Leto IV. V Celji, dne 25. depembra L 1894, Štev. 36. Izhaja 5 15 in 25 dan vsakega meseca. - Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. - Rokopisi se ne vračajo. - Za inserate se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. Velja za celo leto 2 gld., za pol leta 1 gld., četrt leta 50 kr. Naročnina nai se pošilja: Upravništvu „Domovins" v Celji. „Domovina" ob koncu 1.1894. Četrto leto svojega delovanja sklepa »Domovina". Kdor se danes spomni ponižnega njenega začetka, nas bode razumel, da smo s svojim, če prav še vedno skromnim listom, zadovoljni. Narod slovenski, osobito na Štajerskem, je takoj v početku pokazal cel razum za važnost tacega lista v Celji. K zastavi, ktero smo razvili, pristopil je takoj razumnik in priprosteji Slovenec, duhovnik in posvetnjak. Vsi so nas podpirali. In če je danes »Domovina" utrjena in zagotovljena, zahvaliti se je vrlim našim naročnikom in čitateljem. V drugi vrsti obračamo se do svojih so-trudnikov. Radi priznamo, da se nam je od mnogih, prav mnogih strani šlo na roko z dopisi, s prijaznimi poročili, z vspodbujanjem. Naši so-trudniki iTršEMBreiTvedrTO svojo nalog«. glavnih načelih se je namreč združevalo naše ..... .»ai^f^; j|jliiii jm na Itorlšt ftfTaTi one'š^nke, tega ali onega poklica, nego za vse ob jednem: za učenega Slo-venca in priprostega moža. Naš narod je demokratičen. On ne pozna razločka med gospodom in kmetom, ne med šolanim in nešolanim Slovencem; vsi stojimo v eni vrsti; vsi smo si je-dini v obrambi naše narodnosti. Naš narod pa je tudi katoliško veren. In to je njegova sreča. V najhujših časih zatekal •se je k svojemu Bogu, k svojim duhovnim učiteljem. Kedar je najbolj pela tuja palca po njegovem hrbtu, takrat je molil in vedno bolj molil za lepšo bodočnost. Zato ne le, da nikdar nismo žalili verskega čuta, temveč smo vse pospeševali, kar je služilo v korist ohranitve krepkega verskega čuta. In to je bila druga naša naloga: ohraniti neomahljivo složnost mej vsemi Slovenci, duhovniki in ne duhovniki. Danes lahko rečemo, da so bili ravno štajerski Slovenci v obeh ozirih vzor narodne discipline. Mi smo narod demokratičen in veren, ne poznamo razločka v stanu, ne v veri, kedar gre za naše pravice. V tej slogi smo zmagovali, pod to zastavo se bomo zbirali in na ta načela bodemo tudi zanaprej prisegali. »Domovina" ostane tudi zanaprej nespremenjena. Prihajala bode, kakor do sedaj, po trikrat na mesec med svet. Odložila bode le prilogi »Poljedelec" in »Obrtnik", kot posebni prilogi, katere se združite v glavnem listu pod naslovom vstrežemo cenjenim čitateljem in HH|_ čal se bode vsled tega glavni list za dve strani. tako, da cenjeni čitatelji ne bodo ha "Slfddl odo na Zahvaljevaje se cenjenim dopisnikom in poročevalcem za njih trud, ponavljamo prošnjo, da nas i v bodoče ne zabijo in blagohotno podpirajo s točnim poročanjem vsakoršnih novic. Tudi cenjenim naročnikom, sosebno še onim, ki so nam pomagali pridobivati novih naročnikov in čita-teljev, toplo zahvalo. Prepričani smo njih naklonjenosti tudi v prihodnjem letu. Kolikor večja bode podpora, toliko boljši bode list. »Domovina" bode stala še nadalje 2 goldinarja za celo leto, 1 goldinar za pol leta. Najbolje je naročnino pošiljati s položnimi listki, ki so listu priloženi. V nadi, da se vidimo v bodočem letu vsi letošnji in da stopi v naš krog še mnogo novih borilcev in naročnikov, voščimo vsim vesele praznike in srečno novo leto! Uredništvo in upravništvo »Domovine". Nemštvo po naših mestih in trgih. ii. Vsa ta južno-štajerska mesteca, ktera se v jezikovnem in narodnem in političnem oziru skušajo odtujiti slovenskemu narodu, kteri je vendar le pravi gospodar vse južne-Štajerske, so vendarle v enem oziru še vedno popolnoma navezana na slovenski narod, namreč v gospodarim liflidi l^tni^uJgMi^ fflf^^mmajo >, na vsak nač;n pa jih nimajo toliko, da - -o - -..... . hova zemljišča. • Ošabni meščan, kteri' sVeat si svoj »nemštva", s preziranjem gleda na ponižnega slovenskega kmetiča, vendar le živi skoro edino od tega, kar mu da zaslužiti prezirani Slovenec. Slovenski jezik in slovensko narodnost prezira, ali slovenskega denarja se ne brani. Da, kedar se gre za denar, takrat se celo toliko poniža, da začne govoriti slovenski. Seveda