standard Eurobarometer, januar–februar 2023. 30 Izbrane teme Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 Anketirani v Sloveniji so z ekonomskim stanjem v državi bolj zadovoljni (49 %) kot anketirani v (povprečju) EU (35 %). Zadovoljstvo v Sloveniji je za 15 o. t. manjše kot v predhodni meritvi (junij−julij 2022), v EU pa za 1 o. t. večje. Na vseh sedmih področjih merjenja (ekonomsko stanje v državi, zaposlitvena situacija v državi, stanje v državi na splošno, ekonomsko stanje v EU, osebna zaposlitvena situacija, finančna situacija gospodinjstev in splošno zadovoljstvo z življenjem) so se pozitivna pričakovanja za naslednjih 12 mesecev na ravni EU zvišala ali ostala enaka kot v predhodni meritvi (a še vedno nižja kot leta 2021) ter višja kot v Sloveniji. Pozitivna pričakovanja v Sloveniji so se glede na predhodno meritev znižala, razen ko gre za finančno situacijo gospodinjstev ter splošno zadovoljstvo z življenjem. Negativna pričakovanja glede ekonomskega stanja na ravni države so po naši oceni povezana z umirjanjem visoke pokovidne gospodarske rasti od sredine leta 2022 zaradi energetske krize in povečane negotovosti v mednarodnem okolju ter z vztrajanjem inflacije na razmeroma visoki ravni. Januarja in februarja 2023 so po mnenju anketiranih ključne problematike ostale inflacija, zdravje in zdravstveni sistem ter dobava energije. Anketirani so kot najbolj pereče probleme na osebni ravni izpostavili rast cen (45 %, v predhodni meritvi 54 %) ter zdravje in socialno varnost (nekoliko manjši delež kot v predhodni meritvi) (Slika 35). Na ravni države so anketirani v Sloveniji kot najbolj pereča problema izpostavili zdravje in zdravstveni sistem (50 %; na podobni ravni kot v času covida-19), visoki življenjski stroški ter dobava energije pa sta bila izpostavljena kot manj pereča (Slika 36). Na ravni EU se je po mnenju anketiranih iz Slovenije zmanjšala problematika dobave energije (iz 42 % na 36 %), rasti cen (iz 42 % na 27 %) in tudi mednarodnih razmer ter podnebne krize, povečala pa problematika imigracij in ekonomskega stanja v EU (Slika 37). Januar –februar 2023 Stanovanje Davki Izobraževalni sistem Finančna sit. gospodinjstva Nič Delovni pogoji Življenjski pogoji Pokojnine Zdravje in socialna varnost Inflacija oz. življenjski stroški 0 10 20 30 40 50 Vir: Eurobarometer, 2023. Opombe: meritve pomlad–poletje in zadnja; prvih deset najbolj Junij–julij 2022 Januar –februar 2023 Imigracija Okolje/Podnebna kriza Davki Vladni dolg Pokojnine Stanovanja Ekonomsko stanje Dobava energije Inflacija oz. življenjski stroški Zdravje in zdravstveni sistem 0 10 20 30 40 50 60 60 Vir: Eurobarometer, 2023. Opombe: meritve pomlad–poletje in zadnja; prvih deset najbolj izpostavljenih kategorij. Slika 37: Problemi, ki jih anketirani v Sloveniji prepoznajo kot najbolj pereče na ravni EU (v %) Junij–julij 2022 Januar –februar 2023 Kriminal Zdravje Javne finance držav članic Vpliv EU v svetu Okolje/Podnebna kriza Ekonomsko stanje v EU Imigracija Mednarodna situacija Rast cen/življenjski stroški Dobava energije 0 10 20 30 40 Vir: Eurobarometer, 2023. Opombe: meritve pomlad–poletje in zadnja; prvih deset najbolj izpostavljenih kategorij. Slika 35: Problemi, ki jih anketirani prepoznavajo kot najbolj pereče na osebni ravni (v %) Junij–julij 2022 Slika 36: Problemi, ki jih anketirani prepoznavajo kot najbolj pereče na državni ravni (v %) 50 statistična priloga Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 Pomembnejši kazalci Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 33 2025 Pomladanska napoved 2023 4,8 4,5 3,5 -4,3 8,2 5,4 1,8 2,5 2,6 BDP v mio EUR (tekoče cene) 43.011 45.876 48.533 47.021 52.208 58.989 64.723 68.896 72.462 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 20.820 22.142 23.233 22.361 24.770 27.951 30.584 32.482 34.095 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 25.100 26.500 27.800 26.800 29.200 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 86 87 89 89 90 Stopnja brezposelnosti, registrirana 9,5 8,2 7,7 8,7 7,6 5,8 5,1 4,9 4,7 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,6 5,1 4,5 5,0 4,7 4,2 4,0 3,8 3,7 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 1,8 1,3 1,0 -3,7 6,8 2,9 0,8 1,8 2,2 Inflacija2, povprečje leta 1,4 1,7 1,6 -0,1 1,9 8,8 7,1 4,2 2,4 Inflacija2, konec leta 1,7 1,4 1,8 -1,1 4,9 10,3 5,1 2,8 2,0 11,1 6,2 4,5 -8,6 14,5 6,5 2,7 4,1 4,2 Izvoz proizvodov 11,0 5,7 4,5 -5,5 13,4 2,4 1,2 3,2 3,8 Izvoz storitev 11,2 7,7 4,6 -20,0 19,3 23,8 8,1 7,5 5,6 10,7 7,1 4,7 -9,6 17,6 9,8 1,8 3,6 4,3 Uvoz proizvodov 10,7 7,4 5,0 -8,6 17,2 8,2 1,1 3,2 4,1 Uvoz storitev 10,5 5,4 3,0 -15,0 19,5 19,0 6,0 6,1 5,2 2.674 2.731 2.884 3.552 1.985 -450 196 492 622 6,2 6,0 5,9 7,6 3,8 -0,8 0,3 0,7 0,9 43.231 42.139 44.442 47.998 50.818 51.803 100,5 91,9 91,6 102,1 97,3 87,8 1,129 1,181 1,120 1,141 1,184 1,054 1,087 1,087 1,087 1,9 3,5 5,3 -6,9 9,5 8,9 1,2 1,8 1,8 52,5 52,0 52,4 50,1 51,1 55,0 54,4 54,2 53,8 0,4 2,9 1,8 4,1 5,8 0,9 1,2 1,8 1,9 18,5 18,2 18,3 20,6 20,6 18,8 18,8 18,7 18,8 10,2 10,2 5,1 -7,9 13,7 7,8 2,8 2,2 5,0 18,3 19,3 19,6 18,9 20,3 22,0 22,1 21,9 22,3 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR - delež v primerjavi z BDP, v % Bruto zunanji dolg, v mio EUR - delež v primerjavi z BDP, v % Razmerje USD za 1 EUR DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Vir: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2023). Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin. 34 Statistična priloga Proizvodnja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 2020 2021 2022 2020 Q4 2021 Q1 Q2 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 2021 Q3 Q4 2 3 4 5 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -5,2 10,2 1,3 1,4 3,3 25,5 6,2 7,9 6,3 2,9 2,1 -5,7 -2,4 14,5 34,9 25,9 B Rudarstvo -2,1 -6,6 18,2 7,6 0,1 -2,7 -30,7 10,8 54,6 20,1 40,5 -28,2 4,8 7,4 -20,7 -3,4 C Predelovalne dejavnosti -5,0 11,8 3,7 1,6 4,3 28,8 8,1 8,4 6,8 5,5 4,7 -1,9 -2,2 16,2 39,5 29,3 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -9,1 -5,3 -26,4 -2,1 -8,1 -5,3 -9,3 0,8 -4,9 -29,3 -30,0 -40,1 -6,2 -5,0 -2,2 -5,9 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -0,7 -0,5 22,2 6,1 -0,5 11,5 1,1 -11,0 20,0 17,7 14,7 35,7 -7,3 6,4 10,6 5,4 -0,6 14,4 63,4 23,9 34,8 36,0 17,5 -16,1 34,6 53,8 58,5 109,5 52,4 49,3 40,5 27,2 2,7 5,9 13,4 9,6 6,1 14,3 8,0 -2,4 16,1 11,6 4,0 22,5 -8,6 22,3 3,1 5,1 -11,0 12,8 11,3 -9,2 -3,5 22,5 13,8 18,7 19,9 19,3 5,2 3,8 -7,1 13,5 28,3 22,8 Promet in skladiščenje -8,0 14,3 