KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 12 (5)
1NDUSTRISKE SVOJINE
IZDAN 1. FEBRUARA 1929.
PATENTNI SPIS ŠT. 5490.
Societe Internationale des Procedes Prudhomme-Houdry (S. L P. P.
H.) Paris.
Postopek in priprava v svrho. da se s pomočjo manjvrednih tekočih ogljikovodikov izdelajo plini ali pare ki se naj prevedejo v lahke ogljikovodonike.
Prijava z dne 8. aprila 1927.	Velja od 1. decembra 1927.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 9. aprila 1926. (Francija).
Težke tekoče ogljikovodike običajno pretvorimo — ali vsaj poskušalo se je to — v lahke s tem, da te tekočine v avtoklavu zagrejemo na 500—600° in tako dosežemo v posodi, v kateri nastanejo zelo visoki tlaki, (običajno med 5 i 25 atm.) razkrojit^v, „kracking"; v posodi proizvajane pare se nato vodijo ven, da se frakcijonirano kondenzirajo, pri čemur eventualno menjamo s katalitično obdelavo v svrho, da te pare nabogatimo z vodikom in jih čistimo.
Tehnične naprave za praktično izvedbo teh znanih postopkov so zvezane z velikimi nevarnostnimi eksplozije in požara. Najmanjša netesnost v aparaturi, služeči za proizvajanje plinov, ki se naj obdelavajo, more takoj povzročiti eksplozijo in tej sledeči požar.
Räzven tega povzroča razkrajanje težkih olj v znanih napravah istočasno s tvorbo plina, stoječega pod visokim tlakom, odločitev enega dela surovine v obliki koksovih odložin na stenah avtoklava. Iz tega sledi, da je splen naprave zelo pomankljiv; od početka reakcij dalje stalno pojema vsled odložin, ki ovirajo enakomerno dovajanje toplote. Nadalje je neizogibno obratovati v enakomernih, precej pogostih presledkih, da odstranimo koksove odložine in zopet pripravimo autoklave.
Predmetni izum ima za predmet postopek za pretvoritev težkih, tekočih ogljikovodikov v lahke, pri čemur so omenjane nevarnosti in nedostatki popolnoma izključeni.
V smislu izuma se težki, tekoči ogljikovodiki, namesto da se v autolkavu krackajo, odvzemajo enostavnemu rezervoarju, ki je z ozirom na ostalo aparaturo le lahno obremenjen; težki ogljikovodiki se nerazkrojeni, edinole razgretina približno 20()uspomočjo izvest-nih, sicer izgubljeni toplotnih množin, vodijo v vrsto razprašilnikov katerokoli znane tipe; uvajanje tekočine v te razprašilnike se u smislu izuma izvrši najboljše s pomočjo dodatnih plinov, ki so zadostno visoko zopet ogreti, služijo istočasno za na-bogatenje in morejo deloma ali popolnoma obstojati iz ostalih plinov poprej izvršenega delovnega procesa; ta okolnost omoguča kontunuirno delo.
Nadalje se v smislu izuma rasprašeni plini direktno vodijo v katalitično in čistilno učin-kojoče aparate, v katerih se istočasno z raz-žvepljenjem izvrši krack-proces z izločitvijo koksa. Ako se razporedijo katalitično in čistilno učinkujoči aparati v parih, tedaj moremo izmenoma prestreči razprašene snovi v enem delu aparata, medtem ko se v drugem delu izvede odstranitev koksa in žvepla in regeneracija katalitične substavce s pomočjo enostavnega učinkovanja oksidirajoče struje, kakor n.pr. zračne struje.
Cim zapusti plinska zmes katalitično učinkujoče čistilnike, pri čemur ta zmes obstoja iz par, izvirajočih od rasprašitve teškega olja (teške tekočine) in iz promikalnih plinov, ki so služili za razprašitev,— se obde-
Đin, 15-
lava najboljše po postopkih prijavilca, ki bodo v naslednjem omenjeni pri prikazanju celokupne naprave za uporabo novega postopka.
Taka naprava je kot izvedbeni primer shematično predočena na priloženi risbi.
Teško olje, ki se ima obdelavah, se nahaja v običajni posodi A brez tlaka, ki more biti po želji postavljena bližje ali dalje od ostale naprave. Ta posoda je v svrho dosege lahnega tlaka rasporejena višje kod eden ali več parov razprašilnikov B, B1 znane konstrukcije, katerim se od A prihajajoče olje dovaja skozi primerno razgrete provode a. Rasprašitev se izvrši s pomočjo tlakoplina, ki izvira iz gazometra C in ki se v D primerno zopet ogreje, predno se dovaja skozi provoda d, d1 in pipi b, b1 k rasprašilnikoma B, B'. Vsaki rasprašilnik poji katalitični čistilnik E, E1, ki vsebuje kovino ali kovinski oksid kot katalitično substanco. V obratu je vedno samo en razpra-šilnik vsakega para, pri čemur sta skupaj spadajoči vpustni pipi R in bi odprti, medtem ko sta pipi R', b1 drugega razprašilnika zaprti.