bolje ponižati se, nego od lakote umreti! In prav od lakote umreti morali bi večinoma vsi ti aposteljni velikega nemštva, ako ne bi živeli od kruha, kterega jim daje slovensko kmečko ljudstvo. LISTEK. Na božični večer. Vse belo. bel je dol in breg. Solnce je razsipalo po beli odeji zlatnino svojih žarkov, in /budila se je na nji iskra pri iskri bliščeč se liki zvezda iz jasnega neba. Glej, vetrov pihljaj trosil je raz zmrzlih vej nebroj svetlih iglic, ves zrak je poln zlatnine in srebrine. In ko je zašlo zlato solnce na žarečem večernem nebu in vspla-vala luna na svetlem iztoku, tedaj se z nova začne blesk o lesk snežne zlatnine in srebrine. Nebeški mir je razlit nad širino matere zemlje, skrivnostna tihota vlada nad življenjem človeškim. Mrzla sapa brije pod vedrim nebom, tem gorkeje pa je v polno razsvetljeni sobi. Kakor da bi zima sama hotela družiti ljudstvo v prijazno zavetje gorke sobe, kakor bi je zbirala ob domačem ognjišči! Kako lepo okrašen je koteč z zelenjem in pisanim cvetjem, zlatnina se blišči odsevu svetilk ta dan v ubogi koči trpina, kakor v neskrbni palači bogatina. Vse je zbrano t,a dan, ta večer v razsvetljeni domači hiši; in kogar je poslala v daljno tujino osoda, povrnil se je bil v krilo, v zatišje domače hiše. Kako je vse praznično! Skrivnostna moč vlada nad vsem stvarstvom. Čuj! zdajci je zapel zvon, in ž njim je zapel nebroj svetih, blaženih glasov: »Mir ljudem na zemlji, ki so čistega srca in dobre volje" — božična, sveta noč. Blagor mu, komur je dano v krogu ljubljenih src preživeti ; svete srečne trenutke božičnega veselja — ! blagor mu! A koliko jih je, kterim je zaprla osoda ta dan pot v domačo hišo, odtrgala jih, kakor jesenski vihar odtrga list in ga nese po mrzlem ozračju daleč, daleč v temno noč mrzle tujine. Tako se je godilo siroti Anici. Kar pokriva dragega očeta hladna gomila, vela je mrzla zima zapuščenim sirotam, vse brate in sestre je odnesel neizprosni osode vihar po nemirnem svetu in tudi nji najmlajši desetletni siroti, nežni šibki cvetici ni prizanesel Od kar se je mati zopet omožila s hudim očihom, kako hudo se je godilo ubogi stvarici! Trpela je glad in mraz, kakor drobna zeba na mrzli vedrini. Smilila se je teti Mariji tako, da je sklenila skrbeti za njo, ljubeznivo dekle, ki bi bilo vredno najboljše osode. Toda, kako ji naj pomaga, sama se živi s tem, kar zasluži. Zato je edina rešitev, priskrbeti ji v službi potrebnega zavetja. V službi? Nebrojno ljudi čaka v velikem mestu zastonj, obupno, najslabše službe, da si reši golo življenje. Kdo bo vzel šibko dekle v službo, ki ji že na bledih licih odseva slabost in boleh-nost. Tri tedne je že v mestu. Teta jo hrani z grižljeji, koje sama sebi pritrga, ona jo oblači z oblačili, ki jih izprosi za revico od blagih gospa. In vendar, kako lepo pristoji gosposka — dasi ne nova obleka priprostemu šibkemu dekletu! Gledati jo je, kakor knežje dete, v onem nežno rudečem oblačilu, ki ga je sprejela od dobre usmiljene roke za svojo varovanko. Tako se je bližal božični čas; dekletce je bilo brez službe, brez trajnega zavetja, brez radosti, brez veselja. In vendar, ravno na sveti dan se ji je prikazala nada, boljše bodočnosti. Imenitna gospa je iskala družice svoji 41etni hčerki, da pazi na njo, da se ž njo poigra, ko je sama zadržana po obilih poslih Toda koliko prosilk se bode oglasilo pri imenitni gospej, zdravih in krepkejših nego je ona, in sam Bog ve, kteri izmed njih bode sreča mila. Mrak je razpel nad zemljo temotna krila. Tem bolj pa so se svetila mestna okna v odsevu nebrojnih lučic. In skoz okna je zrlo božično drevo v vsi svoji svetlobi in krasoti v nočni svet. Vsaka hiša je imela božično drevesce in vsaka hiša je bila polna radosti in žive sreče, samo za Anico ni bilo ne božičnega drevesa ne radosti, ne veselja. Že na vse zgodaj je odšla danes teta po obilih poslih ter se ves dan ni vrnila domu. Tako je bila sama ves dan revica, in večkrat ji je zalesketala solza v očeh ter lica ji bila bledejša od kdaj. Pač se ji je zbudila želja po materni ljubezni, a ona je bila mrzla za njo, kakor zima pod nebom. Tete še vedno ni, že se hoče pred- Kakošna pa so ta mesteca, kterih prebivalci se tolikim ponosom štejejo, da so nekaj več nego drugi? Mala gnezda, kjer