"N 1
Usklajen osnutek
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMEUIH PLANA ISKRE
^ torek, 4. 11. so se sestali delegati za usklajevanje jjftka samoupravnega sporazuma o temeljih plana Iskra za srednjeročno obdobje 1981—85. Potem 'k član KPO SOZD Iskra Miloš Kobe podal nekaj izhodišč za sklenitev omenjenega samoupravnega Razuma, so delegati obravnavali osnutek od člena do .!'a in ga tako pripravih za javno razpravo, ki naj bi do 24. novembra nakar bi izdelali predlog samotnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za j^jeročno obdobje 1981-85, ki ga bodo predložili DS
A	>
, 6 globalno pregledamo osnutek temeljev plana, ki ga v^ej kot prilogo objavljamo v današnji številki, potem Uc° ugotovimo, da predvideva petletni plan nominalno 'Mo rasti celotnega prihodka 24,2 %, dohodek j %> čisti dohodek 24,8 %, akumulacija 34,3 %, Sem ko naj bi se zaposlenost povečala za 2,3 %. I®e izvoza predvidevajo temelji plana letno rast za uvoza pa za 9,8 %, kar je vsekakor v skladu z stabilizacijskimi prizadevanji in problemi zunanje-!°vinske bilance.
^ tem se poskuša Iskra tudi nekoliko bolj uvozno ^osvojiti, saj ne gre samo za prepotrebni uvoz repro-
materiala, temveč tudi opreme, ki bo potrebna tako za prestrukturiranje Iskrine proizvodnje, kot tudi za njeno posodobitev. Investicije, ki jih temelji plana predvidevajo za nekaj več kot tisoč starih milijard v naslednjem petletnem obdobju, so tudi načrtovane dokaj realno, podobno pa velja tudi za zaposlovanje, kjer bo treba vsekakor zmanjšati ekstenzivno zaposlovanje.
Načrtovalci temeljev plana so sicer Iskrin petletni plan načrtovali in ocenjevali malce optimistično, vendar pa vse v okviru realne situacije, zlasti pa je bilo težko osnutek pripraviti dokončno, ker še ni znana cela vrsta inštrumentov naše ekonomske pohtike, tako za sedanji trenutek, kot za bližnjo prihodnost.
Ob koncu so delegati sklenili, da naj javna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—85 traja do vključno ponedeljka, 24. novembra, nakar se bodo delegati zopet sestali in na podlagi pripomb uskladili osnutek samoupravnega sporazuma ter ga kot predlog posredovali delavskemu svetu SOZD Iskra v nadaljnjo obravnavo in sprejemanje v celotni Iskri.
D. Ž.
iačela se je intenzivna šola 11 kadrov
^ Preddvoru se je začelo v ponede-F trimesečno pospešeno šolanje “inih zunanjetrgovinskih kadrov, ■skuje ga 22 Iskrinih delavcev, vsi ?e že več let ukvarjajo s prodajnim počjem. Intenzivno šolo v Pred-
dvoru je organiziral Iskrin izobraževalni center v sodelovanju z ekonomsko in pravno fakulteto iz Ljubljane.
Podobno intenzivno šolo je Iskra imela pred desetimi leti. Že takrat je omogočila nekaterim lastnim strokov-
fazširjenega aktiva DO Široka potrošnja.
ca,
ra.

Z več volje I več združevanja, če...
Da v Široki potrošnji medsebojno povezovanje TOZD ni najbolj priljubljeno, ve domala vsak član te DO, skoraj vsem pa je tudi jasno zakaj je tako. Ob nedavnem obisku predsednika KPO SOZD Iskra Antona Stipa-tiča ha razširjenem kolegiju Široke potrošnje na Pržanu in na sestanku Pred tem, ko je zasedal razširjeni pohtični in poslovodni aktiv Široke ; Potrošnje v nekaj spremenjeni zasedbi, se mnenja skoraj niso razlikovala.
Delovna organizacija je še vedno sestavljena iz trdno zabarikadiranih Tozd, ki bi jim bolj ustrezalo ime DO, vsak poskus medsebojnega zdru-1 Ivanja in povezovanja se zaustavi že na prvi stopnici kupoprodajnih odnosov, vse odločitve in trdni sklepi raznih samoupravnih organov in bPO so že na sestankih sprejeti s stisnjenimi figami pod mizo. Noben sindikat in kdorkoli že v takih pogojih dela ne more postati tisto, kar naj bi po ZZD bil, nobena delegacija geografsko pestro razmetanih TOZD I Prav tako ne, noben komunist še do nedavnega ni pokukal iz varnega ] tovarniškega plota.
Številke iz temeljev srednjeročnega plana od prihodnjega do leta 1985 So lep dokaz besed direktorja TOZD TGA iz Reteč Ljuba Slavkoviča, kije i jasno zatrdil, za njim pa še nekateri, da možnosti za sodelovanje nikakor i le manjka, da pa jih kupoprodajni odnosi zatirajo v kali. - Letni delež celotnega prihodka, ustvarjenega med TOZD Široke potrošnje naj bi se do leta 1985 zmanjšal s sedanjih 2,8 % na 2,7 %! Komentar je skoraj odveč " ilustriral pa je stanje tudi Simon Primožič, ki kot glavni direktor išče skupne poti (brez večjih uspehov) med TOZD — združevanje dela in Sredstev bo možno le med enakopravnimi partnerji z odkritimi nameni.
Tehnološka povezanost — pa tudi vse ostale razen tržne, ki bolj ah manj povezuje Široko potrošnjo — se torej seli v daljno bodočnost, še naprej pa bo moč poslušati kalimerovska negodovanja nad „slabo“ samoupravno organiziranostjo delovne organizacije, še naprej bodo delegati in poslovodniki stiskali fige pod mizo - širokopotrošno svetobolje!?
Stane Fleischman
njakom, da so se dopolnilno specializirali na zunanjetrgovinskem področju ter pozneje prevzeli vodilna delovna mesta, pa naj si bo to v komercialah proizvodnih delovnih organizacij ali pa v Iskri Commerce in v njeni zunanjetrgovinski mreži.
Z leti se je Iskrina zunanjetrgovinska usmeritev precej povečala in se od takratnih nekaj milijonov dolarjev povzpela na kot računamo, letošnjih 150 milijonov dolarjev. Takšen preobrat pa je ceveda terjal povečano skrb tudi za strokovnjake v zunanji trgovini. Prav ta problem se nam je začel pospešeno pojavljati v nekaj zadnjih letih, še zlasti pa zdaj, v času zaostrenega gospodarskega položaja, ki terja izjemno prodornost prav na tuja tržišča.
Organizatorju intenzivne šole v Preddvoru je uspelo pridobiti na ekonomski in pravni fakulteti res najboljše strokovnjake. Na predavanjih bodo dali velik poudarek teoretičnim osnovam, naravnanim na aktualna vprašanja družbeno ekonomske in poslovne prakse, s končnim poudarkom na Iskrini problematiki.
Kot že rečeno, se predavanj udeležuje 22 Iskrinih delavcev.
Na razpis za intenzivno šolanje se jih je sprva prijavilo kar 44. Izbor je nato opravil sosvet za izdelavo programov izobraževanja. Ker med izbranimi kandidati nekateri še niso imeli priznane formalne zunanjetrgovinske registracije, je zanje Iskra organizirala tudi pripravljalni seminar. Bil je v začetku februarja v Radencih, izpite pa so udeleženci opravljali v marcu in juniju.
Kljub izrednemu zanimanju za Iskrino intenzivno šolo v Preddvoru, je organizatorju uspelo šele v zadnjem trenutku zagotoviti, lahko bi rekli, pravšno skupino slušateljev. V nekaterih Iskrinih temeljnih organizacijah so namreč sprva podprli intenzivno šolo, ko pa se je bilo treba od svojih strokovnjakov za tri mesece posloviti, pa so se premislili. Delno je verjetno za to kriva njihova kadrovska politika, morda pa tudi neustrezen čas sedanje intenzivne šole, ko se v vseh temeljnih organizacijah pripravljamo za prihodnje srednjeročno obdobje, ko planiramo in usklajujemo plane, pa tudi čas, ko se borimo, da bi uspešno zaključili letošnje gospodarsko zahtevno leto.
Šola v Preddvoru je torej startala. Glede na to, da imajo slušatelji v gradu Hrib izredno ugodne pogoje za predavanja in študij, lahko pričakujemo, da se bodo Iskrina komercialna področja že v prihodnjem letu ..obogatila" z vsemi 22 novimi strokovnjaki.	Lado Drobež
Kitajski gostje v Iskri
V ponedeljek je dopotovala na obisk v Jugoslavijo 11-članska delegacija ministrstva za strojegradnje LR Kitajske. Vodi jo namestnik ministra JIANG CHONGJING, v njej pa so še vodje različnih oddelkov, inženirji in prevajalec.
Kitajska delegacija s tem vrača obisk predstavnikom jugoslovanske elektro in elektronske industrije. Le-ta je obiskala LR Kitajsko v začetku tega leta, v delegaciji pa so bili tudi nekateri predstavniki Iskre.
Gostje so začeli obisk v Jugoslaviji z obiskom v Iskri. Po programu bodo ostali v Jugoslaviji tri tedne, od tega v Iskri teden dni, preostalih 14 dni pa si bodo ogledali in se pogovarjali še s predstavniki Elektronske industrije, RIZ in Čajevca.
Prvi dan obiska je ugledne goste sprejel predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič, pogovorov pa so se z Iskrine strani udeležili še nekateri vodilni delavci, med njimi Ljuban Artič, Miloš Kobe, Janko Sekirnik, Marcel Božič, Stane Preskar, Alfonz Medved in Asim Perviz."
Anton Stipanič je delegacijo Kitajskega ministrstva za strojegradnjo seznanil z Iskrino organiziranostjo, zlasti pa z njeno proizvodno in zunanjetrgovinsko usmeritvijo. Kitajska delegacija je že v ponedeljek obiskala v Ljubljani slovensko Gospodarsko zbornico, v torek pa je začela z obiski po Iskrinih proizvodnih delovnih organizacijah. Zjutraj je najprej odpotovala v Kranj, kjer si je v Elektromeha-niki ogledala tovarne računalnikov, števcev, telefonskih central in električnih ročnih orodij.
Sreda je bila namenjena za obisk delovne organizacije Avtomatika ter DO Elektrozveze in Elektrooptike.
V četrtek pa so si gostje ogledali najprej v Žužemberku tovarno keramičnih . kondenzatorjev. Nato so odpotovali v Šentjernej na obisk v TOZD Upori, zatem pa še v tovarno kondenzatorjev v Semiču. Predzadnji dan obiska, v petek, je delegacija obiskala kolektive delovne organizacije Široka potrošnja, v soboto pa bodo odpotovali v Žagreb na obisk v RIZ.	L. D.
Sprejem najboljših kovinarjev
Najboljšim kovinarjem je govoril glavni direktor Peter Mivšek.
Poročali smo že o izjemnem uspehu orodjarjev, brusilcev, strugarjev, rezkalcev in livarjev iz novogoriške Iskre Avtoelektrike, ki so dosegli zavidljive uvrstitve na občinskem republiškem in državnem tekmovanju, ki se je pred kratkim zaključilo v Ljubljani. Na republiško
Mladi bodo obiskali Semič
Mladi iz novogoriške Iskre imajo v okviru svojega letnega programa predvidenih več srečanj z mladinskimi organizacijami iz raznih delovnih organizacij tako v občinskem, kot v republiškem merilu. Tesno sodelujejo tudi z mladimi iz naše SOZD, eno takih srečanj pa pripravljajo za 15. in 16. november, saj bodo ta dva dni obiskali mlade Belokranjce, obiskali bodo Iskro-kondenzatorje Semič.
Ta obisk načrtujejo že zelo dolgo, vendar so ga velikokrat prestavili zaradi raznih objektivnih težav. Od obiska mladih iz Semiča, tu v Novi Gorici so bili lansko leto februarja, je res preteklo že veliko mesecev, zato pa bo zdajšnje srečanje toliko pomembnejše za obe mladinski organizaciji. Poleg ogleda njihove proizvodnje, so v okviru srečanja uvrstili tudi razgovore, ki zadevajo delovanje mladih v obeh delovnih organizacijah, športno-zabav-ni program in ogled Baze 20, vezane z obujanjem spominov na težke dni naše narodnoosvobodilne borbe. Zanimanje za obisk Semiča je tu v Novi Gorici veliko, zato je pričakovati srečanje, ki bo vsekakor preseglo zgolj izlet, velikokrat namenjen le mladostni razigranosti. Marko Rakušček
tekmovanje se je uvrstilo kar osem tekmovalcev, na državno pa dva in oba sta zmagala, oba sta postala najboljša v svoji panogi — Dušan Mozetič najboljši brusilec v Jugoslaviji, Franjo Troha najboljši orodjar.
Sicer pa ima Avtoelektrika že tri prvake, pred dvema letoma je zmagal na zveznem tekmovanju v Zagrebu tudi orodjar Marko Škrinjar. Ob tem naj povem še eno zanimivost: Iskra Avtoelektrika je edina delovna organizacija v celi Jugoslaviji, ki ima kar tri jugoslovanske prvake. Od njene ustanovitve do danes pa je minilo le dvajset let. ..
Najboljšim tekmovalcem so priredili sprejem tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in glavni direktor Avtoelektrike Peter Mivšek. Prejšnji četrtek so ob koncu delovnega dne na izredno sproščenem in prisrčnem srečanju sprejeli ponovno kup čestitk, še najlepša pa je bila čestitka glavnega direktorja, ki je poudaril, da njihov uspeh, še posebno delovni uspeh Dušana Mozetiča in Franja Trohe ni zgolj le naključje, pač pa odraz njihovih pravih delovnih kvalitet. Tekmovalcem je zaželel še naprej veliko delovnih uspehov tako v temeljni organizaciji na delovnem mestu, kot doma.
Tudi drugi udeleženci srečanja, predsednik sindikata, predstavniki ZB, mladine in komunistov so izrazili prepričanje in potrdili ponos vsega kolektiva na njihove izredne kvalitete in na dvig Iskre v sam vrh jugoslovanskih kovinarjev.
Glavni direktor in predsednik sindikata sta nato izročila prizadevnim delavcem-tekmovalcem spominsko darilo s posvetilom, srečanje pa se je nadaljevalo z obujanjem spominov na poteh delovnih tekmovanj. m. r.
RAZŠIRJENI POLITIČNI AKTIV ŠIROKE POTROŠNJE
Izredni, a še preskromni izvozni uspehi
V obratu družbene prehrane temeljne organizacije — proizvajalke televizijskih aparatov na Pržanu se je v četrtek, 30. oktobra, sestal razširjeni politični in vodstveni aktiv delovne organizacije Široka potrošnja. Cilje združevanja dela in sredstev v DO so obravnavali vodilni delavci DO, direktorji TOZD, predsedniki DS TOZD, sekretarji 00 ZK, predsedniki 00 ZSMS in sindikata, prisostvovali pa so poleg predsednika DS SOZD Jožeta Čebele in sekretarja SOZD Pavleta Gantarja tudi predsedniki aktivov ZB in vodje gospodarskih sektorjev TOZD. Poleg razprave o ciljih združevanja sredstev so prisotni pretehtali tudi samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981-1985 s posebnim poudarkom na temeljih samoupravnega sporazuma DO Široka potrošnja.
CILJI IN REZULTATI ZDRUŽEVANJA SREDSTEV IN DELA
Ob zaključku sedanjega srednjeročnega obdobja (1976-1980), ki je domala pri kraju, je za vse člane kolektiva DO Široka potrošnja najaktualnejše vprašanje brez dvoma naslednjih 5 let. Poleg pregleda doseženih rezultatov v zadnjih 5 letih so osrednja vprašanja tesno povezana s proizvodnjo, gospodarsko, ekonomsko bodočnostjo - kako in koliko do leta 1985.
Tudi uvodne besede glavnega direktorja Široke potrošnje Simona Primožiča so bile namenjene tej tematiki. „Kljub vrsti objektivnih in subjektivnih težav," je poudaril na začetku izvajanja, „bomo sedanje srednjeročno obdobje zadovoljivo zaključili. Rezultati sicer niso popolnoma v skladu s planiranimi, saj zaostajajo za približno 10 %, vendar pa smo načrtovane rezultate marsikje tudi presegli. Najbolj pohvalni so doseženi izvozni rezultati, čeprav za letošnje leto ne bodo izpolnjeni popolnoma. Letošnjih več kot 20 milijonov dolarjev izvoza — plan je predvideval 24 — je ogromen dosežek, manjkajoči delež pa je v veliki meri treba pripisati zunanjim faktorjem."
Slabše smo napredovali na področju, ki smo ga začrtali v zvezi s kakovostjo, zanesljivostjo, večjo tehnološko zahtevnostjo izdelkov. Krivec za slabše doseganje ciljnih rezultatov je znan — neuresničene naložbe, brez katerih napredovanje tehnološke ravni ni možno. Nekaj investicij imamo v
zaključni fazi — Železniki, Idrija - za vse ostale pa nas je čas prehitel, kar 4 temeljne organizacije, če ne upoštevamo vrhniške adaptacije, ostaja na prejšnjem obsegu.
Spisek v zadnjih 5 letih osvojenih izdelkov je zelo dolg, zato lahko uspehe pozitivno ocenimo še zlasti ob upoštevanju, da je bilo vlaganj zelo malo. Kljub vsemu pa bi lahko še dosti več storili pri izboljšavah poslovanja, kvaliteti izdelkov, boljših tehnoloških rešitvah, odpraviti bi morali zamujanje dobavnih rokov, prenehati bi bilo treba s prakso samovoljnih sprememb na izdelkih brez soglasij, atesta itd.
Letošnji položaj je zadovoljiv kljub zelo zaostrenim gospodarskim pogojem. Med TOZD po 9. mesečnem obračunu so razlike, v celoti gledano pa sta osrednji težavi dve — kadrovska problematika in pomanjkanje, oz, neurejena preskrba z repromateriali. Seveda je bilo zunanjih težav še cela vrsta — neprestane spremembe uvoznih režimov, zahteve domačih dobaviteljev repromaterialov po plačilu ah participaciji v devizah, nenehna, nekontrolirana rast cen repromaterialov. Razen oktobra, ki se je navkljub pričakovanjem končal primemo, pa je popolnoma negotova usoda zadnjih dveh letošnjih mesecev. Do skrajnosti zaostreni uvozni pogoji, pomanjkanje deviz v celotni Iskri, zamrznjen uvoz opreme, zamrznjen domala ves nakup repromateriala — od že znanih 8 milijonov dolarjev za celomo Iskro ostane za Široko potrošnjo le 800 tisoč dolarjev do konca leta. To zadošča le
Kaj in kako do L 1985 v delovni organizaciji Široka potrošnja je bilo jedro razprave na razširjenem kolegiju DO Š. P.
za 3 tedne proizvodnje, ob največji racionalizaciji sredstev pa še vedno ni jasno kako naprej? Ob tem ni nič novega vest, da izpit iz*solidamosti -kar prebroditev sedanje krize vsekakor je - polagajo vsi v Iskri - in nekaterim, bolje stoječim, to ni najbolj po godu.
Planiranje za naslednje srednjeročno obdobje je težavno kot verjetno še nikoli. Kako vstaviti vse tisto, kar je danes še nepredvidljivo, že jutri pa bo neizogiben pogoj? Kako načrtovati v pravi meri, če škarje in platno drži v rokah administracija? Kako se prilagajati ..vetrovom", ki vsak čas pihajo v dmgo smer? Izhod je samo eden - planirati vsekakor, hkrati pa biti pripravljen plan po potrebi spreminjati. Trdna točka je pravzaprav samo ena — plačilo devizna bilanca bo osrednji problem tudi do leta 1985. Zagotovo je, da bo treba zagotoviti pokrivanje uvoza z izvozom, SOZD Iskra ima trenutno 30 milijonov dolarjev deviznega primanjkljaja, Široka potrošnja dobro desetino tega — teh številk v plan ne moremo vnašati.
Reševanje zagate bo potekalo na več načinov s skupnim imenovalcem
—	proizvodnih zastojev ne bo smelo biti, hkrati bo treba zategovati pasove. Tolažilno je dejstvo, da imamo možnosti, da bi izvažah več — seveda pa se bo treba dogovoriti, kdo bo nosilec izvoza. To seveda velja za vse, še zlasti za Široko potrošnjo, ki se bo morala dogovarjanja v naslednjih petih letih še učiti. „Tečaj“ iz medsebojnega dogovarjanja — ki bo moral pojasniti tudi vprašanje ustrezne stimulacije najmočnejšim izvoznikom
—	je že kratkoročna, letošnja naloga.
V prihodnjem letu bo treba izvoziti
vsaj za 25 % več kot letos, načrtno bo treba zmanjševati odvisnost od uvoženih materialov in opreme. Ob tem bo precejšnja prednost v kooperacijskih odnosih, ki že tečejo ah jih bo treba vzpostaviti, hkrati pa poskusiti izboljšati — v našo korist — medsebojni delež menjave. To bo narekovalo več odgovornosti, manj površnosti in več strpnosti, saj vsak postopek potrebuje nekaj časa. Še nekaj se bo treba naučiti — prvi dobiček ne gre v mošnjiček!
Eno od ključnih vprašanj bodočega razvoja so kadri, zlasti tisti, ki naj bi skrbeh za razvojno dejavnost, hkrati pa so tudi predpogoj za izvajanje investicij.
Pogled predsednika sindikata DO Marjana Možeta: „Več dela, solidarnost, odkrita beseda. Okrepiti se bo morala vloga družbenopohtičnih organizacij pri oblikovanju in izvajanju sklepov poslovodnih organov, učinkovitost sindikata bo morala biti bistveno večja, temeljiteje bo treba razbijati ovire za združevanje. Naša delovna organizacija je prostorsko razbita, to se odraža tudi v delovanju delegatov in delegacij, ki svoje zadolžitve prevečkrat površno opravljajo. Kako je npr., mogoče da imamo v Široki (Nadaljevanje na 3. strani)
Sodelavci
j
Kot smo objavili v prejšnji številki glasila bomo na tem mestu redno objavljali prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občair ni projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO.	i
Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnega sporazuma o združeval fli SOZD nbiavliali snrnščene sndelavrA ki iim u TOZD n^imma v Delovni skUP^i ri1
v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma v Delovni skupn^j ^
ne morejo zagotoviti ustreznega dela, ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi P3 r ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna in vodstvena dela in nalog6', glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nai" '■ vključno vsakega ponedeljka.	P*
Objave zbira in urejaj Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Uu' £
iz
Ijana, E-11. telefon 324-061 int. 21-25. PROSTA DELA IN NALOGE
Iskra In vest servis
1. Vodenje organizacijskega biroja — 1 sodel.
Zahtevana usposobljenost — dipl. ing. organizacije dela ali dipl. o.e.c., 3 poskusnega dela, 5 let delovnih izkušenj, osnova OD 12.270 din Z Izvrševanje zahtevnejših del strojne stroke na napravah — 3 sodel.
Zahtevana usposobljenost — strojni ključavničar, 3 mesece poskusnega del3/ leta delovnih izkušenj, osnova OD 7.955 din
3. Izvrševanje zahtevnejših del pri elektrostrojnih napravah — 2 sodel.
Zahtevana usposobljenost — elektromehanik ali elektromonter, 2 meseca posk1
nega dela, 3 leta delovnih izkušenj, osnova OD 7.225 din Izvrševanje popravil mizarske stroke — 1 sodel.	j
Zahtevana usposobljenost — KV mizar, 2 meseca poskusnega dela, 2 leti deloV izkušenj, osnova OD 6.568 din
Izvrševanje soboslikarskih del — 1 sodel.	_ A
zahtevana usposobljenost — KV soboslikar, 2 meseca poskusnega dela, 3 delovnih izkušenj, osnova OD 6.568 din 6. Čiščenje objektov — 6 sodel.
Zihtevana usposobljenost — snažilka, 2 meseca poskusnega dela, 3 m1 delovnih izkušenj, osnova OD 4.890 din Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, stanovanj ni. Rok prijav6 dni, rok obvestila 30 dni po izteku objave. Pismene prijave z dokazili pošljit6 naslov: Iskra Invest servis, kadrovska služba, Šmartinska 28, Ljubljana. lnformaC1 po telefonu: 312-517	«
V
Iskra ZMAJ
V
1.	Vodja sektorja vzdrževanja — 1 sodel.	krt
Zahtevana usposobljenost — strojni tehnik ali delovodja strojne smeri, 2 poskusnega dela, 4 leta delovnih izkušenj, osnova OD 11.500 din
2.	Materialni knjigovodja — 1 sodel.	.
Zahtevana usposobljenost — ekonomski tehnik, 2 meseca poskusnega dela, 2 delovnih izkušenj, osnova OD 8.600 din	lab^
3.	Obratni elektrikar — 1 sodel.	1^.
Zahtevana usposobljenost — 3-letna srednja šola elektro stroke, 2 meseca po^ j, 0 nega dela, 2 leti delovnih izkušenj, osnova OD 8.500 din	^
4.	Obratni elektrikar v sektorju vzdrževanje — 1 sodel.	Obe
Zahtevana usposobljenost — 3-letna srednja šola elektro stroke, 2 meseca poskp^] nega dela, 2 leti delovnih izkušenj, delo je v dveh izmenah, osnova OD 9.500^.
5.	Strojevodja — 1 sodel.	l
Zahtevana usposobljenost — strojni ključavničar, 2 meseca poskusnega del^^Vi leta delovnih izkušenj, delo je v dveh izmenah, osnova OD 10.000 din
6.	Strugar v sektorju vzdrževanje — 1 sodel.
Zahtevana usposobljenost — kovinostrugar, 2 meseca poskusnega dela, 2 1 delovnih izkušenj, osnova OD 9.000 din	,|
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom, stanovanj ni. Rok prijav6 *
dni, rok obvestila 15 dni po izteku objave. Pismene prijave z dokazili pošljit6 .
naslov: Iskra industrija baterij ZMAJ, splošno kadrovsko področje, Ljubiji
Stegne 23. Informacije na telefon: 552-741.
SPROŠČENI SODELAVCI
V
1.	dipl. o.e.c. — 4 leta delovne dobe, opravlja dela s področja AOP — sisteh analitik, projektant in programer, znanje programskega jezika COBOL, FORTBAi poznavanje operacijskega sistema. Kraj bivanja Škofljica. Stanovanjski probl^ rešen.
2.	Ekonomski tehnik — 12 let delovne dobe, obiskuje Višjo šolo za social delavce — kadrovsko socialna smer, opravlja dela s področja tehničnega risa6 tajniška dela in dela s področja kadrovske dejavnosti. Kraj bivanja Ljubljana. Sta' vanjski problem rešen.
Ostale informacije dobite pri: Juditi Bagon, tel.: 324-061, int.: 21-25.
'pra
Investicije v inovacijskem procesu
Kljub večletnim prizadevanjem v naši družbi še ne moremo beležiti posebnih uspehov — razen redkih izjem — ki bi bili v celoti rezultat lastnih inovacijskih zmogljivosti. Eden izmed glavnih vzrokov za to je brez dvoma pretirano in nepravilno izkoriščanje smernic, ki dopuščajo in priporočajo takšno uporabo tujega znanja, da bo z njim dosežen napredek naših razvojnih in raziskovalnih zmogljivosti.
Temu vzroku za slabo izkoriščanje inovacijskih zmogljivosti sledi slabo obvladovanje inovacijskega procesa kot celote. Še vedno se dogaja, da se iz različnih razlogov posveča popolno pozornost posameznim členom v inovacijski verigi, medtem ko se druge zanemarja ali obravnava kot nepomembne. Zaradi tega tudi povezave med temi členi niso dobre. Tako npr. množična inovacijska dejavnost, ki naj bi poleg drugega omogočila ustvarjanje trdne vezi med temi členi, nikakor ne more zaživeti tako, kot bi želeli. Drugi, morda celo najpomembnejši element povezovanja, ki tudi ne more zaživeti tako, da bi lahko odigral svojo vlogo, pa je informacijsko-dokumentacijska dejavnost.
O kadrovskih tokovih, ki so najpomembnejši za kakovostno povezovanje in uspešnost v inovacijskem procesu, nismo niti pričeli prave obravnave. Nasprotno, še vedno so močno prisotne težnje po ločenem obravnavanju posameznih členov. Tako se raziskovalni člen ločuje od razvojnega, ta od proizvodno-konstrukcijskega in spet ta od neposredne proizvodnje. Pri tem $0 stalno prisotne težnje po avtoritativnem odločanju in določanju, ki so istovetne z navedenim zaporedjem. Razumljivo je, da takšen pristop nasprotuje samoupravnim načelom, ki slonijo na predlaganju, medsebojnem dogovarjanju in skupnem odločanju.
Tako prihaja tradicionalni avtoritativni pristop v neposreden konflikt ali spopad s samoupravnim pristopom, ki zaradi svoje naprednosti in originalnosti potrebuje tudi originalne organizacijske prijeme. Ti konflikti so ponekod tako močni, da grozi uničenje posameznih členov inovacijske verige, in s tem slabi že itak slabotne inovacijske' sposobnosti posameznih delov družbe.	»
Poleg navedenih težav se v zadnjem času vse bolj čutijo težave pri finančno zahtevnih delih inovacijske verige, ki ima v bistvu te člene:
1.	določanje naloge na podlagi dogovorjenega in plansko določenega cilja ter na podlagi ugotovljenih potreb na trgu,
2.	zbiranje idejnih osnutkov za dosego cilja in zadovoljitev potreb,
3.	izbira osnutka, raziskava, razvoj in preizkus rešitve po osnutku,
4.	testiranje ali preizkušanje rešitve s pomočjo javnega mnenja.
5.	primerjava rešitve s stanjem tehnike in s podobnimi izdelki,
6.	pripravljanje preizkusne proizvodnje in preizkusna proizvodnja,
7.	investicijska dela za redno proizvodnjo,
8.	informiranje delavcev o izdelku, o postopkih za njegovo izdelavo in o vzrokih, ki so narekovali njegov nastanek,
9.	prodor na trg in zagotovitev stalnega izboljševanja kakovosti ter zmanjševanja stroškov za proizvodnjo izdelka.