7,3 1,7 5,7 28,4 12,5 12,5 11,6 11,9 7,1 -0,5 0,9 25,3 40,3 26,9 Informacijske in komunikacijske dejavnosti -0,2 7,6 7,6 0,6 2,1 11,6 6,6 9,9 6,0 15,6 9,0 1,4 5,4 5,6 11,5 13,6 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -3,0 10,6 8,9 -0,5 8,1 23,1 3,4 9,1 9,2 10,7 9,7 6,4 1,4 22,5 32,3 24,7 -24,1 13,1 7,7 -21,7 -7,9 14,5 23,7 22,3 17,2 16,7 -2,1 2,9 -14,8 9,1 15,2 14,5 -7,4 11,6 10,2 -7,6 3,5 18,2 5,3 19,7 14,3 12,6 13,1 2,1 -3,9 27,7 33,3 15,5 -8,9 18,9 19,9 -12,0 3,6 17,5 13,8 40,5 26,9 25,8 25,7 5,2 -1,0 28,2 23,2 15,6 -13,9 8,1 -4,8 -16,6 8,9 24,7 -8,2 9,3 -8,4 -7,1 -2,6 -0,5 -10,0 75,0 113,5 16,5 -3,6 7,5 7,8 -0,7 1,4 16,3 4,0 8,9 13,9 10,2 7,8 0,3 -3,5 14,9 23,6 15,0 -41,7 22,2 38,5 -72,8 -86,3 118,6 14,9 283,2 679,7 180,0 4,2 -10,7 -89,4 -58,2 787,2 706,9 32,8 10,4 -14,7 -42,8 -82,4 126,7 78,8 -50,3 -49,1 -87,7 -54,3 6626,2 762,7 -70,5 42,9 110,1 -88,4 -89,0 103,3 81,8 332,9 78,8 394,5 61,2 71,6 -90,9 -61,6 262,1 611,2 -37,1 20,8 -62,5 -60,0 19,5 153,2 208,2 103,4 19,5 27,8 -66,2 -21,6 171,4 49,5 148,3 119,9 134,7 154,1 192,6 151,6 185,1 221,1 232,2 37,2 44,8 42,6 46,7 Stavbe Gradbeni inženirski objekti TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v % Storitve skupaj Druge raznovrstne poslovne dejavnosti TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj Trgovina na drobno Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve Domači gostje, prenočitve Tuji gostje, prenočitve Nominalni prihodek v gostinstvu 56,7 49,2 -15,0 263,8 690,2 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 535,5 601,4 773,6 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik gospodarske klime -11,8 2,5 0,6 -9,2 -3,7 4,1 5,8 3,6 4,4 2,3 -2,3 -2,1 -3,4 -0,8 -0,8 5,4 v predelovalnih dejavnostih -9 8 0 1 7 10 10 6 8 1 -3 -6 5 10 8 11 v gradbeništvu -5 18 21 -2 8 19 20 24 27 22 16 21 8 14 17 20 -10 9 17 -10 -3 8 14 15 15 19 17 18 -2 -1 -1 9 1 5 20 -6 -17 17 13 6 16 26 20 18 -16 -10 6 18 -26 -22 -33 -31 -24 -20 -20 0 -26 -31 -39 -35 -21 -23 -25 -18 Kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih v trgovini na drobno potrošnikov Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 2021 6 7 8 9 2022 10 11 12 1 2 3 4 5 6 35 2023 7 8 9 10 11 12 1 2 3 17,5 3,8 9,8 5,6 0,7 8,3 15,9 15,3 0,3 4,0 0,2 3,9 4,5 1,2 4,4 1,2 -4,1 -2,9 -10,5 -6,0 -0,2 15,9 -19,1 -30,0 -41,0 -6,5 -0,7 58,5 79,0 50,5 43,3 42,9 18,3 6,3 11,9 60,8 55,2 -23,0 -24,8 -36,7 -38,7 -42,2 19,7 5,6 11,9 7,7 1,2 9,4 16,0 12,0 3,1 5,7 3,0 6,4 7,1 3,0 7,7 3,9 0,7 0,9 -7,7 -0,7 1,6 -7,8 -12,8 -5,4 -9,7 -3,1 -2,5 7,7 37,0 -33,3 -18,9 -34,9 -26,8 -25,8 -21,3 -34,7 -33,6 -50,0 -38,7 -33,0 -44,5 -11,2 18,7 -0,4 0,4 3,2 -8,9 -13,7 -9,7 15,2 31,5 14,7 10,8 22,6 19,6 17,3 16,5 10,9 38,7 26,2 45,7 26,7 41,0 27,6 3,2 20,6 -14,3 -17,3 -16,7 15,1 54,4 34,7 57,7 55,3 48,4 37,0 95,9 51,8 106,9 119,7 101,4 60,2 35,1 9,7 -3,5 16,8 3,4 -8,6 0,7 23,9 16,6 10,5 12,7 22,3 1,9 10,4 12,3 -7,2 18,9 16,0 38,5 16,1 17,8 10,9 16,6 14,0 17,2 17,9 20,9 25,7 15,3 19,3 21,4 20,5 16,5 4,2 6,7 4,9 3,9 4,9 2,7 7,0 20,3 10,7 15,9 11,4 12,2 13,3 12,0 18,2 9,6 8,5 10,5 14,0 11,2 3,7 10,5 7,4 2,3 -2,2 -1,5 0,8 9,9 3,6 11,5 5,2 8,5 9,6 11,3 9,4 -1,0 9,5 14,0 10,9 21,5 6,9 12,0 8,3 6,7 3,2 -4,3 10,1 14,6 -2,8 2,1 10,7 7,3 11,0 8,9 14,3 7,7 6,6 8,5 14,2 9,5 7,9 15,4 6,9 7,0 6,0 6,2 4,9 13,8 22,4 21,8 26,8 27,3 13,5 26,3 18,9 12,4 20,0 20,5 20,7 10,1 -4,2 -4,5 2,2 -1,5 9,1 1,7 5,0 9,3 -0,8 8,9 8,4 11,6 23,7 24,5 21,8 12,7 10,3 12,3 15,1 10,6 9,7 17,2 12,7 3,8 3,0 -0,3 9,7 14,5 8,4 14,4 19,1 32,8 42,5 46,2 32,7 21,1 27,3 28,0 26,2 23,5 21,6 31,9 23,9 6,8 7,0 2,1 18,8 -4,3 -18,3 -2,0 -1,8 -7,3 17,3 22,6 1,0 -6,1 -16,1 -9,5 -3,1 -9,0 -5,4 -1,5 -0,9 -1,2 -1,7 1,3 14,5 11,2 -0,4 8,2 4,6 3,7 13,7 9,5 21,4 13,4 9,0 8,7 13,9 8,1 4,9 10,4 8,3 2,7 1,3 -3,0 0,5 66,6 10,0 18,7 15,4 118,7 745,3 995,0 804,7 685,0 599,8 730,4 257,8 94,9 17,1 1,9 -9,5 -15,1 -10,0 -4,6 38,3 13,7 71,1 -11,9 -14,6 26,4 -45,7 -51,7 -54,5 -55,6 -43,1 -45,3 7,4 -10,6 57,6 55,7 87,6 117,2 215,8 516,4 616,7 997,0 596,6 555,2 1172,0 539,8 244,9 91,2 52,3 38,8 61,3 65,4 96,9 67,9 48,4 25,7 18,2 21,0 19,3 81,1 214,4 256,6 220,2 190,1 215,4 183,6 107,8 67,5 24,4 19,3 14,4 18,7 31,6 35,0 43,9 45,5 56,2 44,6 53,3 72,7 59,8 60,1 48,3 46,2 57,1 57,8 64,0 63,3 81,0 62,3 77,8 90,8 72,2 69,2 60,0 7,6 5,9 6,4 5,2 3,2 3,0 4,5 5,4 6,6 1,3 4,0 2,5 0,4 -1,3 -0,4 -5,1 -5,3 -1,8 0,7 -0,9 -1,1 -1,4 10 11 11 8 4 6 9 9 10 4 4 1 -1 -1 -1 -8 -9 -6 -3 -3 -5 -6 20 18 19 24 24 21 26 27 27 27 22 25 19 16 17 14 18 22 23 19 18 14 15 12 14 16 18 16 12 15 16 14 19 19 18 16 20 15 14 20 19 18 20 21 26 14 19 7 0 5 13 15 15 17 28 26 23 25 21 15 13 17 23 19 17 6 -17 -18 -20 -21 -25 -27 -24 -24 -21 -33 -28 -31 -34 -39 -39 -40 -38 -37 -31 -35 -34 -33 -19,7 88,1 909,9 1289,3 664,9 761,4 643,1 466,0 122,4 36 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 2022 2021 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 973,9 974,6 978,7 975,5 973,6 972,5 972,2 980,0 976,9 976,2 976,5 985,2 973,7 972,6 972,1 972,8 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 888,9 900,3 922,0 890,5 886,2 897,3 903,5 914,0 912,5 920,2 923,0 932,3 891,1 893,3 897,0 901,7 V industriji in gradbeništvu - v predelovalnih dejavnostih - v gradbeništvu V storitvah - v javni upravi - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 26,4 25,7 2022 2021 2020 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 2021 2020 Trg dela 24,9 Q4 26,3 Q1 25,7 Q2 25,8 Q3 25,7 Q4 25,6 Q1 24,9 Q2 24,9 Q3 24,9 Q4 24,8 3 25,8 4 25,8 5 6 25,9 25,8 288,5 294,1 304,7 288,9 288,4 293,1 295,4 299,6 300,1 303,6 305,9 309,5 290,8 291,8 292,7 294,8 202,8 205,6 210,8 202,5 202,8 205,4 205,9 208,4 209,1 210,5 210,6 212,9 203,9 204,8 205,1 206,2 64,9 67,8 73,0 574,0 580,4 592,4 49,3 49,6 49,5 65,6 65,1 67,0 68,7 70,2 70,2 72,2 74,2 75,5 575,3 572,1 578,4 582,3 588,8 587,6 591,8 592,2 597,9 49,6 49,3 49,7 49,6 49,8 49,4 49,5 49,5 49,6 66,3 66,9 67,7 574,5 575,7 578,4 581,1 49,4 66,3 49,6 49,7 49,6 141,5 146,1 149,7 143,8 144,4 146,0 145,5 148,4 148,9 149,7 148,8 151,6 145,4 145,7 146,1 146,2 ZAPOSLENI (C)1 794,6 804,4 824,1 795,6 791,6 801,9 807,3 817,0 815,8 822,8 824,8 833,1 796,1 798,3 801,5 805,8 V podjetjih in organizacijah 744,8 756,2 775,8 746,7 744,6 753,7 758,3 768,3 768,3 774,4 776,0 784,4 748,8 750,6 753,4 757,1 Pri fizičnih osebah 49,8 48,2 48,3 48,9 46,9 48,2 49,0 48,7 47,5 48,4 48,8 48,7 47,3 47,6 48,2 48,8 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 94,3 95,8 97,9 94,9 94,7 95,5 96,2 97,0 96,7 97,4 98,2 99,1 94,9 95,1 95,4 95,8 