V	komori E, ki odgovarja o obratu nahajajočemu se rasprašilniku, je katalitična substanca na znani način razdeljena na primerni podlagi (plovec, kremenova siga ali pod.). Ta komo i, skozi katero dospejo samo pare in plini brez tlaka, odgovarjajoče zelo majhnemu deli v posodi se nahajajoče množine, (mase), se razgreje na temperaturo od 500 do 600°. To razgretje v prostoru, ločenem od ostale celokupne množine, ki se ima obdelavah, ni niti zdaleka tako nevarno, kakor razgretje celokupne mase ped tiakom kajti v slučaju, netesnosti moremo komoro E ali odgovarjajočo komoro E' takoj in z lahkoto izolirati. V komori se sedaj izvrši elementarno krackanje razlomka šarže; istočasno se izvrši tukaj odločitev odgovarjajoče množine koksa. Nadalje naj se tvorjeni koks hitro odstrani, in to vsled menjajočega se obrata obeh elementov E in E1. Ne izvrši se torej nikdar čvrsto nasedanje in izognemo nevarnosti in žmanjšanju efekta, ki sledita iz tega.
Koks se, medtem ko je element E1 stavljen izven obrata, kar se izvrši paralelno s stavljanjem v obrat dvoličnega elementa E, sežge enostavno s pomočjo zračne struje, ki se dovaja skozi provod e. Toplota, ki postaja pri tem sežiganju prosta, se more eventualno uporabiti za predogrevanje plina, prihajajočega iz gasometra G, kateri plin služi za premikanje tekočin, ki se naj rasprašijo. V to svrho zadostuje, da se kurilne cevi D polože okrog komor E, E,1.
V	teh komorah se torej izvrši krackanje sestavin tekoče „šarže“, prihajajoče iz A,
ob izločitvi odgovarjajoče množine elementarnega oglja kot koks; tu se izvrši tudi čiščenje, t j. delno razžvepljenje; zračna struja, ki služi za porabo koksa, istočasno sežge žveplo, ki se tvori na račun katali-tičnih kovin in žveplo, vsebovano v ispa-rjenih oljih.
Zmes plinov in par more pri zapuščanju komor E, E1 vsebovati še teške, neraskro-jene ogljikovodike; ti se morajo svrhi primerno voditi nazaj v posodo A. Vsled tega dospe zmes, predno se vodi h katalizatorjem F', F2, F3, ki povzročajo nabogatenje in lahkotekočnost, najprej v odločilnik G, kise drži na temperaturi pod 250°; tamkaj se ta-ložijo snovi kondenzirajoče nad to temperaturo. Te snovi se skozi provod h s pomočjo črpalke H nazaj dovajajo še vroče v posodo A, kjer se vsled tega drži temperatura brez zunanjega ogrevanja na približno 200°.
Sestavine , ki se v odločilniku nisu kondenzirale, dospejo, eventualno po prohodu skozi čistilnik, v aparat, v katerem se v ceveh F1, F2, F3, zvezanih druga za drugo, izvrši stopnjevita kataliza. Cim zapusti plinska zmes cev F3, jo podvržemo v hladilniku I kondenzaciji; lahka tekočina se pre streže v J, preostale, nekondenzirane ostalne sestavine pa se vodijo skozi absorbcijske aparate K, ki vsebujejo n.pr. aktivno oglje; ostalina v obliki plina se slednjič nabira v gazotnetru C.
Kakor je bilo nadalje zgoraj navedeno, se moreta rasprašilnika B, B’ pri normalnem delovnem poteku pojiti izključno z ostalni-mi plini kontinuirnega obrata.
Razume se, da v slučaju potrebe dodatek vodik vsebujočega plina, kakor n.pr. vodo-plina, ki zasigura razprašilnikovo učinkovanje, istočasno podpira nabogatenje z vodikom zmesi, ki vstopa v komori E, E1. Po drugi strani bo pri stavljanju naprave v pogon potrebno, da se napolni gazometer z zadostno množino plina, dokler se ta napolnitev normalno ne vrši z ostalnimi plini,
Patentni zahtevi:
1.	Postopek za pridobivanje plinov ali par, ki se naj pritvorijo v lahke ogljikovodike s pomočjo manjvrednih, tekočih ogljikovodikov, označen s tem, da se težki ogljikovodiki odvzemajo iz spreme, ki daje v primeri ž ostalo napravo le lahen tlak in ki se vsled povratka kasneje kondenziranih teških produktov zmerno ogreva, in da pojijo vrsto rasprašilnikov, ki se zustijo v komorah s kataličnimi in čistilnimi sestavinami, kjer se izvrši elementarno krackanje v obliki par dobavljanega dela šarže istočasno z izločitvijo odgovarjajoče elementarne množine koksa.
2.	Postopek po zahtevu 1.), ožnačen s tem,
da pod tlakom stoječi plini, ki promikajo tekočino, ki se naj raspraši, v vrsto raspra-šilnikov, popolooma ali deloma obstojajo iz ostalih plinov kontinuirno obratovanega postopka.
3.	Naprava za izvegbo postopka po za-htevih 1.) in 2.), označena s tem, da obstoji iz naslednjega: napolnjena posoda (A), ki poji razprašilnike (B, B1), ki so razporejeni v parih, v svrho, da se morejo izmenoma vzeti v obrat, in ki vzpremajo pline, prihajajoče iz gazometra fC), kakor tudi izmenoma oddajajo tekočino v komore (E oz. E1),
ki vsebujejo katalitično tvarino; vsaka izmed komor je dalje opramljena z zračnim dovodom (e, e1], za sežiganje koksa in je priključena na odločilnik (G), ki je zvezan s pomnčjo provoda s prvim elementom (F1) stopničastega katalizatorja (F1, F2, F3), ko-jega poslednji element je svezan s kondenzacijsko napravo (I, J), iz katere dospejo ostalni plini v apsorbcijski prostor (K), napolnjen z aktivnim ogljem ali drugimi odgovarjajočimi tvarinami, medtem ko tamkaj ne pridržani plini končno pojijo poprej omenjeni gazometer (C).



■ -
-
'