Navedena groba členitev ne prikazuje inovacijske verige v celoti. Vendar pa nam omogoča, da približno ocenimo mesto finačno najbolj zahtevnih členov v tej verigi. Ti členi so: preizkušanje proizvodnje in investicijska dela za redno proizvodnjo.
Če ugotovimo, da so ti členi finančno najzahtevnejši, še ne pomeni, da so najbolj pomembni v zgradbi inovacijskega procesa kot takega ali inovacijskega procesa v družbi.
Menim, da tudi na tem področju delamo stalne napake s tem, da se vso pozornost usmerja v reševanje finančno zahtevnih problemov in ob tem zanemarja reševanje problemov celotne strukture. Da je res tako, je dokaz tudi informacija izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, ki za področje investicij ugotavlja, da prosilci zaprošajo za kredite s pomanjkljivimi investicijskimi programi, brez analiz donosnosti predvidenih investicij in brez zagotovljenih energetskih, surovinskih in kadrovskih možnosti.
Z drugimi besedami: premalo upoštevamo osnovne dejavnike produktivnosti, ki so:
—	naravne okoliščine,
—	uporabo znanja ir^ najnovejših spoznanj,
—	možnosti za prilagajanje spremenjenim razmeram ali elastičnost proizvodnje.
Šele tem dejavnikom bi morala slediti problematika denarnih sredstev. Kljub temu, da se v omenjeni informaciji republiškega izvršnega sveta za področje investicij obravnava denarna sredstva kot glavni problem, se ob njenem prebiranju ne moremo znebiti občutka, da banke z združenimi sredstvi ravnajo neodgovorno. Iz informacije je razvidno, da bi banke kreditirale investicije kljub vsem pomanjkljivostim v investicijskih programih, če le ne bi bile omejene možnosti povečanja bančnih posojil.
Kljub temu, da so že določbe o obvezni vsebini investicijskih programov dokaj dobre in da zajemajo vse bistvene elemente, ki naj zagotovijo uspešno izkoriščanje investicije, se pojavlja stalna potreba po natančnejšem razlaganju pomena posameznih določb. Očitno namreč postaja, da se niti sestavljanju, niti analizi teh programov ne namenja dovolj pozornosti. Z dograjevanjem investicijske politike v bodočnosti bi morali
investicijski program dopolniti tako, da bi vsako gospodarsko inveL^_ obravnavali kot del inovacijskega procesa. Le tako bo uspešnos sticije prikazana v odvisnosti od uspešnosti celotnega procesa. J 2i Pri tem bi morali tudi upoštevati razlike, ki nastajajo z raZ \gi oblikami kooperacij, nabav tehnologije itn.	Jlce,
V programu bi morali ovrednotiti celoten proces. S tem bi ^.TOnž prenekateri napaki, ki povzroči neučinkovitosti investicije, saj b1 2 ugotovili, da investicijska sredstva ne zadoščajo za zagotovitev kovne učinkovitosti celotnih programov.	. ( pj.
Pri odobravanju investicijskih kreditov naj bi imeli prednost l15!*) z vacijski procesi, ki v celoti slonijo na domačih zmogljivostih.
Nadalje bi moral biti investicijski program dopolnjen tako, čim večji meri preprečevalo nepotrebno ali celo škodljivo podvj^bvg. proizvodnji in da bi se obdelalo pobude za povezovanje podobnem t' vodenj v SFRJ.	ta,,
Prednost naj bi imeli tisti investicijski programi, ki bi imeli P^ketg vsaj osnutke sporazumov o medsebojni delitvi dela .n dohoajti(Q odnosih, o skupnih razvojnih programih in o načinu uresničeva'1 q( programov ter o drugih skupnih zadevah organizacij združenega6,6ji 0d Stalne težave z negativno devizno bilanco nas posebno v nasln srednjeročnem obdobju zavezujejo, da do skrajnosti usmerimo a6”' Pr izvoz in v čim večjo odpravo uvoza.	. 'r
Da bi izbrali resnično tiste dejavnosti, ki bodo zagotovil® P Pc investicijska vlaganja, moramo proučiti pogoje, ki bodo resnii00 Pc
gočili povečanje izvoza ali zmanjševanje uvoza.
Povečanje izvoza bomo zagotovili z upoštevanjem naslednjih 4) ^
ščin:
v0^ ^
1.	Z zbranimi izkušnjami in z znanjem smo na določenem gosp
območju med vodilnimi v svetu.	*	j Z
2.	Z urejeno prometno ali trgovsko, servisno in kooperacijsko ^(Tcijj
z ustanovitvijo lastnih obratov v inozemstvu smo približal' 1 j<k0 kupcu in omogočili hitro odpravljanje težav, ki jih ima z naši171 'i ^ kom.	= ■ flar
3. Kakovostne domače surovine, značilnosti prometnih tokov
naravne prednosti nam nudijo možnosti, da proizvajamo
boli*
ra
vostno in cenejše blago od večine proizvajalcev v svetu.	|al
Z originalnimi rešitvami, z lastnim razvojem, z izumi, s teh6"„ tk izboljšavami, z modeli in z ustrezno zaščito smo si na
-----,------, - ------- in z ustrezno zaščito smo si na	Pc
področju tehnike zagotovili tolikšen napredek pri posameznih ra kih, da se z njimi ob primerni ceni presega kakovost in upb^ 'a
podobnih izdelkov v svetu.
Pri odobravanju in usmerjanju investicijskih dejavnosti se mor6 ,r6ti\
prednost ofenzivnimahnapeKlal ni mnalt^am,"ki omogočajo izvo^oti defenzivnimi, ali obrambnimi nalogami, s katerimi se zmanjšuje uvu^dn
Raln,
!)0 ŠIROKA POTROŠNJA
Izredni, a še preskromni tvozni uspehi
košnji še vedno prav toliko pravil-*Qv, ki urejajo delitev OD, kot Mnih organizacij? “
I razprave je bilo moč izluščiti ;Cej. Zakaj se temeljne organizacije ' malo povezujejo med seboj? Po J "l direktorja TOZD TGA Reteče
, (Nadaljevanje z 2. strani)
Ljuba Slavkoviča bo združevanje na papirju vse dotlej, dokler bodo medsebojni odnosi kupoprodajni — možnosti za sodelovanje je vsekakor dovolj. »Sodelovanje bi moralo potekati na enakopravni podlagi,“ je menil Simon Primožič, „ne pa na
Številke iz plana široke potrošnje
Dokument ki bi vseboval dokončne številke in izhodišča za delo Široke potrošnje v letih od prihodnjega do 1985. še ni izdelan. Eden od poglavitnih vzrokov so še	—	•	■ ■■
ne v celoti razčiščeni pogledi j yseeno lahko že pregledamo, v Ract nn hn _____ nn sedani
na prihodnost v Sežani. Osnovne postavke pa
i1; Rast DO bo - po sedanjih stališčih - okrog 11 % letno, večji bo delež zunanje, iSt1! nianjši domače trgovine. Tudi v prodaji bo izvoz zavzemal vse večje mesto - do leta . '985 naj bi se povzpel do natanko tretjine, ustrezno pa bo seveda padala prodaja m doma. Obravnavano srednjeročno obdobje bo postopno prinašalo tudi prestruktu-iOj riranje proizvodnje — manjšal se bo delež gospodinjskih aparatov, zabavne elektro-<*. nike, večal se bo delež profesionalnega programa in mehanskih delov.
|6- Letna rast izvoza — v poprečju 15,6 %, tako da bi od sedanjih 31 milijonov v letu n d 1985 dosegli že 55,8 milijonov.dolarjev realizirane prodaje na tuja tržišča. Predvidena je tudi rast kooperacijskih izmenjav, uvoz pa naj bi rasel bistveno počasneje od -iul 'žvoza - le za 9.7 % letno. Od sedanjih 24 milijonov dolarjev naj bi ob koncu ^ednjeročnega obdobja potrebovali le 11 milijonov dolarjev več. Takšen trend rasti i '2voza in uvoza ob predvidenem, 0,7 dolarju uvoza za vsak izvoženi, naj bi leta 1985 ustvarili že 4,563 milijonov deviznega suficita. Sedanje stanje; 1,4 milijona dolarjev 'laficita. Med temeljnimi organizacijami so na tem področju opazne razlike. Uvoz , naj bi se povečeval povsod, vendar bistveno počasneje od izvoza. Po taki razvojni Poti naj bi le ta 1985 ustvarjale devizni suficit TOZD TGA (1,4 milijone dolarjev). Tozd Elektromotorji (3,5 milijone dolarjev), TOZD Montaža (0,8 milijona dolar-i jev), devizno pa fcfj se pokrivali tudi v Sežani. Počasnejši prehod je predviden edino |a,| na Pržanu, kjer načrtujejo tudi ob koncu srednjeročnega obdobja nekaj več kot milijon dolarjev deViznega primanjkljaja.
i Rast zaposlovanja naj bi se ustalila na 3,3 % letno, letna stopnja se bo celo manjšala, vendar ne pod 2 %. Poprečni osebni dohodek naj bi realno tudi v prihodnjem letu ostal enak, do leta 1985 pa bo treba predvsem doseči manjše razlike med
j tozd.
Posebno poglavje govori o investiranju v naslednjih 5 letih. Možnosti je zelo malo, saj bi za željene naložbe večina temeljnih organizacij morala dosegati bistveno j večjo stopnjo akumulacije kot sedaj. Realne možnosti imajo verjetno le v Zelezm-|!* kih, na Vrhniki, v Retečah, drugod pa bo treba še precej storiti.
azširjehi kolegij široke potrošnje
nizacij Široke potrošnje.
Rdeča nit dolge in plodne razprave, ki je obravnavala stanje v vseh TOZD in DO v celoti, je bila usmerjena v bodočo programsko politiko Široke potrošnje. Prisotni so podrobno pretehtali možnosti razvoja vseh proizvodnih grup, ki že potekajo ali bodo, obravnavali so najbolj pereče sedanje in predvidene težave razvoja TOZD in DO. Eden od ciljev sestanka je bil tudi v težnji, da se poišče ustrezno mesto Široke potrošnje v Iskri in da širši kolegij komentira sedanje dokumente, ti obravnavajo bodoče
1	perspektivi
, V TOZD TV na Pržanu so se v gJ^hek, 30. oktobra, sestali direktorji željnih organizacij Široke potrošnje . vodstvom DO, na sestanek pa so
2	"Mili tudi člane KPO SOZD Iskra. abilu so se odzvali predsednik KPO
iskMn Stipanič, pomočnik predsed-Ljuban Artič, član KPO Miloš Pbe, sodelovali pa so tudi sekretar pPZD Pavle Gantar, predsednik DS iskra Jože Čebela in vodje si3-dvojnih oddelkov temeljnih orga-
J^tanka aktiva S. P. so se udeležili vsi sindikalni, mladinski, borčevski in samo-'Pravni funkcionarji TOZD in DO.
pozicijah močnejši—šibkejši. Možnosti za sodelovanje so — hkrati pa kupujemo izdelke, kakršne proizvaja TOZD v isti DO drugod . .
Sekretarja 00 ZK iz Železnikov, ki je hkrati predsednik odbora za razvoj samoupravljanja DO je zanimalo, kaj bodo storila vodstva v temeljnih in delovne organizacije, da se bodo odnosi med Idrijo in Železnikičimprej in najbolje razrešili? Je samoupravna organiziranost delovne organizacije v sedanji obliki smiselna? Odgovor, ki se je sam ponujal, je prišel z več strani. Mnenja sta posredovala tudi glavni direktor DO in direktor TOZD TV Ivo Štembergar: »Ukrep za izboljšanje odnosov med Idrijo in Železniki je samo eden — poostrena disciplina, začrtana odgovornost izvajalcev sprejetih sklepov. Glede samoupravne organiziranosti je treba pogledati v zgodovino — sedanja Široka potrošnja je bila pred dobrimi 5 leti organizirana na podlagi skupnega tržnega nastopanja in interesa. “
Pristop temeljne organizacije s Pržana v Široko potrošnjo je takrat veljal dobri 2 stari milijardi - žonglirati ne smemo in ne moremo več, razbijanje delovne organizacije zaradi nepripravljenosti sodelovanja in združevanja je neodgovorno in politično skrajno negativno. Tehnološko in vse ostale vrste sodelovanja so naslednja stopnja, ki bo sčasoma zavzela večji delež. Tako mnenje so podprli tudi člani KPO SOZD Iskra, vključno s sekretarjem SOZD Pavletom Gantar-
srednjeročno obdobje v DO.
Razprava se je dotaknila tudi sedanje samoupravne organiziranosti Široke potrošnje s posebnim poudarkom na slabostih sedanje DSSS, ki je bila ocenjena kot mnogo preskromna za naloge, ki naj bi jih opravljala. Prisotni so ocenjevali tudi osnovne postavke rasti Široke potrošnje - še zlasti pohvalno je bila ocenjena rast števila visoko strokovnih kadrov, ki je začrtana kar v 2 % celotnega števila zaposlenih, beseda pa je tekla tudi o načrtovanem razvojnem institutu Široke potrošnje.
V zvezi s prestrukturiranjem proizvodnje je bila najbolj izražena misel o potrebi po vse večjem deležu profesionalne proizvodnje in zahteva po vse večjem deležu znanja v širokopotroš-nih izdelkih.
Ob pretehtanem pogledu stanja v TOZD je predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič podčrtal zlasti dve nerešeni vprašanji Široke potrošnje — TOZD Sprejemniki iz Sežane in TOZD Montaža iz Idrije. Za obe temeljni organizaciji bo potrebno čimprej storiti potrebne posege, ki so v marsičem že začrtani, bodisi zunanje bodisi notranje.
Ob koncu so se prisotni še posebej pomudili ob nameravani ustanovitvi raziskovalnega oz. razvojnega instituta. DO je po besedah člana KPO SOZD Miloša Kobeta ena zadnjih v Iskri, ki še nima formiranega skupnega razvoja. Predložena izvedba je po njegovih besedah šele zametek dejavnosti, ki bo v bodočnosti Široke potrošnje imela izredno pomembno vlogo.	Stane Fleischman
jem. Dejstvo je, da imamo manjše skupne službe v Iskri, da nobena TOZD ni pripravljena združevati trohice več kot sedaj, da je Široka potrošnja pravzaprav DO sestavljena iz delovnih, ne pa temeljnih organizacij. Ob vsaki priložnosti se dogovarjamo o takem ali drugačnem sodelovanju, pod mizo pa vsak že takrat stiska
DO ELEKTROZVEZE
fige,“ je menil sekretar Široke potrošnje Janko Dobre.
Srečanje - delovno posvetovanje pravzaprav — je bilo po mnenju prav vseh vseskozi koristno, debata pa brez dlake na jeziku. Škoda, da je bil sestanek prehitro zaključen — še veliko bi si lahko povedali! Želja vseh — večkrat tako!	Stane Fleischman
Problemska konferenca ZK DO Elektrozveze
Koordinacijski akcijski odbor ZK DO Elektrozveze je 29. 10. 1980 sklical problemsko konferenco o gospodarjenju in izpolnjevanju obveznosti v DO Elektrozveze. Udeležili so se je: člani ZK DO Elektrozveze, predsednik KPO Anton Stipanič, Pavle Gantar, Miloš Pavlica ter predstavnik DPO Sob Šiška Josip Brekič.
Uvodno besedo je povzel predsednik koordinacijskega akcijskega odbora Zorko Raubar, ki je prisotne seznanil s poslovnimi rezultati v prvih
določanje vseh nepravilnosti.
Predsednik KPO DO Elektrozveze, Tone Kovič je posebej poudaril, da bodo morali biti iz tako dobljenih ugotovitev in zaključkov sledeči ukrepi bistveno bolj akcijski, saj sicer tudi konkretni dogovori ne bodo rodili sadov.
izrečenih je bilo tudi precej ugotovitev, iz katerih bo posebej v ta namen imenovana komisija, zbrala najpomembnejše zaključke ter jih posredovala svojim 00 ZK. O njih bomo še
Anton Stipanič:..........Čiščenje programov in pridobivanje kvalitetnejših postov v DO
Eiektrozvezi je glede na trenutni položaj nujnost, saj je sedanji proizvodni program preveč drobnjakarski in zato tudi ohromel za prodornejše poslovanje. To ne bo lahko, vendar bo morala DO Elektrozveze prav na tem področju narediti nekaj odločilnih korakov v svoj prid. Ob tem bo seveda potreben drugačen red in disciplina, predvsem nesprejemljivo je prepočasno izvajanje sprejetih obveznosti, kar je bilo doslej preveč prisotno- Nihče ni pričakoval, da bo tako heterogena del. organizacija s tako široko udeležbo razvojno raziskovalnega dela zaživela harmonično s svojim proizvodnim programom čez noč, vendar pa je jasno, da marsikaj, kar bi lahko izboljšalo poslovanje DO ni bilo narejenega ali pa se prepočasi izvaja. Ob tem bi še dodal, da poslovni rezultati DO po novi reorganiziranosti sicer niso zadovoljivi, vendar pa se moramo zavedati, da tiste TOZD iz katerih je DO nastala, niso prej nič bolje poslovale, samo slabosti so bile morda nekoliko bolj skrite. Te pa bi prej ali slej prišle na dan in tako ne gre očitati reorganizaciji - ki smo jo izvedli, sedanjih težav. Ta je bila izvršena zaradi ugodnejšega sodelovanja z namenskim kupcem in ne toliko zaradi programske usmeritve. Sicer pa se je doslej izkristaliziralo precej slabosti in nedorečenosti, ki izvirajo iz še ne utečene ekonomike, posebej mikroekonomike ter planiranja po katerem bi osredotočili proizvodni program na kvalitetne posle. Teh je za DO Elektrozveze dovolj."
devetih mesecih letošnjega leta, v nadaljevanju pa so udeleženci podali svoje kritične poglede na slabosti in nepravilnosti v DO Elektrozveze.
Iz govorov razpravljalcev je na koncu izzvenela misel, da samo natančna analiza in iz nje sledeči konkretni ukrepi, ki temeljijo na upoštevanju vseh nujnih faktorjev, lahko naredijo pozitivne premike v smislu boljšega poslovanja, kajti površnega kritiziranja, ki ni ničesar doprineslo je bilo namreč dovolj — torej kritika mora biti poglobljena do tistih temeljev, ki omogočajo natančno in razčlenjeno
poročali, za sedaj pa podajamo analizo organizacijskih problemov, kot jo je pripravil koordinacijski akcijski odbor ZK iz sklepov in stališč TOZD in DO, in ki je služila za osnovno usmeritev razprave.
Če kritično analiziramo sedanje stanje organiziranosti in delovanja DO, ne moremo preiti dejstev, ki smo jih že mnogokrat ponovili m, ki jih lahko štejemo za objektivni razloge za tako stanje. To jr vsekakor v prvi vrsti samo organizira icst nove DO (8
(Nadaljevanje na 4. strani)
azl‘i|f ^anjševanje uvoza z raznimi protekcionalističnimi, s carinskimi in z «uSimi ukrepi ima v večini primerov celo dolgoročne škodljive posle-;e izv*- Takšni ukrepi vsekakor ustvarjajo ugodno podlago za proizvodni ki Cjžervativizem in za ohranjanje toge proizvodne strukture. Vse to pa v cCV v stalno zmanjševanje konkurenčne sposobnosti, ki jo prepogosto ' 'ax) reševati z dopuščanjem še bolj škodljivih podvajanj. tjSL Razni zaščitni, pospeševalni in podobni ukrepi so vsekakor potrebni zagonu določene vrste proizvodnje in-še določen čas do njenega da lr*orevanja, potem pa se jih mora postopoma opuščati in s tem siliti zaščiteno organizacijo v ofenzivni konkurenčni spopad, ki nih^zno vodi v stalne inovacijske procese in v elastičnost proizvodnje.
J tem pa bi morali stalno bedeti nad tem, da se ne razvijejo posa-priMiki in skupine ljudi, ki bi mogli ovirati zdrav gospodarski razvoj. V odk^klosti je bilo prevečkrat dopuščeno, da so ti imeli odločilno vlogo, jvan *? vsej naši zakonodaji, usmeritvam, resolucijam itn. navkljub! deli Defenzivne ali obrambne investicije, s katerimi se zmanjšuje uvoz, naj jjled*°dobravali na naslednji podlagi:
na|,, Pripraviti se mora spisek izdelkov, ki povzročajo devizne izdatke.
. Treba ga je stalno izpopolnjevati, tako da je razvidna višina izdatkov > P Po posameznih vrstah izdelkov. Gospodarska zbornica pa naj sproži £n0 Pobudo za razvoj ali osvajanje tistih izdelkov, ki:
ih 4) ^ko vplivajo na obrambno učinkovitost ali dolgoročne usmeritve,
1 J tovzročajo največji primanjkljaj v devizni bilanci.
Povzroča stalno odvisnost z vezavo na posamezno tovarno, multina-cionalno družbo ali državo.
jA 2 iniciativo gospodarske zbornice naj se v grobih obrisih obdela ino-[jjjpjiiski proces, ki bo služil za organiziranje ustreznega povezovanja ra-čiiflln 0valnih- razvojnih, inženiring, proizvodnih in prometnih organizacij 5 /ki bo osnova za izdelavo investicijskih programov ali programa v teh ' . Ionizacijah.
al! V' 2 razvojno obdelavo, s katero se izdelek prilagodi našim proizvodnim o1!* razmeram in ravni tehnike v svetu, naj se osvaja tiste izdelke, ki jih lahko izdelamo pretežno z domačimi surovinami in brez posebne h11'. Škode za njihovo kakovost ali uporabnost.
>1? i po izčrpanju možnosti, ki jih lahko nudijo domače znanstvene nin, raziskovalne, razvojne in proizvodne zmogljivosti, se priporoča koope-lor3* racijsko ali drugačno sodelovanje z inozemskim:: proizvajalci.
i Kljub temu, da bo treba v bodočnosti inovacijske lapore usmerjati ors^edvsem v razreševanje naštetih problemov v .■.vezi z izvozom in voJMom, se ne sme zavreti pridobivanje in ustvarjanje novega znanja na uvo^dročjih, ki so življenskega pomena za naš nadaljnji razvoj. Nasprotno, ^ ^ho je treba iskati ukrepe, ki naj še močneje pospešujejo in ustvarjajo
ugodne pogoje za nadaljnje raziskave in razvoj. Ukrepi naj bodo predvsem gospodarskega značaja in jih je treba stalno izpopolnjevati tako, da bi imeli vedno večje ugodnosti tisti, ki proizvajajo na osnovi domačih spoznanj, in prenašali bremena na tiste, ki se raje okoriščajo s tujim znanjem.
Ob naštevanju posameznih področij se nalašč izogibam uvrščanju v tehnološko intenzivne, kapitalno intenzivne in delovno intenzivne kategorije. Napredek tehnike in organizacije nam v naslednjih letih lahko omogoči spremembo teh kategorij. Poizkušam navesti posamezna področja s kratkim komentarjem po vrsti, tako da od pomembnejših prehajam k manj pomembnim. Ugotovili boste, da so zajeta naslednja področja, katerim se doslej ni posvečalo posebne pozornosti:
1.	Energetske raziskave in raziskave za zmanjšanje porabe energije.
Pri energiji moramo še posebej namenjati skrb naslednjim področjem:
a)	pri racionalni porabi energije:
— razvoju uporabnih tehnik za gospodinjstva, široko porabo v industriji
in prometu
—	uporabi odpadne toplote, razvoju toplotno-energetskih in pogonskih naprav, toplotnim omrežjem in toplotnim črpalkam,
—	razvoju pridobivanja, prenosa in zbiranja električne in toplotne ener-
gije,
— nadaljnjemu razvoju uporabe raznih plinastih goriv.
b)	pri pridobivanju nosilcev energije:
—	izpopolnjevanju tehnologije za pridobivanje elektrike, trdnih, tekočih in plinastih goriv iz premogov,
—	odkrivanju, pridobivanju in pripravi premogov,
—	odkrivanju in pridobivanju nafte ter zemeljskega plina,
—	raziskavam in uporabo atomske energije.
c)	pri novih vrstah energije:
—	razvoju termične in električne izrabe sončne energije,
—	raziskavam o možnostih izrabe energije vetra, geotermične energije in drugih energetskih virov.
č) nadaljnjim izboljšavam za popolnejše izkoriščanje vodne energije.
2.	Zaščita okolja:
a)	razvoj naprav za takšno sortiranje in uničevanje odpadkov, ki bo omogočalo pridobivanje električne in toplotne energije ter industrijsko izrabo odpadkov,
b)	raziskave in razvoj naprav za prečiščevanje, razstrupljevanje in reci rkulacijo industrijskih odplak,
c)	razvoj metod za preprečevanje kemičnega, toplotnega in zvočnega onesnaževanja okolice,
d)	razvoj komunalnih sistemov "m naprav za razkroj in predelavo fekalij.
3.	Raziskovanja tehničnih pripomočkov za zdravljenje, rekonva-
lescenco prizadetih ljudi ter za zaščito njihovega zdravja kot tudi ukrepov za humanizacijo dela:
a)	raziskave vplivov, ki škodujejo zdravju, odpravljanju teh vplivov in bolezni, raziskave in razvoj pripomočkov za govorno, vidno ali slušno prizadete, razvoj ortopedskih pripomočkov in razvoj posameznih naprav, pripomočkov ali delov za nadomeščanje organov, zglobov kosti, za vzbujanje mišic ali pomoč mišicam in organom,
b)	raziskave človekovega delovnega okolja z opravljanjem možnosti za nesreče, z ergonomskim prilagajanjem delovnega mesta, orodij in strojev; razvoj nemotečih zaščitnih sredstev, raziskave in odpravljanje škodljivih vplivov raznih kemikalij, plinov, ropota itn. na delovnih mestih; raziskave in odpravljanje monotono se ponavljajočih delovnih faz in 'drugih vplivov, ki zmanjšujejo delavčevo pozornost in razvoj osebnosti.
4.	Izgradnja enovitih informacijskih sistemov:
Brez dvoma je izgradnja in delovanje enovitih informacijskih sistemov in mrež eden izmed prvih pogojev za nadaljnji napredek samoupravljanja, za uspešnejše povezovanje proizvodnih, prometnih in bančnih organizacij, za uspešno uvajanje najnovejših spoznanj v proizvodne procese, za povečanje produktivnosti teh procesov, za preprečevanje nepotrebnih raziskav in za odpravljanje cele vrste stroškov, ki postanejo ob delujočih sistemih nepotrebni.
Pri izgradnji informacijskih sistemov bi se morali zavedati, da to ni problem posamezne delovne organizacije, fakultete ali skupnosti. Enovitost in učinkovitost informacijskih sistemov je odvisna od družbene določitve izhodišč ter od sporazumevanja in povezovanja na osnovi teh izhodišč.
Učinkovitost informiranja se bo povečevala z vedno močnejšim prilagajanjem informacij uporabnikovim potrebam, pri čemer bi morali paziti, da bodo informacijski tokovi čim bolj usklajeni s kadrovskimi tokovi.
5.	Raziskave, ki naj omogočijo učinkovitejše izrabljanje domačih
surovin.
6.	Raziskave morja in morske tehnike:
Kljub temu, da sta Jugoslavija in Slovenija v njej obmorski deželi in da imata dokaj razvito pomorsko gospodarstvo, se običajno razvoju tega gospodarstva namenja premalo pozornosti.
S tem grešimo že zaradi tega, ker pokriva morje večji del zemeljske oble in je močan vir prehrane ter industrijskih surovin. Lahko postane podlaga še za celo vrsto drugih dejavnosti in za pridobivanje surovin, ki jih danes še ne izkoriščamo.
DO ISKRA COMMERCE
IZPOSOJENI INTERVJU
Pogovor z oblikovalko Janjo Lap
Kot samostojna projektantka je delala v Projektivnem ateljeju v Ljubljani do leta 1962, nato pa je bila do leta 1964 profesorica za industrijsko oblikovanje v Ljubljani, S štipendijo British Council je odpotovala v London, kjer se je izpopolnjevala v pedagogiki industrijskega oblikovanja na Royal College of Art. Ta študij (pri profesorjih R. Gooden in M. Blacki je trajal do leta 1966, ko je dobila mesto predavateljice (osnove oblikovanja) na College of Art v Sheffieldu. Naslednje leto (19671 je kandidirala za predavateljico industrijskega obli-
kovanja in notranje opreme na univerzi v Sheffieldu, oddelku za arhitekturo, kjer je bila sprejeta in nato ostala na tem mestu deset let. Medtem je predavala tudi na drugih angleških visokih šolah. Leta 1973 si je na matični univerzi RCA v Londonu pridobila magisterij iz industrijskega oblikovanja.
Leta 1977 se je vrnila v domovino. Najprej se je zaposlila kot samostojna raziskovalka na Inštitutu za sociologijo in filozofijo v Ljubljani. Od aprila 1979 pa je kot samostojna' industrijska oblikovalka za-
DO ELEKTROZVEZE
Problemska konferenca ZK DO Elektrozveze
(Nadaljevanje s 3. strani)
TOZD in DSSS) dislokacijska razbitost (24 lokacij), pomanjkanje likvidnih sredstev in strokovnega kadra itd. Vsi ti problemi realno onemogočajo hitrejše in učinkovitejše organiziranje nove EK). Zadovoljiti se s tako ugotovitvijo pa bi bilo skrajno nevarno in neodgovorno. Če pogledamo leto in pol nazaj, ko smo začeli z organizacijskimi pripravami za novo DO, lahko ugotovimo naslednje:
—	komisija za organiziranje DO in komisije za organiziranje TOZD in DSSS so se v obdobju pred formalnim pričetkom delovanja nove DO (1. 7. 1979) ukvarjale predvsem s statičnim vidikom organizacije TOZD in DO (organizacijske sheme)
—	po tem je bilo delo komisije in komisij osredotočeno na izpeljavo formalnih samoupravnih postopkov, ki so bili potrebni za konstituiranje in registracijo TOZD in DO
—	s Startom delovanja nove DO se je komisija za organiziranje DO, ki se je nato skoraj v večini prelevila po sklepu delavskega sveta DO v v.d. KPO, ukvarjala delno s statičnim delom organiziranosti, z akcijami za pripravo, izvedbo in sprejem potrebnih novih samoupravnih splošnih aktov in le delno s problemi dinamičnega vidika organiziranosti (delovanja TOZD, DSSS in DO).