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 85,0 74,3 56,7 85,0 87,4 75,2 68,7 66,0 64,4 55,9 53,4 52,9 82,6 79,3 75,1 71,1 Ženske 42,6 37,9 28,6 43,0 44,1 38,6 35,4 33,5 32,1 28,3 27,4 26,6 42,3 40,8 38,5 36,4 Mladi (15 do 29 let) 17,2 14,2 10,5 18,0 17,7 14,1 12,0 12,8 11,9 10,0 9,5 10,6 16,4 15,3 14,1 12,9 Starejši od 50 let 31,0 28,2 22,3 30,3 31,6 28,7 27,1 25,5 25,2 22,4 21,2 20,4 30,4 29,6 28,7 27,7 Osnovnošolska izobrazba ali manj 26,4 23,5 18,0 26,1 27,5 23,7 21,6 21,1 20,9 17,7 16,7 16,8 25,9 24,9 23,7 22,4 Brezposelni več kot 1 leto 38,0 40,5 30,1 38,9 41,5 41,9 40,2 38,3 35,5 31,0 27,9 25,9 41,9 42,3 41,9 41,4 Prejemniki nadomestil in pomoči 25,9 18,9 15,1 24,0 25,1 17,6 16,7 16,3 17,8 14,3 14,5 14,0 22,0 18,9 17,4 16,4 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 8,7 7,6 5,8 8,7 9,0 7,7 7,1 6,7 6,6 5,7 5,5 5,3 8,5 8,5 7,7 7,3 Moški 8,0 6,9 5,2 7,9 8,2 6,9 6,3 6,1 6,0 5,2 4,9 4,9 7,6 7,3 6,9 6,5 Ženske 9,6 8,5 6,5 9,7 9,9 8,7 8,0 7,5 7,2 6,4 6,2 6,0 9,5 9,2 8,7 8,2 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 1,0 -1,8 -1,1 1,2 -1,5 -3,8 -1,7 -0,1 -1,8 -2,2 -0,6 0,4 -5,4 -3,4 -4,1 -4,1 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 0,8 0,6 0,6 1,5 0,5 0,3 0,4 1,2 0,4 0,4 0,5 1,2 0,5 0,3 0,3 0,3 Izgubili delo 7,4 4,5 4,2 6,4 6,0 3,3 4,1 4,6 5,1 3,4 3,9 4,2 4,0 3,5 3,3 3,1 Brezposelni dobili delo 5,4 5,0 3,8 4,6 6,4 5,7 4,3 3,6 5,1 4,0 3,1 3,1 8,0 5,6 5,9 5,7 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 1,8 2,0 2,2 2,2 1,8 1,8 1,9 2,4 2,3 2,2 2,1 2,2 2,0 1,6 1,9 1,9 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 37,6 41,8 49,5 38,1 38,8 40,7 42,7 44,9 46,7 49,1 50,7 51,7 39,1 40,0 40,8 41,4 3,9 4,3 5,1 3,9 4,0 4,2 4,4 4,6 4,8 5,0 5,2 5,2 4,0 4,1 4,2 4,3 Od vseh formalno aktivnih, v % Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1 Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 2021 2022 37 2023 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 972,6 971,4 972,6 978,5 978,8 982,7 977,3 977,4 975,9 976,4 975,9 976,2 976,6 975,5 977,3 983,2 983,7 988,5 982,1 2 3 901,9 902,1 906,4 911,8 913,4 916,8 909,5 912,6 915,4 918,3 920,1 922,3 922,3 921,6 925,2 930,2 931,2 935,3 926,7 25,8 25,8 25,7 25,7 25,6 25,5 24,9 24,9 24,8 24,8 24,9 24,9 24,9 24,9 24,9 24,9 24,9 24,8 24,2 295,3 294,9 296,1 298,5 298,5 301,7 298,3 300,3 301,6 303,0 303,3 304,4 306,0 305,3 306,4 308,3 308,1 312,0 306,4 205,8 205,6 206,3 207,9 207,9 209,5 208,3 209,2 209,8 210,3 210,4 210,6 210,6 210,3 210,9 212,2 212,2 214,3 211,7 68,7 68,5 69,0 69,6 69,8 71,3 69,3 70,4 71,0 71,8 72,1 72,8 74,4 74,0 74,4 75,0 74,8 76,7 73,7 580,9 581,4 584,6 587,7 589,3 589,5 586,3 587,4 589,0 590,5 591,8 593,1 591,3 591,3 593,9 597,0 598,2 598,5 596,1 49,6 49,7 49,7 49,9 49,8 49,7 49,3 49,4 49,5 49,5 49,6 49,4 49,5 49,5 49,5 49,6 49,6 49,4 49,0 144,9 144,7 146,8 147,9 148,6 148,8 148,4 148,9 149,3 149,4 149,7 149,8 148,4 148,2 150,0 151,2 151,7 151,9 151,6 805,9 805,9 810,0 815,0 816,4 819,7 813,1 816,0 818,4 821,1 822,6 824,6 824,3 823,4 826,7 831,3 831,9 836,1 828,0 757,0 756,9 761,0 766,0 767,6 771,4 765,9 768,5 770,6 773,0 774,3 775,9 775,5 774,6 777,9 782,3 783,1 787,9 780,6 49,0 49,0 49,0 49,0 48,8 48,3 47,2 47,5 47,8 48,2 48,4 48,7 48,8 48,7 48,8 49,0 48,8 48,2 47,4 96,0 96,2 96,5 96,9 97,0 97,0 96,4 96,6 96,9 97,2 97,4 97,7 98,0 98,2 98,5 98,9 99,2 99,3 98,7 70,7 69,3 66,1 66,7 65,4 66,0 67,8 64,8 60,5 58,1 55,9 53,9 54,3 53,9 52,0 53,0 52,5 53,2 55,4 53,4 50,3 36,5 35,9 33,8 34,1 33,4 33,0 33,5 32,3 30,5 29,4 28,2 27,3 27,9 27,8 26,5 26,9 26,6 26,4 27,1 26,3 25,1 12,4 12,1 11,5 13,1 12,7 12,7 12,7 11,9 11,0 10,5 9,9 9,5 9,6 9,6 9,2 10,9 10,6 10,4 10,7 10,1 9,3 27,7 27,2 26,3 25,9 25,3 25,4 26,3 25,3 24,0 23,1 22,4 21,7 21,6 21,3 20,8 20,4 20,3 20,4 21,3 20,7 19,8 22,0 21,6 21,1 21,0 20,7 21,5 22,3 21,1 19,3 18,4 17,6 17,0 16,8 16,7 16,5 16,5 16,6 17,2 18,2 17,6 16,4 40,8 40,3 39,6 39,3 38,3 37,2 37,0 35,7 33,9 32,4 31,0 29,6 28,6 28,0 27,1 26,5 25,9 25,4 25,2 24,4 23,6 17,1 16,6 16,4 15,9 15,9 17,2 19,6 17,5 16,2 14,7 14,2 13,9 14,6 14,8 14,2 13,0 14,1 15,0 17,2 15,6 7,3 7,1 6,8 6,8 6,7 6,7 6,9 6,6 6,2 5,9 5,7 5,5 5,6 5,5 5,3 5,3 5,3 5,4 5,6 6,4 6,3 6,1 6,1 6,0 6,1 6,4 6,1 5,6 5,4 5,2 5,0 5,0 4,9 4,8 4,8 4,8 4,9 5,3 8,3 8,1 7,7 7,7 7,5 7,4 7,6 7,3 6,9 6,6 6,4 6,2 6,3 6,3 6,0 6,0 6,0 5,9 6,1 -0,4 -1,4 -3,2 0,5 -1,3 0,6 1,9 -3,1 -4,2 -2,5 -2,2 -2,0 0,5 -0,4 -1,9 0,9 -0,5 0,6 2,2 -2,0 -3,1 0,2 0,3 0,7 2,6 0,7 0,4 0,4 0,3 0,4 0,4 0,4 0,4 0,3 0,3 0,8 2,6 0,7 0,4 0,5 0,4 0,4 5,1 3,4 3,8 4,1 4,2 5,4 8,0 3,5 3,7 3,6 3,3 3,4 4,5 3,4 3,9 4,0 4,1 4,5 7,3 3,7 3,6 4,1 3,3 5,7 4,1 3,8 2,9 4,6 5,0 5,8 4,4 3,9 3,6 2,5 2,3 4,6 3,6 3,2 2,5 3,8 4,6 5,2 1,8 1,9 2,1 2,3 2,4 2,5 2,2 2,1 2,8 2,1 2,2 2,3 2,0 2,1 2,3 2,3 2,3 1,9 2,2 1,8 2,2 42,0 42,6 43,6 44,2 45,0 45,7 46,1 46,4 47,6 48,3 49,2 49,7 50,2 50,7 51,2 51,7 51,7 51,7 51,5 51,7 4,3 4,4 4,5 4,5 4,6 4,6 4,7 4,7 4,9 4,9 5,0 5,1 5,1 5,2 5,2 5,3 5,3 5,2 5,2 38 Statistična priloga Plače Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 v EUR 2022 Q4 22 jan. 23 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € 2020 2021 2022 2020 Q4 2021 Q1 Q2 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 medletna rast v % SKUPAJ 2.024 2.143 2.145 5,8 6,1 2,8 6,7 10,6 5,7 5,4 2,9 -1,2 0,8 5,0 6,5 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.963 2.094 2.073 3,8 5,8 6,0 3,2 6,1 3,9 5,9 6,9 4,0 6,6 6,7 6,9 Dej. javnih storitev (OPQ) 2.216 2.297 2.371 10,5 6,8 -5,1 16,0 20,9 10,3 4,2 -6,8 -12,5 -11,8 0,5 5,3 Industrija (B-E) 2.038 2.177 2.164 3,4 5,7 6,2 2,7 4,2 5,3 6,5 6,9 4,4 6,9 7,6 6,2 Trad. tržne stor. (GHI) 1.790 1.916 1.883 3,0 5,7 6,7 1,9 6,8 3,4 5,3 7,9 4,5 7,5 6,6 8,2 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 2.204 2.347 2.322 5,1 5,6 5,4 4,3 7,3 3,3 5,5 6,6 3,4 5,7 5,6 6,7 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.694 1.827 1.797 4,6 3,8 9,6 2,4 1,8 0,9 4,9 7,4 6,8 10,1 10,0 11,5 B Rudarstvo 2.512 2.809 2.558 5,1 2,3 4,1 3,7 -3,2 -2,9 6,1 9,1 0,4 3,4 5,7 6,1 C Predelovalne dejavnosti 2.000 2.135 2.129 3,2 6,2 6,3 2,7 4,6 6,1 7,0 7,2 4,8 6,9 7,4 6,2 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.948 3.151 3.044 4,0 1,5 6,2 1,5 -0,7 0,6 2,3 3,6 0,1 8,5 11,2 5,2 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.925 2.053 2.057 4,2 4,3 6,1 3,0 4,1 2,9 4,6 5,4 4,1 7,4 6,5 6,3 F Gradbeništvo 1.593 1.675 1.660 5,5 7,1 7,0 5,7 8,9 3,6 7,5 7,9 6,8 7,1 6,5 7,9 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.878 2.012 1.967 4,2 5,4 6,3 3,9 5,9 3,0 5,2 7,1 4,8 7,7 5,7 