Predvsem pa se je s pričetkom delovanja 1. 7. 1979 ukvarjala že s problemi realizacije, likvidnosti, investiranja itd.
Osnovna napaka in pomanjkljivost, ki je bila storjena v tem procesu organiziranja nove EK) pa je predvsem ta, da komisija, ali drug strokovni organ, ali posamezni strokovnjaki riiso izdelali dinamične organizacije delovanja nove DO. Le-ta se sestoji iz analize potrebnih kadrov in sredstev za delo in vnaprej postavljenih delovnih postopkov	(navodila, organizacijski
predpisi) za vse elemente poslovanja.
Poleg	nekaterih organizacijskih
predpisov in v samoupravnih sporazumih postavljenih osnovnih načel medsebojnih ekonomskih odnosov, je
bilo premalo, ali skoraj nič narejenega na področju mikroorganizacije TOZD in DSSS, medsebojnih funkcionalnih povezav in definiranje odgovornosti posameznih delavcev.
Zdaj lahko ugotavljamo, da ni poenotenih delovnih postopkov, da mnogi delavci nimajo natančnih navodil in, da glede na organizacijske in vsebinske spremembe ne znajo opravljati svojega dela. Menimo, da smo pri postavitvi nove DO in TOZD v njeni sestavi podcenjevali kompliciranost takega poslovnega sistema,' ki mu sedaj seveda nismo kos.
Ob vseh teh ugotovitvah se postavlja vprašanje, zakaj teh dejstev nismo upoštevali že ob samem pristopu k temu delu in kako sedaj naprej. Za prvo menimo, da nismo imeli, ali znali angažirati ustreznega strokovnega kadra, ni bilo tudi časa glede na želeni termin štarta nove DO, za na drugi del vprašanja pa je odgovor naslednji:
—	takoj pristopiti k temeljitemu proučevanju tistih poslovnih funkcij in elementov poslovanja, ki so najbolj problematični in izdelati mikroorgani-zacijo, organizacijske predpise in navodila in definirati pristojnosti in odgovornosti izvrševalcev
ker vemo, da nimamo v organizacijski službi takih organizacijskih zmogljivosti (v strokovnem smislu), je za to delo potrebno angažirati zunanje strokovnjake
—	vodje služb v DSSS in vodje posameznih sektoijev v TOZD bi morali več pozornosti posvetiti notranji organizaciji dela v okviru svojih enot, medsebojnemu povezovanju med enotami, med TOZD in med službami v DSSS.
To je le nekaj navrženih ukrepov, ki bi seveda ob resnem uresničevanju gotovo obrodili sadove. Boljša organiziranost in delovanje TOZD, DSSS in DO kot celote pa bodo vsekakor pripomogli tudi k temu, da bomo laže in uspešneje realizirali tudi naše proizvodne in prodajne naloge in omogočili soUdno delovanje informacijskega sistema v prid neposrednih delavcev kot tudi samoupravni in upravljavski strukturi.
B. C.
poslena v Iskri Commerce.
Kot sodelavka, pozneje pa kot samostojna projektantka je opravila vrsto idejnih in izvršnih načrtov stanovanjskih, poslovnih in drugih objektov, slej ko prej pa se je njen kreativni interes poglabljal v oblikovanje stekla in porcelana.
Sodelovala je na več natečajih-in dobivala visoka priznanja in nagrade tudi za oblikovanje plakatov, značk, posodja. Razstavljala je doma in v tujini (razstave uporabne umetnosti, BIO DLOS, ICSID v Parizu itd.)
Objavlja članke v’ strokovnih revijah in dnevnem časopisju.
Ponuja se priložnost, da vas v pogovoru izrabim v čisto določeni smeri: razstava v Iskrini stolpnici namreč odpira večno vprašanje, kako je z našim industrijskim oblikovanjem seveda tudi v luči vaših nemajhnih mednarodnih izkušenj?
„lskra design" je bil naslov razstave, na kateri so se predstavili oblikovalci s svojimi
Janja Lap.
dosežki, in to domači, to je Iskrini, in njeni, zunanji sodelavci. Razstava odpira dialog in sicer znotraj Iskre, kar je nadvse pomembno, če upoštevamo izredno razprostranjenost njenih služb in obratov, in vsekakor tudi dialog navzven.
Saj imate razstavljenih nekaj projektov?
To so. projekti s področja široke potrošnje: predstavljen je sušilec za lase, predlog za preoblikovanje mikrovalovne pečice, vodna črpalka Sora II in garnitura stekla, namenjena Iskrini propagandni oziroma reprezentativni rabi. To slednje govori še posebej o tem, da ima Iskra posluh za svojega oblikovalca, ker ga povabi k sodelovanju za projekt, od katerega ima podjetje samo posredno korist.
Prišli ste k Iskri, najbrž dobro vedoč, da ima dobro razvito lastno oblikovalsko službo?
To je res. Smotrno in okusno oblikovanje Iskrinih izdelkov je že dolgo znano. S tem pa še ni rečeno, da se ne odpira še nešteto možnosti za izpopolnitev. Oblikovalec bi se želel več aplikativnega znanstve-no-raziskovalnega dela in utirjenega izobraževanja iz dela in ob delu. Za vse to imamo odlične pogoje: delavnice, prostore, odlične strokovnjake. Ne govorim samo o svoji TOZD Marketing, marveč o celotnem podjetju, ki združuje kakih 30.000 delavcev. Združuje pa tudi toliko in toliko oblikovalcev, ki naj bi — kot je bilo poudarjeno na otvoritvi razstave — pripomogli k dovolj razpoznavnemu hišnemu slogu oblikovanja. Brž ko bi organizirali tako izobraževanje in hkrati še bolj poglobili raziskovalno delo, bi stekla rdeča nitka v tem smislu, da bi začeli govoriti skupen oblikovalski jezik.
Si menda ne prizadevate za lastno Iskrino šolo oblikovanja?
Nikakor ne. Vsi dosedanji pogovori o tem so dali že dokaj izoblikovan predlog ki upošteva predvsem dejstvo, da je v vseh naših., razvojnih oddelkih veliko strokov-njakgv/izj vrst tehnikov in inženirjev, ki s •vojifiiŠHlom v tehnološkem in inovacij-skenC^icesu neposredno lahko, in morajo vplivati .‘na oblikovanje. Vsi odlično poznajo proizvodne procese in so zato pogla-vitni.'-.pc>močniki nam oblikovalcem. Še bolje povedano, njihovo dodatno izobraževanje bi pripomoglo k marsikaki razjasnitvi glede oblikovanja izdelkov, ki mu oblikovalci seveda ne bodo kos, če se bodo bali delavnic in strojev. Skratka, gre za obojestransko spoznavanje procesov, ki vendarle na koncu dajo izdelke določenih oblik.
Saj je vendar uvedeno izobraževanje oblikovalcev na visoki šolski stopnji, kjer bo menda vse to vključeno?
Škoda je izgubljati besede o čedalje očitnejši potrebnosti take šole, toda prve zrele sadove bomo vendarle pobrali, če upoštevamo še pripravniško dobo diplomantov, šele leta 1986 ali še pozneje. Tedaj bodo prvi samostojni oblikovalci pravzaprav šele na tem, da se poglobijo v razumevanje proizvodnih procesov, medtem pa proizvodnja kajpada ne bo stala. Zato se mi zdi, da je Iskri, o kateri smem in morem govoriti, čas kljub temu naklonjen, če izrabi za izobraževanje lastne strokovnjake, in s tem še izgladi svojo oblikovalsko pot.
Je tako vaše gledanje osamljeno?
Ne bi rekla, čeprav se tu pa tam stepeta nekoliko zastarela dunajska šola s sodobnejšimi, nekoliko širšimi evropskimi pogledi na oblikovanje. Še zmeraj se tudi pozna, da nismo imeli izkušenj v industriji, pač pa dokaj močno obrtniško tradicijo. Izkušnje
ISKRA COMMERCE LJUBLJANA
objavlja prosta dela in naloge v TOZD ZUNANJI TRG
DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA ali ELEKTRO INŽENIRJA, za vodenje podjetja v tujini Cranex A. G. Švica POGOJI:
-	končana ekonomska fakulteta II. ali I. stopnje oziroma elektro fakulteta II ali I
stopnje	y
—	5 let delovnih izkušenj v stroki
-	opravljena zunanjetrgovinska registracija ali izpolnjevanje pogojev za zunanjetrgovinsko registracijo
—	aktivno znanje enega od svetovnih jezikov
DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA ali ELEKTRO INŽENIRJA, za vodenje predstavništva v tujini Egipt, Kairo POGOJI:
—	končana ekonomska fakulteta II. ali I. stopnje oziroma elektro fakulteta II ali I stopnje
—	5 let delovnih izkušenj v stroki
—	opravljena zunanjetrgovinska registracija ali izpolnjevanje pogojev za zunanjetrgovinsko registracijo
—	aktivno znanje angleškega jezika
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: ISKRA COMMERCE KADROVSKA SLUŽBA LJUBLJANA Topniška 58.	'
pa niso prišle iz kulturne tradicije (ki je*' nemarjena), ampak iz industrije, naj je na lastna še tako mlada.
Pa tuja oblikovalska izkušnja?
Ta nam je tuja, s tem pa ni rečeno, da , je nismo oklepali. Nekako prisvojili smo I in jo prilagajali svojim potrebam in moZ nostim.
Toliko in toliko priznanj za ls*cr' dobro oblikovane izdelke pa le govori o določeni tradiciji?
Priznanja za Iskro so bila in zmeraj uprZ vičena, vendar pa ne smemo pozabiti leP( uspehov še nekaterih drugih industrij, Pre~. vsem pohištvene. Skoraj pravilo se mi z ' da so dobre dosežke zmeraj spremljala ra* glabljanja o razmerju med industrijska oblikovanjem in inovacijskimi procesi. “ noviti moram prejšnjo misel, da je de ^ uspešno in da rodi kvalitetne sadove a teamskem delu. To pomeni, da mora d kovalec nastopiti ob začetku vsakega PZI jekta, potem bi lahko govorili o skup11 skem rezultatu.
Najdfte kak primer?
Saj ga imam. Vodno črpalko, ki jo izd*j lujejo v Železnikih, smo ustvarjali skuPn° tamkajšnjim razvojnim oddelkom, tako ‘jjj je rezultat res skupinski, inovacija je stop81 v korak z oblikovanjem.
Rekli ste skupinsko ustvarjanje?
To je element, ki ga v zadnjem času up0 števajo tudi teoretiki. Ni morda odveč o m8 niti, da so na nedavnem dubrovnišk®1" kongresu estetikov prebrali tudi referat industrijskem oblikovanju kot posebni vsi človekovega ustvarjanja. Najbrž bo treba ugotovitve upoštevati in jih še poglobiti.
Grafični oblikovalci, se zdi, imajo “ svoje ustvarjalno zadoščenje?
Starejše je in zato je tudi bolj raziš Ampak to ni bistveno. Zavedati se pač ramo, da je vsakovrstnega oblikovanja dalje več, zato je treba o njem tudi vse govoriti, tudi teoretično.
Kje so pri nas take možnosti?
Praktično jih skoraj ni, če pomislimo, d nimamo strokovnega glasila, oz. zadev® glasilo, na primer Sinteza, tako poredko haja, da skoraj ni možnosti za kontinuiran spremljanje oblikovalskih tokov.
Oblikovalci ste večinoma izšolani arh1 tekti?	'	i
To je res. Oblikovalsko življenje P3 ^ pri nas dobilo pravo podlago šele z visokj oblikovalsko šolo. Ta pa ima spet svoj veli* pogoj, da bo zares kreativna in zmožna * jati dober kader — to so opremljene dein niče. Teorija je potrebna, kajpak, še bolj P sprotno spoznavanje proizvodnega proces8 katerega nujni del je oblikovalec.
Govori iz vas mednarodna izkušnja?
Kako naj bi se je otresla. Poskušam s* veda po svojih močeh te izkušnje tudi Pa rahljati. Saj niso slabe, četudi so naše nosti kdaj pa kdaj omejene. Takrat bi r seveda prilagodili, saj golo posnemanje nl koli ni smotrno, ker ubija ustvarjalnost.
Janez Zadnik^
___________________________i_____________
Novi koledar I
bo lep
Novi Iskrin koledar za prihodn/ leto nas ravno ne bo grel ali pa v P01-letnih mesecih hladil, pa čeprav je nj6.' gova osnovna tema - izkoriščanje P11' mamih energetekih virov - sond-vetra, vode. Če že to ne, bo pa gotov všeč širokemu krogu Iskrinih dela® cev, naj bo to zaradi izbranih in lep' barvnih fotografij in pa koledarskeP dela, ki tokrat (k sreči) ne bo na podlagi, pač pa na golobje sivi. .
Torej, v Marketingu v Iskri Col”1 merce so se odločili za izredno aktuai
(Nadaljevanje na 5. strani;
K ugodnostim, ki jih nudi morje, se pridružujejo še možnosti za intenzivne raziskave v morski biološki postaji pri Inštitutu za biologijo.
7.	Biotehnološke raziskave predvsem za povečanje učinkovitosti pri pridobivanju prehrambenih artiklov, pri zaščiti okolja, pri farmacevtskih izdelkih in pri pridobivanju surovin.
8.	Raziskave prometnih in transportnih sistemov.
9.	Raziskave, ki naj omogočijo napovedovati katastrofe in raziskave ukrepov za zaščito pred njimi.
10.	Raziskave in razvoj gradbene tehnike in stanovanjske izgradnje.
11.	Raziskave o oplemenitenju surovin in o zaščiti izdelkov.
12.	Raziskave na drugih tehničnih področjih.
13.	Raziskave instrumentov za obdelavo, zaščito in pričetek izkoriščanja investicij.
14.	Urbanistične raziskave, raziskave mikro in makrostruktur ter komunalnih dejavnosti in tehnologij.
15.	Raziskave in prilagajanje marketinških pristopov samoupravnemu sistemu planiranja.
16.	Raziskave organizacijskih sistemov v samoupravnih pogojih ustvarjanja, odločanja, delitve in povezovanja.
Druge dejavnosti bi si lahko pridobile prednost le na osnovi izvozne usmeritve ali s preprečevanjem uvoza.
Gospodarski ukrepi, s katerimi naj bi družba usmerjala inovacijska prizadevanja na tukaj navedena področja, naj bi bili:
1.	Uresničevanje določb o amortizaciji materialnih pravic in uporaba teh sredstev za nove inovacije.
2.	Delno kritje osebnih dohodkov tistih, ki sodelujejo v navedenih raziskovalnih programih.
3.	Sofinanciranje investicij za raziskovalno opremo, zgradbe in druge dodelave.
4.	Določanje najmanjših lastnih sredstev za najemanje posojil, dejanje dolgoročnih posojil z najnižjo obrestno mero in skupno prevzemanje rizika ob neuspeli inovaciji.
5.	Zagotovitev brezplačnega svetovanja prek gospodarske zbornice.
6.	Sofinanciranje razvoja in raziskav zunaj lastne organizacije združenega dela oziroma delovne organizacije.
7.	Sofinanciranje raziskav, ki potekajo skupaj s fakultetami ali z drugimi inštituti ki so del visokih šol.
8.	Izgradnja in sofinanciranje informacijskih sistemov do dosežene stopnje in izrabljanja sistemov, ki bo omogočila samofinanciranje po eni izmed metod iz zakona o združenem delu.
9.	Nuditi strokovno in finančno pomoč izumiteljem ali avtorjem pri zaščiti njihovih investicij in pri ugotavljanju možnosti za njihovo izkoriščanje.
10.	Nuditi brezplačno strokovno pomoč pri sklepanju licenčnih in podobnih pogodb.
Nekatere oblike stimulativnih ukrepov, ki so se doslej uveljavile v naši praksi, so očitno dale dobre rezultate in vzpodbudile uporabo lastnega znanja v naši proizvodnji. Ti rezultati pa so še vedno prešibki da bi nas zadovoljili. Razpoložljiva sredstva in kadri ne zadoščajo za dovolj močno vzpodbudo v nadaljnjih členih inovacijske verige. Za sedaj upamo, da bi zadoščal prednostni seznam za odobravanje investicijskih posojil. Če to ne bi zadoščalo, bi morali iskati še nadaljnje stimulativne ukrepe -vedno s ciljem, da se doseže očitno prednost uporabe domačega znanja raziskovalnih in razvojnih zmogljivosti pred uporabo tujih rešitev.
Ker se v prizadevanjih za ustalitev našega gospodarstva poudarja izkoriščanje naravnih prednosti oziroma domačih surovin, bi se še nekoliko zaustavili ob investicijah za uveljavljanje in izkoriščanje prvih dveh dejavnikov produktivnosti; to sta:
—	vlaganje v izkoriščanje naravnih prednosti in
—	vlaganje v dvigovanje kakovosti kadrovske sestave.
1. Naravne prednosti
Naša družba v vseh povojnih letih uveljavlja načelo enakomernega razvoja družbe. Samo enakomeren razvoj vseh področij omogoča hitrejši razvoj celotne družbe. V tem smislu bi morali razumeti tudi določbe
111.	člena zakona o združenem delu, ki pravi, da moramo v organizacijah združenega dela ločeno ugotavljati tisti del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti. Ta določba v praksi še ni uveljavljena; prej ali slej pa bo morala biti. Tudi tu bi morali izdelati ustrezne instrumente, ki bi omogočali ugotavljanje takega dohodka.
5 Prav bi bilo, da bi se istočasno z uveljavljanjem te določbe izoblikovalo tudi natančnejše kriterije za ugotavljanje primanjkljaja, ki nastaja na določenih področjih zaradi neugodnih naravnih ali drugih pogojev, če družba na primer ugotovi, da je na kraškem območju kronično pomanjkanje vode (voda je brez dvoma eden izmed osnovnih naravnih pogojev), potem je dolžnost družbe, da Krasu pomaga pri iskanju novih vodnih virov.
Po drugi plati pa bi se moralo stalno opozarjati tiste dele družbe ki naravnih pogojev ne izkoriščajo dovolj racionalno; v skladu z novejšimi spoznanji in z vključevanjem lastnih raziskav in razvoja. Tako npr. na področju ribištva stalno ugotavljamo, da dosegamo slabše rezultate kot jih dosegajo nekatere dežele, ki imajo podobne ali celo slabše naravne pogoje.
2. Kadrovska sestava in znanje
Vlaganja v pridobivanje kvalitetnejše kadrovske strukture se v razvitih deželah povečujejo. Povečevanje je brez dvoma posledica ugotovljenih rezultatov ob uporabi posameznih dejavnikov produktivnosti. Povečani
uporabi znanja se prilagajajo tudi klasične oblike proizvodnih metoj Tako se npr. pri klasični organizaciji dela ugotavlja, da se produktivno®' povečuje z dviganjem izobrazbene strukture samo do določene meje. v izobrazbeno strukturo povečujemo čez to mejo, se produktivnost hitra zmanjšuje. Te pojave v razvitih državah odpravljajo z modernimi orga®' zacijskimi prijemi: teamsko delo, brainstorming, matrične organizaCJ itn.
Vedno novi organizacijski prijemi in napredek tehnike bodo, po p®8* videvanjih nekaterih strokovnjakov, omogočili Združenim država^ Amerike, da bo v letu 1985 vsak peti delavec visoko izobražen.
Pri nas na žalost ugotavljamo v določenih primerih stagnacijo ali ostajanje, tu in tam pa cleo nazadovanje pri pridobivanju kakovost®1 kadrov. Nujno bi bilo — tudi glede na značilnosti našega družbeneS, sistema - namenjati temu področju največjo skrb in stalno pospeševat pridobivanje novih znanj. Temu bi morali prilagoditi poleg org8111 zacijskih tudi dohodkovne odnose pri razporejanju osebnih dohodkov.
Kaj torej storiti?
Vse v tem referatu navedeno, pa tudi več drugih pojavov v ®.a 1 družbi, kažejo, da cilji, ki naj bi jih dosegli z ..letoma inovacij" nlS°' lahko dosegljivi. Po nekaterih pojavih bi celo lahko sklepali, da s®'8 krenili v nasprotno smer: množična inovacijska dejavnost se le s težav8 uveljavlja in razvojno-raziskovalno delo še ni pridobilo prave vrednost1’ udeležba tujega znanja v proizvodnih procesih pa se močno povečuje.
Za dosego cilja bo še nadalje nujna stalna družbenoolitična akcija. razdeljevanju diplomskih nalog in magistrskih nalog ter pri zagovoru sertacij na fakultetah bi omogočili hitrejše uveljavljanje vseh določ' zakona o združenem delu in hitrejši prehod na skrajno možno izrablja®! naših znanstvenih in drugih strokovnih zmogljivosti.	u
Diplomske in magistrske naloge ter disertacije orgenizatorjev dela 0 morale omogočati izboljševanje samoupravne organizacije dela ob sta nem zviševanju kvalifikacijske strukture kadrov.
Ostale šole bi morale vnesti v svoje programe poduk o vrednosti la^j nega napredka tehnike in o zaščiti tega napredka. Še nekaj se bo tre®' prej ali slej odločiti: kaj storiti za povečanje delovne discipline.
Še danes se neredko sliši naivne pripombe, kot na primer: „Kaj ? razvijali, če pa so vse to razvili že v tujini!", ki prehajajo ob daja®i“ primerjav iz razvitega sveta v dogmatsko-uničevalne izreke, kot sta e* primer: ..Kapitalističnih metod ne bomo posnemali!" ali „Pri nas se ®' bo delalo po piansko-etatističnih metodah!" Take in podobne izjave' brez ustvarjalne kritike - se še vedno lahko sliši iz ust nekaterih ode0 vornih ekonomistov, poslovodnih organov ali celo odgovornih družbe®6 političnih oseb.
OSNUTEK
Samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—1985
PRILOGA K ISKRI ŠTEV.42 - 8. 11. 1980

4
3.
iv
-i:
V'
•i: T
D'
£ .'	■C				-
		v			
•'	.'V;	:- -'H	J "		. jn-	1
				. r-	t\: •' .
... • ;	n :		•	' r :	■- }	
•	•' ' ■ - V. :	:	; ' >r:		•U-;		^ *
. 7; '	.	' ;:-i i-		-	■■	
	-1 ‘i i - v	; •	•••• 'i.:- •		
.<	f	u ■	■		'	
’•	V " ■ 1-	•	-v			•	V	;■ r-.., ■ >'
	' , '	.""	"•'i	.■v ’ V'	•	i	
	-	-H	"■:xl V.		-r«
		•	- . r		n	V;!; 7-v
t:

Samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—1985
Na osnovi sklepa sestanka delegatov za usklajevanje Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD ISKRA za srednjeročno obdobje 1981—1985 z dne 4. 11. 1980 objavljamo za javno razpravo osnutek Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD ISKRA za srednjeročno obdobje 1981—1985.
Osnutek samoupravnega sporazuma je bil predložen delegatom kot rezultat strokovnega usklajevanja, ki je, upoštevaje Analizo razvojnih možnosti SOZD ISKRA v srednjeročnem obdobju 1981-1985, delovno gradivo II Samoupravnega sporazuma o temeljih plana in pripombe delovnih organizacij, potekalo tako v okviru poslovodnega kolegija SOZD, področnih kolegijev na nivoju SOZD kot tudi na kolegiju glavnih direktorjev.
V osnutku sporazuma so nekatere kvantifikacije prikazane nominalno zaradi tehnike usklajevanja in to dohodek, akumulacija in prodaja na domačem trgu. V priloženi tabeli je zato podana primerjava nominalnih in realnih rasti posameznih parametrov družbeno ekonomskega razvoja SOZD ISKRA. V končnem predlogu usklajenega teksta pa bodo enotno prikazane samo realne vrednosti in stopnje rasti planiranega razvoja v srednjeročnem obdobju 1981—85.
Delegati so pri obravnavi strokovno usklajenega Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD ISKRA za srednjeročno obdobje 1981—1985 zavzeli naslednja stališča:
—	Materialne kvantifikacije predvidenega razvoja niso še v celoti usklajene, predvsem kar se tiče strukture proizvodnje (elementi), zlasti realnih osebnih dohodkov, zaposlovanja in rasti družbenega proizvoda. V toku javne razprave je potrebno zato ponovno pregledati nastala odstopanja in jih uskladiti s predvidenimi možnostmi slovenskega oziroma jugoslovanskega gospodarstva, upoštevaje pri tem Iskrino mesto.
—	Zagotavljanje sredstev za razširitev in modernizacijo posameznih zmogljivosti organizacij skupnega pomena naj bi potekalo praviloma le po enem kriteriju in to s priznanjem povečanega deleža v skupnem prihodku ter sporazumnim usmerjanjem ustvarjene akumulacije organizacije skupnega pomena.
—	Naložbe v osnovna sredstva, ki se urejajo s Samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov organizacij združenega dela SOZD ISKRA, morajo zagotoviti prestrukturiranje proizvodnih programov ob upoštevanju vseh strateških usmeritev ISKRE v srednjeročnem obdobju 1981—1985.
—	Razvoj sistema samoupravnega informiranja preko glasila Iskra, glasil DO in biltenov naj se vključi v programe dejavnosti s področja informatike.
—	Vlaganja v počitniške kapacitete (čl. 104) ostanejo v tekstu samoupravnega sporazuma do razjasnitve stališč v zvezi z organizacijo počitniške dejavnosti, za kar pa že poteka obširna razprava v okviru sindikata.
—	Sistem internih zvez, za kar v SOZD združujemo sredstva, naj bo koncipiran tako, da bo možno z nadaljnjo dogradnjo tega sistema zagotoviti tudi računalniške povezave.
Pripombe na osnutek Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD ISKRA za srednjeročno obdobje 1981-1985, usklajene v posameznih DO, zbira do vključno 24. 11. 1980.Področje za ekonomiko v delovni skupnosti Skupnih služb SOZD ISKRA, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI.
Pripombe naj bodo podane v obliki amandmajev na posamezne člene, tako da bo delo odbora za usklajevanje lahko potekalo brez zastojev.
Seznam delegatov za usklajevanje postopka sprejema Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD ISKRA za srednjeročno obdobje 1981/1985 (po sklepu 11. zasedanja DSSOZDzdne21.4. 1980):
Eiektromehanika
Elektrozveze
Elementi
Široka potrošnja
Avtoelektrika
Avtomatika
Kondenzatorji
Baterije Zmaj
Iskra—Commerce
IKM
ZORIN
Invest servis
Šolski center
Vrenko Erik Pukl Alenka Zorn Otmar Vidic Jože Jelinčič Ludvik Dovič Alojz Težak Vida Čope Rado Žmavc Marjan Simonič Anton Trojar Marjan Aljaž Franc Rekar Ciril

OSNUTEK 24. 10. 1980
Na osnovi člena 34. Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, 29., 35. in 75. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije, člena 84, 95 in 96 Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, 85. člena Statuta ISKRE - sestavljene organizacije združenega dela elektrokovinske industrije n. sol. o. Ljubljana ter skladno z elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov, ki so jih sprejeli delavci v temeljnih organizacijah, skladno s smernicami za plan delovnih organizacij združenih v SOZD ISKRA in s smernicami za plan sestavljene organizacije ISKRA
sprejmejo
delavski sveti temeljnih organizacij, delavski sveti delovnih organizacij in delavski svet sestavljene organizacije ISKRA
Samoupravni sporazum o temeljili plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—1985
člen 1
S tem sporazumom delavci ISKRE opredeljujemo in določamo skupne interese, cilje in naloge ter prevzemamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri uresničevanju skupnih interesov in ciljev družbeno-ekonomskega razvoja v srednjeročnem planskem obdobju 1981 do 1985.
člen 2
V srednjeročnem planskem obdobju 1981—1985 bomo usmerjali svoj družbenoekonomski razvoj predvsem v uresničitev naslednjih ciljev:
—	krepitev materialne osnove združenega dela,
—	zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih,
—	zagotavljanje osebnega in družbenega standarda zaposlenih.
Za dosego teh ciljev pa bomo ob istočasnem prestrukturiranju proizvodnih programov v smeri večje profesionalizacije in vgrajenega deleža znanja, s čimer bodo položeni temelji nadaljnjega, tudi dolgoročnega razvoja SOZD ISKRA, kot enega nosilcev elektronske in elektroindustrije, zagotovili potrebno rast produktivnosti, dohodka, izvoza — uvoza, naložb, akumulacije in zaposlenosti.
I.	MATERIALNA PODLAGA RAZVOJA Dohodek
člen 3
Podpisnice soglašajo, da je za realizacijo predvidenega srednjeročnega plana potrebno zagotoviti ustrezen dohodek kot materialno podlago razvoja organizacij združenega dela ter za izpolnjevanje skupnih interesov in potreb delavcev. Zato podpisnice zagotavljajo, da bodo s poslovnimi odločitvami, racionalnim poslovanjem in stabilizacijskim obnašanjem realizirale v obdobju 1981—1.985 dohodek, ki bo v komulativi in usklajen z dohodki podpisnic, znašal 90,69 milijard din in pri tem v globalu rastel v SOZD ISKRA s 26,5 % letno stopnjo.
člen 4
Podpisnice soglašajo, da bodo zagotovile upoštevanje temeljnih razmerij razporejanja dohodka in čistega dohodka,tako da bo skladno z delitvijo dohodka podpisnic za SOZD ISKRA za celoto dosežena naslednja struktura delitve
%
	1981	1985
Dohodek	100	100
Čisti dohodek	69,4	70,4
Bruto osebni dohodek	45,8	40,8
Poslovni sklad	14,3	20,3
Rezervni sklad	2,5	2,7
Sklad skupne porabe	6,8	6,6
člen 5
Podpisnice soglašajo, da bodo ob upoštevanju določil predhodnega člena skupaj realizirale v SOZD ISKRA v srednjeročnem obdobju 1981—1985 za 18,45 milijard din akumulacije, od katere bodo 6,6 % namenile za nerazvite republike in AOP, 7,9 % za infrastrukturo, 25,6 % namenile za nerazvite republike in AOP, 7,9 % za infrastrukturo, 25,6 % za investicije v SOZD-u, 3,1 % za ostale naložbe in 34,5 % za odplačilo anuitet.
Proizvodnja
člen 6
Rast dohodka bo temeljila na dinamični rasti proizvodnje. Zato podpisnice soglašajo, da bo, upoštevaje plane podpisnic, v SOZD ISKRA proizvodnja rastla s povprečno letno stopnjo 13,7 %.
Izvoz
člen 7
Podpisnice so sporazumne, da je izvoz vse pomembnejši dejavnik nadaljnjega razvoja SOZD ISKRA iz devizno bilančnih potreb in kot vzpodbuda dinamične rasti, inovacijskih procesov , dviga kakovosti ter tehnološkega napredka itd. Zato bo izvoz prioritetna dejavnost tako, da bo skladno s plani podpisnic SOZD ISKRA v obdobju 1981—1965 izvozila za 1,463 milijarde dolarjev svojih proizvodov in uslug pri čemer bo dosežena tudi predvidena 25 %-na povprečna letna rast.
Uvoz
člen 8
Uvoz bo raset skladno s težnjami po uravnovešenosti devizne bilance. Podpisnice so. sporazumne, da bo mraz znašal skladno z njihovimi plani v obdobju 1981—1965 kumulativno v SOZD ISKRA 968,9 milijonov dolarjev pri čemer bo 20 % tega zneska predstavljalo uvoz opreme. Podpisnice bodo načrtovale svoj uvoz tako, da bo v letu 1985 doseženo razmerje med uvozom in izvozom 1:2.
Zaposlenost
člen 9
Podpisnice soglašajo, da bodo upoštevale vse principe racionalnega zaposlovanja, tako da bo skladno z njihovimi plani v obdobju 1981—1985 v SOZD ISKRA skupno 3000 novo zaposlenih delavcev pri čemer povprečna letna rast zaposlovanja za celoten SOZD ne bi presegla 2,3 %.
člen 10
Podpisnice ugotavljajo, da bo učinkovito gospodarjenje možno le, če bodo vzajemno pospeševale vse tiste dejavnosti, ki vodijo k tehničnemu in tehnološkemu napredku, k boljši ponovni organiziranosti in k intenzivnejšemu samoupravnemu povezovanju in dogovarjanju v okviru SOZD ISKRA. Zato si bodo prizadevale za čim večjo sinhronizacijo delovanja ISKRA kot sistema predvsem s pospeševanjem dejavnosti, za katere so se s Samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD ISKRA sporazumele, da jih bodo skupno izvajale, urejale oziroma sporazumno usklajevale.
II.	SKUPNO IZVAJANJE PROGRAMOV IN NALOG ZA DOSEGO CILJEV IZ TEGA
SPORAZUMA
Programska usmeritev
člen 11
Podpisnice soglašajo, da se prestrukturiranje proizvodnih programov v smislu večje profesionalizacije, ki je bilo začeto že v preteklem srednjeročnem obdobju, intenzivno nadaljuje tudi v srednjeročnem obdobju 1981—1985. Poudarek bo na profesionalizaciji elementov in naprav ter osvajanju kompleksnih sistemov z zadovoljivo akumulacijo in zadostno izvozno zanimivostjo. Tako zasnovana programska politika se bo odrazila v naslednji spremembi strukture Iskrinih proizvodnih programov:
%
	1981	1985
Investicijska oprema	38,2	44.9
— telekomunikacije	12,5	13,0
— računalništvo*	13,0	17,2
— merno-regulacijska tehnika	4.7	4.8
— avtomatizacija	8,0	9.9
Elementi za vgradnjo	43,0	39,5
— elektromehanski	14,2	12,2
— avtoelektrika in avtoelektronika	14,9	13,8
— elektron, pasiv. kompon.	9.6	7 3
— elektron, aktiv, kompon.	4,3	6,2
Elektronika za široki trg	18,8	15,6
zabavna elektronika	10,2	8 8
— gospodinjski aparati	3.5	2,8
— hoby programi	5.1	4.0
* zajeto je poslovno računalništvo, procesni računalniki v telekomunikacijah, avtomatizaciji, merno-regul. tehniki itd.
člen 12
Podpisnice bodo težile za tem, da bo proizvodni program kot osnovna družbena obveznost vsake temeljne organizacije oziroma delovne organizacije najučinkoviteje izpolnjen s proizvodnimi rezultati. Z ozirom na to, da posamezni perspektivni profesionalni programi stagnirajo zaradi pomanjkanja kadrovskih in materialnih kapacitet, si bodo podpisnice prizadevale za večji interni programski transfer v okviru SOZD ISKRA, kakor tudi za prenos nekaterih programov v manj razvita področja s presežkom delovne sile.
člen 13
Podpisnice soglašajo, da bodo pri alokaciji posameznih proizvodnih programov upoštevale vse komparativne prednosti takega prenosa še posebej z oziroma na razpoložljivo surovinsko in kadrovsko bazo. V srednjeročnem obdobju 1981 do 1985 bo ISKRA predvidoma prenesla nekaj programov v druge republike in avtonomne pokrajine v smislu gornjih kriterijev.
Inovacijska in raziskovalna dejavnost
člen 14
Podpisnice ugotavljajo, da obstoja v propulzivnih področjih, ki so osnova proizvodne usmeritve SOZD ISKRA, znanje vedno pomembnejše proizvodno sredstvo. V poostrenih pogojih gospodarjenja tako doma kot pri izvozu pa je še posebej pomembno in vredno lastno znanje. Zato bodo vse podpisnice pospeševale raziskovalno dejavnost kot glavni vir domačega inovacijskega znanja.
člen 15
Podpisnice soglašajo, da bodo hitreje kot proizvodnjo in dohodek povečevale sredstva za pridobivanje inovacijskega znanja, v kar se štejejo vlaganja v raziskovalno dejavnost v lastnih in zunanjih raziskovalnih organizacijah, odplačila za industrijsko lastnino in množično inventivno dejavnost, izdatki za mednarodno tehnično sodelovanje, izdatki za izobraževanje in izpopolnjevanje raziskovalnih kadrov ter vlaganja v osnovna sredstva za raziskovalno dejavnost.
člen 16
Podpisnice soglašajo, da bodo v svojih planih predvidele taka sredstva za pridobivanje inovacijskega znanja in vlaganja v RR dejavnost, da bodo le-ta v SOZD ISKRA kot celoti porastla od 4,5 % celotnega prihodka v letu 1981 na 5,6 % celotnega prihodka tekočega leta, oziroma od 7,5 % vrednosti proizvodnje 1981 na 9 % leta 1985. Da bi čim hitreje dosegle tako raven prestrukturirane proizvodnje kot jo narekujejo povečani napori za izvoz, bodo povečevale ta vlaganja v prvih letih močneje in sicer predvsem v sodobno opremo za raziskovalno dejavnost ter dosegle načrtovani nivo z naslednjo dinamiko v obdobju 1981—1985:
% od dohodka tekočega leta	%
1981	14,7
1982	15,9
1983	16,7
1984	17,4
1985	18,1
člen 17
Podpisnice soglašajo, da racionalna in uspešna proizvodnja sodobnih sistemov zahteva pojačano združevanje dela in sredstev na področju razvojno-raziskovalne dejavnosti, v različnih integracijah, še zlasti pa v delovnih organizacijah kot nosilkah programov in v SOZD ISKRA. Zato bodo znaten del vlaganj iz člena 16 združevale v delovni organizaciji in to med 20 in 85 % odvisno od integra-tivnosti programov in organiziranosti RR dejavnosti ter to opredelile v samoupravnih sporazumih o temeljih plana svojih delovnih organizacij,
členIS /	<
Za uspešnejše, racionalnejše in enotnejše izvajanje raziskovalnih programov, ki so pomembni za delovne organizacije, bodo podpisnice stremele k formiranju raziskovalnih organizacij oziroma enot na ravni delovnih organizacij ter jih postopoma institucionalizirale v smislu določil ZZD in Zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih ter jih registrirale pri Republiškem komiteju za kulturo in znanost.
člen 19
Podpisnice soglašajo, da bodo za pospeševanje inovacijskega procesa uvajale na tem področju nove sodobne oblike organiziranosti na projektno motoričnem principu s sočasnim vključevanjem raziskovalne, proizvodne in tržne funkcije.
člen 20
Podpisnice bodo za čim hitrejše uresničevanje razvojno-raziskovalnih projektov za nadaljnji programski razvoj SOZD ISKRA angažirale tudi razpoložljive zunanje raziskovalne' resure v Sloveniji in Jugoslaviji ter sklepale z njimi dolgoročne samoupravne sporazume o sodelovanju na raziskovalne, strokovno-tehničnem in izobraževalnem področju in na njih sloneče delovne sporazume in pogodbe.
člen 21
Podpisnice soglašajo, da bodo za pridobivanje inovacijskega znanja na področjih, ki so strateškega pomena za celovit in skladen razvoj ISKRE ter so ključnega ali infrastrukturnega pomena ali zahtevajo angažiranje medbranžnih raziskovalnih zmogljivosti, združevale na nivoju SOZD ISKRA tolikšen del vlaganj iz čl. 16, da bo le-to v I. 1985 doseglo 12% vlaganj v RR dejavnost delovnih organizacij ter da bo tako možno sčasoma celovito financirati najvažnejše projekte. Ta del bo znašal:
% od dohodka tekočega leta
1981	1982	1983	1984	1985
0.	4	0,6	0,9	1,4	2,2
člen 22
Podpisnice soglašajo, da bo delavski svet SOZD ISKRA na podlagi večletnih planov oziroma letnih programov ta sredstva usmerjal v vse faze raziskovalne dejavnosti na naslednjih projektih:
1.	Mikroelektronika. Krepitev ustreznih razvojno-načrtovalskih kapacitet za mikroelektronska vezja in sisteme v monolitni in hibridni tehnologiji ter njihovo uporabo, namenjene potrebam organizacij ISKRE: osvojitev kompletnih MOS in hibridnih tehnologij; poleg osvajanja vezij po naročilu tudi osvajanje glavnih členov mikroprocesorskih familij in nekaterih drugih standardnih vezij.
2.	Sestavine računalniških sistemov. Formiranje ustreznih raziskovalnih zmogljivosti za poenoteno računalniško infrastrukturo, uporabno v poslovnih in procesnih sistemih vseh organizacij ISKRE, pri čemer gre za osvojitev ustreznega izbora med seboj strojno in programsko kompatibilnih centralnih procesnih enot na podlagi lastnega razvoja in najvažnejših perifernih naprav različnih zmogljivosti, vse z osnovno sistemsko programsko opremo.
3.	Profesionalni elektronski in elektromehanski elementi. Osvajanje družin modernih elementov in podsestavov s povišano zanesljivostjo, ki so čim bolj prilagojeni zahtevam mikroelektronsko in računalniško orientiranih sistemov; osvajanje novih materialov in tehnologij, ki omogočajo miniaturizacijo in izboljšanje karakteristik elementov ter zmanjšujejo odvisnost od uvoza; senzorji faznih fizikalnih veličin, elektrooptični elementi, tekoči kristali, pomnilniški elementi, močnostni polprevodniški elementi, metalfim upori, trdi feriti, nove vrste kondenzatorjev, profesionalni konektorji, statični releji in kontaktorji ipd.
4.	Integrirani telekomunikacijski sistemi. Digitalizacija vseh vrst informacij in prehod na časovno multipleksiranje s postopnim združevanjem komutacijske in prenosne tehnike, vključno z brezžičnim "m elektrooptičnim prenosom; naprave in sistemi za čim bolj vsestransko izmenjavo in obdelavo govornih, slikovnih in podatkovnih informacij; vse to pa z intenzivno uporabo mikroelektronskih vezij in z mikroprocesorskim krmiljenjem.
5.	Poslovni in procesni računalniški sistemi. Razvoj računalniških sistemov na osnovi domače računalniške infrastrukture, pri čemer gre zlasti za razvoj materialne in programske opreme za male in srednje poslovne sisteme ter modularne osnovne materialne in programske opreme za procesne sisteme za različne segmente uporabnikov; telekomunikacijsko povezovanje računalnikov med seboj in v telematske sisteme.
6.	Namenske naprave in sistemi. Visokozahtevne naprave in sistemi za ljudsko obrambo in javno varnost s področij zvez, navigacije in lokacije na osnovi radijske in elektrooptične tehnike; zaščita objektov pred požarom in nedovoljenim pristopom.
7.	Kibernetski sistemi. Elementi in naprave za konfiguriranje kibernetskih sistemov, detektorji, procesorji, efektorji; mikroprocesorsko orientirani merilniki različnih veličin; regulacijske naprave; sistemi za avtomatizacijo v energetiki, v prometu, za numerično krmiljenje in za razne industrijske procese na osnovi uporabe lastnih računalnikov in izkoriščanja možnosti moderne tehnološke elektronike.
8.	Varstvo človekovega okolja in zdravja. Sistemi in naprave za merjenje, javljanje in obdelavo parametrov okolja in za njihovo izboljševanje; elektromedicinske naprave.
9.	Alternativni viri in racionalizacija porabe energije. Razvoj sistemov za izkoriščanje alternativnih virov energije, predvsem sončne ter za racionalnejšo porabo energije vseh vrst: modularni kompatibilni napajalniki za sodobne elektronske sisteme; naprave za kompenzacijo jalove energije; alkalne in miniaturne baterije ter sekundarni viri z dolgo življenjsko dobo.
10.	Elektronske naprave in podsistemi za profesionalne zahteve in širšo rabo. Visoko kvalitetne naprave in sistemi za zapis, obdelavo, razdeljevanje in reprodukcijo video in audio informacij; funkcionalno programirani hišni aparati, procesorji in terminali; avtoelektronski elementi in podsistemi za zmanjšanje porabe goriva in izpušne polucije in za povečanje varnosti; vse z uporabo čim več domačih mikroelektronskih komponent.
11.	Profesionalni in polprofesionalni elektromehanski izdelki. Poenoten razvoj električnih rotacijskih strojev in optimiziranje njihovih karakteristik ter proizvodnje za uporabo v profesionalnih in polprofesionalnih izdelkih in napravah za gospodinjstvo, ročnih orodij in avtoelektričnih sklopih.
12.	Moderne skupne tehnološke in organizacijske osnove; Poenoteno skupno raziskovanje in uvajanje modernih osnovnih tehnologij, ki postajajo v vedno večji meri enake za vse delovne organizacije ISKRE: elementi, materiali in tehnologije za gradnjo naprav, tehnologija spajanja, postopki korozijske in klimatske zaščite, računalniško načrtovanje in vodenje proizvodnje (CAD/CAM), raziskave za določanje in spremljanje zanesljivosti ipd.
člen 23
Podpisnice soglašajo, da bodo sredstva iz člena 21 usmerjale z večjim relativnim deležem v tiste projekte oziroma naloge, ki so bolj pomembni za napredek ISKRE kot celote, v infrastrukturne projekte in v take z večjim integrativnim značajem. Poleg tega bodo pri usmerjanju sredstev ustrezno upoštevale tiste delovne organizacije, pri katerih iz objektivnih razlogov predstavlja delež združenih sredstev iz člena 21 dominanten del vseh razvojno-inovacijskih vlaganj delovne organizacije po členu 16.
Prejemnice bodo sredstva obogatile praviloma z lastnim deležem in si prizadevale pridobiti tudi dodatna namenska sredstva združena v raziskovalnih skupnostih in bankah.
člen 24
Podpisnice soglašajo, da bodo programe in sredstva za posamezne naloge v okviru zneskov, ki jih bo delavski svet SOZD ISKRA usmerjal v posamezne projekte iz člena 22, odobraval odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnost delavskega sveta SOZD ISKRA.
člen 25
Podpisnice soglašajo, da imajo sredstva, usmerjena v določen strateški razvojni program ali nalogo, značaj skupnih vlaganj. Prejemnik sredstev bo zato načeloma delovna organizacija, ki bo predvidoma aplicirala rezultate sofinanciranih raziskav. Odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnost bo ob odobritvi vsake naloge v skladu s 16. členom Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ISKRA, določil pogoje vračila in nadomestila. Podpisnice soglašajo, da bodo ti pogoji za različne naloge lahko različni, pri čemer se bo upoštevalo: značaj naloge, stopnjo rizičnosti, pričetek ustvarjanja dohodka in pričakovane rezultate na trgu.
V upravičenih primerih se lahko tudi odstopa od pravice oziroma obveznosti do vračila in nadomestila.
člen 26
Podpisnice soglašajo, da bo finančno operativo za združena sredstva za strateško razvojne programe opravljala Iskra Banka.
Kakovost
člen 27
Podpisnice soglašajo, da je ob intenzivni profesionalizaciji programa in na prehodu v produkcijo naprav in sistemov, še posebej pa v zvezi s predvidenim izvozom, nujno zagotoviti dovolj ustreznih kadrov za delo na področju kakovosti. Zato bodo podpisnice pripravile in izvedle interne programe izobraževanja za kakovost in zanesljivost.
člen 28
Podpisnice soglašajo, da je nujno zagotoviti dogovorjeni nivo kakovosti v skladu s prehodom na nove tehnologije, profesionalizacijo programa in projektno-poslovni razvoj SOZD ISKRA vsled česar bodo organizirale in zagotovile preiskušanje izdelkov v vseh fazah proizvodnega ciklusa v skladu s Samoupravnim sporazumom o kakovosti.
člen 29
Z namenom, da zagotovijo mininalno stopnjo kakovosti svojih proizvodov, podpisnice soglašajo, da bodo v svojih planih predvidele sredstva v višini najmanj 0,25 % dohodka OZD za tipsko preskušanje, metrologijo in izobraževanje.
člen 30
Podpisnice soglašajo, da bodo organizacijsko prilagodile službe kakovosti in organizirale ustrezen poenoten informacijski sistem za spremljanje kakovosti še posebej z ozirom na stroške kakovosti.
Rezultat ukrepov na področju kakovosti naj bi se odrazil v zmanjšanju stroškov izmeta in tov obdobju od 1981 do 1985 za 25 %.
člen 31
Podpisnice soglašajo, da je ob nadaljnjem razvoju proizvodnje, predvsem v smeri sistemov in inženiringov, potrebno zagotoviti predvidevanje, raziskovanje in ugotavljanje zanesljivosti sestavnih delov, naprav in sistemov. Nosilec te dejavnosti je IKM, ki koordinira akcije, ki jih izvajajo na področju zanesljivosti delovne organizacije.
člen 32
Podpisnice soglašajo, da je treba povečati napore za preprečevanje napak v vseh fazah proizvodnega ciklusa. Zato je potrebno pripraviti in uvesti sistem za motiviranje posameznikov, skupin in organizacij združenega dela za uspehe pri izboljšanju kakovosti z izbiro in uvajanjem merljivih kriterijev vrednotenja učinkovitosti kakovosti.
člen 33
Podpisnice soglašajo, da zahtevajo prizadevanja SOZD ISKRA, tako na področju razvojno-raziskovalnega dela, kakor tudi na področju kakovosti, v planskem obdobju 1981 do 1985, posodobitev preiskusne in merilne opreme, pri čemer pa je nujno upoštevati maksimalno možno poenotenje, specializacijo in zagotovitev metrološkega nadzora opreme. Investicijski elaborati naj praviloma vsebujejotudi ustrezno merilno in kontrolno opremo za kontrolo proizvodnje.
Potrebna sredstva za zagotavljanje razširitve materialne osnove dela iz prvega odstavka ter s tem v zvezi dejavnosti Instituta za kakovost in metrologijo v ISKRI bodo podpisnice zagotavljale na osnovi programa, ki ga predloži IKM, odobri odbor za kakovost in je predhodno usklajen .s podpisnicami.
Naložbe in financiranje se vključujejo v samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov organizacij združenega dela SOZD ISKRA.
člen 34
Podpisnice soglašajo, da je v planskem obdobju 1981—1985 potrebno postopno zagotoviti realizacijo elementov Samoupravnega sporazuma o kakovosti.
člen 35
Podpisnice so sporazumne, da bodo za skupno dogovorjene naloge, ki se bodo izvajale v okviru organizacije skupnega pomena Inštitut za kakovost, v okviru programa kakovosti združevale sredstva v višini 0,03 do 0,04 % kumulativnega dohodka v obdobju 1981 do 1985.
člen 36
Podpisnice soglašajo, da bodo zaradi izrednega pomena programa zanesljivo namenjale v celoti zanj najmanj 0,5 % od dohodka pri čemer pa bodo od tako formiranih sredstev za naloge skupnega pomena pri organizaciji IKM združevale 15 % oziroma 0,03 % doseženega dohodka.
Tržništvo
člen 37
Podpisnice so sporazumne, da dosežena stopnja razvoja ISKRE zahteva, da v novem srednjeročnem obdobju 1981-1985 ohranijo doseženo prisotnost ISKRE na tujih in jugoslovanskem tržišču in da zagotovijo njeno nadaljnjo ekspanzijo. Zaradi tega se obvezujejo-
—	da bodo pospešeno uveljavljale nove oblike ih vsebino trženja, ki bodo slonele na dolgoročnem proizvodnem in dohodkovnem sodelovanju in drugih povezavah s ku{>ci na temelju dohodkovnih odnosov;
—	da bodo svoje poslovne odločitve optimizirale s ciljem čimvečjega plasrnana proizvodov ter čim višjega dohodka na taki osnovi. Zato bodo načrtno razvijale tržno sestavino svojega poslovanja in jo povezovale v celoto svojih gospodarskih prozadevanj;
—	da bodo smotrno in načrtno osvajale tržišče ter za njihovo pridobitev in utrditev kontinuirano investirale v obliki finančnih in poslovnih vlaganj;
—	da bodo posvečale posebno skrb tistim tržnim zahtevam in programom, ki bodo povečevali Iskrin delež v mednarodni menjavi dela in zagotavljali pozitivno devizno bilanco ISKRE, v celoti pa širše odprli procese za pospešeno preraščanje ISKRE v firmo mednarodnega obsega in veljave.
—	da bodo širile razvojne, proizvodne in prodajne zmogljivosti na nova tržišča ter ustanavljale oziroma pridobivale nove organizacje na teh tržiščih, ustanavljale oziroma pridobivale nove organizacije na teh tržiščih,
—	da bodo dosledno razvijale in izvajale medsebojno delitev dela na področju tržnih dejavnosti. V tem smislu bodo v procesu trženja uveljavljale princip matrične organiziranosti, ki vključuje produktni, projektni in tržno regionalni vidik;
—	da bodo še naprej razvijale tudi posamezne specializirane dejavnosti, ki so sestavni del procesa trženja. V tem smislu bodo okrepile lastno trgovsko in servisno mrežo, razvile prodajno demonstracijske centre, zadržale zastopstvo nekaterih tujih firm in skupno izvajanje posameznih marketinških dejavnosti;
—	da bodo razvijale tudi tiste skupne dejavnosti v procesu trženja, ki pomenijo posredovanje v blagovnem prometu in ga proizvodne organizacije v ISKRI zaradi specializacije, kompleksnosti in povezanosti same ne morejo opravljati ali ne morejo zadosti kvalitetno in ceneno. To se nanaša zlasti na prodajo kompleksnih sistemov in investicijske opreme z visoko stopnjo delitve in usklajevanja dela
v vseh fazah in kjer se v poslu vključujeveč proizvodnih delovnih organizacij;
—	da bodo skupaj načrtovale celostno podobo in to dejavnost poverile organizaciji skupnega pomena Iskra—Commerce TOZD Marketing.
Izvozna dejavnost
člen 38
Podpisnice ugotavljajo, da mora skrb za izvoz postati integralni del gospodarjenja vseh proizvodnih organizacij ISKRE, Iskra-Commerce pa mora, upoštevajoč specifičnosti izvoznih poslov in obstoječa razmerja posamezne DO z drugimi OZD izven ISKRE, sama ali ob primerni delitvi dela z DO zagotoviti, da bodo vse zunanjetrgovinske aktivnosti kvalitetne in bo s tem zagotavljal plasman Iskrinega blaga in storitev na tuja tržišča v obsegu predvidenim s členom 7.
člen 39
Podpisnice soglašajo, da bodo skupaj z Iskra—Commercem zagotovile takšne ekonomske sistemske in samoupravno-pravne rešitve, ki bodo vključevale proizvodne in trgovske organizacije ISKRE v tujini v poslovno politiko matičnih proizvodnih organizacij ter Iskra-Commerce, da bi bila tako zagotovljena skladnost in odgovornost za njihovo poslovno usmeritev in razvoj.
člen 40
Podpisnice soglašajo, da bo obseg izvoza na osnovi člena 7 regionalno usmerjen tako, da bo delež razvitih zahodnih dežel znašal 50 %, SEV-a 25 % in dežel v razvoju 25 %.
člen 41
Podpisnice soglašajo, da bo SAS o stimulaciji izvoza tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju pomemben instrument pospeševanja izvoza. Razen tega bodo podpisnice ustvarile še druge pogoje.
da bo položaj v gospodarjenju sam neposredno spodbujal proizvodne organizacije k usmeritvi na zunanja tržišča.
Višina interne stimulacije bo na predlog Iskra-Commerce določena v letnem programu izvajanja srednjeročnega plana.
člen 42
Podpisnice bodo priznale Iskra-Commercu za delo pri plasmanu izvoza v okviru člena 7 v povprečju 5 % delež v skupnem prihodku od celotne realizacije prihodka doseženega z izvozom, zmanjšanega za izvozne stimulacije. Pogoje in način ter višino deležev po posameznih proizvodnih in blagovnih skupinah oziroma poslih, bodo podpisnice uskladile glede na vloženo delo v okviru plana in operativnih letnih programov.
Prodaja na domačem trgu
člen 43
Podpisnice so sporazumne, da bodo, skladno z rastjo proizvodnje in osvajanjem novih programov v srednjeročnem obdobju 1981—85, dosegle obseg celotne prodaje na jugoslovanskem trgu v vrednosti 141,34 milijarde din s povprečno letno rastjo 26,0 % skladno s plani podpisnic.
člen 44
Podpisnice bodo absolutno in relativno povečevale delež prodaje trgovskega blaga preko Iskrine trgovske mreže in jo za ta namen tudi ustrezno usposobile v cilju preprečevanja zapiranja posameznih regionalnih trgov.
člen 45
Podpisnice so sporazumne, da bo financiranje domače prodaje preko Iskrine trgovske mreže teklo glede na vloženo delo Iskra-Commerca z udeležbo v skupnem prihodku, kar se določi z letnimi programi za vsako produktno skupino posebej.
Uvozna dejavnost
člen 46 i
Podpisnice soglašajo, da bo uvoz v srednjeročnem obdobju 1981—1985v kumulativi znašala 9699 milijonov dolarjev v smislu člena Sin usklajenih planov podpisnic. V regionalni strukturi uvoza repromateriala se bo delež držav s klirinškim načinom plačevanja zvišal od 10 % v letu 1981 na 20 % v letu 19 85
člen 47
Podpisnice soglašajo, da bo, glede na devizno bilančni položaj SOZD ISKRA, imel prednost uvoz repromateriala za proizvodnjo namenjeno izvozu.
člen 48
Podpisnice soglašajo, da bodo financirale izvajanje uvozne dejavnosti v okviru Iskra-Commerce po principu pokrivanja stroškov za opravljene storitve. Cena storitve se bo oblikovala glede na vrsto uvoženega blaga, narave uvoznega posla in kvalitete opravljenih uvoznih storitev, ki obsega tudi stimulacijo za doseganje optimalnih nabavnih pogojev.
Povprečna cena uvoznih storitev ob izpolnjenih pogojih iz predhodnega odstavka bo znašala povprečno 3 % od dinarske protivrednosti uvoženega blaga. Za podrobne opredelitve uvoznih stroškov se bodo podpisnice dogovorile v letnih planih nabave.
D omača nabava
člen 49,
Podpisnice soglašajo, da bodo zaradi zagotovitve nemotenega proizvodnega procesa ter z namenom, da bi z usklajeno nabavno dejavnostjo dosegle optimalne nabavne pogoje glede količin, cen, kvalitete in rokov kot tudi zaradi optimalnega gospodarjenja z zalogami surovin in repro-materialov, poverile Iskra-Commerce opravljanje in koordiniranje nabavnih dejavnosti na področju črne in barvne metalurgije, elektro materiala, kemične in embalažne industrje ter na področju nabave tistih uvoznih materialov, ki jih je mogoče nadomestiti z domačimi.
Podpisnice bodo preko Iskra-Commerce urejale tudi skupno in koordinirano samoupravno in dohodkovno povezovanje z dobavitelji surovin in repromateriala ter v ta namen zagotavljale tudi potrebna sredstva.
Za podrobne opredelitve stroškov domače nabave in vrste storitev se bodo podpisnice dogovorile v letnih programih.
Predstavniška dejavnost
člen 50'
Podpisnice so sporazumne, da bodo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 razširjale in kvalitetno izboljševale dejavnost Iskrine predstavniške mreže v Jugoslaviji in na inozemskem trgu in jo vključevale v proizvodne in tržne procese ISKRE z namenom pospeševanja plasmana celotnega Iskrinega programa in zagotavljanja regionalne tržne koordinacije, zato bodo v srednjeročnem obdobju podpisnice uskladile organizacijsko strukturo zunanjetrgovinske mreže z že sprejetimi Samoupravnimi sklepi in s tem zagotovile večjo efi kasnost ter naravnanost v skladu s poslovno orientacijo. Z organizacijsko in kapitalno koncentracijo celotnega nastopa zunaj naj bi zagotovili poleg poslovne uspešnosti tudi nenehen in kvaliteten samoupravni nadzor nad poslovanjem poslovnih enot v tujini.
člen 51
Podpisnice se zavezujejo, da bodo predstavniško mrežo ustrezno vključevale v svoje poslovne aktivnosti na posameznih trgih zlasti pa bodo preko te mreže zagotavljale enotno predstavljanje, akvizicijo, posredovanje prodaje, tržnih informacij in tržnih osnov planiranje. Podpisnice bodo to dejavnost financirale iz skupnega prihodka ustvarjenega s prodajo na jugoslovanskem oziroma mednarodnem trgu.
člen 52
Podpisnice so sporazumne, da bodo za financiranje predstavniške mreže v Jugoslaviji namenjale v povprečju 1 % od skupnega prihodka.