7,2 H Promet in skladiščenje 1.787 1.937 1.885 -0,1 5,0 8,7 -2,4 2,7 2,7 4,6 9,6 7,0 8,6 8,9 10,2 I Gostinstvo 1.449 1.501 1.552 -3,8 12,7 8,9 -9,5 4,9 12,2 9,7 20,4 12,4 12,7 7,3 9,1 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.742 2.886 2.842 4,5 4,7 5,6 3,6 4,5 3,4 5,6 5,4 4,9 6,0 5,9 5,6 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.967 3.184 3.054 2,5 5,0 6,3 0,8 5,7 2,9 4,2 7,1 3,1 8,9 5,1 8,2 L Poslovanje z nepremičninami 1.831 1.952 1.920 4,2 3,7 5,4 1,3 4,0 0,1 3,6 6,4 3,9 5,8 5,4 6,5 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2.279 2.433 2.430 4,0 6,3 4,7 3,5 7,2 4,0 6,1 7,5 4,0 4,7 4,9 5,4 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.437 1.537 1.529 4,7 5,9 7,8 4,1 5,2 3,0 6,6 8,2 5,8 8,1 8,6 9,0 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.431 2.536 2.554 7,4 6,9 -3,3 9,0 16,0 10,3 2,9 -1,3 -9,8 -10,6 1,9 6,9 P Izobraževanje 2.017 2.080 2.175 6,2 8,9 -5,1 6,5 10,1 16,1 8,2 1,5 -5,7 -10,7 -5,7 2,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo 2.281 2.366 2.456 17,7 4,8 -6,3 31,4 36,2 5,7 1,2 -17,1 -20,0 -13,8 6,6 7,3 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.989 2.093 2.116 0,0 9,4 2,2 -1,1 7,5 11,7 7,3 10,5 3,0 2,4 0,5 3,7 S Druge dejavnosti 1.617 1.688 1.726 4,5 3,4 5,0 3,0 8,9 -1,9 3,6 2,7 1,1 5,6 5,9 7,1 Vir: SURS, preračuni UMAR. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 2021 5 6 7 8 2022 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 39 2023 7 8 9 10 11 12 1 6,1 7,7 7,1 4,8 4,1 3,6 2,8 2,1 -2,7 -1,0 -0,1 0,4 -0,9 2,8 3,2 5,7 6,1 7,3 7,7 4,6 11,5 2,4 7,1 6,1 5,9 5,7 5,4 8,0 7,0 3,1 3,8 5,1 5,7 7,7 6,5 5,7 7,0 7,2 7,7 8,4 4,7 12,6 15,9 9,1 9,8 2,4 0,2 -0,9 -10,1 -9,0 -14,4 -11,3 -11,8 -11,0 -18,3 -5,5 -3,0 2,0 3,0 6,1 5,5 4,5 8,5 4,0 8,5 7,0 6,4 6,1 3,8 7,6 8,9 2,6 4,6 5,9 5,2 8,6 7,0 6,3 7,9 8,5 8,0 8,2 2,5 14,2 1,6 6,5 4,9 5,9 5,3 7,5 9,2 6,4 4,4 3,5 5,7 7,2 7,8 7,4 5,8 6,9 7,3 8,3 9,2 7,0 12,5 1,6 5,6 6,2 4,9 5,3 5,5 7,6 6,3 3,2 3,2 3,8 5,5 6,8 4,9 5,2 6,0 5,7 6,9 8,1 4,9 10,4 -2,1 5,3 5,7 5,9 3,1 5,5 9,9 6,6 5,9 6,4 8,4 8,8 10,1 11,5 7,4 9,5 13,1 12,0 8,5 14,1 15,8 -4,4 2,8 7,5 3,9 7,0 0,2 -2,3 30,1 -5,3 2,1 4,4 -0,4 1,2 9,5 3,3 8,1 5,9 8,6 15,1 -3,3 16,0 4,8 10,1 7,5 6,8 6,6 4,1 7,7 9,5 2,9 4,9 6,5 5,6 8,1 7,0 6,6 8,1 7,5 8,0 8,5 2,3 14,2 1,9 -8,0 2,4 3,3 1,2 1,5 7,1 1,7 -0,1 2,5 -1,9 -1,2 20,6 7,0 2,9 4,2 27,6 8,3 4,3 3,5 16,0 0,6 5,8 5,1 4,7 3,9 3,5 8,8 3,6 4,2 3,2 4,9 7,9 7,1 7,3 5,2 7,9 6,5 6,8 6,0 6,3 12,5 1,0 8,4 6,9 8,0 7,6 7,0 11,0 5,7 5,8 6,7 7,7 5,7 8,3 7,2 5,3 7,7 6,5 8,1 8,1 7,4 12,9 1,0 5,6 4,2 5,8 5,5 6,3 7,2 7,4 4,5 3,6 6,3 8,6 7,6 6,9 4,9 5,9 6,3 7,7 7,7 6,2 11,9 1,8 4,9 5,0 5,3 3,4 6,0 15,7 6,5 7,1 5,5 8,4 7,5 9,2 9,3 7,9 9,3 9,5 10,2 12,2 8,1 12,9 14,0 16,8 10,3 8,8 9,8 22,2 21,6 15,9 11,8 13,8 11,7 15,1 14,5 10,3 6,8 7,2 7,8 7,6 10,6 9,1 15,5 1,7 5,6 5,2 6,2 5,3 3,1 6,1 6,8 7,2 4,0 3,5 4,8 10,6 2,6 6,0 4,2 7,6 7,3 6,1 3,6 8,8 5,7 0,1 5,1 2,2 5,3 5,0 10,5 5,1 1,0 1,2 6,1 11,9 5,1 9,8 6,0 7,0 2,4 6,6 10,2 7,0 11,8 -1,6 1,1 4,3 2,9 3,7 4,0 8,1 6,7 3,0 3,4 5,4 5,8 5,4 6,2 5,2 5,2 5,7 7,5 4,4 7,8 12,1 1,1 6,3 6,3 6,2 5,6 6,0 7,3 8,7 4,9 2,8 4,2 3,5 6,0 4,5 4,6 5,2 4,9 6,2 9,0 1,1 8,1 0,6 7,6 8,3 4,8 6,8 7,6 9,6 7,3 2,4 7,8 7,2 7,8 9,1 7,6 6,7 10,4 8,7 9,2 6,0 12,3 13,7 14,8 5,3 3,1 3,1 2,7 0,1 -2,7 -1,3 -13,2 -9,9 -5,9 -9,0 -20,0 -1,3 0,6 2,8 2,3 6,3 6,7 7,7 8,8 25,4 15,0 21,2 4,8 -1,3 3,7 2,9 -2,2 -7,6 -3,2 -6,3 -5,9 -16,3 -9,4 -13,2 -3,0 0,5 2,2 1,4 3,4 9,3 8,7 6,6 3,9 -0,5 0,0 -6,1 -24,2 -18,8 -20,6 -18,9 -20,4 -16,8 -18,7 -4,4 6,4 6,9 6,5 10,4 8,8 3,2 7,5 7,8 17,7 10,0 7,3 4,7 11,2 14,6 5,7 1,4 6,9 0,8 4,8 3,6 -0,7 0,1 0,0 1,4 0,5 6,8 3,7 10,0 -5,0 4,0 4,1 3,0 3,7 5,8 3,1 -0,8 -1,7 0,5 4,5 6,0 5,7 5,0 5,4 6,4 5,9 7,7 8,3 5,5 13,0 40 Statistična priloga Cene in indikatorji konkurenčnosti CPI, medletna rast v % Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 2020 2021 2022 2021 Q1 Q2 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 2021 3 4 5 6 -1,1 4,9 10,3 -0,5 1,9 2,2 4,2 6,0 8,5 10,7 10,1 9,9 0,1 2,1 2,1 1,4 Hrana in brezalkoholne pijače 1,0 3,9 18,6 -0,3 -1,3 -1,0 1,8 5,9 10,8 13,8 18,3 18,9 -0,7 -0,4 -2,5 -0,9 Alkoholne pijače in tobak 3,2 2,4 6,0 3,5 3,6 4,1 1,8 2,8 5,0 6,4 6,2 9,2 3,3 3,6 3,4 3,9 Obleka in obutev -5,4 5,9 2,3 -4,2 1,2 1,8 3,3 4,4 2,0 2,9 2,3 3,8 -8,8 -0,1 2,0 1,7 Stanovanje -0,6 8,6 13,3 1,7 8,5 3,6 7,9 8,4 13,5 22,0 14,6 13,0 7,7 11,2 11,8 2,5 Stanovanjska oprema -0,4 5,7 12,9 -0,1 1,7 2,5 4,7 8,0 10,7 12,2 12,5 11,8 -0,1 1,9 2,0 1,3 Zdravje 4,9 -0,5 7,2 1,1 2,5 2,7 0,6 4,2 3,0 3,7 5,7 6,7 0,5 1,7 2,7 3,2 Prevoz -5,9 12,5 9,3 -2,6 5,3 9,0 13,0 13,0 16,3 16,9 10,1 5,0 -0,8 4,8 5,6 5,5 0,6 -3,6 1,2 0,3 0,2 -0,7 -3,5 -4,2 -4,6 -3,8 -0,8 2,6 -0,5 -2,0 1,2 1,4 -3,9 3,4 6,9 -3,0 -2,9 -2,2 1,2 4,0 5,9 5,3 6,6 8,6 -2,3 -2,5 -3,3 -2,8 Izobraževanje 0,7 0,5 1,4 0,7 0,8 1,1 0,6 0,4 0,3 0,5 1,3 2,1 0,7 0,8 0,8 0,9 Gostinske in nastanitvene storitve 0,6 6,1 10,8 0,6 1,3 4,0 5,8 7,1 9,0 9,1 10,2 11,2 0,5 0,6 0,9 2,5 Raznovrstno blago in storitve 0,7 -2,1 8,9 0,5 -0,3 -0,1 -0,4 0,9 2,6 4,1 6,7 7,1 0,6 -0,2 -0,4 -0,3 HICP -1,2 5,1 10,8 -0,6 2,0 2,3 4,5 6,3 9,0 11,3 10,6 9,9 0,1 2,2 2,2 1,7 Osnovna inflacija - brez hrane in energije -0,1 3,1 7,4 -0,2 0,6 1,5 2,5 4,3 5,6 6,3 6,9 7,8 -0,8 0,4 0,7 0,8 Komunikacije Rekreacija in kultura CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj -0,2 10,6 19,3 1,2 3,6 7,5 9,9 15,6 21,7 21,1 19,9 2,0 2,4 3,5 4,8 1,0 10,6 23,3 1,9 4,2 8,0 10,1 17,2 24,8 25,2 23,9 2,6 3,0 4,6 5,1 -1,4 10,6 15,3 0,4 2,9 6,9 9,7 13,9 18,5 17,0 15,8 1,3 1,8 2,4 4,6 Na evrskem območju -1,2 11,6 15,4 1,3 3,8 7,0 10,5 15,1 20,5 19,3 16,2 2,2 2,7 2,9 5,7 Izven evrskega območja -1,8 8,5 15,1 -1,5 1,1 6,7 8,0 11,4 14,6 12,6 15,0 -0,6 -0,3 1,4 2,2 -2,6 25,9 11,9 1,3 8,6 14,9 24,5 27,5 29,5 24,9 14,6 4,0 7,0 8,6 10,3 Domači trg Tuji trg Indeks uvoznih cen INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 0,8 0,0 -1,1 1,2 0,4 -0,6 -1,0 -1,4 -1,4 -1,4 -0,2 0,4 0,6 0,6 0,5 -0,1 Realni (deflator HICP) -0,4 -0,7 -0,3 -0,5 0,2 -1,3 -1,1 -1,0 -0,5 0,2 0,2 1,3 -0,8 0,9 0,5 -0,6 Realni (deflator ULC) 3,8 0,0 -3,9 4,3 -0,1 2,2 -6,3 -7,9 -6,8 -2,2 1,8 1,141 1,184 1,054 1,206 1,206 1,179 1,144 1,123 1,065 1,007 1,021 1,073 1,190 1,198 1,215 1,205 USD za EUR Viri: SURS, ECB, preračuni UMAR. Opomba: 1 Vir podatkov za serije efektivnih tečajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 19 držav partneric in 18 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 2021 7 8 9 2022 10 11 12 1 2 3 4 5 41 2023 