Podpisnice so sporazumne, da bodo za financiranje predstavniške mreže v inozemstvu namenjale povprečno 2% skupnega prihodka doseženega na inozemskem trgu, zmanjšanega za interne stimulacije.
Podpisnice so sporazumne, da bodo za razširitev materialne osnove dela predstavniške mreže v inozemstvu namenjale 1 % od dohodka.
Podpisnice in organizacija skupnega pomena Iskra—Commerce bodo sporazumno z letnimi programi dela konkretno določale deleže v skupnem prihodku za posamezne blagovne skupine glede na obseg stroškov in vloženega dela ter slednjo stimulirale za doseganje ugodnejših rezultatov.
člen 53
Podpisnice soglašajo, da bodo priznavale Iskra-Commerce za financiranje neblagovnih potreb te organizacije pri izvajanju tržnih funkcij v tujini, del sredstev iz prejšnjega člena v deviznih sredstvih. Višino tega deleža bodo podpisnice določile v letnih dogovorih, sorazmerno ustvarjenemu deviznemu prilivu ter na podlagi vsakoletnega programa potreb za opravljanje teh dejavnosti, ki ga sprejmejo podpisnice na začetku vsakega leta.
Izvajanje drugih marketinških dejavnosti
člen 54
Podpisnice soglašajo, da zahtevnejše tržne razmere v katere vstopa ISKRA v srednjeročnem obdobju 1981—1985 zahtevajo, da se ustrezne službe osredotočijo na tržne raziskave, zbiranje in posredovanje tržnih informacij, vključevanje v procese akvizicije in akcije pospeševanja prodaje ter s tem prispevajo k pospeševanju prodaje na domačem trgu in v izvozu. To pa zahteva od teh služb, da bistveno razširijo tudi vsebino institucionalnega predstavljanja ISKRE in smiselno povezovanje tega s konkretnimi akcijami ekonomske propagande in pospeševanja prodaje.
člen 56
Podpisnice soglašajo, da bo financiranje marketinških akcij in programov kot so: institucionalna propaganda na mednarodnih tržiščih in v Jugoslaviji, skupni sejemski nastopi, raziskave trga
skupnega pomena, zaščita industrijske lastnine, posebne poslovne informacije in ustvarjanje" celostne podobe SOZD ISKRA, potekalo v okviru skupnih dejavnosti na ravni SOZD ISKRA.
člen 56
Delež dohodka, namenjen za financiranje marketinške dejavnosti v srednjeročnem obdobju 1981—1985 bo ostal na nivoju dosedanjega obsega z naslednjo strukturno udeležbo posameznih dejavnosti iz predhodnega člena:
raziskava trga
služba industrijske lastnine služba posebnih informacij institucionalna propaganda na zunanjem trgu na domačem trgu sejmi na domačem trgu sejmi na zunanjem trgu SEV DUR Zahod
celotna podoba
%
0,10
0,04
0,03
0,16 0,2 5 0,09 0,16 0,06 0,06 0,04 0,03
skupaj marketing
0,86
z letnimi programi marketinške dejavnosti se določijo podrobnejše nalogt in višino potrebnih sredstev ter se v procesu samoupravnega usklajevanja ob sprejemanju letnih programov SOZD-a uskladijo s podpisnicami.
člen 57
Vse ostale aktivnosti in to:	,
—	ekonomska propaganda na mednarodnih trgih
—	ekonomska propaganda na domačem trgu
—	posebni sejmi na mednarodnih trgih
—	posebni sejmi na domačem trgu
—	70 % vrednosti sejmov na razvitem zahodu
—	akcije pospeševanja prodaje na mednarodnih trgih
—	akcije pospeševanja prodaje na domačem trgu
—	elementi pospeševanja prodaje
—	izvedba publikacij in ostalega tiska
—	distribucija tiskanega materiala
—	izvajanje industrijskega, grafičnega, prostorskega in foto oblikovanja
—	izvajanje konstrukcij in oblikovanja embalaže
se urejajo s posebnimi dogovori glede na kapacitete in obseg dela med posamično DO in IC TOZD Marketing. Financiranje tega dela dejavnosti bo potekala na osnovi cenika del oziroma storitev izvajalca.
Servisna dejavnost
člen 58
Podpisnice, ki imajo obveznost servisiranja svojih proizvodov in naprav, bodo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 sprejele ukrepe s katerimi bodo zagotovile, da bo servisna dejavnost postala v večji meri integralna sestavina tržne funkcije in poslovne politike ISKRE.
Servisna organizacija pri Iskra-Commerce pa se mora v tem obdobju usposobiti, da bo s svojimi storitvami zagotavljala tržno prodornost ISKRE in njen poslovni renome s tem, da bo povečala kvalitetno raven svojih storitev in da se bo usposobila tudi za servisiranje tehnično zahtevnejših in kompleksnejših naprav in sistemov.
člen 59
Podpisnice soglašajo, da bodo za realizacijo programa iz predhodnega člena zagotovile sredstva za servisno dejavnost predvsem pa za izboljšanje delovnih pogojev, instrumentalne opremljenosti.
razširitve avtoparka in izobraževanje servisnih kadrov.
Financiranje dejavnosti bo potekalo na osnovi udeležbe v skupnem prihodku pri programih široke potrošnje, ki znaša v povprečju 4 % ter na osnovi cenika servisnih storitev za ostale programe, če se podpisnice zaradi obsega sodelovanja ne odločijo drugače.
člen 60
Obseg dela in medsebojne obveznosti financiranja servisa poposameznihproizvodnih programih podpisnice podrobno opredelijo v okviru letnih programov izvajanja srednjeročnega plana 1981-1985.
člen 61
Podpisnice soglašajo, da bodo potrebna vlaganja za širitev in modernizacijo servisnih zmogljivosti zagotavljale z združevanjem sredstev v skladu s svojimi interesi ali pa s priznanjem povečanega deleža v skupnem prihodku do tržne vrednosti storitve in sporazumnim usmerjanjem ustvarjene akumulacije organizacije skupnega pomena Iskra-Commerce TOZD Servis v razširitev in modernizacijo servisnih zmogljivosti.
Dejavnost na koordinaciji cen
člen 62
Podpisnice pooblaščajo organizacijo skupnega pomena za tržno dejavnost Iskra-Commerce za koordiniranje politike cen Iskrinih izdelkov in za koordinacijo nastopa pri ustanovah in organizacijah, ki sodelujejo pri oblikovanju cen Iskrinih izdelkov.
Področje dela, naloge in odgovornosti te dejavnosti bodo podpisnice uredile s posebnim samoupravnim aktom najkasneje v 6 mesecih po sprejemu tega sporazuma.
Zaposlovanje in kadrovska dejavnost
člen 63
Podpisnice soglašajo, da bo začrtan programski razvoj možno doseči le z ustrezno kadrovsko strukturo. Skladno s plani podpisnic bo v obdobju 1981 do 1985 realiziran naslednji premik kadrovske strukture zaposlenih:
%	1981	1985
visoko strokovni	4.9	5,5
višje strokovni	3.5	4,4
srednje strokovni	15,8	17,6
široki profil	27,9	31,3
ozki profil	48,1	41,2
	100,0	100,0
Pri tem pa bo imelo prednot zaposlovanje v osnovni proizvodni dejavnosti, tako da bi se razmerje med režijo in proizvodnjo izboljšalo v korist slednje.
člen 64
Podpisnice ugotavljajo, da bodo obveze iz člena 63 realizirale z
—	novim zaposlovanjem predvsem ustrezno usposobljenih delavcev
—	s štipendiranjem
—	z omogočanjem šolanja za pridobitev strokovne izobrazbe že zaposlenih delavcev.
člen 65
Podpisnice soglašajo, da bodo izobraževanje kadrov ob delu za izpopolnjevanje strokovnih znanj, ki so za SOZD skupnega pomena in v interesu vseh podpisnic, poverile Izobraževalnemu centru ISKRE.
Izobraževalne akcije in programe izvaja Izobraževalni center Iskra na podlagi programa, ki ga pripravi programski svet oziroma sosveti sestavljeni iz delegatov DO.
člen 66
Podpisnice ugotavljajo, da je najnujnejše dopolnilno izobraževanje kadrov v zunanjetrgovinski dejavnosti, izobraževanje tehničnih kadrov s področja proizvodnje in aplikacije mikroelektronike in računalništva, informatike ter za usposabljanje vodstvenih in vodilnih delavcev glede na nujnost uvajanja moderne in fleksibilne organizacije dela.
člen 67
Podpisnice soglašajo, da bo financiranje izobraževanja v okviru Izobraževalnega centra potekalo na osnovi kotizacije za udeležbo na tečajih in seminarjih.
Na principu svobodne menjave dela pa se financira v okviru člena 75 priprava programov, vsebinskih in didaktičnih materialov, organizacija posvetovanj, srečanj in drugih oblik informi' ranja.
člen 68
Iskra šolski center Kranj, kot organizacija skupnega pomena bo za potrebe organizacij ISKRE, predvsem na področju gorenjske regije, izobraževal kadre srednjeročnega usmerjenega izobraže. vanja za elektro in kovinarsko usmeritev ter za računalniškega tehnika v računalniški usmeritvi.
člen 69
Iskra šolski center v okviru srednjeročnega usmerjenega izobraževanja izobražuje kadre tudi za potrebe drugih organizacij združenega dela izven SOZD ISKRA na področju gorenjske regije.
-	člen 70
Za realizacijo Usmerjenega izobraževanja predvideva Iskra šolski center na podlagi načrtovane mreže šol usmerjenega izobraževanja v SRS, novogradnjo šole za usmeritve iz člena 68 v okviru centra usmerjenega izobraževanja v Kranju.
Podpisnice s področja gorenjske regije in zainteresirane DO soglašajo, da bodo na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma združevale sredstva kot delež ISKRE pri naložbi za novo-gradnjo.
člen 71
Podpisnice soglašajo, da bodo medsebojne obveznosti in odgovornosti pri organiziranju in izpopolnjevanju strokovnega znanja delavcev in njihovega usposabljanja za delo ter organizacijo informiranja delavcev o novitetah s področja njihove dejavnosti urejal posebni samoupravni ! sporazum.	i
člen 72
Podpisnice soglašajo, da bodo zaradi potrebe po strokovnih kadrih, predvsem tehnične smeri, skrbele za usmerjanje mladine v tehnične poklice in spodbujale njihov interes v SOZD ISKRa] Zato bo SOZD ISKRA prevzela pokroviteljstvo nad „veselo šolo", skupno razpisovala kadrovske štipendije po predlogu DO, podpirala dejavnost mladih inovatorjev ter omogočala udeležbo študentom Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani na SUSEJ (Susret studenata elektrotehnika Jugoslavije). Delovne organizacije bodo ustanovile klube študentov, njihovo dejavnost pa koordini-rale preko mladinske organizacije v SOZD ISKRA.
člen 73
Podpisnice soglašajo, da bodo pospeševale inovacijsko dejavnost mladih, raziskovalne dosežke in kvalitetno izvedene diplomske, magistrske in doktorske naloge ter za to podeljevale Iskrine nagrade inovatorjem.	I
. ' 1
I
člen 74
Za potrebe Kluba mladih inovatorjev in za organiziranje dela v strokovnih interesnih dejavnostih bo SOZD ISKRA pridobil v najem ustrezne prostore. Stroške najemnine bodo podpisnice pokrivale v višini deleža svojih štipendistov na ljubljanskih šolah.
člen 75
Zavedajoč se pomembnih naložb v znanje bodo podpisnice namenile za štipendiranje, izobraževanje ob delu in iz dela ter za vse oblike izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev, sredstva v višini najmanj 1,5 % bruto osebnih dohodkov.
Iz teh sredstev pa bodo tudi financirale skupno kadrovsko in izobraževalno dejavnost SOZD ISKRA, pri čemer bodo ta sredstva podpisnice združevale v skladu z dohodkom SOZD-a in to 0,01 % od dohodka v srednjeročnem obdobju 1981—1985.
S tako združenimi sredstvi se bodo financirale naslednje dejavnosti:
_ delovanje izobraževalnega centra	5.200.000 din
-	usposabljanje perspektivnih visoko kvalificiranih kadrov na mednarodnih
izobraževalnih institucijah	1.000.000 din
-	sodelovanje pri raziskovalnih nalogah	500.000 din
-	delovanje kluba inovatorjev	I.SOoioOOdin
-	prispevek za organizacijo SUSEJ	1.16o"oOOdin
-	objava za razpis štipendij	730.000 din
-	pokroviteljstvo ..vesele šole"	1.510.000 din
-	Iskrine nagrade mladim inovatorjem
-	Najemnina za prostore na Gimnaziji Vič — za delo
mladih inovatorjev in kluba mikroelektronikov	900.000 din
člen 76
i Podpisnice se obvezujejo, da bodo v okviru kadrovske politike v srednjeročnem obdobju 1981 do 1985 še nadalje izpopolnjevale sistem delitve osebnih dohodkov, še posebej z vidika motiviranja strokovnega kadra. Skrbele bodo za izenačevanje pogojev zaposlovanja znotraj SOZD ISKRA s poenotenjem meril gledet _ stanovanjskega gospodarstva in politike
—	prehrane delavcev
—	rekreacije
—	letovanj
—	vključevanje v kulturne dejavnosti
—	oblikovanja osebnih dohodkov v odvisnosti od ustvarjenega dohodka v skladu s Samoupravnim sporazumom o enotnih merilih za delitev OD v SOZD ISKRA.
Naložbe v osnovna sredstva
člen 77
Podpisnice ugotavljajo, da bo dinamična rast proizvodnje in izvoza terjala znatne naložbe v osnovna sredstva kot osnovo za profesionalizacijo programov, avtomatizacijo proizvodnih procesov ij ter za razvoj in širjenje tržnih in servisnih zmogljivosti.
V srednjeročnem obdobju 1981*»1985 bodo zato investicije v osnovna sredstva znašale, skladno z njihovimi plani, kumulativno 10,9 milijarde din in bodo potekale v sklopu in nadaljevanju | investicijskih paketov iz leta 1979 in 1980.
člen 78
Podpisnice so sporazumne, da predstavlja osnovo za financiranje teh naložb združevanje dela in sredstev znotraj SOZD ISKRA, s čimer so podane tudi možnosti skupnega in organiziranega nastopa pri bankah in ostalih virih.
Podpisnice urejajo celotno dejavnost investiranja v srednjeročnem obdobju 1981—1985 s Samoupravnim sporazumum o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov organizacij združenega dela SOZD ISKRA.
I
i-
18
člen 79
Podpisnice so sporazumne, da bo odbor podpisnic sporazuma, iz prehodnega člena 78, pr| pravljal in usklajeval letne programe investicijske dejavnosti in predlagal DS SOZD ISKRA, gi sprejemanju letnih programov izvajanja srednjeročnega plana 1981—1985, usklajeni program vsakoletne višine združevanja sredstev za naložbe in vrstni red investicij.
člen 80
sledi:
Podpisnice soglašajo, da bodo financirale naložbe iz navedenih virov praviloma s strukturo
—	lastna sredstva investitorja in združena sredstva SOZD
—	banka — konzorcij za financiranje naložb v organizacije združenega dela SOZD ISKRA
—	inozemski viri in ostalo
28)( 40 Č 32?
člen 81
Podpisnice soglašajo, da bo združevanje sredstev, koriščenje združenih sredstev ter ostale p0S| v zvezi z investicijsko dejavnostjo po sporazumu iz člena 78 opravljala Iskra Banka. Iskra Banka h? vršila tudi evidenco izvajanja naložb, združenih sredstev, o dinamiki izgradnje in nadzor poslovanjem investitorjev.	^
člen 82
it*
Podpisnice soglašajo, da bodo investic$j$ki programi obdržali prizadevanja celotne družbe tudi samih podpisnic po čim večji ekonomičnosti in racionalnosti naložb. Zato bodo načrtoval, take programe, ki bodo v največji meri zadovoljevali sprejete družbene kriterije investiranja1 srednjeročnem obdobju 1981-1985.	*
Naložbe bodo usmerjene predvsem v moderno visoko produktivno tehnološko opremo in ma.. v gradbene objekte, tako da bi le-ti bili v strukturi investicije udeleženi največ s 25 %. Pri tem k' imela prednost adaptacija prostorov in zamenjava stare tehnološke opreme z modernejšo in p? du ktivnejšo. Iskra Banka
člena 83
Za izvajanje skupno dogovorjenih opresti « področja finančnega poslovanja se bodo podpi$nj posluževale interne banke skladno s Samoupravnim sporazumom ozdruževanju v SOZD ISKRa j Samoupravnim sporazumom o ustanovitvi interne banke Iskra—SOZD Elektrokovinske industri!11 Ljubljana.	*
Poslovanje banke bo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 usmerjal samoupravni sporazum temeljih plana banke za obdobje 1981—1985 in srednjeročni plan usklajen s tem sporazumom plani in programi SOZD ISKRA.	”
Organizacija in informatika
člen 84
V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bodo podpisnice nadaljevale izgradnjo samoupravna
sistema in sodobnega poslovnega sistema organiziranosti in infomatike in ga tekoče usklajevale
Zakonom o združenem delu in drugimi zakonskimi določili.	8
Pri uresničevanju ciljev in izgradnji bodo podpisnice težile:	I
—	k delovni in dohodkovni povezanosti delavcev in organizacij (združevanje znanja in dela),
—	k postopnemu doseganju metodološke enotnosti (organizacijski predpisi in standardi), s čim,
bi dosegli primerljivost rezultatov in sistemov,	'r
—	k racionalnemu in usklajenemu izkoriščanju zmogljivosti SOZD s področja organizacije
informatike (kadri, oprema, sredstva),	'
—	k usklajenemu razvijanju organizacijskih in informacijskih sistemov in preprečevanju mnogok,
tnosti rešitev,	-	^1
—	k rešitvam, ki so uporabne ob različni stopnji razvitosti posamezne organizacije.
člen 85
Podpisnice bodo, pri razvoju, uvajanju in izvajanju organizacijskih in informacijskih dejavn0st koristile organizacijo skupnega pomena ISKRA ZORIN, ki izvaja združene dejavnosti po sam1' upravnem sporazumu o združevanju v SOZD ISKRA.	^
Svoja področja dela opravlja ISKRA ZORIN v naslednjih oblikah:
1,	Program dejavnosti (storitev)
a)	Koordinacija organizacijske in informacijske dejavnosti v ISKRI ter povezovanje s sorodnimi domačimi in tujimi organizacijami.
b)	Pripravljanje konceptov, programov in oblikovanje nalog, ki izhajajo iz ciljev, postavljenih s strani samoupravnih in poslovodnih organov SOZD.
c)	Pripravljanje dokumentov informacij s področja organizacije in informatike za zunanje stike (zbornica, sindikati, ipd.) in za upravne in poslovne odločitve v SOZD.
d)	Izvajanje dejavnosti: tehnična dokumentacija, številčenje, Indok dejavnosti, skupna standardizacija, računalniške obdelave, tehnični nadzor nad skupnimi metodami, itd.
e)	Usposabljanje kadrov ZORIN in širitev materialne osnove dela za delež iz programa dejavnosti.
2.	Projektne naloge
a)	Razvoj sistemov iz organizacije in informatike in tehnologij za njihovo uvajanje.
b)	Izvajanje inženiring dejavnosti s področja organizacije in informatike.
c)	Priprave programov za usposabljanje kadrov s področja organizacije in informatike in sodelovanje pri usposabljanju.
člen 86
Podpisnice soglašajo, da bodo področje organizacije in predvsem informatike v naslednjem srednjeročnem obdobju razvijale pospešeno. Pospešen razvoj bo v delovnih organizacijah zahteval oblikovanje oz. nadaljnji razvoj organizacijskih enot za organizacijo in informatiko, ki bodo izvajale dejavnosti organizacije in informatike v lastnem avtonomnem sistemu, ki bo povezan v sistemu SOZD.
člen 87
Načrtovalni razvoj, oblikovanje oz. okrepitev organizacijskih enot v delovnih organizacijah in potrebe v organizšcijah skupnega pomena zahtevajo pospešeno pridobivanje in usposabljanje kadrov. Podpisnice so sporazumne, da organizirajo skupno usposabljanje 20 — 30 ljudi letno za področje organizacije in informatike. Usposabljanje bodo uresničili v okviru Izobraževalnega centra Iskre.
Zaradi omejenega števila usposobljenih kadrov, podpisnice soglašajo, da bodo za realizacijo skupnih projektov, kadre združevale.
člen 88
Podpisnice bodo za načrtovani razvoj informacijskega sistema SOZD in avtonomnih informacijskih sistemov zagotovile ustrezno tehnično opremo (računalniki, terminali, zveze, ipd.).
Glede na težko dosegljivost in vrednost opreme, podpisnice soglašajo, da bodo nabavo in koriščenje opreme usklajevale.
člen 89
Podpisnice so sporazumne, da se pri ISKRA—ZORIN oblikuje in tekoče dopolnjuje pregled in shranjevanje (banka) vseh strokovnih rešitev s področja organizacije in informatike. Pregled rešitev, skupaj s strokovno koordinacijo, bo pripomogel k zmanjševanju mnogokratnih rešitev in hkrati zagotovil boljšo informiranost.
Razvoj organizacijske in informacijske dejavnosti ter pogoje usklajevanja v zvezi s kadri, opremo in strokovnimi rešitvami bodo podpisnice natančneje urejale s posebnim samoupravnim sporazumom.
člen 90
Podpisnice so sporazumne, da bodo, za uresničitev skupnih in svojih nalog iz področja organizacije in informatike, v svojih planih namenile sredstva v višini 1,5—2,5 odstotka od tekočega dohodka.
člen 91
Podpisnice so sporazumne, da bodo v srednjeročnem obdobju zagotovile združena sredstva za izvajanje dejavnosti na osnovi letnih programov dejavnosti in za izvajanje projektnih nalog, na osnovi vsako leto sprejetih in usklajenih programov za posamezno nalogo.
Delež dohodka, namenjen za financiranje dejavnosti organizacije in informatike v obdobju, 1981-1985, je:
—	Za izvajanje dejavnosti
(izvajalec samo ZORIN)	0,18%
—	Za izvajanje projektnih nalog (izvajalci: ZORIN, Iskra-Commerce
in druge organizacije)	0,32 %
Skupaj organizacija in informatika	0,50 %
Pri izvajanju projektnih nalog so vsi sodelujoči udeleženi na skupno ustvarjenem dohodku projekta. Koriščenje sredstev za projektne naloge je lahko manjše v kolikor z letnimi programi za izvajanje projektnih nalog niso predlagane ustrezne naloge.
Podpisnice soglašajo, da za tiste organizacijske enote, ki pridobivajo dohodek z izvajanjem dejavnosti (Indok center. Standardizacija), združujejo sredstva za širitev materialne osnove dela v višini 0,025 % od dohodka SOZD (okoli 19 mio din).
člen 92
Podpisnice soglašajo, da bodo druge storitve s področja organizacije in informatike, ki niso predmet tega sporazuma, v skladu s svojimi potrebami, planirale in naročale z letnimi plani, samoupravnimi sporazumi ali pogodbeno pri ISKRA ZORIN.
Financiranje tega dela dejavnosti bo potekalo na osnovi cenika storitev oz. ustreznih delnih samoupravnih sporazumov.
Delovna skupnost skupnih služb
člen 93
Delovna skupnost Skupnih služb SOZD ISKRA bo opravljala naloge v obsegu in skladno z začrtanim srednjeročnim razvojem SOZD ISKRA po programu dela, ki ga določata Samoupravni sporazum o združevanju v SOZD ISKRA in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD, združenih v DO in delovno skupnostjo Skupnih služb SOZD ISKRA.
člen 94
Delovna skupnost Skupnih služb pridobiva svoj dohodek na osnovi svobodne menjave dela na podlagi usklajenega programa nalog in obveznosti tako kolegijskega poslovodnega organa kot tudi samih ožjih strokovnih služb. Podpisnice soglašajo, da ovrednoteni dogovorjeni obseg nalog v srednjeročnem obdobju 1981—1985 znaša predvidoma 0,6 % kumulativnega dohodka.
Z letnimi programi bodo vsako leto posebej opredeljene naloge in programi delovne skupnosti ter potrebna višina sredstev za to dejavnost.
člen 95
Podpisnice soglašajo, da v naslednjem srednjeročnem obdobju zagotovijo dejavnosti obveščanja in informiranja, preko glasila Iskra, glasil DO in biletnov, minimalno tehnično opremljenost, ustrezne delovne prostore in kadre. Konkretne oblike tega zagotavljanja se uskladi in sprejme z letnimi načrti.
Podpisnice soglašajo, da se cena glasila oblikuje v skladu z gibanjem materiala in storitev za opravljanje te dejavnosti z izhodiščem 5,00 din za izvod v letu 1980 in hkrati soglašajo, da bodo vse pomembnejše informacije, ki so pomembne za samoupravno odločanje na ravni DO in zlasti SOZD ter informacije, pomembne za ostale delavce ISKRE, objavljene v glasilu Iskra, v skladu s sprejetimi samoupravnimi akti.
III.	OSNOVE ZA UVAJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV
člen 96
Podpisnice soglašajo, da bodo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 pospešile prizadevanja po ureditvi medsebojnih dohodkovnih odnosov na vseh nivojih, kjer za to obstojajo realni pogoji.
člen 97
Podpisnice soglašajo, da bodo pri oblikovanju dohodkovnih odnosov upoštevale dogovorjene interne cene skladno z določili Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ISKRA po
katerem interne cene vsebujejo:
—	dogovorno normiran obseg materialnih stroškov,
—	z zakonom predpisano ali dogovorjeno amortizacijo,
—	dogovorno normiran vložek živega dela, ovrednoten z družbeno priznano višino osebnih dohod-
kov in skupne porabe,
— dogovorno normiran strošek za potrebna obratna sredstva.
Podpisnice bodo prav tako sporazumno določale tudi prodajne cene upoštevaje pri tem predvsem naslednje kriterije: dogovorjene interne cene, planirano akumulacijo in prodajne pogoje na domačem in tujih trgih.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
člen 98
Podpisnice soglašajo, da je razvita samoupravna organiziranost osnova za uveljavitev ustavne vloge delavca. Zato se podpisnice obvezujejo, da bodo izpopolnjevale samoupravno organiziranost v SOZD ISKRA s tem, da bodo:
—	pospeševale ustanavljanje temeljnih organizacij, kjer so za to dani pogoji po določilih ZZD
—	utrjevale skupaj dogovorjene funkcije na nivoju DO in SOZD, kot so opredeljene v samoupravnih sporazumih o združevanju
—	pospeševale integracijske procese, ki bodo dali osnovo za povečanje družbene produktivnosti dela in za večanje Iskrine vloge v okviru gospodarskega sistema SRS in SFRJ
—	povečevale vpliv in odgovornost delavcev pri gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije
—	zagotavljale sprotno ugotavljanje rezultatov gospodarjenja in pravočasno ukrepanje pri pojavu motenj
—	razvijale dohodkovne odnose med proizvodno in prometno sfero in iskale nove instrumente za uveljavitev skupne odgovornosti.
V.	MEDSEBOJNI ODNOSI S PODROČJA SKUPNEGA UREJANJA IN DELOVANJA V SOZD
Usklajevanje prekrivanja programov
člen 99
Podpisnice ugotavljajo:
—	da so se delavci delovnih organizacij v SOZD ISKRA dogovorili in sporazumeli, da bodo skupno načrtovali skladni razvoj, zlasti sporazumno določanje prioritetnih razvojnih ciljev in take delitve dela, ki bo omogočala specializacijo in učinkovito vključevanje v mednarodno delitev dela — pri tem pa bodo na sporazumno dogovorjenih osnovah skupno urejali delitev dela oziroma proizvodne programe, da bodo lahko dosegli racionalno specializacijo v SOZD in izven nje, večjo produktinost dela in optimalno uresničevanje skupno dogovorjenih ciljev (samoupravni sporazum o združitvi v SOZD — 1978 — člen 1/1 in 4/b);
—	da določbe samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD, kot so citirane v prejšnji točki
temljijo že na skupno dogovorjenih osnovah v besedilu samoupravnega sporazuma o združevanju v.Združeno podjetje Iskra Kranj (1973) — čl. 69 in samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Združeno podjetje ISKRA Ljubljana (1975- čl. 79, kjer je med ostalim dogovorjeno, da bodo delavci DO medsebojno koordinirali poslovno politiko ZP, programe razvoja, predmete poslovanja ter da si samovoljno ne bodo prevzemali proizvodnih programov in poslov, ki spadajo v pristojnost druge organizacije v združenem podjetju; —	'	|
—	da vse kar velja v tem sporazumu za dejavnost, velja tudi za proizvodne programe, če ni izrecno drugače določeno — pri čemer pa je razumeti pod pojmom ..dejavnost" le glavno dejavnost organizacije združenega dela, proizvodni program pa predstavlja tehnično specifikacijo glavne dejavnosti.
člen 100
Ob upoštevanju in spoštovanju ugotovitev, kot so navedene v prejšnjem členu, podpisnice soglašajo, da:
—	morajo združene v SOZD ISKRA zagotoviti in uresničevati cilje združevanja in uravnavati ter predlagati svoje dejavnosti, programe in delo za dosego teh ciljev;
—	je optimalna alokacija progamov v SOZD lahko časovno variabilna, odvisna pa je predvsem od sposobnosti izpolnjevanja obveznosti izvajanja programov, kar pomeni zlasti uvedbo proizvodnje v plansko pogojenem obsegu in roku;
—	medsebojno prekrivanje dejavnosti in programov ni dopustno, nastopi pa tedaj, kadar si enaki ali podobni izdelki dveh ali več organizacij konkurirajo na istem tržišču;
—	je potrebno organizacijo — proizvajalca, ki ima na voljo kadrovske in materialne zmogljivosti, zaščititi pred vsemi pojavnimi oblikami in razvojnimi stopnjami prekrivanja dejavnosti in proizvodnega programa, dokler izpolnjuje vse obveznosti iz plana izvajanja dejavnosti ali programa;
—	morajo neusklajenosti dejavnosti in programov med temeljnimi organizacijami v sestavi iste delovne organizacije, obravnavati samoupravni organi te delovne organizacije, če pa pride do prekrivanja dejavnosti in programov med delovnimi organizacijami, pa to neusklajenost obravnava odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnost kot izvršilni organ delavskega sveta SOZD, skladno s pooblastili iz člega 65/a statuta SOZD in po postopku, kot ga določa poseben pravilnik;
—	je izhodišče za uporabo določil tega sporazuma registersko stanje sodno registriranih dejavnosti organizacij že registrirane dejavnosti zaradi morebitnega medsebojnega prekrivanja ne zapadejo urejanju v smislu tega sporazuma, dokler se ne pojavi dejansko za SOZD ISKRA škodljivo podvajanje ali prekrivanje na tržišču.
To pa ne velja za proizvodne programe, ki so z dnem veljavnosti tega sporazuma v proizvodnem procesu določene organizacije in v takih primerih lahko prizadeta organizacija sproži postopek po določbah pravilnika o postopku usmerjanja in usklajevanja dejavnosti in proizvodnih programov v SOZD ISKRA.
člen 101
Določbe členov 92 in 93 tega sporazuma se ne uporabljajo za temeljne in delovne organizacije, ki opravljajo dejavnosti:
—	družbene prehrane
—	investicijskega vzdrževanja
—	prevoznih storitev
—	internih orodjarskih in vzdrževalnih storitev.
Nagrade Iskra
člen 102
Podpisnice ugotavljajo, da bodo tudi v srednjeročnem obdobju 1981—1985, skladno s Samoupravnim sporazumom o nagrajevanju posebnih dosežkov v SOZD ISKRA s podeljevanjem „Na-grade Iskra" in ..Priznanje Iskre", nadaljevali z začrtano kadrovsko politiko.
Podpisnice soglašajo, da bodo združevale sredstva za izplačilo nagrad na osnovi omenjenega sporazuma v sorazmerju z dohodkom. Konkretna višina sredstev bo določena z letnim programom in usklajena v postopku sprejemanja le-tega.
Letovanje, šport in rekreacija
člen 103
Podpisnice so sporazumne, da si bodo prizadevale za razvoj kapacitet za letovanje delavcev ISKRE in za usmerjeno in ceneno letovanje ter da bodo z internimi akti zagotovile ustrezna sredstva za oddih, šport in rekreacijo.
Izvajanje dejavnosti iz predhodnega odstavka, pomembne za celotno SOZD ISKRA, bodo podpisnice urejale s posebnim sporazumom. Operativno izvedbo pa bodo sporazumno poverile organizaciji skupnega pomena Iskra Invest servis.
člen 104
Podpisnice soglašajo, da je potrebno dograditi počitniške kapacitete ISKRE na Dugem otoku, '"'ogradnja bo omogočila uspešnejše oziroma rentabilnejše poslovanje tega objekta istočasno pa
zagotovila podpisnicam prepotrebno mesto za letovanje delavcev. Za dograditev počitniškega naselja v kampu Mir-Teloščica bodo podpisnice združevale sredstva po naslednji dinamiki:
1981
1982
1983 Skupaj
(cene 1980) 7 milij. din 2,875 milij. din 2,0 milij. din 11,875 milij. din
člen 105
Podpisnice soglašajo, da poverijo organizacijo športno-manifestativnih akcij (zimske športne igre, letne športne igre, dan Iskre itd.) v ISKRI Iskra Invest servisu. Za izvedbo teh akcij bodo združevale sredstva po naslednji okvirni dinamiki:
1981
1982
1983
1984
1985
1,745 milij. din 2,128 milij. din 2,597 milij. din 3,168 milij. din 3,865 milij. din
Konkretne programe in končno predračunsko vrednost akcij pa bodo podpisnice sprejemale v okviru letnih programov izvajanja srednjeročnega plana SOZD za obdobje 1981—1985.
SLO IN DS?
čietire
Podpisnice ugotavljajo, da je izvajanje obveznosti in nelog, ki Shajajo iz zakona o SLO in DSZ v obdobju 1981—1985 potrebno posvetiti posebno pozornost, pdsebno pa nalogam pri katerih jev preteklem srednjeročnem .obdobju prihajalo do zastajanja.
Naloge, katerim bodo podpisnice namenile glavno pozornost, so:
—	dodelava in uskladitev obrambnih načrtov,
—	utrjevanje organizacijskih oblik,
—	kadrovska, strokovna in tehnična opremljenost civilne in narodne zaščite,
—	dograjevanje zaklonišč,
—	izvedba enotnega sistema zvez v SOZD ISKRA.
člen 107
Podpisnice soglašajo, da pristopajo k organizaciji in izvedbi sistema zvez s katerimi bo možno zagotoviti medsebojno povezavo v vsaki situaciji na širšem geografskem področju.
V srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 naj bi bila zagotovljena celotna povezava vseh Iskrinih TOZD, DO in SOZD za slučaj elementarnih, izrednih in drugih nesreč.
Za realizacijo tega programa bodo podpisnice združile sredstva v skupni petletni vrednosti 2,026 milijonov din.
Realizacija programa bo potekala v okviru letnih programov pri čemer se bo pri združevanju upoštevala tudi eventualna podražitev opreme.
člen 108
Podpisnice soglašajo, da se ISKRA v teku srednjeročnega obdobja 1981—1985 za razvoj programa iz predhodnega člena vključi v izgradnjo televizijskega stolpa. Sofinanciranje tega objekta bo potekalo po posebnem dogovoru, ko bodo poznani vsi elementi.
Združena sredstva rezerv
člen 109
Podpisnice soglašajo, da za zagotavljanje solidarnosti in Vzajemnosti v skladu s 23 in 24 členom Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ISKRA združujejo sredstva rezerv v združena sredstva rezerv SOZD ISKRA.
V sredstva rezerv SOZD bodo združevale del sredstev v znesku, obračune nem od dela čistega dohodka, ki je razporejen v rezervni sklad podpisnice z zaključnim računom za preteklo leto.
Znesek izračunan po stopnjah iz prejšnjega odstavka se zmanjša za sredrtva, ki so nemenjena v tekočem letu za pokrivanje izgub drugih TOZD v okviru delovne organizacije podpisnice.
člen 110
Podpisnice soglašajo, da bodo glede na prehodni člen združevale v sredstva rezerv SOZD 10 % vsakoletno razporejenega čistega dohodka za rezervni sklad podpisnice, tako da bi se glede na predvideni družbenogospodarski razvoj SOZD oblikovala naslednja sredstva:
1981	21,6 milijonov din
1982	27,3 milijonov din
1983	35,3 milijonov din
1984	44,8 milijonov din
1985	56,4 milijonov din
	185,3 milijonov din
člen 111
Podpisnice soglašajo, da se bodo z letnim programom izvajanja srednjeročnega piane SOZD ISKRA za obdobje 1981—1985 ugotavljale potrebe po združenih sredstvih rezerv SOZD in določile stopnje združevanja po zaključnem računu za preteklo leto.
Podpisnice združujejo sredstva namenjena v združena sredstva rezerv tako, da v 40 dneh po izteku roka za predložitev zaključnega računa, vplačajo eno tretjino sredstev, preostali dve tretjini pa v roku, ki je določen z načrtom SOZD.
člen 112
Podpisnice soglašajo, da združujejo sredstva rezerv za dobo 5 let in da jim vračajo združena sredstva rezerv iz vsakoletnih vplačil, upoštevajoč letno zaporedje vplačil.
Prihranki od uporabe združenih sredstev rezerv se vsako leto po zaključnem računu razdelijo TOZD sorazmerno višini po kateri jih združujejo.
Neizterljive terjatve za uporabljanje združenih sredstev rezerv se odpisujejo v breme vsakoletne obveznosti za vračilo združenih sredstev v sorazmerju z deležem pri združevanju.
Prostorski razvoj SOZD
člen 113
Podpisnice ugotavljajo, da bo ISKRA na posameznih lokacijah postopno izčrpala vse možnosti sistematičnega prostorskega razvoja, vendar bi nove lokacije odpirale le po posebnem dogovoru. Pri tem je najaktualnejše vprašanje zazidave ŠP-3 Stegne Ljubljana, kjer bodo zainteresirane podpisnice, skupaj z Iskra Invest servisom, dogovorno reševale vse probleme pri izvedbi noveliranega zazidalnega načrta, še posebej pa enotno nastopale napram zunanjim inštitucijam in izvajalcem del.
člen 114
Podpisnice soglašajo, da bodo, glede na interese svojega prostorskega razvoja, pristopile v zadnjih letih srednjeročnega planskega obdobja 1981—85 k izdelavi ustreznih študij na osnovi katerih bi se odločili za razširitev oziroma pridobitev posameznih lokacij. Ta naloga je pomembna predvsem za podpisnice, ki se s svojimi lokacijami nahajajo v velikih urbanih področjih, kjer postopoma primanjkuje ustreznih površin za industrijo.
Za financiranje študij in pripravljalnih del, za razširitev in pridobitev lokacij, so potrebna naslednja sredstva po sledeči dinamiki:
leta 1981	2.200.000
leta 1982	3.300.000
leta 1983	3.000.000
leta 1984	3.800.000
leta 1985	3.200.000
Naloge v zvezi z izdelavo študij bodo podpisnice za ljubljanski bazen poverile Iskra Invest servisu, za širši slovenski prostor pa dogovorno od primera do primera.
člen 115
Skladno s predvidenim druibeno-gospodarskim razvojem ISKRE se kaže potreba po razširitvi ustreznih poslovnih prostorov. V zadnjem obdobju srednjeročnega plana 1981—1985 predvidevajo zainteresirane podpisnice gradnjo poslovnega centra PPC M v Stegnah v Ljubljani.
Izgradnja poslovnega centra PPC II bo zahtevala po sedanji grobi zasnovi naslednjo dinamiko združevanja sredstev: leta 1981
leta 1982 leta 1983 leta 1984 leta 1985 Sredstva
zaključena v letu 1985.
so potrebna za vsa pripravljalna dela, vključno z fazo projektiranja.
550.000 6.000.000 8.000.000 9.085.000 ki bi bila
člen 116
Podpisnice soglašajo, da bodo združevale sredstva za pokritje investicije in obveznosti, ki izhajajo iz kreditne pogodbe za nabavo poslovnega letala.
Podpisnice soglašajo, da bodo višino potrebnih letnih sredstev združevale po posebnem SaS ter vključevale v letne programe izvajanja srednjeročnega programa SOZD.
VI.	SPREMLJANJE SPORAZUMA IN KONČNE DOLOČBE
člen 117
Podpisnice so dolžne ta sporazum striktno izvrševati ter se obvezujejo, da bodo najmanj v letnih analizah spremljale uresničevanje dogovorjenega gibanja ekonomskih kazalcev razvoja SOZD in spremljale usklajenost tega sporazuma z zahtevami, ki se bodo oblikovale z letnimi gospodarskimi plani TOZD, DO in SOZD.
člen 118
Podpisnica, ki ne izpolnjuje materialnih in drugih obveznosti, sprejetih s sklenitvijo tega sporazuma oziroma na njem temelječih sporazumov, je odgovorna za škodo, ki jo je z neizpolnitvijo oziroma z nepravilno izpolnitvijo obveznosti povzročila drugim podpisnicam sporazuma.
Podpisnica, ki je bila z neizpolnitvijo obveznosti iz tega sporazuma oziroma na njem temelječih sporazumov s strani druge podpisnice kakorkoli oškodovana ali drugače prizadeta, ima pravico in dolžnost, da prične proti tej podpisnici postopek pred notranjo arbitražo, ki jo določa samoupravni sporazum o združevanju.
Isto pravico in dolžnost ima tudi organ samoupravne delavske kontrole SOZD in predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD, če so z neizpolnjevanjem ali z nepravilnim izpolnjevanjem obveznosti iz tega sporazuma oziroma na njem temelječih sporazumov, prizadeta ali kako drugače oškodovana združena sredstva ali drugi skupni interesi SOZD.
člen 119
Poleg podpisnic so za neizpolnjevanje oziroma nepravilno izpolnjevanje določb tega sorazuma oziroma na njem temelječih sporazumov, odgovorni še:
—	individualni poslovodni organi, oziroma člani kolegijskega poslovodnega organa podpisnic
—	neposredni izvrševalec oziroma nosilec naloge, ki ni bila izpolnjena oziroma je bila nepravilno izpolnjena.
Osebe iz prejšnjega odstavka so zaradi kršitve sporazuma odgovorne za svoje storitve oziroma ' opustitve družbeno-politično, disciplinsko in materialno.
člen 120
Za neizpolnjevanje oziroma nepravilno izpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma oziroma na njem temelječih sporazumov so družbeno-politično, disciplinsko in materialno odgovorni tudi člani delavskih svetov, izvršilnih organov, organov samoupravne delavske kontrole in drugih organov podpisnic pod naslednjimi pogojk
—	če niso vodili zadosten nadzor nad tem, kako in koliko se izpolnjujejo določbe tega sporazuma oziroma na njem temelječih sporazumov.

— če so sprejeli sklep, da se določbe sporazumov iz prejšnje točke ne bodo izvajale ali pa, da se ne bodo pravilno izvajale.
člen 121
Sporazum se lahko spremeni ali dopolni na obrazložen predlog podpisnic, DPO in DS SOZD in pristojne DPS na način in po postopku določenem za sprejemanje tega sporazuma.
člen 122
Podpisnica lahko predlaga ostalim podpisnicam, da se samoupravni sporazum, zaradi spremenjenih okoliščin, zaradi katerega je bila podpisnici bistveno otežena izpolnitev materialnih obveznosti, spremeni. Če se druge podpisnice s tem predlogom ne strinjajo ali o tem ne izjavijo v 30 dneh od prejema pismenega predloga, lahko predlagatelj sproži postopek pred arbitražo in predlaga spremembo, če so za to podani utemeljeni predlogi.
Sprememb sporazuma ni mogoče predlagati, če bi morala podpisnica, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine ob sklenitvi sporazuma, te okoliščine upoštevati ali bi se jim lahko izognila.
člen 123
Podpisnica lahko odpove ta samoupravni sporazum, če se odloči za izločitev iz SOZD ISKRA pod pogoji določenimi v 122. členu Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ISKRA.
člen 124
Sporazum sprejemajo v enakem, predhodno v glasilu Iskra objavljenem tekstu, delavski sveti TOZD in DO v sestavi SOZD ISKRA.
Sporazum veljavno sklenejo pooblaščenci DO, kar ugotovi DS SOZD ISKRA.
člen 125
Sporazum velja do 31. 12. 1985.

Priloga k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana SOZD ISKRA za srednjeročno obdobje 1981—1985
Tolmačenje dohodka, na osnovi katerega se združujejo sredstva za dejavnosti skupnega pomena
i.
Dohodek delovne organizacije se ugotavlja po določbah zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihoidka in dohodka (Ur. list SFRJ št. 62/77) in zbirnega obrazca poslovni uspeh med letom — bilanca uspeha čl. 4 Uredbe o kontnem načrtu in bilance za OZD (Uradni list SFRJ št. 19/77,32/77, 4/79 in 11/79).
2.
Pri ugotavljanju osnove se od dohodka (zaporedna štev. 17 obr. BU) odštejejo naslednje postavke iz bilance uspeha:
1.	zap. št. 55 — del dohodka za delovno skupnost
2.	zap. št. 57 — del dohodka za članarine
3.	zap. št. 58 — del dohodka za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
4.	zap. št. 60 — del dohodka za kazni, takse in sodne stroške
5.	zap. št. 61 — del dohodka za zavarovalne premije
6.	zap. št. 62 — del dohodka za plačila bančnih storitev
7.	zap. št. 63 — del dohodka za povračila stroškov plačilnega prometa v državi
8.	zap. št. 64 — del dohodka za druga plačila
9.	zap. št. 66a — del dohodka, ki pripada tujim osebam iz naslova nadomestila za gospodarjenje z vloženimi sredstvi
10.	zap. št. 66b — del dohodka, ki pripada tujim osebam iz naslova vrnitve vloženih sredstev
11.	zap. št. 66v — del dohodka za obresti
12.	zap. št. 38 — del skupnega dohodka, ki pripada drugim OZD iz naslova nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi
3.
Korigirani dohodek po točki 2. se zniža še za delež, ki ustreza razmerju prihodkov doseženih na tujem trgu (zap. št. 20, 26 in 33 obr. BU) in celotnim prihodkom (zap. št. 35 obr. BU).
4.
Delovnim organizacijam skupnega pomena se dohodek, ugotovljen po prejšnjih točkah zmanjša za odstotni delež, ki ustreza razmerju med prejetimi sredstvi po združevanju na osnovi dohodka ter celotnim prihodkom (zap. št. 35 obr. BU).
Celotni prihodek po prejšnjem odstavku se predhodno zmanjša za znesek za delovno skupnost (točka 2 zap. št. 1 tega tolmačenja) in za nabavno vrednost prodanega blaga (zap. št. 12 obr. BU).
5.
Sredstva, ki so jih delovne organizacije skupnega pomena prejele iz naslova opravljanja združenih dejavnosti se ugotavljajo iz usklajenih podatkov po letnem načrtu SOZD ISKRA.
6.
Sredstva za nagrade ISKRA in SLO se združujejo od vseh DO z izjemo Šolskega centra; osnova za združevanje je dohodek DO preteklega leta izračunan po osnovi 1 — 4 točke tega tolmačenja.
y
7.
Dohodek ustvarjen iz prihodka iz naslova izobraževalnih storitev ne predstavlja osnove za združevanje sredstev za združene dejavnostijšolski center Iskra).
8-
Dohodek ugotovljen po točki 1 — 7 je osnova za izračun deleža posamezne delovne organizacij6 in sicer sorazmerno z deležem DO v zbiru dohodka.
9.
Delovna skupnost Skupnih služb SOZD ISKRA ugotavlja osnove po tč. 1—7 tega tolmačenja začasno, iz podatkov bilanc uspeha TOZD per 30.S. preteklega leta vse do sprejema zaključnega računa.
Ro sprejemu zaključnih računov se opravi razrez obveznosti po DO v smislu 29. člena Samoup; ravnega sporazuma o združevanju v SOZD ISKRA na podlagi podatkov „zbiru bilance uspeha" delovnih organizacij in poračunajo razlike po začasnem obračunu.

/
^^imerjava rasti posameznih kazalcev gospodarskega razvoja
nominalna stopnja rasti ^	 1981-1985		realna stopnja 1981-1985
^eIotni prihodek	24,2	lo,5
Materialni stroški	25,9	lo,l
^Bortizacija po predi* Pisani stopnji	29,5	15,3
dohodek	24,3	11,0
Zveznosti iz dohodka	23,2	lo,l
Amortizacija nad pred-^ieano stopnjo ^isti dohodek	28,7	15,0
	24,8	11,4
®ruto osebni dohodki	2o,7	7,5
OD na zaposlenega	18,0	5iO
Poslovni sklad	35,7	21,5
Rezervni sklad	27,3	12,4
^lad skupne porabe	23,5	9,4
^kuzulaciJa	34,3	2o,o
froizvodnja (cene 1980)	-	13,7
' Po IND-21		6,8
^»Posleni		2,3
^'oizvodnja na zaposlenega ^isti dohodek na zaposlenega	-	11,0
	21,9	8,8
^fužbeni proizvod	24,7	11,3
družbeni proizvod na zaposlenega	21,8	8,8

ovsiol 'I 05 . ■-.isoq*
0VSI03
. ' iizl .odi-": odiui
"	‘o -	. *
/

• v.-v >,





*'L„


I

I


I

DO ISKRA COMMERCE
TOZD AET TOLMIN
DO AVTOELEKTRIKA
Vse manj reklamacij pri servisiranju ERO
..Vsekakor moramo vzdrževati odnose med proizvodnjo in tistimi, ki so v vsakodnevnem stiku s kupci naših izdelkov. To pa so serviseiji. Le tako lahko dobimo v tovarno pravočasne in točne podatke o tem, kako naši izdelki delujejo, kaj je na njih dobrega, kaj pa moramo zamenjati, oziroma izpopol-niti.“
To so misli vodje tehnične kontrole v temeljni organizaciji Električna ročna orodja Andreja Tavčarja ob zaključku dvodnevnega seminarja, ki sta ga v dneh 27. in 28. oktobra organizirala na Bledu tovarna ERO in Iskra Commerce, točneje njena servisna temeljna organizacija. Seminarja se je skupno udeležilo skoraj petdeset serviserjev iz lastnih in pogodbenih servisov iz domala vse Jugoslavije. Iz lastnih Iskrinih servisov, kjer popravljajo električna ročna orodja, je manjkal le predstavnik iz Prištine.
Prvi dan seminarja so bila predavanja iz pravnih osnov varstva pri delu požarnega varstva, prve pomoči in oživljanja, tehničnega varstva in nevarnosti elektrike. O tem so serviserjem predavali Mitja Fortič, Marija Savič in Stane Geč. Ob zaključku teh predavanj, so udeleženci opravljali tudi izpit 'iz varstva pri delu ter ga vsi tudi naredili
Drugi dan seminarja pa je bil namenjen naslednjim temam — novostim v programu ERO, o tem je predaval Zvone Korenčan, ležaji in mazanje (Ivan Pipan), krtačke, kolektorji in iskrenje (Jože Bežan), planiranje rezervnih delov — primerjalne tabele (Jože Jošt), oprema in organizacija servisiranja ter obračun popravil v garancijski dobi ter kakovost strojev in rezervnih delov, s čemer pa je slušatelje seznanil Andrej Tavčar.
Tudi iz teh, strokovnih tem, so udeleženci ob koncu opravljali izpit. Čeprav vprašanja nikakor niso bila lahka, je preizkušnjo velika večina udeležencev uspešno opravila.
Ob koncu seminarja smo organizatorja Jožeta Jošta poprosili za kratko oceno. Tole nam je povedal: „Blejski seminar za serviserje ERO organiziramo vsako leto, njegov osnovni namen pa je izpopolnitev znanja mehanikov. Ugotavljamo, da nam takšna srečanja mnogo koristijo in da je vse manj reklamacij na račun popravil električnih orodij, s tem pa pripomoremo tudi k prodaji. Še v nečem imajo ti seminarji izreden pomen, o tem pa je spregovoril tudi Andrej Tavčar: serviserji se na njih seznanijo z novostmi v proizvodnji, pri tem pa tudi z novostmi in izboljšavami, ki so jih prav oni nakazali na prejšnjih se-minarjih."	L D.
Z uspelega seminarja za serviserje ERO na Bledu.
NOVI KOLEDAR BO LEP
(Nadaljevanje s 4. strani) no področje, za področje, ki je vsem nam bolj ali manj stopilo na žulj. In ker se pač vsi počasi preusmerjamo na, lahko bi reldi, klasične vire energije, so se tudi v Marketingu odločili za primarne energetske vire. Da bi bil koledar kar se da najboljši, so se povezali tudi z Inštitutom za etnologijo na Filozofski fakulteti in s tamkajšnjim profesorjem Janezom Bogatajem.
Osnovni namen pri izbiri motivov in seveda pozneje fotografij, je bil prikazati objekte v takšnem stanju, v kakršnem so dandanes. Pri tem so delavci v Marketingu zavračali vsakršne makete, oziroma v muzejih razstavljene rekonstrukcije, vsekakor pa so želeli najširšemu krogu Iskrinih delavcev predstaviti tiste energetske vire, oziroma njihovo izkoriščanje, ki so morda nekaterim nam manj poznani.
Kakorkoli že, odločiti so se morali za dvanajst slik, za dvanajst motivov, čeprav se jim je nabralo dosti več slikovnega gradiva. In selekcija ni bila lahka. Odpasti so pač morale, žal, slike, ki so predstavljale fužine, stope,
sušenje pršuta, valjkalnice itd. Kriteriji za dokončno izbiro so bili predvsem stanje objekta, vrsta energije in pa tudi uspelost fotografskega posnetka.
Velikost novega koledarja bo natanko takšna kot je bila lani Razlika bo le v tem, da bo koledarski del, kot že rečeno, golobje siv, zadržali pa so lanskoletno idejo ter na tem koledarskem, gornjem delu, natisnili čmo-bele dokumentarne posnetke kot dopolnilno razlago in poljuben opis šege in objekta. Avtor besedila je strokovni sodelavec Janez Bogataj.
Koledar je v celoti delo marketinških delavcev v Iskri Commerce. Natisnili ga bodo v tiskarni Gorenjski tisk v Kranju, in sicer v nakladi 35.000. Prvi koledarji bodo zapustili tiskamo že do konca novembra. Avtor fotografij je Jože Resnik iz Marketinga.
Gotovo lahko zapišemo, da bo koledar res Všeč domala vsem nam Iskra-šem in seveda tudi našim družinam. Verjetno pa imamo tudi velike možnosti, da dobimo še v tretje eno od naj večjih priznanj, ki jih podeljuje zagrebški Grafoimpex za najbolj uspele jugoslovanske koledarje. Kot je znano, smo dobili priznanji že za letošnji in lanski koledar.	L d.
»Vesti iz TOZD« že leto dni
Čez nekaj dni bo minilo že leto dni odkar so pričeli v temeljni organizaciji novogoriške Avtoelektrike v AET Tolmin izddjati lično opremljene in zanimive informacije z naslovom »Vesti iz TOZD”. Prvo številko so izdali ob lanskoletni akciji »Nič nas ne sme presenetiti”. Bila je sicer skromna, sramežljiva, začetniška. Kljub temu pa jo je kolektiv dobro sprejel, to pa je dalo polet uredniškemu odboru, ki je z še večjo vnemo nadaljeval delo.
Po letu dni je uredniški odbor analiziral dosedanje delo. Ugotovil je, da so bii zvesti usmeritvi časnika, ki so jo 'napovedovali ob pričetku izdajanja. Takrat so napovedali, da bodo v časopisu obveščdi kolektiv o gospodarskih, družbenopolitičnih in drugih dogajanjih, ki so pomembna za aktivno vključitev slehernega zaposlenega v samoupravni proces. Napovedali so tudi obravnavo kulturnih in drugih mejnikov, ter se spodtaknfli ob morebitnih nepravilnostih, ki se zgodijo v temeljni organizaciji.
Uredniški odbor je ugotovil, da imajo rednih sodelavcev iz vrst kolektiva zelo malo. Razen tistih tovarišev, ki so jih zaprosili, naj napišejo kaj o oddelkih, v katerih delajo m jih vodijo in razen članov uredniškega odbora, sta se s prispevki oglasila le dva. Seveda so ob tem izrazili željo, da bi v njihovem glasilu sodelovalo čimveč sodelavcev, stalnih in obča-snfli. S tem si bodo »Vesti iz TOZD” še bolj približali, postale bodo resnično sredstvo za pretok informacij.
Ob tem jubileju so izrekli priznanje vsem, ki so kaKorkoli pripomogli k izhajanju »Vesti iz TOZD”, posebej pa še članom uredniškega odbora.’
Ob tej priložnosti — jubileju čestita uredniškemu odbom, še posebej pa uredniku Alojzu Zoijanu tudi uredništvo tednika »Iskra”.
M.R.
IZ POROČILA O POSLOVANJU V 9 MESECIH
Bilo bi še bolje, a manjka material
Periodični obračun poslovanja, ki so ga pred nekaj dnevi pripravile strokovne službe v novogoriški Iskri Avtoelektriki, obravnavali in sprejeli pa smo ga že na zborih delavcev v vseh temeljnih organizacijah in skupnih službah, kaže ugodnejšo sliko, kot smo jo bili vajeni v preteklih letih. To je še posebno razveseljivo zato, ker poslujemo v izredno zaostrenih pogojih gospodaijenja. Rezultat, ki smo ga dosegli je dober, je pa odraz izvajanja zastavljenih planskih nalog na vseh področjih poslovanja, še
losegli je dober, je pa odraz izvajanja zasiavijcnui piansivm	»a ,»ch področjih poslovanja, še
posebej na področju zaposlovanja, produktivnosti in osebnih dohodkov.
vrednostni obseg prodaje ugoden pa postaja problematika plasmana avto-električnih izdelkov čedalje bolj pereča, saj nekateri naši kupci, posebno v zadnjem obdobju, zmanjšujejo najavljene potrebe po naših izdelkih.
Kot ocenjuje naša TOZD Komerciala bo zlasti kritičen položaj glede izpolnitve plana prodaje v tovarni malih zaganjalnikov, v tovarni generatorjev in elektronike ter v tovarni žarnic. Do težav pri plasmanu naših izdelkov prihaja predvsem zato, ker so težave z oskrbo z repromaterialom bistveno prizadele tudi naše kupce prve vgradnje, saj bo prav zaradi tega tudi njihova proizvodnja manjša od načrtovane.
Na tržišča izven naše domovine smo prodali za 52 % več izdelkov, kot v istem obdobju lanskega leta. To je tudi lep uspeh, saj smo s to prodajo izpolnili letni plan s 78 %. Žal pa postaja tudi izvoz vse težavnejši, saj vemo, da se nahajata tudi svetovna in evropska avtomobilska industrija v vse
PROIZVODNJA
Zaustavimo se	najprej pri
proizvodnji. Njen obseg, ovrednoten po stalnih cenah je bil za 18 % večji kot v lanskem letu v enakem obdobju seveda, za dosego zastavljenega letnega plana pa nam je manjkalo ob tem periodičnem obračunu 5 %.
In kaj je vplivalo na slabše doseganje plana	proizvodnje?
Predvsem so tu prisotne velike težave pri preskrbi z reprodukcijskim materialom, ki so onemogočile normalen potek proizvodnje. Problematika oskrbe z repromaterialom, predvsem mislimo tu na baker in, jeklo, postaja iz dneva v dan večja, iz dneva v dan težja. Žal so pokazatelji tako jasni, da nas bo ta problem pestil tudi v naslednjem obdobju. Čeprav ocenjujemo, da proizvodni plan za letošnje leto ne bo v celoti realiziran, pa je dokaj vzpodbudno že to, da smo v res težkih razmerah dosegli 18% večjo proizvodnjo, to pa je odraz prizadevanja vseh zaposlenih v proizvodnji in v vseh tistih službah, ki skrbijo za nemoteno pripravo proizvodnje.