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 2,0 2,1 2,4 3,0 4,6 4,9 5,8 6,9 5,4 6,9 8,1 10,4 11,0 11,0 10,0 9,9 10 10,3 10 9,3 10,5 -1,1 -1,4 -0,4 0,3 1,1 3,9 4,6 6,3 6,9 9,2 10,8 12,5 13,2 13,8 14,4 17,2 19,0 18,6 19,3 18,3 19 4,1 4,2 4,0 0,7 2,2 2,4 2,4 3,0 3,1 4,6 5,1 5,3 5,9 6,5 6,8 7 5,5 6 9,1 9,1 9,4 4,3 1,8 -0,7 -1,2 5,3 5,9 2,1 5,6 5,5 1,4 2,6 2,0 1,8 2,6 4,2 2,7 1,9 2,3 3,9 1,8 5,6 3,1 3,2 4,4 6,7 8,3 8,6 10,7 13,2 1,3 6,2 10,4 23,9 24,6 25,3 16,2 15,6 14,9 13,3 11,1 7,9 19,9 2,1 3,2 2,3 3,4 5,0 5,7 7,6 8,0 8,5 9,2 10,5 12,3 12,0 11,6 13,0 12,5 12 12,9 12,3 12,2 10,8 2,5 2,9 2,7 3,0 -0,6 -0,5 4,1 4,1 4,4 3,2 2,7 3,2 3,4 3,8 4,0 3,7 6,3 7,2 4,8 5,4 9,8 8,2 9,2 9,6 11,7 14,7 12,5 12,5 12,5 14,1 15,1 16,7 17,2 19,7 16,5 14,5 10,4 10,5 9,3 6 6 3,1 -0,4 -0,4 -1,3 -3,5 -3,5 -3,6 -4,4 -3,6 -4,6 -2,7 -5,9 -5,3 -3,7 -4,0 -3,8 -2,2 -1,4 1,2 2,4 2,1 3,3 -2,7 -2,3 -1,6 -0,9 1,2 3,4 4,1 5,4 2,4 6,2 5,9 5,7 4,8 5,2 5,9 6,6 6,2 6,9 10,1 9,6 6,1 1,0 1,0 1,2 0,7 0,7 0,5 0,5 0,4 0,4 0,3 0,3 0,4 0,4 0,4 0,8 1,3 1,3 1,4 1,4 2 2,9 3,1 3,7 5,2 5,2 6,2 6,1 6,8 7,1 7,3 7,9 9,6 9,5 8,8 9,0 9,6 9,9 9,8 10,8 12,1 11,3 10,2 -0,3 -0,1 0,0 0,3 0,7 -2,1 0,7 1,1 0,8 2,3 2,4 3,1 3,6 4,1 4,7 5,5 5,8 8,9 6,7 7 7,5 2,0 2,1 2,7 3,5 4,9 5,1 6,0 7,0 6,0 7,4 8,7 10,8 11,7 11,5 10,6 10,3 10,8 10,8 9,9 9,4 10,4 1,3 1,6 1,5 1,5 2,9 3,1 3,8 4,7 4,5 5,4 5,5 6,0 6,1 6,3 6,6 6,7 6,5 7,4 8 7,7 7,8 6,2 7,7 8,6 9,2 9,9 10,6 12,3 16,5 17,9 20,4 22,5 22,2 21,1 21,0 21,3 20,6 19,7 19,3 18,2 14,9 6,9 8,2 9,0 9,5 10,1 10,6 12,8 18,4 20,3 23,4 25,7 25,4 24,6 25,3 25,7 25,1 23,2 23,3 22,1 18,6 5,4 7,1 8,2 8,8 9,7 10,6 11,7 14,5 15,4 17,3 19,3 18,9 17,5 16,7 16,8 16 16,2 15,3 14,3 11,2 5,6 7,2 8,3 9,5 10,4 11,6 12,5 16,1 16,7 18,8 21,6 21,2 20,1 19,3 18,4 16,7 16,6 15,4 14,4 10,9 5,0 7,0 8,1 7,5 8,1 8,5 10,0 11,4 12,9 14,5 14,7 14,5 12,5 11,7 13,7 14,6 15,4 15,1 14 11,5 12,8 14,1 17,8 22,5 25,0 25,9 26,4 26,7 29,3 29,2 30,2 29,2 26,6 25,6 22,6 17,7 14,3 11,9 8,1 7,5 -0,3 -0,7 -0,8 -0,9 -0,9 -1 -1,5 -1,2 -1,4 -1,7 -1,4 -1,0 -1,5 -1,5 -1,3 -0,7 -0,1 0,3 0,4 0,3 0,5 -0,9 -1,6 -1,3 -1,4 -0,7 -1,1 -0,7 0,0 -2,3 -1,7 -0,8 1,0 1,0 0,5 -0,8 -0,9 0,3 1,2 0,7 0,3 2,7 1,182 1,177 1,177 1,160 1,141 1,130 1,131 1,134 1,102 1,082 1,058 1,057 1,018 1,013 0,990 0,983 1,020 1,059 1,077 1,072 1,071 42 Statistična priloga Plačilna bilanca Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 2020 2021 2022 2020 Q4 2021 Q1 Q2 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 2021 Q3 Q4 2 3 4 5 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 3.552 1.985 -247 972 944 384 560 98 -254 -95 180 -79 224 360 336 Blago 2.333 882 -2.309 520 641 339 63 -160 -548 -617 -397 -747 163 219 184 138 51 Izvoz 29.622 35.255 42.611 7.991 8.268 8.815 8.473 9.699 10.019 11.045 10.841 10.707 2.649 3.192 2.901 2.884 Uvoz 27.289 34.373 44.920 9.860 10.567 11.661 11.238 11.454 7.471 7.627 8.476 8.410 2.486 2.974 2.717 2.833 Storitve 2.057 2.455 3.577 528 463 570 733 688 593 902 1.111 972 140 188 176 149 Izvoz 6.956 8.447 11.042 1.864 1.594 1.896 2.505 2.452 2.127 2.748 3.290 2.877 507 626 603 573 Uvoz 4.899 5.992 1.336 1.131 1.325 1.772 1.764 1.534 1.846 2.179 1.904 367 438 427 425 Primarni dohodki 7.465 -386 -863 -991 15 17 -428 -149 -303 -163 -236 -402 -190 9 -30 -1 -52 Prejemki 1.653 1.960 1.936 481 475 513 428 544 494 487 393 563 152 136 164 178 Izdatki 2.039 2.823 2.927 466 458 941 577 847 657 723 795 752 143 167 165 230 -452 -489 -524 -91 -177 -97 -88 -127 -135 -144 -131 -114 -89 -16 -23 -10 994 1.124 1.228 309 241 325 272 287 283 314 309 322 77 92 101 118 128 Sekundarni dohodki Prejemki 1.447 1.614 1.752 400 418 422 360 414 418 457 441 437 166 108 124 Kapitalski račun Izdatki -258 54 -259 -131 91 -67 45 -14 -41 -50 -13 -155 9 107 5 -40 Finančni račun 2.984 2.254 -1.104 894 1.131 371 179 572 -501 -238 148 -512 730 65 449 109 Neposredne naložbe 262 -398 -1.221 504 -18 -735 -171 526 -364 -276 -311 -270 22 56 -269 -68 Imetja 708 1.397 421 566 342 155 349 551 280 318 161 -337 207 164 175 208 446 1.795 1.642 62 360 890 520 25 644 593 472 -68 185 108 443 276 -1.826 3.203 -9 740 -170 1.630 39 1.704 -1.298 644 -292 937 484 479 920 621 59 21 -2 -2 5 3 669 -1.231 235 -473 -219 -434 -91 Obveznosti Naložbe v vrednost. papirje Finančni derivativi 53 30 -28 27 2 10 39 -63 -45 Ostale naložbe 4.329 -1.406 -15 -440 1.305 -542 -374 -1.795 1.146 -599 Imetja 537 -1.049 4.832 2.932 3.333 205 3.192 253 Ostali lastniški kapital 4 10 18 0 0 2 Gotovina in vloge 4.757 1.422 2.277 122 2.345 342 351 323 165 1 22 -5 -225 875 -47 254 502 4.339 4 -38 800 Posojila Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme Komercialni krediti in predujmi Ostale terjatve Obveznosti Ostali lastniški kapital Gotovina in vloge Posojila Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme Komercialni krediti in predujmi Ostale obveznosti Posebne pravice črpanja (SDR) Rezervna imetja Neto napake in izpustitve -21 1.733 928 1.364 -692 1.387 28 -23 8 10 2 0 5 0 0 1 0 11 358 -1.292 905 430 1.423 -481 1.066 -186 -38 -96 155 -8 -21 226 -27 186 33 131 14 103 -45 -63 -2 5 1 12 3 0 8 -13 0 2 2 0 0 912 -142 666 205 100 -96 919 367 9 -383 266 213 45 91 -191 62 21 42 88 102 -74 -64 -88 35 39 -105 13 -23 3.347 645 1.887 795 911 746 587 1.527 695 539 1.152 501 195 343 3 3 2 -42 1 1 -1 -1 1 4 0 0 0 0 2.359 1.681 263 788 909 371 290 526 237 543 375 180 294 369 285 -410 -17 827 131 758 -371 -401 -1 -441 780 276 211 794 -34 -166 -106 55 21 9 -9 30 27 8 -44 22 -34 22 0 10 10 9 9 -137 1.123 835 293 202 268 63 590 438 434 -98 61 130 203 3 154 190 215 -8 -35 107 4 194 -90 43 111 -49 -112 38 27 -19 0 0 675 0 0 0 0 675 0 0 0 0 0 0 0 0 0 166 824 168 62 13 7 707 97 77 37 24 31 -8 5 12 -13 -310 214 -598 53 96 55 -425 488 -207 -93 -20 -278 497 -402 108 11 0 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 4.817 991 917 999 978 1.172 1.088 1.244 1.180 1.304 297 359 329 334 Blaga za vmesno porabo 15.446 19.633 25.763 3.552 4.067 4.148 4.544 4.848 4.841 5.400 6.030 6.642 6.747 6.344 1.445 1.717 1.600 1.585 Blaga za široko porabo 13.928 15.744 22.197 1.303 3.539 3.987 3.987 3.856 3.913 4.195 6.243 6.261 5.498 1.278 1.454 1.337 5.826 1.258 1.073 1.221 1.172 1.419 1.377 1.456 1.442 1.551 347 421 392 413 Blaga za vmesno porabo 16.434 24.076 34.352 4.658 4.732 5.702 6.303 7.338 7.896 9.065 8.942 8.449 1.513 1.874 1.748 1.971 Blaga za široko porabo 11.670 12.588 16.566 3.210 2.905 3.209 3.020 3.454 3.726 4.388 4.175 4.277 906 1.098 1.153 1.029 Uvoz investicijskega blaga 4.008 4.885 Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 