PRODAJA IN NABAVA
V devetih mesecih letos smo prodali v Avtoelektriki za 32 % več izdelkov, kot v istem obdobju lani. Ta naša
prodaja predstavlja 75% zastavljenega letnega plana. Kljub temu, da je
težavnejšem položaju. Sicer ocenjujemo, da bomo plan izvoza vrednostno izpolnili, vendar zaradi restrikcij, ki so posledica plačilno bilančnega položaja v naši republiki, bodo uvozne pravice, pridobljene na podlagi izvoza premajhne za nemoteno preskrbo z uvoženim repromaterialom.
Prodaji izdelkov na tuja tržišča bo potrebno v prihodnje posvetiti še več pozornosti, saj bomo lahko na ta način nadomeščali izpad prodaje na domačem trgu in le tako zagotovili oskrbo naših tekočih trakov z najnujnejšim uvoznim reprodukcijskim materialom.
Torej vidimo, da postaja oskrba z repromaterialom čedalje bolj kritična, ne samo pri nas, pač pa tudi drugje. To velja tako za izdelke črne metalurgije, za baker, krtačke, ležaje, kemikalije in drugo. Številni naši dobavitelji čedalje bolj postavljajo zaradi omenjenih težav zahteve po odstopanju deviznih sredstev... Oskrba s prepotrebnimi materiali je torej docela negotova to pa velja tako za repro-material z domačega, kot s tujega trna.
ZAPOSLOVANJE IN OD
Iz poročila je zaslediti, da zaposlovanje zaostaja v letošnjem letu za planiranim, saj nas je bilo konec septembra 3186, kar je za 25 manj, kot v začetku leta. Število zaposlenih se je v zadnjem mesecu povečalo le v tolminski Iskri, v vseh ostalih TOZD pa ostaja na ravni iz začetka leta, ali pa se zmanjšuje.
Tudi naši osebni dohodki so večino obravnavanega obdobja ostali na ravni jz začetka leta. Povprečni mesečni osebni dohodek je znašal 7262 din, to pa je za 23% več, kot v enakem obdobju lani in le za malenkost pod planom.
Če upoštevamo dosedanje gibanje števila zaposlenih in ugodno rast dohodka lahko predvidevamo, da bo razporejanje dohodka v letošnjem letu v skladu z usmeritvami resolucije o (Nadaljevanje na 6. strani)
Zgoraj:	Visoka tehnologija
jamči kakovost žarnic; spodaj: ogrevalne svečke tolminske Iskre.
\_________________________________y
'A
ZAHVALA
Celotnemu delovnemu kolektivu TOZD Trženje se najlepše zahvaljujem za lepa darila in prisrčno slovo. Posebno pa se zahvaljujem za bodrilne besede, ki so mi jih izrekli ob odhodu v invalidski pokoj. Vsem želim mnogo uspehov pri nadaljnjem izvrševanju delovnih nalog in uspešnem razvijanju tradicij Iskre.
Jože Mravlja TOZD Trženje
TOZD Žarnice v Stegnah so v vse večji prostorski stiski Zato so postavili montažni šotor, ki bo služil za skladišče. Tako bodo pridobili neka; proizvodnega prostora v sedanji stavbi
DO ELEKTROMEHANIKA KRANJ
Poslovni rezultati v devetih mesecih
Poslovanje Elektromehanike poteka letos v težjih pogojih saj je proizvodnja njenih TOZD močno odvisna od uvoza surovin in repro-materiala. Zaradi pomanjkanja uvoženega materiala je bila planirana proizvodnja izpolnjena le v januarju in juniju. V ostalih mesecih smo dosegli dinamični plan proizvodnje z 68,8 do 96,4 %.
Že v prvem četrtletju je bil ustanovljen krizni štab, ki je usklajeval možnosti nabave s potrebami in s tem poskušal odpravljati zastoje v proizvodnji. Pričeli smo pospeševati izvoz, predvsem na konvertibilno področje.
Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer je bilo naše poslovanje tudi v tretjem trimesečju zelo težavno, vendar kljub vsemu uspešno. V devetih mesecih smo dosegli za 4,4 milijarde din proizvodnje, kar je 66,3 % letnega plana, oz. 19% več kot v enakem obdobju lani.
Izvozili smo za 49,8 milijona dolarjev ali 55 % več kot v enakem obdobju lani. Uvozili smo le za 31,6 milijona dolarjev blaga, kar je 56 % letnega plana oz. 98 % glede na lansko-letni plana.
Konec septembra je bilo v Elektro-mehaniki v povprečju 10.112 zaposlenih, kar je za 0,5 % pod letnim planom, oz. za 3 % več kot v enakem obdobju lani.
Investicije v osnovna sredstva so Znašale 236 milijonov din ali 23,5 % letnega plana oz. 29 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Do konca leta bo zaradi dodatnih omejitev, ki so bile sprejete v oktobru, težko realizirati celo nujna investicijska vlaganja.
Celotne zaloge so se v DO glede na stanje konec 1. 1979 povečale za 12 % oz. 208 milijonov din. Močno je povečanje zalog materiala in drobnega inventarja — kar 29 % oz. 256 milijonov din. Zaloge gotovih izdelkov so večje za 24 %, zaloge nedokončane proizvodnje pa so se zmanjšale za 23 %. Na povečanje zalog vplivajo večji obseg nabave in višje cene.
Glede na družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve dohodka vi. 1980 je DO po 9 mesecih v skladu z dovoljeno rastjo OD. Za
DO AVTOELEKTRIKA
OD smo razporedih 22,3 %, ali 2,84 % manj kot dovoljuje dogovor.
Vendar pa le 10 temeljnih organizacij ne prekoračuje dovoljene rasti sredstev za OD.
V 9 mesecih je Elektromehanika dosegla 2,5 milijarde dohodka, kar je 35 % več kot v enakem obdobju preteklega leta, oz. 71,6 % letnega plana.
Za sklade je ostalo 708 milijonov din, kar je za DO ugodno in zagotavlja ustrezna delitvena razmerja glede na sprejeti družbeni dogovor. Za razširitev materialne osnove dela in poslovni sklad smo namenih 556 milijonov din, kar je 64 % več kot v enakem obdobju lani oz. 85,7 % letnega plana.
Kljub temu pa je likvidnost DO kot celota kot tudi TOZD še vedno izredno kritična, kar povzroča dodatne težave pri izpolnjevanju planskih nalog. Iz rezultata 708 milijona din oziroma iz razširitve materialne osnove dela 556 mio din je potrebno pokriti še obstoječe dolgoročne obveznosti iz preteklih let in združevanja v sklade s sprejetimi samoupravnimi sporazumi, kar zmanjšuje likvidnost. Na zmanjšano Ukvidnost vplivajo
tudi vedno večje zahteve po nabavi materiala na domačem trgu in v tujini, ker si TOZD želijo zagotoviti čim več materiala. Zato je nujno potrebno na področjih, ki vplivajo na likvidnost, storiti vse, da bi se položaj izboljšal: selekcionirati nabavo uvoza na domačem trgu, zmanjšati vse vrste zalog, povečati racionalno porabo materiala itd.
Ker se bliža konec leta-in ker sb bili že v oktobru sprejeti številni dodatni ukrepi gospodarjenja na razU-čnih nivojih od federacije do občine, bomo morali v prihodnje vložiti izredne napore in doseči:
—	povečanje izvoza predvsem na konvertibilno področje, ker imamo pretežni del uvoza iz tega področja,
—	povečati likvidnost na nivoju. TOZD in DO,
—	povečati optimizacijo nabave repromateriala za nemoten potek proizvodnje, zlasti za izvoz. Zato je nujna čimboljša koordinacija med vsemi, ki se ukvarjajo s preskrbo materiala, — povečati izkoriščenost delovnega časa.
Zavedati se moramo, da bomo samo z vestnim izpolnjevanjem zadolžitev, ki smo si jih naložili, dosegU redno proizvodnjo, boljšo likvidnost in ustrezne poslovne rezultate.
A. Boc
V mesecu oktobru J« bi/a upokojena Alojzija PLANINŠEK, sodelavka v kadrovski službi delovne skupnosti skupnih služb. Delavci Elektromehanike smo jo bolj poznali kot glavno računovodkinjo Stanovanjske zadruge Iskra, ki je bila vedno pripravljena pomagati vsakomur pri urejanju zapletenih stanovanjskih vprašanj, ima največje zasluge za neprekinjeni in še danes vzoren sistem urejanja stanovanjskih zadev v iskri Elektromehaniki v Kranju. Na stiki je sredi velikega deta delavcev kadrovske službe.
Potovali smo v Beograd
Bil je hladen večer, ko smo se na kranjski železniški postaji zbrali, da se s posebnim vlakom odpeljemo v Beograd na grob našega prezgodaj umrlega voditelja tovariša Tita. Pot je kljub nočni vožnji hitro minevala, nekompromisni vodiči — člani narodne zaščite so .skrbeli za red in dobro počutje 1200 udeležencev.
V zgodnjih jutranjih urah smo dospeli v Beograd, na železniško postajo Topčider. Peš smo se podali na 3 km oddaljeno Dedinje. Med potjo smo uživali v gozdni tihoti, katero so prekinjati le ptiči in maloštevilni avtomobili, Id so biti v glavnem službeni. Sam prihod na Dedinje je bil za nas vse presenečenje, saj smo se kljub zgodnji uri postavili v vrsto 40.000 glave množice čakajočih. Kljub temu pa smo našo pot prehoditi kar hitro. Tako smo čez poldrugo uro že nemo zrli v majhen prostor, kjer v vrtu rož počiva človek — človek, ki ni bil razen enkrat v svojem življenju nikoli premagan. Ko smo tako v tišini,
Bilo bi še bolje, a manjka material
(Nadaljevanje s 5 strani) politiki izvajanja družbenega plana v letu 1980 in v okvira določil dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980.
Poglejmo sedaj še celotni prihodek, dohodek in čisti dohodek. V devetih mesecih letos je znašal celotni prihodek vseh 10 temeljnih organizacij ir, skupnih služb skupaj 1,324 mio din in je za 31 % večji od lanskega celotnega prihodka. Plan celotnega prihodka za letošnje leto pa smo v devetih mesecih' dosegli 74 %.
Porabljena sredstva so za 35 % večja kot lansko leto, planiranih za letos pa smo porabili 72 %. Naraščanje vrednosti porabljenih sredstev je pogojeno z naraščanjem proizvodnje, kot tudi z nenormalnim naraščanjem cen, ki je bilo prisotno pri večini materialov, ki jih vgrajujemo v naše izdelke.
Doseženi dohodek v 9 mesecih
poslovanja znaša 76 % planiranega celotnega dohodka. Če ga primerjamo s tistim, ki smo ga dosegli lani v istem obdobju, je letošnji večji za 28 %. Od čistega dohodka smo za osebne dohodke razporedili 74,6 % vsega čistega dohodka. Lani pa je bil ta odstotek 81,3%. Za skupno porabo smo razporediti 10,3 % čistega dohodka, za vlaganja v rezervni in poslovni sklad pa 15,1 %.
In kaj naj strnemo za zaključek? Rezultati devetmesečnega poslovanja so v primerjavi z letošnjim polletjem manj ugodni. To je brez dvoma rezultat poostrenih gospodarskih razmer, ki se bodo odražale tudi pri poslovanju v naslednjem obdobju. Pozitivno spremembo delitve dohodka v prid akumulacije pa bomo do konca zadržali le, če bodo napori nas vseh dovolj uspešni pri reševanju vsakodnevnih težav in problemov.
M. R.
ki vlada v Hiši cvetja, šli mimo groba tovariša Tita, nas je presunil ne samo pogled na marmorno skalo, ampak še bolj prazen delovni in knjižnični prostor tovariša Tita. Saj smo se zavedli, da je v teh prostorih, polnih rož, zrasla marsikatera ideja za osvobajanje človeka, ljudi, države. Zato motna slika oči, ki so bile prepojene s solzami, ni strah pred bodočnostjo, ampak občutek, da smo izgubiti tebe, dragi tovariš Tito, heroj in zvezda vodnica nas vseh Jugoslovanov, vsega miroljubnega in neuvrščenega sveta.
Zamišljeno izstopamo iz Hiše cvetja, kamor upamo, da se bomo še in še vračali.
Ponovno stopimo v vrsto, tokrat za ogled muzeja 25. maj. V njem so zbrana v veliki večini darila, ki jih je tov. Tito dobival ob svojem rojstnem dnevu. Med njimi so vse štafetne palice, od samega začetka pa vse do neizrečene v letu 1980. Škoda samo, da je zaradi prevelikega obiska zmanjkalo spominskih razglednic in značk.
Po ogledu muzeja je imela do večernega odhoda vlaka vsa skupina prosto. Individualni obiski so veljati predvsem Avali, Kalemegdanu in nogometni tekmi.
Točno ob napovedani uri je posebni vlak odpeljal udeležence nazaj v Kranj, kamor smo prispeli v zgodnjih jutranjih urah, kljub utrujenosti zadovoljni in veseli, da smo se lahko pokloniti Titu.
Zakaj sem opisal omenjeno potovanje kljub temu, da ga ni organizirala naša delovna organizacija, ampak kranjski Tekstitindus? Zato, ker nas je bilo zelo veliko, ki smo kot pridruženi člani za zelo majhno plačilo (400 din) potovali z delavci omenjene delovne organizacije. Obračam se na odgovorne v Iskri Elektromehaniki, zakaj ne bi tudi doma organizirati obiska Hiše cvetja, za vse zaposlene, ne pa da se izgovarjamo samo na neudobje takih potovanj. Ati smo res pozabiti, da je tudi v ceni množičnosti stabilizacija? Prepričan pa sem, da ga ni Iskraša, ki se vsaj enkrat v življenju ne bi želel pokloniti velikemu voditelju.
Zato se tovarišem iz Tekstindusa najtopleje zahvaljujem za to enkratno potovanje — ki ni izlet, ampak je pot usode — razmišljanja slehernega Jugoslovana.
F. Šenk
lltie
'osica Rut bo dobila nov obrat Iskre.
OD ZAMISLI DO NOVINARSKEGA PRISPEVKA (13)
REPORTAŽA
Pisati o reportaži je dokaj težko, ker je od vseh novinarskih zvrsti najbolj osebnega značaja, najbolj individualno obarvana in zato tudi brez togih receptov. Reportaža je najbližja literaturi. O njej obstajajo deljena mnenja — nekateri jo zelo cenijo, drugi jo zavračajo in opuščajo.
V	reportaži se srečujeta novinarstvo in literatura, leposlovni in novinarski elementi. Tudi pri reportaži lahko izhajamo in uporabljamo pravilo 5 K, vendar moramo upoštevati reporterske, psihološke, sociološke in filozofske elemente. Reportaža ne sme vplivati na bralca le z razumske plati, temveč mora vplivati tudi na čustva. Dogodke mora bralec sodoživljati.
Predmet reportaže je aktualno človeško življenje v vseh njegovih pojavnih oblikah. Reportaža nudi ugodne možnosti, da pisec upodobi nastopajoče konflikte in njihove rešitve tako, da moč napredka občuti vsak bralec z razumom in čustvom. Pomembno je, da mora biti reportaža avtentična. To je osnovna razlika med zgodbo, ki je lahko izmišljena, in reportažo.
Reporter se mora podrobno seznaniti s pojavom, o katerem bo pisal. Spoznati mora mnoge človeške poteze, ki bodo dale reportaži neposrednost in pristnost. Za razliko od ostalih zvrsti, kjer mora biti novinar hladen, nevtralen opazovalec, se lahko v reportaži izrazi kot človek s svojimi pogledi na svet.
OSNOVNI ELEMENTI REPORTAŽE
To so:
—	avtentičnost
—	resničnost
—	originalen pristop
—	izbran, poseben stil
—	človeško sožitje.
Da bi lahko napisali dobro reportažo, moramo obvladati tri bistvene elemente, ki jo sestavljajo: izbor teme, kompozicijo in stil pisanja.
IZBOR TEME
Reportaža je nastala iz potopisa, najbolj se je razvila na višku kapitalizma. Najbolj znana začetnika reportaže sta bila Charles Dickens in Emile Zola, kasneje sta bila v Ameriki začetnika takoimenovane socialne reportaže Jack London in Upton Sinclair. Vsi ti pisci so s svojim prodornim duhom in ostrim peresom raziskovali socialne krivice, se borili proti njim.
V	vsebinskem smislu se je pri nas reportaža spremenila s spremembo družbene ureditve. Reportaža pri nas mora odražati naš čas in podajati sliko o naših delovnih ljudeh. Na žalost v praksi ni vedno tako, saj v tisku pogosto naletimo na melodramatične izmišljotine, ki naj bi ganile srca bralcev, vse to pa je le kvaziliterarno izživljanje. Seveda pa vseh reportaž ne gre metati v isti koš. Zgledujemo se lahko po naših velikih reporterjih, kot so Ljuba Nenadovič, Pera Todorovič, Dimitrije Tucovič, Oskar Davičo in mnogih drugih.
KOMPOZICIJA REPORTAŽE
v marsičem spominja na dramo. Ima svojo zasnovo, zaplet, vzpon, vrhunec, padec, razplet in poanto. Novinarju je prepuščeno, ali bo šel po tej poti, ali bo izbral drugačno zaporedje. Od tega, kakšno kompozicijo bo novinar izbral, br odvisna živost reportaže, njena napetost in privlačnost.
STIL PISANJA
Čeravno je stil odvisen predvsem od človeka, mora biti tak, kot smo žt čkrat poudarili: kratek, jasen in natančen. Reportaža pa ob tem dovoljuje tudi ate, duhovitosti, stilistične figure ipd., vendar vedno namensko uporabljene.
Pri kvaliteti reportaže igra pomembno vlogo tudi dolžina. Novinar si mora s prakso pridobiti občutek o tem, koliko naj o nekem dogodku napiše. Po ustaljenih pravilih naj bi bila reportaža dolga dve do pet tipkanih strani z večjim razmakom (okrog 30 vrstic na eno stran).
Naslednjič: Črtica, fičer, portret	M. M., A. B.
VESTI IZ TOZD INSTRUMENTI
PROBLEMI Z NABAVO MATERIALA
Dopisnik Miro Jeraj v novi 10. številki biltena TOZD Instrumenti iz Otoč obravnava težave z nabavo repromateriala. Pomanjkanje surovin in polizdelkov na jugoslovanskem trgu čuti tudi Tovarna merilnih instrumentov. Že pet mesecev niso dobili medeninaste pločevine za bimetalni instrument. Cene surovin zelo hitro rastejo. Vsi večji dobavitelji od Iskre zahtevajo tudi sovlaganje za uvoz surovin in razširitev proizvodnje, dostikrat celo stornirajo naročila.
Uvoz repromateriala za TOZD Instrumenti je prav tako kritičen. Planirati so, da bodo uvoziti za 1,885.160 dolarjev, vendar so do konca septembra uvozili le za 986.189 dolarjev ati 52 % plana. Zaradi omenjenega uvoza bodo v oktobru izpolnili plan proizvodnje le z okrog 50 %. Pojaviti se bodo zastoji v navijal-nici pri izdelavi gibljivega organa in merilnega sistema z vrtljivo tuljavico.
PREUREDITEV OBRATA DRUŽBENE PREHRANE
Prizadevanja za razširitev in posodobitev obrata družbene prehrane v Otočah segajo že leta nazaj, skupaj z načrtovano izgradnjo nove proizvodne hale. Začetek gradnje bodo sprejeti stabilizacijski ukrepi zakasniti. Zato se je Tovarna instrumentov odločila, za preureditev obstoječe kuhinje, da bo le-ta ustrezala predpisom in pogojem za pripravo hrane.
S prizidkom bodo kuhinjo povečati za 30 kv. metrov in temeljito preuredili organizacijo priprave hrane. V teku so gradbena dela, ki jih izvaja TOZD Vzdrževanje. Preureditev bo skupaj z novo kuhinjsko opremo veljala predvidoma 1,3 milijona dinarjev, poroča Miro Albinini
OBČINI ZBOR ČLANOV ZB
Aktiv zveze borcev v Tovarni instrumentov šteje še 12 članov, poroča Konrad Golob, ki aktivno sodelujejo pri družbenopolitičnem delu v tovarni kot tudi v KS.
Na občnem zboru aktiva so pregledali opravljene naloge v preteklem obdobju in sprejeli program dela za v bodoče. Sledil je tovariški pogovor s Francem Križnarjem, predsednikom ZB SOZD Iskra, direktorjem in sekretarjem temeljne organizacije Instm-menti-	Pripravil: A Boc
ISKRA — glasilo delovnega kolekti-ve SOZD Iskra Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana.
—	V.d. glavni urednik Otmar Zorn, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar — komentator Mara Ovsenik.
-	Ureja uradnHki odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika), Boris Čerin (DO Elektrozve-ze) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 324-061, 324-261. — Tisk: — Časopisno tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov^_____________________________ J
DO ELEMENTI
TOZD FERHI
Na Ljubnem in v Solčavi izpopolnjujejo tehnologijo
Feritna jedra so element, ki zadnja	normam iz dokumentacije. Seveda pa
leta s tehnološkim razvojem dobivajo	to zahteva od delavk v dislociranih
vse večjo in pomembnejšo vlogo v	enotah veliko pripravljenosti na prila-
elektroniki. Z visoko profesionalno	gajanje, priučevanje, in mnogo spret-
kakovostjo so v TOZD Feriti našli	nos ti, ki jih jim na srečo ne manjka,
širok krog kupcev doma in po svetu. S r	x , .	.... .
širitvijo zmogljivosti so del proizvod- YL °^eh en,ot^1 ,razI™y.laJ0,0 nje preselili v poslovni enoti Ljubno in	uvedbi kontrole	kvahtete, ki jo zdaj
Solčava. Tu so po prvih enostavnih	delno opravljajo	en tehnik m seveda
delih začeli z vse zahtevnejšo proiz- mojstri. Sicer pa menijo v matični vodnjo najvišje kakovostne ravni.	tovarni in v obeh obratih, da se kvah-
Predvsem so obe enoti kadrovsko leta „dela“ med proizvodnim pro-okrepili in tako dosegli možnost, da	cesom, ne pa na	koncu trakov v kon-
so preselili tudi zahtevnejše operacije	troli. Kvaliteti	dela v tej TOZD
v Savinjsko dolino. Mislijo tudi na namreč posvečajo mnogo pozornosti bodočnost in širjenje ter samostoj- že pri nabavi surovin, v načrtovanju in nejše delo teh dveh enot, zato tudi med proizvodnjo. Tako so dosegli precej štipendirajo in bodo tako pri- tako visok odstotek izdelkov na pro-dobili lasten strokovni kader. Z razpisi fesionalni ravni Končno kontrolo pa že formiranih strokovnjakov ni mo- tudi za dislocirane enote opravijo v gače dobiti.	Stegnah v matični tovarni
Sodoben mvijaM stroj mnogo pripomore k storilnosti in kvaliteti navitih komponent.
Vse delo v Tovarni feritov poteka sinhrono in v enakem procesu. Tako imajo del tehnologije, zlasti zahtevnejšo opremo, kot so peči in še drugo, kar zahteva delo v treh izmenah, v ljubljanski tovarni. Vse več, tudi vi-sokoproduktivne, avtomatske in polavtomatske opreme pa dobivajo poslovne enote, še zlasti na Ljubnem. Tako naredijo več in tudi kakovostno raven so dvignili tako, da ustreza normam elementov za profesionalno elektroniko.
Zato je struktura dela v enotah na Ljubnem in v Solčavi vse bolj zahtevna, strokovna in kakovostna. Ob spremembah strukture dela so seveda strokovnjaki v domačem razvoju in tehnologiji zelo aganžirani, pa tudi mojstri v enotah se morajo zelo zavzeti, da presaditve stečejo in, da so tehnološki postopki taki, da zadostijo vsem
Iskrina obrata v Zgornji Savinjski dolini imata velike načrte in kolektiva sta polna energije. S pomočjo strokovnjakov iz matične tovarne načrtujejo večjo strokovno zasedbo tudi v teh dveh enotah. Tako bodo dobili lastno vzdrževanje, kontrolo kvalitete in spremljajočo tehnologijo, kar bo še pripomoglo k boljšemu in zlasti hitrejšemu delu.
Tudi na družbenopolitičnem področju so zelo aktivni Pravkar usta* navijajo lastno osnovno organizacijo mladine, imajo že iniciativni odbor in bo ustanovni zbor najbrž že za dan republike. Tudi samoupravna dejavnost je vse živahnejša, kakor tudi družbenopolitično delo. Imajo dobre stike z občinskimi organi v Mozirju in v Šiški, kjer je sedež TOZD in delovne organizacije.
KF
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
»Tudi mi smo del proizvodnje«
Pred dobrim mesecem so dobile Skupne službe IEZE prvega profesionalnega vodjo skupnih služb. To je 34-letni Slavko Stankovič, diplomirani inženir organizacije, ki je prišel iz kranjskega Centrala, kjer je opravljal enako nalogo. Prosili smo ga za kratek razgovor, kateremu se je rad odzval.
S kakšnimi občutki prihajate v iskro?
Prvič sem zaposlen v elektronski, oz. elektroindustriji. Iskro sem že vseskozi občudoval, saj je to močan gigant, tako z umskim, kot tudi s proizvodnim potencialom. Predvsem mi je padla v oči homogenost te sestavljene organizacije, kjer je povezanost organska in temelji na razvoju, ekono-miki in družbenopolitični enotnosti in enotni programski zasnovi. Zame osebno pričakujem v Iskri, ki ima tako močan strokovni sestav tudi osebni razvoj in zame pomeni zaposlitev v Iskri napredovanje.
Kakšna je po vaše funkcija vodje skupnih služb?
Vsake skupne službe imajo gotovo v različnih delovnih organizacijah različne specifične naloge. Ker moj prednik ni bil profesionalec, bo treba pač to funkcijo izkristalizirati, marsikaj doreči in dopolniti. Menim pa, da bo moja glavna naloga koordiniranje dela med področji, kjer je že definirano s predlogom nove organizacije.
Slavko Stankovič.
Imeli bomo redne strokovne kolegije z vodji področij, kjer bomo vzpostavili korelacijo med delom kolegijskega poslovodnega organa in delom področij ter služb. To bo lahko, saj sodelujem na sejah KPO. Dolgoročna naloga pa bo dograjevanje svobodne menjave dela med našo skupnostjo in TOZD. Sodelavci skupnih služb pa moramo vedeti, da smo le sestavni del TOZD, oz. da sodelujemo v delovnem procesu vseh tovarn, kar se mora odražati pri delu, oz. pri ustvarjanju dohodka. Le tako bomo dosegli enotne in poglobljene strokovne rešitve.
In kaj menite o delu in nalogah skupnih služb?
Ker smo tik pred sprejemanjem
piansKin aoicumemov za prihodnje leto in za prihodnje srednjeročno obdobje 81-85 nas tu čaka kopica nalog. Morda je za nas najvažnejša naloga v tem času, skrbeti za visoko storilnost in zelo racionalno zaposlovanje. Po sklepu KPO naj bi v predlog srednjeročnega načrta vnesli, da bo indeks zaposlovanja v tem času 100. Se pravi, da bomo nove sodelavce zaposlovali le na mesta, ki bodo prazna zaradi fluktuacije.
Zato bo treba temeljito porabiti informatiko, tehnologijo, razvojne možnosti in ostale notranje rezerve. Seveda pa je naša glavna naloga sodelovati pri enotni srednjeročni usmeritvi vse delovne organizacije, ki ima za glavni cilj profesionalizacijo svojih izdelkov, kar bo omogočilo še večji prodor v izvoz.
Sicer pa so skupne službe koordinator dela v delovni organizaciji, kjer so združene, oz. poverjene strokovne naloge s strani TOZD, medtem ko je operativa v posameznih TOZD. V ta namen je v IEZE zelo dobro urejeno s samoupravnimi akti in posrečenim pokrivanjem področij dela s strani KPO in tudi Skupnih služb. F. Kotar
TOZD POLPREVODNIKI
Zakaj akcija — režijci v proizvodnjo
Z gospodarskim planom si v letošnjem letu nalagamo velike proizvodne obveznosti. Sedanji zaostreni pogoji gospodarjenja nas dodatno silijo, da čim več izdelkov prodamo na tuja tržišča in s tem dosegamo večji izvozni rezultat. Zato je ta moment še dodatni pogoj za zviševanje obsega proizvodnje.
V tej bitki za čim večjo proizvodnjo pa imamo kup težav: prenizke izkoristke strojnih kapacitet, prenizke izplene, pomanjkanje delovne sile, prepočasna izboySevanja produktivnosti. Povečanje strojnih kapacitet je v mnogočem odvisno od uvoza, kar nam onemogoča hitro reševanje tega problema.
S pridobivanjem dodatne delovne sile so težave. Znano je, da v naši dolini primanjkuje delavcev, po drugi strani pa je prevelika stopnja zaposlovanja slaba poslovna odločitev. Še največ bi lahko storili s povečanjem izplenov, uvajanjem cenejših postopkov in povečevanjem produktivnosti.
Za dela na teh nalogah so zadol-
žene predvsem tehnične službe pa tudi nekatere druge spremljevalne službe, ali kratko — režijci.
Ker so doseženi rezultati planiranih izboljšav premajhni je tako rekoč moralna dolžnost režijcev, da z neposredno udeležbo v proizvodnji pomagamo dosegati boljše rezultate realizacije.
Ta akcija je bila potijena tudi na zborih delavcev, vendar so kljub temu določeni odpori posameznikov, oz. pripombe o smiselnosti take pomoči. Zato bi rad predvsem tem skeptikom in kritikarjem ter vsem drugim nanizal nekaj dejstev, ki kažejo drugačno sliko takšnih akcij:
1.	nedvoumno je največ neizkoriščenega časa tam, kjer se delo ne meri in pri nas je to v režiji (po splošnih ocenah je izkoristek med 40—60 % v povprečju)
2.	dan dela v proizvodnji predstavlja manj kot 5 % delovnega časa v mesecu, ali povpračno 19,5 minut na dan 3. V povprečju mora vsak režijec, da nadoknadi »izgubljeni14 dan v proizvodnji, povečati svoj izkoristek delovnega časa za približno 20 minut. To lahko stori vsak z lahkoto, če n.pr.:
-	začne z delom ob šestih in ne precej kasneje
-	gre domov ob drugi uri in ne, da je že nekaj minut pred drugo uro pri vratarju
-	spije kavo ob delu in ne, da ta čas izkoristi za debatne krožke
-	odide na malico ob predpisanem času, ne pa, da takrat že stoji v vrsti, itd., itd.