2021 6 7 8 9 2022 10 11 12 1 2 3 4 5 6 43 2023 7 8 9 10 11 12 1 2 -90 131 177 252 199 107 -208 120 -229 -145 -55 -32 -7 -107 -84 371 -8 17 -88 74 104 86 -49 26 58 32 -251 -7 -278 -263 -228 -263 -125 -221 -259 82 -259 -190 -298 -113 219 79 3.030 2.875 2.505 3.093 3.253 3.358 3.089 3.053 3.158 3.808 3.438 3.725 3.882 3.572 3.291 3.978 3.651 3.762 3.294 3.328 3.518 2.926 2.789 2.554 3.067 3.195 3.326 3.339 3.060 3.436 4.072 3.666 3.988 4.007 3.793 3.550 3.896 3.909 3.952 3.592 3.442 3.439 246 185 259 289 252 228 209 168 184 241 292 287 322 311 346 454 358 283 331 239 251 719 813 831 861 790 780 882 627 682 818 878 878 992 1.066 1.067 1.157 949 884 1.043 752 777 474 628 572 572 537 553 674 459 498 577 585 592 669 755 721 703 592 601 712 514 526 -376 -114 -14 -20 -70 -95 -138 3 -82 -84 -74 -26 -136 -126 -127 -149 -77 -35 -78 -16 -62 171 133 163 131 138 177 229 225 131 138 144 195 148 126 122 145 161 204 197 205 164 546 248 178 151 208 272 368 222 213 222 218 221 284 252 248 295 238 239 275 222 226 -65 -25 -20 -43 -42 -57 -28 -44 -52 -38 -45 -30 -69 -71 -45 -16 -30 -41 -43 -35 -49 106 92 97 83 96 80 110 97 91 95 99 100 115 100 88 122 97 94 131 90 102 171 117 117 126 138 138 138 141 143 133 144 130 183 171 132 138 128 135 174 125 150 -32 19 10 16 33 10 -57 -11 32 -62 4 -19 -36 -15 31 -29 -14 30 -171 -61 -3 -187 -349 303 225 618 50 -96 278 -326 -453 -203 220 -255 192 -249 205 -109 120 -523 340 38 -399 -80 -3 -88 525 142 -141 -88 -128 -148 -31 -220 -25 -5 -257 -49 41 -152 -159 23 -192 -228 27 76 246 602 147 -198 97 178 5 180 63 74 257 -184 88 77 -35 -379 115 105 171 107 79 334 77 5 -57 185 306 153 211 283 100 262 74 136 35 117 -220 92 297 90 -667 543 162 876 97 732 -1.797 68 431 256 85 304 -251 199 -240 447 53 437 -1.266 370 2 -5 -8 -8 12 13 14 -14 -17 -31 -17 -17 -11 13 24 22 -2 14 9 8 -1 111 397 -933 162 -803 -225 -766 2.114 -256 -712 -416 345 -528 438 -219 450 -608 198 -820 1.541 -179 367 403 -132 265 -341 48 -757 1.811 -69 -9 218 212 499 -178 372 1.169 -137 -29 -526 1.236 1.344 1 0 0 0 0 0 8 10 0 0 1 0 1 0 0 0 0 3 3 0 -1 145 381 -51 27 -694 -121 -477 1.642 -184 -553 -171 133 468 -270 598 1.095 -370 -81 -30 1.223 984 100 -39 -23 41 59 67 100 -87 -6 66 98 47 42 -42 48 27 9 60 62 -2 62 0 4 4 4 1 1 1 0 0 0 3 3 3 -4 -4 -4 0 0 0 0 0 69 -7 -81 187 273 88 -457 326 204 390 296 26 45 94 -246 160 147 49 -578 91 262 52 64 19 5 20 14 68 -80 -83 89 -8 3 -60 45 -24 -108 78 -59 17 -75 37 256 7 801 103 463 274 9 -303 187 703 634 -134 1.027 -616 591 719 471 -226 294 -305 1.523 -42 0 0 0 2 1 -2 0 -1 1 0 0 -1 0 0 0 0 1 3 0 0 255 93 7 271 180 149 -39 107 91 328 30 -38 244 59 263 221 46 385 -56 48 180 -99 -9 84 -477 -10 82 -73 -113 -291 -36 331 -25 474 -412 392 296 50 -299 461 -29 1.132 9 3 3 3 -15 -15 -15 7 7 7 -11 -11 -11 7 7 7 0 0 0 0 0 111 -137 -54 254 343 0 246 -269 371 335 212 -107 329 -247 -45 194 371 -255 -55 -321 228 23 57 86 52 -38 56 -109 -35 10 68 72 47 -8 -23 -26 0 4 -58 -58 -3 -17 0 0 675 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 6 704 -3 8 24 65 64 6 6 4 27 5 -3 4 22 13 8 10 34 41 -65 -499 116 -42 386 -67 169 169 -130 -246 -152 271 -212 314 -196 -138 -87 73 -264 327 -178 336 331 285 363 359 397 416 315 348 425 372 411 462 385 347 448 411 431 462 349 n.p. 1.662 1.671 1.413 1.758 1.836 1.916 1.648 1.844 1.886 2.300 2.071 2.235 2.336 2.224 2.064 2.459 2.206 2.285 1.852 2.042 n.p. 1.347 1.446 1.061 1.349 1.375 1.388 1.150 1.313 1.318 1.565 1.677 2.078 2.488 2.064 1.813 2.383 1.722 2.087 1.689 2.174 n.p. 416 372 386 414 434 484 502 381 506 491 418 497 541 482 457 503 468 525 558 400 n.p. 1.983 2.151 1.855 2.297 2.424 2.314 2.601 2.511 2.336 3.050 2.798 3.431 2.836 2.831 2.894 3.217 2.999 2.987 2.464 3.016 n.p. 1.028 944 1.021 1.055 1.153 1.170 1.130 961 1.348 1.417 1.509 1.369 1.511 1.418 1.427 1.329 1.455 1.352 1.469 1.505 n.p. 44 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 2020 2021 2020 2022 10 2021 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 11.805 14.460 12.247 11.012 11.421 11.805 11.771 11.863 12.264 12.359 12.710 13.268 14.012 14.316 4.520 3.538 2.858 4.701 4.640 4.520 4.339 4.549 4.656 4.441 4.564 4.610 4.523 4.325 639 693 764 598 607 639 638 643 638 634 632 621 619 628 Gospodinjstva (S.14, 15) 10.997 11.556 12.439 11.025 11.007 10.997 10.937 10.940 11.028 11.045 11.118 11.137 11.223 11.299 Nefinančne družbe (s.11) 9.363 9.828 10.988 9.552 9.548 9.364 9.505 9.521 9.629 9.512 9.554 9.497 9.560 9.481 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.640 1.602 1.903 1.653 1.642 1.640 1.633 1.647 1.619 1.624 1.617 1.706 1.700 1.710 Denarni sektor (S.121, 122) 7.969 10.607 9.764 7.266 7.729 7.969 8.595 8.104 8.568 8.634 8.669 10.009 9.796 10.069 30.341 34.136 35.279 29.858 30.299 30.342 30.993 30.524 31.151 31.131 31.260 32.655 32.593 32.875 345 284 256 352 343 345 337 330 324 316 310 310 307 314 4.361 3.302 3.096 4.499 4.447 4.361 4.235 4.468 4.577 4.359 4.499 4.531 4.438 4.240 Centralna država (S.1311) Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti V tuji valuti Vrednostni papirji skupaj IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 34.567 38.152 38.980 33.639 34.003 34.567 34.947 35.161 35.665 35.566 35.770 37.094 37.159 37.331 Čez noč 25.218 29.146 31.836 24.092 24.573 25.218 25.641 25.916 26.521 26.586 26.857 27.352 27.599 27.860 Vezane vloge – kratkoročne 3.381 2.707 3.066 3.387 3.352 3.381 3.334 3.280 3.214 3.079 3.025 2.949 2.892 2.811 Vezane vloge – dolgoročne 5.348 5.849 3.751 5.482 5.435 5.348 5.323 5.309 5.309 5.272 5.266 6.240 6.158 6.141 Kratkoročne vloge na odpoklic 620 450 327 678 643 620 649 656 621 629 622 553 510 519 Vloge v tuji valuti skupaj 723 828 974 706 711 723 721 740 786 776 810 789 812 817 Čez noč 675 790 891 655 662 675 671 696 739 731 766 747 771 776 Vezane vloge – kratkoročne 25 27 76 28 26 25 28 24 26 25 26 25 25 26 Vezane vloge – dolgoročne 23 11 7 23 23 23 22 20 21 20 18 17 16 15 .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. Kratkoročne vloge na odpoklic OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,01 0,00 0,01 0,01 0,01 0,01 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Vezane vloge do 1 leta 0,15 0,12 0,07 0,15 0,15 0,13 0,11 0,14 0,12 0,12 0,14 0,12 0,12 0,14 2,31 2,00 2,05 2,00 1,86 1,89 1,79 1,74 1,70 1,66 1,69 1,65 1,78 1,16 1,38 0,32 1,82 1,56 0,78 2,03 0,78 0,80 1,40 0,89 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 2,21 1,72 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 1,23 1,13 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,00 0,00 0,67 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3-mesečni -0,425 -0,549 0,342 -0,509 -0,521 -0,538 -0,547 -0,541 -0,539 -0,538 -0,540 -0,543 -0,545 -0,548 6-mesečni -0,364 -0,523 0,673 -0,494 -0,509 -0,519 -0,529 -0,521 -0,516 -0,516 -0,513 -0,515 -0,516 -0,527 3-mesečni -0,708 -0,760 - -0,769 -0,771 -0,788 -0,765 -0,755 -0,753 -0,747 -0,747 -0,752 -0,756 -0,769 6-mesečni -0,659 -0,715 - -0,727 -0,729 -0,738 -0,725 -0,711 -0,707 -0,706 -0,703 -0,709 -0,715 -0,723 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EURIBOR LIBOR za CHF Vira: BS, EUROSTAT. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 2021 2022 45 2023 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 14.332 14.365 14.736 14.460 14.546 14.391 13.642 13.380 13.290 13.055 13.574 13.025 12.457 12.425 12.733 12.247 12.706 12.411 4.183 3.762 3.705 3.538 3.658 3.680 3.464 3.496 3.458 3.429 3.430 3.318 3.114 3.060 3.086 2.858 3.006 3.007 627 627 636 693 706 698 693 691 689 692 691 695 695 702 710 764 764 775 11.365 11.449 11.514 11.556 11.583 11.638 11.779 11.859 11.965 12.037 12.140 12.252 12.333 12.387 12.425 12.439 12.444 12.424 9.511 9.945 9.886 9.828 10.113 10.223 10.330 10.539 10.589 10.664 10.968 11.131 11.098 11.281 11.349 10.988 11.210 10.935 1.726 1.731 1.737 1.602 1.616 1.637 1.734 1.743 1.752 1.772 1.820 1.828 1.852 1.883 1.865 1.903 1.909 1.165 10.135 9.858 9.931 10.607 10.424 10.047 9.941 9.264 9.830 8.687 8.844 8.832 9.227 8.834 9.124 9.764 9.548 10.045 33.010 33.252 33.347 34.136 34.283 34.071 34.213 33.792 34.381 33.413 33.958 34.239 34.682 34.599 34.982 35.279 35.284 34.835 298 295 293 284 281 273 303 320 298 295 310 302 292 265 262 256 251 252 4.146 3.727 3.667 3.302 3.432 3.474 3.320 3.368 3.495 3.463 3.511 3.401 3.226 3.193 3.229 3.096 3.261 3.179 37.242 37.128 37.224 38.152 37.999 38.015 37.946 38.013 38.338 37.574 37.805 38.130 38.293 38.537 38.573 38.980 38.815 38.497 28.010 27.989 28.272 29.146 29.166 29.238 29.338 29.592 29.899 30.138 30.374 30.790 30.951 30.845 31.170 31.836 31.650 31.196 2.808 2.761 2.687 2.707 2.619 2.596 2.674 2.622 2.666 2.639 2.719 2.693 2.790 3.057 2.848 3.066 3.120 3.241 5.931 5.831 5.746 5.849 5.737 5.713 5.523 5.459 5.441 4.515 4.441 4.366 4.263 4.332 4.228 3.751 3.699 3.693 493 547 519 450 477 468 411 340 332 282 271 281 289 303 327 327 346 367 804 835 839 828 834 851 965 1.007 1.036 1.093 1.103 1.133 1.161 1.066 1.033 974 931 946 771 803 803 790 799 817 847 883 894 953 964 1.005 1.041 957 927 891 851 860 19 19 24 27 24 24 109 115 134 132 131 120 113 102 99 76 74 80 14 13 12 11 11 10 9 9 8 8 8 8 7 7 7 7 6 6 .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,01 0,01 0,01 0,02 0,03 0,02 0,09 0,09 0,13 0,12 0,15 0,05 0,04 0,05 0,03 0,03 0,04 0,03 0,03 0,04 0,11 0,14 0,16 0,18 0,24 0,36 1,69 1,63 1,67 1,69 1,66 1,66 1,65 1,67 1,79 2,02 2,22 2,52 2,64 2,96 3,36 3,55 3,66 3,79 1,36 0,95 0,10 1,08 1,46 0,79 0,97 0,92 1,48 2,1 1,02 2,74 3,03 .. 3,87 1,26 .. 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,50 0,50 1,25 1,25 2,00 2,50 2,50 3,00 -0,545 -0,550 -0,567 -0,582 -0,560 -0,532 -0,495 -0,448 -0,386 -0,239 0,037 0,395 1,011 1,428 1,825 2,066 2,345 2,640 -0,522 -0,527 -0,534 -0,545 -0,527 -0,476 -0,417 -0,311 -0,144 0,162 0,467 0,837 1,596 1,997 2,321 2,567 2,858 3,135 -0,756 -0,766 -0,779 -0,778 - - - - - - - - - - - - - - -0,720 -0,714 -0,721 -0,726 - - - - - - - - - - - - - - .. 46 Statistična priloga Javne finance Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 2020 2021 2022 2020 Q4 2021 Q1 Q2 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 2021 Q3 Q4 4 5 6 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 18.528,6 21.382,6 23.311,4 4.892,0 4.803,9 5.574,1 5.151,3 5.853,2 5.613,9 6.079,7 5.648,8 5.968,9 1.894,8 1.880,1 1.799,2 Tekoči prihodki 17.578,7 20.124,0 21.965,7 4.617,4 4.525,9 5.334,6 4.874,2 5.389,3 5.138,5 5.824,1 5.398,2 5.604,8 1.802,4 1.799,2 1.733,0 16.460,4 18.785,7 20.556,5 4.379,8 4.241,4 4.902,8 4.565,8 5.075,6 4.813,0 5.455,3 5.029,7 5.258,6 1.739,7 1.550,9 1.612,3 Davčni prihodki Davki na dohodek in dobiček 3.261,8 3.981,3 4.517,5 832,8 1.149,6 411,8 414,8 378,9 Prispevki za socialno varnost 7.289,9 7.928,1 8.503,7 1.912,5 1.915,2 1.998,0 1.964,1 2.050,9 2.048,8 2.090,9 2.098,3 2.265,6 664,9 665,6 667,5 925,2 941,8 1.205,5 785,5 1.048,5 1.049,7 1.485,3 Davki na plačilno listo in delovno silo 21,6 23,9 26,7 6,1 5,0 5,9 6,0 7,0 6,0 6,7 6,5 7,4 2,0 1,9 2,1 Davki na premoženje 287,3 316,9 335,8 96,4 33,5 84,8 102,2 96,3 32,4 82,1 128,6 92,7 19,5 27,3 38,1 5.493,3 6.359,2 6.883,7 1.482,7 1.268,6 1.566,9 1.692,2 1.831,5 1.574,1 1.744,1 1.866,6 1.699,0 622,4 447,4 497,0 Domači davki na blago in storitve Davki na medn. trgov. in transaksije Drugi davki Nedavčni prihodki Kapitalski prihodki 102,4 177,4 289,2 28,7 28,1 34,6 36,7 78,0 67,2 56,9 85,6 79,5 11,6 10,5 12,5 4,1 -1,1 -0,1 -71,7 49,2 7,2 -20,9 -36,6 34,7 -10,8 11,3 -35,2 7,5 -16,5 16,2 1.118,2 1.338,4 1.409,2 237,6 284,5 431,7 308,4 313,7 325,6 368,8 368,5 346,2 62,7 248,3 120,8 146,9 228,3 267,6 64,3 36,4 54,9 56,0 81,1 64,1 66,3 64,3 73,0 16,4 15,3 23,2 Prejete donacije 17,5 21,9 57,2 1,1 6,7 2,0 10,3 2,9 12,2 29,6 12,3 3,2 0,5 0,4 1,0 Transferni prihodki 54,8 57,3 59,1 2,3 1,7 2,1 51,4 2,0 0,4 22,0 30,2 6,6 0,0 0,2 1,9 730,7 951,2 961,7 206,9 233,3 180,5 159,5 377,9 398,8 137,8 143,8 281,3 75,5 65,0 40,0 22.070,6 24.299,8 24.888,7 6.092,2 6.102,6 5.932,1 5.580,0 6.685,1 5.929,4 5.967,0 5.825,7 7.166,6 1.772,8 1.969,8 2.189,5 Prejeta sredstva iz EU JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ Tekoči odhodki 9.127,8 10.393,6 10.284,1 2.493,2 2.659,0 2.495,4 2.362,5 2.876,7 2.697,3 2.348,8 2.423,2 2.814,7 708,1 858,8 928,4 Plače in drugi izdatki zaposlenim 4.965,3 5.765,3 5.481,5 1.221,7 1.484,0 1.623,4 1.330,1 1.327,7 1.309,4 1.411,8 1.316,9 1.443,5 423,6 554,4 645,4 Izdatki za blago in storitve 3.020,7 3.336,6 3.557,0 230,4 282,3 254,3 933,4 724,9 767,0 794,0 1.050,7 845,0 806,5 838,8 1.066,7 Plačila obresti 778,0 732,2 661,5 95,0 386,9 45,5 204,6 95,2 336,1 16,4 212,6 96,4 36,3 3,9 5,3 Sredstva, izločena v rezerve 363,8 559,5 584,0 243,2 63,1 59,5 33,9 403,1 206,7 114,2 55,0 208,2 17,9 18,2 23,4 10.867,7 11.318,7 11.259,3 2.706,9 3.018,3 2.984,0 2.605,1 2.711,3 2.780,8 2.952,4 2.602,7 2.923,3 914,2 958,0 1.111,8 Tekoči transferi Subvencije 1.449,3 211,5 84,7 116,0 101,6 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 8.250,8 9.167,7 9.294,7 2.032,5 2.494,4 2.374,0 2.158,6 2.140,7 2.293,2 2.448,1 2.223,4 2.330,0 734,0 731,5 908,5 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 1.083,2 1.131,0 1.115,9 Tekoči transferi v tujino Investicijski odhodki 867,3 690,0 264,2 296,4 302,3 111,5 157,1 188,0 195,7 94,8 376,7 197,6 276,6 298,3 358,4 257,7 255,7 263,8 338,7 77,2 105,1 94,3 158,7 33,4 29,9 31,0 36,7 55,1 41,9 52,9 20,7 43,1 18,2 5,4 7,4 1.230,6 1.544,7 2.053,8 561,9 194,3 278,0 402,4 670,0 225,8 432,6 487,5 907,8 86,1 91,3 100,6 84,4 152,7 Investicijski transferi 318,5 413,9 562,1 178,0 33,4 55,7 86,2 238,6 43,2 60,5 132,2 326,1 24,1 14,5 17,1 Plačila sredstev v proračun EU 526,0 628,9 729,5 152,2 197,5 119,1 123,8 188,5 182,2 172,7 180,0 194,6 40,4 47,2 31,4 JAVNOFINANČNI -3.542,1 -2.917,2 -1.577,3 -1.200,1 -1.298,6 PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -358,0 -428,7 -831,9 -315,5 112,8 -176,9 -1.197,7 122,0 -89,7 -390,3 Vir: Konsolidirana bilanca javnega financiranja, Ministrstvo za finance. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 2021 7 8 9 2022 10 11 12 1 2 3 4 5 6 47 2023 7 8 9 10 11 12 1 2 1.647,4 1.725,0 1.779,0 1.868,0 1.891,9 2.093,4 2.035,8 1.782,6 1.795,5 2.043,9 2.011,2 2.024,7 1.807,8 1.898,1 1.942,9 1.902,3 1.956,8 2.109,9 1.982,5 1.817,0 1.571,4 1.669,8 1.633,1 1.803,4 1.697,6 1.888,3 1.822,8 1.686,0 1.629,8 1.949,4 1.894,0 1.980,7 1.750,1 1.806,2 1.841,9 1.799,5 1.868,9 1.936,4 1.882,1 1.720,9 1.470,3 1.570,2 1.525,3 1.699,0 1.615,6 1.761,0 1.737,9 1.518,8 1.556,2 1.850,3 1.791,4 1.813,7 1.633,5 1.688,2 1.708,0 1.720,2 1.730,5 1.807,9 1.788,9 1.635,0 141,7 334,6 309,2 331,7 327,6 389,2 332,6 348,2 368,9 406,6 578,7 500,0 132,7 371,6 328,5 347,1 381,2 421,2 353,7 360,3 661,3 658,9 643,9 639,5 651,3 760,1 680,4 677,2 691,2 704,3 698,5 688,2 700,6 697,7 700,0 693,7 730,2 841,7 720,8 754,3 2,3 1,8 1,9 2,1 2,2 2,7 2,2 1,9 1,9 2,2 2,1 2,4 2,4 1,9 2,1 2,2 2,3 2,9 2,0 2,1 35,7 34,1 32,4 43,5 33,2 19,7 12,4 8,5 11,5 20,5 23,2 38,5 48,9 41,6 38,1 45,1 33,8 13,9 11,2 8,4 643,4 517,1 531,7 661,1 576,3 594,1 623,0 483,3 467,7 638,3 531,2 574,6 681,5 594,3 590,8 613,1 565,5 520,4 631,8 502,6 11,4 10,1 15,2 29,1 15,5 33,3 27,0 14,0 26,2 27,0 15,0 14,9 39,1 18,2 28,3 30,7 21,2 27,6 17,9 19,6 -25,5 13,5 -8,9 -8,0 9,6 -38,2 60,3 -14,4 -11,3 51,5 -57,2 -5,1 28,2 -37,1 20,1 -11,8 -3,7 -19,8 51,6 -12,3 101,1 99,6 107,7 104,4 82,0 127,3 84,8 167,1 73,6 99,2 102,6 167,0 116,6 118,0 133,9 79,4 138,4 128,5 93,2 85,9 23,4 13,4 19,2 27,5 26,8 26,8 18,5 23,6 21,9 23,0 22,0 21,2 22,5 22,5 19,2 26,7 24,6 21,7 15,0 20,1 0,4 0,4 9,5 0,4 2,0 0,6 0,9 11,1 0,2 0,4 29,0 0,1 0,2 0,2 11,8 0,2 0,5 2,6 0,9 12,2 31,1 20,0 0,3 0,7 0,4 0,9 0,1 0,1 0,2 0,5 20,0 1,5 0,0 30,0 0,2 0,8 1,8 4,0 1,1 0,3 21,1 21,4 116,9 36,0 165,1 176,8 193,5 61,8 143,4 70,6 46,1 21,1 34,9 39,2 69,7 75,1 61,0 145,2 83,4 63,4 1.901,1 1.885,3 1.793,6 1.736,7 2.139,4 2.809,0 1.906,6 1.793,1 2.229,6 1.873,8 1.923,8 2.169,4 1.952,5 1.938,5 1.934,7 1.909,1 2.319,2 2.938,4 1.813,7 1.866,1 794,6 832,5 735,5 662,4 943,8 1.270,5 809,9 746,2 1.141,2 711,7 756,2 881,0 820,1 814,1 789,1 802,2 904,0 1.108,5 779,2 788,1 448,8 487,7 393,6 402,7 474,0 451,0 429,9 433,1 446,3 420,9 438,5 552,4 452,8 443,3 420,8 434,7 488,5 520,3 478,6 474,7 267,0 267,5 259,5 233,5 285,7 531,5 227,4 263,0 354,7 244,3 273,3 288,9 284,3 288,1 266,4 279,1 312,7 474,8 233,8 259,5 63,1 68,4 73,1 15,8 66,3 13,2 17,8 23,6 294,8 8,4 3,4 4,6 56,2 65,1 91,3 17,5 65,9 13,0 47,8 22,5 15,7 8,9 9,3 10,4 117,8 274,9 134,8 26,5 45,4 38,2 40,9 35,1 26,7 17,6 10,7 70,9 36,8 100,4 19,0 31,5 929,2 836,7 839,3 829,5 906,8 975,0 965,8 878,3 936,7 975,2 910,4 1.066,9 895,9 846,9 859,9 849,6 1.007,2 1.066,5 917,7 903,7 43,3 46,9 21,3 12,3 64,7 80,1 115,9 29,7 42,4 69,9 107,7 18,2 34,8 17,7 42,2 28,9 55,0 127,7 100,8 35,4 779,9 672,7 706,1 720,4 701,7 718,6 772,9 749,9 770,5 767,2 743,5 937,3 773,9 731,1 718,4 727,7 820,5 781,8 739,0 771,3 95,9 100,9 101,5 88,0 120,9 149,5 68,0 85,6 104,1 124,9 39,8 90,9 79,5 92,3 92,0 86,2 105,8 146,8 70,2 90,2 10,2 16,1 10,4 8,7 19,5 26,9 9,1 13,1 19,7 13,2 19,3 20,4 7,7 5,7 7,3 6,9 25,9 10,3 7,7 6,7 128,9 138,1 135,4 159,1 175,4 335,5 52,1 77,2 96,5 105,6 177,7 149,2 147,8 176,0 163,7 164,7 275,4 467,7 57,3 92,8 19,4 32,7 34,1 32,5 49,0 157,1 12,1 16,8 14,3 23,6 16,6 20,3 35,1 30,3 66,9 38,0 67,6 220,5 10,3 14,5 29,1 45,3 49,4 53,2 64,4 70,9 66,6 74,7 40,9 57,7 62,9 52,0 53,5 71,2 55,3 54,5 65,0 75,1 49,2 67,1 -253,7 -160,3 -14,6 131,2 -247,5 -715,6 129,2 -10,6 -434,1 170,1 87,4 -144,7 -144,7 -40,4 8,2 -6,8 -362,3 -828,5 168,8 -49,1 48 Seznam kratic Ekonomsko ogledalo, št. 2/2023 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu BDP – bruto domači proizvod, BS – Banka Slovenije, CO2 − ogljikov dioksid, CJMMK – Center za raziskovanje javnega mnenja, DARS – Družba za avtoceste v RS, DDV – davek na dodano vrednost, ECB – Evropska centralna banka, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska komisija, ENTSO-E − European Network of Transmission System Operators for Electricity, ESI – Economic Sentiment Indicator, ESRR – Evropski sklad za regionalni razvoj, ESS – Evropski socialni sklad, EU – Evropska unija, EUR – evro, EURIBOR – Euro Interbank Offer Rate, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, EU-SILC – EU statistics on income and living conditions, FURS – Finančna uprava RS, HICP – harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IFO – Inštitut za ekonomske raziskave Ifo, IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF – Mednarodni denarni sklad, MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, MF – Ministrstvo za finance, NEER – nominal effective exchange rate, NFI – nedenarne finančne institucije, NOO – Načrt za okrevanje in odpornost, PCT – preboleli, cepljeni, testirani, PMI – Purchasing Managers' Index, REACT-EU – Recovery Assistance for Cohesion and the Territories of Europe, REER – real effective exchange rate, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS, TTF – Title Transfer Facility, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, VFO – večletni finančni okvir, WEO – World Economic Outlook, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 – Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 – Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 – Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G – Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CYCiper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, ILIzrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UKZdruženo kraljestvo, US-Združene države Amerike. št. 2/2023, let. XXIX