Možnosti za boljši izkoristek časa iinamo veliko in vsak sam najbolj ve žanje. Zavedam se sicer, da so nekatere naloge dejansko zelo nujne, da jih ni mogoče prekiniti in podobno. Za takšne primere odloča vodja in določi drugega za delo v proizvodnji.
V proizvodnji režijci res nismo toliko spretni kot že priučene delavke, vendar je korist nedvomna, saj deset režijcev, kolikor jih je dnevno v proizvodnji, zagotovo odtehta pet delavk, to pa je prihranek najmanj 1.000 ur mesečno in toliko delavcev ni potrebno na novo sprejeti. Ko bomo z drugimi rešitvami uspeli povečati proizvodnjo, pa bodo takšne akcije potrebne le občasno ob izjemnih težavah.
Adi Peitel
TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG
Uspešno zaključiti tričetrtletje
'V mokronoški Iskri delajo s polno »Zadnje mesece proizvajamo tri-pero na novi najsodobnejši proizvodni krat več, kot lani v istem obdobju. To opremi za avtomatsko proizvodnjo seveda še ni vse, kar se da »iztisniti44 iz elektrolitskih kondenzatorjev. Že po- visokoproduktivne opreme, ker se pač skusno obratovanje se je začelo z šele učimo. Vendar smo z doseženim zamudo 3 mesecev in seveda zato za- kar zadovoljni, saj v celoti obvladamo ostajajo za načrtovano proizvodnjo, položaj, čeprav ni šala tak skok iz roč-Vendar so devetmesečno poslovanje nega dela na avtomatizacijo. To je zaključili kljub težavam z dobrimi zahtevna naloga za vse naše delavce v finančnimi rezultati in tudi izvozih so proizvodnji, za vzdrževalce, načrto-precej.	valce in organizatorje dela,44 pravi
____________________________ direktor Tone Hočevar.
TOZD KERAMIKA
Magistri v proizvodnji
Pred dobrim mesecem so na zboru delovnih ljudi v TOZD Keramika posebej zadolžili razvojne strokovnjake za natančen pregled in strokovno mnenje o proizvodnji oddelka VF Keramike. Skupina strokovnjakov — inženirjev in celo dva magistra ter tehniki so pregledali tehnološke postopke, strojno opremo, organizacijo dela in delovno dokumentacijo. Rezultati tega pregleda in strokovno mnenje o tehnologiji niso prav nič vzpodbudni.
Že dejstvo, da so najvišji strokovnjaki na področju tehnične, oziroma elektronske keramike v Sloveniji začeli urejati organizacijo dela, slabo vzdrževane stroje in delovno nedisciplino, je milo rečeno čudno.
Da nam bo bolj razumljivo, naj navedem nekaj dejstev. V Jugoslaviji nimamo šol za keramično stroko, ne srednjih, ne poklicnih, kaj šele višjih ah visokih šol. Zato se strokovnjaki za to področje šolajo, oz. izobražujejo z dodatnim izobraževanjem, v našem konkretnem primeru po večini na Inštitutu Jožef Stefan. To so fiziki, kemiki in elektroinženirji ter elektrotehniki, kemijski tehniki in drugi, ki si z dodatnim funkcionalnim izobraževanjem pridobivajo dopolnilno znanje o proizvodnji, razvoju in tehnologiji mas, keramičnih izdelkov in izdelkov, Id imajo vgrajeno keramiko.
Tako pridobljeno znanje pa je seveda teoretično in praktično namenjeno predvsem razvojni dejavnosti, medtem ko je tovarniška tehnologija zgolj na skrbi praktikom.
No, vrnimo se k ugotavljanju tehnologije s strani razvojnih strokovnjakov. Ugotovili so predvsem, da je v VF keramiki čutiti zaradi velike negotovosti, ki je posledica nekajletnih
izgub, precejšnjo apatijo in nezainteresiranost za delo.
Že dejstvo, da je večina navodil za delo ustnih, brez potrebne natančne dokumentacije, pove veliko. Organizacija dela je slabo definirana in se dela prepletajo, se pravi, da jih zdaj opravi eden, zdaj dmgi, včasih pa nihče. Tako prihaja do dvomov in nesistematičnega dela.
Tehnološka oprema je že dokaj izrabljena, predvsem pa slabo vzdrževana in je zato seveda čutiti vpliv na kvahteti in zanesljivosti teh keramičnih izdelkov. Tudi kontrola kvahtete je bila organizacijsko podrejena zdaj enemu, zdaj dmgemu. Žato pravi zapisnik, oz. poročilo o tehnologiji: »Politika vodenja je bila popolnoma nejasna in je pripeljala poleg slabih finančnih rezultatov tudi do nezdravih medčloveških odnosov.44
Strokovnjaki razvojne službe so zato razdelili posamezne naloge med seboj in bodo poskrbeh za odpravo vseh napak, ki jih je s strokovnega sta-hšča možno odpraviti. Zagotovili so si celo tehnično pomoč tehnologov in drugih sodelavcev iz TOZD Feriti, ki delajo v isti tovarni in imajo ponekod identično tehnologijo in zato bogate izkušnje. Z njihovo pomočjo se že kažejo prvi rezultati odklanjanja napak v proizvodnji in pri doseganju visoke storilnosti.
Poročilo zelo nazorno pove, da so razvojni strokovnjaki naredili vse kar morejo in znajo, na tem, ne čisto njihovem področju: „S strokovnega stališča so sicer strokovnjaki iz razvoja sposobni urediti tehnološke postopke, niso pa sposobni voditi proizvodnje, ker nimajo za to ne potrebne izobrazbe, ne prakse.44
V poročilu sledijo čisto konkretni nasveti, kaj je treba dodati, kaj ure-
Pri vsem tem pa je najtežje, dt. avtomatska tehnološka oprema zahteva najkvalitetnejše polizdelke. Te pa je treba v celoti uvoziti s konvertibilnega trga, kar pa v sedanjih razmerah ni niti enostavno, niti poceni Zato si prizadevajo čimveč repromateriala in polizdelkov dobiti pri domačih dobaviteljih.
Pa tudi to ni enostavno. Repromateriala predpisane kakovosti ni na našem trgu in morajo posamezne dobavitelje šele poiskati in se z njimi dogovoriti, da bi ga proizvajali zanje v taki obliki in zlasti kvaliteti, kot ustreza normam avtomatske proizvodne opreme. Tako poskušajo prve domače materiale in pri tem prihaja seveda do komplikacij in zastojev.
Vendar upajo da bodo uspeli. Nekaj s kooperanti, nekaj z »vzgojo44 dobaviteljev in precej z lastno prizadevnostjo in strokovnim znanjem. Vendar delo teče in uspešno uresničujejo pričakovanja v novi tovarni
Predvsem si prizadevajo za pridobitev dolgoročnih inozemskih kooperantov. Zelo dobro bi bilo, ko bi pri-dobih kooperanta, ki bi sodeloval z deležem repromaterialov, v Mokronogu pa bi prispevah vložek dela, zlasti s svojo odlično opremo, ki zagotavlja izdelke najvišje kakovosti s področja elektrolitov.. Taka kooperacija bi zagotovila nemoteno delo in maksimalen izkoristek zmogljivosti. V to smer že iščejo in že predvidevajo dobre partnerje za poglobljeno sodelovanje.
F. Kotar
diti, katera ključna dela in naloge strokovneje opravljati. Sledijo celo navodila, kako ravnati z materiali in celo to, da je treba po uporabi ostanek vrniti v skladišče, česar doslej najbrž niso delali.
Bo po tem korenitem strokovnem posegu kaj drugače?
ISKRA	8. november 1980
...	* .	1 j I i *	. >
STRAN 7
Predstavitev likovnikov Iskre
in Titana
V avli Telekomunikacij na Laborah v Kranju je odprta skupinska razstava del likovnih amaterjev Iskre in Titana, likovniki Titana so s tem vrnili obisk Iskrašem, ki so v maju gostovali v Kamniku.
Ob otvoritvi, 30. oktobra, so organizatorji pripravili tudi kulturni program. Naša recitatorja sta recitirala dela članov Iskrine literarne sekcije. Nastopila je tudi gojenka Glasbene šole Kranj.
Razstava nudi obiskovalcu prerez likovnih prizadevanj likovnikov— amaterjev v obeh kolektivih. Ustvarjalcem v obeh organizacijah združenega dela pa sožitje na likovnem področju odpora nove poti za še uspešnejšo likovno rast. Drug drugemu lahko dajejo sugestije, si pomagajo in dopolnjujejo svoje bogate izkušnje. Mnogi
Dela likovnikov je predstavil dr. Cene Avguštin.
V kratkem programu je nastopila gojenka glasbene šole.
avtorji so napredovali in lahko ..konkurirajo" profesionalnim umetnikom, je pohvalil sodelujoče likovnike dr. Cene Avguštin, ko je prevzel strokovno vodstvo po razstavi.
Dela likovnikov Iskre in Titana si lahko ogledate do 14. novembra, vsak delovni dan do 14.
Izvršni odbor Društva za pomoč duševno prizadetim občine Kranj je organiziral koncert ansambla Mihe Dovžana s pevskim kvintetom Gorenjci iz Nalda. Namenjen je bil staršem, predvsem pa materam, materam rejnicam in skrbnikom prizadetih otrok.
Koncert je bil prvotno predviden za dan žena. Zaradi bolezni tov. Tita pa smo ga preložili na kasnejši termin. Z vodjo ansambla tov. Mihom Dovžanom in pevci smo se nato odločih, da bo koncert v mesecu oktobru. Tako nam je uspelo, da smo kljub nekaterim težavam uspešno organizirali koncert.
Ker so nam zmogljivosti dovoljevale, smo poleg staršev povabiU na koncert tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij v okviru občine in regije, mentorje, mojstre in nekatere vodje, kjer so se naši otroci v preteklih letih usposabljali in kjer danes delajo. Vabljen je bil tudi celotni kolektiv osnovne šole Helena Puhar in oddelek za usposabljanje, predsednik in tajnik Zveze društev SRS. Nismo pa pozabih tudi na upokojene pedagoge,
ki so prvi orali ledino vzgoje naših otrok. Večina vabljenih se je koncerta tudi udeležila.
Nekaj vstopnic pa smo prodali, tako da smo pokrili minimalne stroške v zvezi s koncertom. S tem smo se želeli skromno oddolžiti vsem tistim, ki so karkoli prispevali za boljši jutri našega »človeka, staršem pa želeli, da bi ta večer vsaj malo pozabili na težave, katere jim povzroča prizadetost njihovega otroka. Glavni delež, da je koncert uspel moramo pripisati nastopajočim, to je ansamblu Mihe Dovžana s pevskim kvintetom Gorenjci iz Nakla in humoristom, oz. napovedovalcu Marjanu Robleku.
Prisotni smo obžalovali, da na koncertu ni nastopila znana pevka Jelka Cvetežar, ker je bila zadržana zaradi nastopa v operi.
Poudariti moram, da so se vsi nastopajoči odpovedali honorarju, oz. plačilu za nastop, zato se jim v imenu 10 društva in pa v imenu staršev prisrčno zahvaljujem v upanju, da to ni bilo zadnjič. Zahvala velja tudi kolektivu Kinematografskega podjetja Kranj za izredno razumevanje, da nam je za minimalne stroške odstopil dvo-rano.	M p
Prebrali smo za vas
Mitja Vošnjak, ki je za letošnjo Kurirčkovo knjižnico napisal zbirko kratkih zgodbic pod naslovom ..Častna pionirska, tako je bilo" tudi ni neznano ime tako na našem pisateljskem kot političnem polju. Rojen je bil leta 1923 v Ptuju, partizan od začetka NOB, bil je prvi urednik Mladine in Pionirja, potem politični delavec in diplomat in je doslej izdal šest knjig. Tri knjige izmed šestih so romani Naša velika matura. Črna kri in Onkraj ceste se spet pričenja življenje, vse pa so ubrane na eno samo temo: naša mladina med revolucijo.
Knjiga, ki je zdaj pred nami, pa predstavlja v nekem smislu svojevrstno antologijo o naših pionirjih med vojno, saj je avtor kot medvojni urednik Pionirja doživljal omenjene zgodbe sam ali pa so mu svoje doživljaje opisali slovenski pionirji, ki jih je kot urednik potem objavljal v listu Pionir. Iz vsega tega, zagotovo obširnega gradiva, je Vošnjak zdaj povezal v celoto resnične zgodbe, ki so jih naši pionirji doživljali med vojno vsepovsod: bodisi na osvobojenem ozemlju, v okupirani Ljubljani in tudi v drugih okupiranih ali vsaj začasno zasedenih krajih in območjih. O resničnosti teh zgodbic, ki jih je v knjigi natančno triintrideset, priča že sama njihova prepričljivost, čeprav se nekateri dogodki in zgodbice zde naravnost neverjetni, vendar takšno je bilo in je še naše življenje. Zlasti pa še med vojno in bojem, v katerega so se slovenski pionirji vključili spontano, a vendar z zavestjo, ki je prerastla igro ,,raybarjev in žandarjev" ter postal, žal, kruta resničnost. Tako te zgodbice o pionirjih in pionirkah niso tradicionalno črnobele, pionirji v njih tudi niso tradicionalno samo kurirji, temveč še marsikaj drugega: udeleženci popisnih akcij, raznašale! ilegalne literature, obveščevalci, tudi tiskarji letakov — skratka, delali so tako kot odrasli, dobro se zavedajoč-tako težav kot pomembnosti svojega dela, ki ga včasih starejši morda niso znali vedno in povsod tudi pravilno in pravično razumevati in ceniti. Iz vsega tega, tako tudi odnosov med starejšimi in mladimi, pa iz nekakšne nepokvarjene in pristne otroške zagnanosti, v kateri sta vojna in čas brisala otroško igro in resnično življenje, vstajajo pred nami liki slovenskih otrok—pionirjev med vojno, ki jim je sicer otroštvo prinašalo vso krutost in neusmiljenost surovega vojnega časa, a vendar tudi veliko lepega, romantičnega in junaškega, da so se tako lahko častno in zgledno zapisali tudi sami v anale našega narodnoosvobodilnega boja.
Mitja Vošnjak je znal svoje zgodbice povedati neposredno in s tisto mero pravljičnosti, da jih bereš na eni strani kot resnične zgodbe iz naše NOB, na drugi strani pa se ti zdi, kot bi bral pravljice in zgodbice v najplemenitejšem smislu te besede. In če k temu dodamo še določeno fabulativno napetost, podkrepljeno in obarvano z nekim tipičnim pionirskim humorjem, potem smo povedali vse: to namreč, da je Vošnjak tako v teh zgodbah postavil spomenik vsem slovenskim fantičem in deklicam, ki so kot pionirji in pionirke še kako sodelovali v našem boju in po svojih močeh mnogokrat prispevali dokaj enak delež kot njihovi odrasli vzorniki— partizani. Nepretencioznost, toplina, humor in objektivnost, pri tem pa tudi prijetna berljivost dajejo tej knjigi trajnejšo vrednost in nam o tej plati našega boja, o udeležbi in pomembnosti pionirjev v njej, nudijo pričevanje o tehnosti dela in j delovanja naših pionirjev in pionirk med vojno.
Zgodbe Mitje Vošnjaka je izdala založba Borec v svoji redni knjižni zbirki Kurirčkova knjižnica ter z ilustracijami in opremo Jelke Godec—Tomšič.	n ž
2E 15 LET 1. MESTO
Pred nekaj dnevi se je na streliščih novogoriške občinske zveze v Panovcu zaključilo jesensko, kolo v streljanju z zračno puško, ki je potekalo v okviru 15. delavskih športnih iger sindikata novogoriške občine.
Tekom celega kola je nastopilo kar 125 strelk in strelcev, ekipno pa je nastopilo 9 ženskih in 25 moških ekip.
Rezultati in uvrstitve, zbrane po spomladanskem in jesenskem kolu se nagibajo močno v prid novogoriške Iskre — Avto-elektrike, sicer pa poglejmo, kdo so najboljše ekipe in posamezniki.
Ženske ekipno: največ krogov 913, so zadele strelke iz Mebla, le za 9 krogov so slabše tekmovalke iz Salonita, Iskrašice pa so tretje z 886 zadetimi krogi.
Moški ekipno: precej bolje so se uvrstili Iskraši, saj so s 1401 krogom krepko na prvem mestu pred Meblom, Tei ima 1372 krogov, odlično tretje mesto pa pripada spet strelcem iz Iskre I, zadeli so 1344 krogov.
Poglejmo še posamezne uvrstitve strelk in strelcev iz Avtoelektrike. Na drugem mestu v novogoriški občini je strelka Aleksandra Bavčer, 314 krogov, tretja pa je Ljudmila Murovec, 304 krogi.
Med moškimi je kot vsa leta doslej spet prvi Danilo H robat s 364 krogi, tretji pa je Boris Ivančič s 356 krogi.
Naj ob koncu povemo še zanimivost, da je v moški konkurenci zasedla letos ekipa strelcev iz Avtoelektrike že petnajstič zapovrstjo 1. mesto. To je vsekakor izjemen uspeh, zato jim želimo mirno roko tudi V nadaljnjih tekmovanjih.
M. R.
KRANJSKI ISKRAŠI NA MENINI PLANINI 1460 m
Planinska sekcija Iskre Elektromehanika je pred kratkim izvedla zanimiv planinski izlet na 1460 m visoko Menino planino, obvezno točko razširjene slovenske planinske transverzale. Menina planina je visoka in osamljena planota Savinskih planin, ki se dviga nad Gornjim gradom in Tuhinjsko dolino.
cesti proti koči na Bibi planini. Na dogovorjeno mesto smo prišli takorekoč hkrati mi in naš avtobus, v katerega smo se veselo vsedli.
Izlet na Menino planino je bilo za Iskrine planince velika preizkušnja za zimske pohode, ki jih načrtujemo" vsako leto.
Večjih presenečenj ni bilo, ker smo bili pripravljeni na še tako slabo vreme. Parola „Nič nas ne sme presenetiti" velja za planinca poleti in pozimi, v dolini in planini. Tudi v tem je lahko modrost in moto življenja.
Edvard Erzetič
ČASOPISNE NOVICE
Z željo, da bi obračunavanje električne energije potekalo hitrejše, je Elektrodistribucija Vranje kupila pri nas novi računalnik, ki so ga naši tehniki montirali v novih prostorih v bloku Pošta-Banka v Vranju. Dosedanji računalnik je obračunal celotno električno energijo na področju vranjske Elektrodistribucija v 40 dneh, medtem ko novi računalnik opravi ta posel v 10-12 dneh. Iskra je za delo z računalnikom usposobila tri delavce, po potrebi pa bo tudi še četrtega. (Vranjske novine Vranje).
V Braziliji je zasedal mešani meddržavni komite, ki je preučeval možnosti za razširitev gospodarskega sodelovanja med Brazilijo in Jugoslavijo. Privredni pregled, ki je objavil poseben članek glede konkretnih možnosti z ene in druge strani, je omenil tudi, da je Iskra zainteresirana za sodelovanje z brazilsko industrijo pri proizvodnji elektronskih sestavnih delov za telekomunikacije.
Delo je objavilo poročilo svojega posebnega beograjskega dopisnika o razpravi predsedstva zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije, ki je kritično ocenilo gospodarski položaj v državi, V razpravi je sodeloval Stane Dolanc, član predsedstva CK ZKJ, ki je takoj uvodoma opozoril, da je boj za stabilizacijo najlaže zožiti na probleme vil in avtomobilov ali na vedenje funkcionarjev, namesto da bi govorili o bistvenih zadevah v republikah in pokrajinah v temeljnih organizacijah in drugod. Dolanc je poudaril, da razmere, v katerih smo zdaj, niso od včeraj, ali od pred pol leta, ampak so stare že desetletje. Dejstvo je, da so republike gradile svojo ekonomsko strategijo in se premalo ozirale na skupne interese Jugoslavije. Pri tem je značilno, da je v bistvu -malokdo pripravljen odstopiti od strategije, ki si jo je zamislil. Zato pa prihaja taka ekonomska strategija razvoja najprej v nasprotje z lastnim združenim delom, ker tvorec take Strategije samo misli, da je to interes združenega dela, te regije, republike in pokrajine, potem pa tudi v nasprotju z interesi združenega dela drugih republik oz. Jugoslavije kot celote.
Dolanc je omenil, da je bilo tistega dne, ko so v CK ZKJ govorili o teh zadevah, na carinarnicah za milijardo dolarjev uvožene opreme, ki jo uvažajo organizacije v republikah. Do uvoza je seveda prišlo z vednostjo družbenopolitičnih dejavnikov v republikah in pokrajinah. Kot ilustracijo je Dolanc navedel dejstvo, da 26 organizacij v Jugoslaviji proizvaja računalnike in vsaka izmed njih ima svojega patrona v tujini. Zakaj? Ker je onim zunaj ljubo, če lahko zaslužijo na naš račun, ker se jim izplača sodelovati s tako razdrobljenimi organizacijami pri nas. Omenil je tudi, kako Iskra in Gorenje dolgo nista našla skupnega imenovalca in sta šele zdaj začela razgovore o tem. Kako bi pa potem našli skupni jezik v vsej Jugoslaviji, se je vprašal Dolanc. Odgovoril je, da je po njegovem mnenju edini integracijski dejavnik naše skupnosti narodov in narodnosti le združeno delo, ki lahko zagotovi nacionalno in socialno perspektivo razvoju slehernega naroda in sleherni narodnosti v deželi.
Ko je Iskra—Elektromehanika prodala Centru za tehnično programsko opremo na Visoki tehniški šoli v Mariboru mini in mikro računalnik, se je Center zavezal, da bo polovico zneska za opremo ali približno 5 milijonov dinarjev poravnal v dveh letih z intelektualnimi storitvami. To pa pomeni, da bo za Iskrine računalnike izdelal različne programe, ki jih bo lahko Iskra ponudila kupcem svojih računalnikov — so uvodne besede novinarja Borka De Cortija v članku z naslovom „Uspešno združena delo in pamet".
Tudi za ta izlet je bilo vreme precej krmežljavo, saj je letošnja jesen precej nenaklonjena tudi planincem. Zbralo se nas je kljub temu okoli štirideset. Avtobus nas je peljal do prelaza Črnivec (902 m). Že ob izstopu nas je opozoril zelo mrzel veter, kateremu je bila bunda komaj dovolj.. Kmalu smo se od hoje le ogreli in že prišli do prvih snežnih krp. Po eni uri hoje, ko je že marsikdo mislil, da že diši po koči, smo opazili tablo, na kateri piše: „Menina pianina — 4 ure". Verjetno je to pomota, smo si rekli in v tej veri tudi nadaljevali pot. Snega je bilo sedaj že okoli 30 cm, dovolj, da nam je zakril marsikatero usodno markacijo. Vso pot sta nas spremljala megla in dež v presledkih. Kolona se je disciplinirano in brez nevolje pomikala proti cilju.
Toda kaj če bo koča na Menini planini glede na slabo vreme zaprta? Po štirih urah od table, torej nobene pomote ni bilo, smo prišli do koče. Ker se je iz dimnika kadilo, smo vedeli že od daleč, da je odprta. V koči je bila že pred nami skupina mariborskih planincev. Posedli smo kamor se je še dalo in se oddahnili. Šele nato smo naročali, kar nam je prijetna koča, ki jo upravlja P. D. Gornji grad, nudila.
Prav gotovo se je najbolj globoko oddahnil vodnik Igor. Na vsej poti je moral dobesedno izvohavati markacije in jih nato še izbrskati iz snega, da je s tem potrdil pravo smer. V koči smo bili dovolj časa, da nam je izginila utrujenost in tegoba prehojene poti. Pot nazaj je vodila po zasneženi
PREDAVANJE ZA ŠTIPENDISTE
V ponedeljek, 10. 11. 1980 ob 19. uri na ESŠ—Prešernova 6, bo imel Tone Sazonov — Tonač predavanje iz programa planinske šole za planince začetnike.
Vabimo tudi nove člane.
ISKRICA — Planinska sekcija štipendistov Iskra
ZAHVALE
Ob boleči izgubi moje mame
ANE BLAŽIČ
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD ERO za darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti
žalujoči sin Marjan z družino.
Ob boleči izgubi drage mame
MARIJE LOŽAR
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD STIKALA — montaža stikal za izrečeno sožalje, darovani venec, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti
hčerka Marija z družino.
Ob izgubi mojega dragega očeta
FRANCA JANŠE
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v umerjevalnici števca za izrečeno sožalje, podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti
hčerka Mihaela z družino.
Strokovni in znanstveni kadri, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in potrošnjo energije pri nas, so izdelali okvirni načrt gibanja energetske bilance naše države do konca stoletja. Pri tem je bilo vzpostavljeno zadovoljivo sodelovanje znanstvenega kadra na univerzah in pri največjih proizvodnih organizacijah: INA, Naftagas; Energoinvest, Rade Končar in Iskra. Poročilo beograjske Borbe.
..Možganov veliko, pameti malo ' je naslov članka v beograjskih Večernjih novostih, v katerih je uvouna misel, da želi več kot 25 delovnih organizacij v državi izdelovati elektronske računalnike zaradi dobrih zaslužkov. Člankar omenja, da menijo mnogi strokovnjaki o nesmiselnosti tolike proizvodnje, razen treh proizvajalcev in sicer Iskre, Ei Niš in Rudi Čajevca, ki že nekaj sodelujejo na tem področju. Pomemben je podatek v tem članku, da so naša podjetja plačala lani tujim podjetjem 25 milijonov dolarjev najemnine za sposojene računalnike. Prav tako so naša podjetja plačala lani 39 milijard starih dinarjev za nakup rezervnih delov za tuje računalnike. Za nakup rezervnih delov obračunavajo 90 % carine, za nakup celotnih računalnikov pa samo 30 %.
Ljubljanski dopisnik Pii vrednega pregleda Ljubomir Krasojevič je zapisal razgovor z našim direktorjem industrije baterij Zmaj Francem Smoličem glede sodelovanja vseh treh proizvajalcev baterij v državi. Mimo uspešne delitve dela in sodelovanja vseh treh proizvajalcev opozarja direktor Smolič, da namerava nek investitor proizvajati pri nas baterije na temelju tuje licence in sicer s programom, ki so ga že osvojili vsi trije domači proizvajalci. Pri tem je na vidiku še drug program za izgradnjo kapacitet pri baterijah. ..Proizvajalci" je rekel direktor Smolič — ..nimamo nič proti izgradnji novih kapacitet v kolikor gre za nove programe, vendar nismo za multiplicirano istovrstno proizvodnjo."
Izvršni svet skupščine SR Slovenije je na seji, ki jo je vodil predsednik Janez Zemljarič, namenil posebno pozornost globalni oceni izvajanja družbenega načrta SRS od leta 1976 do 1980 in osnovnim problemom na prehodu v letu 1981, osnutku družbenega načrta SRS za obdobje od leta 1981 do 1985 ter osnutku resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju Slovenijev letu 1981.
Na podlagi razgovorov izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, SIS za ekonomske odnose s tujino SR Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije z nekaterimi OZD v zvezi s prevzemanjem dodatnih obveznosti izvoza na konvertibilno področje v letu 1980, je izvršni svet sprejel sklep, s katerim delovne organizacije, med njimi SOZD Iskra, prevzemajo dogovorjene dodatne izvozne obveznosti ter v zvezi z njimi pridobijo tudi dodatne uvozne možnosti.
„V Sloveniji bi radi še in še vlagali denar v razvoj avtomobilske industrije, čeprav se prav ta po svetu duši v težavah, hkrati se slovenski izdelovalci avtomobilov ne morejo sporazumeti med seboj. In Iskra in Gorenje in Elektrotehna bi radi razvili računalništvo, vsak ima nešteto argumentov zase in vsaj toliko proti argumentov za drugega, nobeden od njih pa finančnega pokritja za svoje načrte" — je poudaril predsednik CK ZKS France Popit, ko je kritiziral nestvarne načrte in želje v slovenskem gospodarstvu. (Vlado Slamberger — Tema dneva-Delo).
Zbral in uredil Marjan Kralj
__________________________________________________________________________________y
ŠAHOVSKI TURNIR ISKRADATA ZA DAN REPUBLIKE
Sindikalna konferenca DO Iskra Elektromehanika Kranj razpisuje 4. tradicionalni odprti moštveni šahovski turnir ISKRADATA v počastitev dneva republike.
Turnir bo 23. novembra 1980, s pričetkom ob 9. uri, v delavski restavraciji Telekomunikacij na Laborah v Kranju. Moške 4-članske in ženske 2-članske ekipe bodo razporejene v jakostne igralne skupine, v katerih bo po 10 ekip. Veljala bodo pravila hitropoteznega šaha, vsak igralec bo imel 10 minut časa za razmišljanje med partijo. Poleg prijavnine mora vsako moštvo imeti dve šahovski garnituri in brezhibni uri.
Prijavnina znaša:
—	za moško ekipo 300 din
—	za žensko ekipo 200 din
—	za mladinsko ekipo šolskih centrov 200 din.
Vse ostale informacije dobite po telefonu (064) 22-221, int. 23-95. Rok za prijave je 15. november 1980, na naslov: Iskra Elektromehanika Kranj, Sindikalna konferenca — šahovska sekcija, 64001 Kranj, Savska loka 1.
POSTANITE ČLAN OSNOVNIH ORGANIZACIJ SMUČARSKE ZVEZE SLOVENUE
Velike ugodnosti članov:
1 j popust pri nakupu smučarske opreme
2)	popust na slovenskih žičnicah
3)	popust v hotelih, campih in kopališčih
4)	zavarovanje
5)	popust na maratonih in rekreacijskih tekmovanjih SZS
Članarino lahko poravnate, ali se na novo vpišete pri: ISKRA ISE področje za rekreacijo, Ljubljana, Ilirska 27. Vse informacije dobite na tel. 325—587 (Vili Tekavec)