je nastavljeno po nekoliko trgovcev, nekoliko raznih malih obrtnikov in nekoliko oštirjev. Večje obrti po teh krajih ni nikjer, niti tovarn, ktere bi dajale zaslužka kakemu večjemu številu ljudij in vsled tega seveda tudi večje trgovine ni. Od tega, kar tem meščanom dado zaslužiti v kraju samem stanojoči uradniki in drugi, bi jih gotovo niti desetina ne mogla shajati, vse je tedaj navezano le na kmeta. On živi oštirja, pri kterem ostaja sam in s svojo živino, on živi trgovca od kterega kupuje svoje potrebščine, on živi obrtnika, pri kterem si naroča svoja orodja, pohištvo in drugo. Ko bi se slovensko kmečko prebivalstvo naenkrat odtrgalo od mest in trgov, ter bi prenehalo zahajati vanje in podpirati tamošnje prebivalstvo, bi se vsa ta mesteca kmalu izpraznila, ker bi ljudje v njih ne mogli več živeti. No, pa tako radikalnih sredstev nam ni še potreba uporabljati. V vsakem teh mest živi se vedno tudi nekaj obrtnikov, trgovcev in oštirjev, kteri še niso navdahnjeni veliko-nemškega mišljenja, ter se priznavajo za Slovence, ali bi se radi priznali za Slovence, ako bi se svojih „velikonemških" someščanov ne bali. Treba je tedaj samo, da vsak posamezni, takrat, kedar ljudem po trgih in mestih da kaj zaslužiti, gleda na to, komu, da kaj zaslužiti. Kedar se ostaja v krčmi, treba nekoliko paziti na to, pri kom se ostaja, ravno tako, kedar se kupuje v prodajalnici, ali pa pri obrtniku. In prav natanko je treba paziti na to! Človek se ne sme dati preslepiti po prilizljivih besedah, kajti kedar gre za denar, takrat tudi najbolj navdušeni prager-man zataji in skrije svoje velikonemštvo, ter se kaže celo Slovencem prijaznega ali pa vsaj nepristranskega. Zato je treba gledati na to, kako se ti ljudje obnašajo v drugih prilikah, kedar je treba pokazati svojo politiško in narodno mišljenje. Treba je gledati na to, kako postopajo ti ljudje pri volitvah, in kakošna so društva pri kterih so členi. Trgovec ali obrtnik, kteri pri volitvah glasuje za človeka, ki se potem pridruži nemški liberalni ali nemški nacijonalni stranki, je naš politični in narodni sovražnik, pa naj se kaže še tako prijaznega ali nepristranskega. Meščan, kteri je član pa še celo odbornik kake podružnice „šul-ferajna" ali „Sudmarke" je naš narodni sovražnik, ako tudi ob kaki priliki prizna opravičenost naših narodnih teženj. Vsi taki ljudje sovražijo in zaničujejo nas in našo narodnost, zato je najbolje, da jih ne nadlegujemo, ter pustimo v miru tudi njihove krčme, prodajalnice in delavnice, ter da se raje obračamo do takih, kteri so sami iste narodnosti, kakor mi, ter se te narodnosti tudi ne sramujejo, temveč se iste zavedajo ter isto 'kažejo s tem, da o volitvah glasujejo za narodne može, in da podpirajo naša narodna društva in pa tudi pred vsem s tem, da v svojih obiteljih goje slovenski jezik, ter da svoje otroke vzgojujejo v slovenskem duhu in jeziku. Samo s takimi moramo ostati v gospodarski zvezi in kmalu bodemo videli, kako se začno spreminjati narodnostne razmere po naših trgih in mestih. Celjske novice. (Gustav Schmidl pred porotniki). Dne 12. in 13. t. m. bila je porotna obravnava zoper Gustava Schmidl-a, bivšega trgovca in nemškega občinskega odbornika v Celju. Ta obravnava se ni mogla dokončati, ker je sodišče zaradi natanč-nejih poizvedeb sklenilo obravnavo preložiti. Med porotniki je ta dan sedel tudi sloveči Sloveno-žer Egon pl. Pistor in ta mož je napisal v zvezi z drugimi, ker se mu ni sponeslo, kakor je želel in je bil vsled tega ves srdit nad preložitvijo, v nemških listih članek, v kterem strastno napada celjsko državno pravdništvo in deloma tudi sodišče. Mi smo strme čitali zopet ta izbruh nemške strasti. Vredno je, da tem vrstam prihodnjič napišemo cel članek. Samo eno za zdaj. Egon Pistor želi, da bi se v tem slučaji Šmidl postavil pred kakošno drugo sodišče. Res je, tako bode prav tudi po našem mnenju. Toda ne nem ško-nacijonalni Gradec ali Celovec bi bila primerna, nego v Ljubljano, Novomesto ali Dunaj bi kazalo delegirati to kazensko zadevo. Potem smo prepričani, da bode obravnava pred porotniki tako sojena, kakor veda in vest porotnikom velevata. Članki pisani v graških in celjskem nemškem lističu, nas potrjujejo o tem. Prav je, da ti članki niso bili konfiskovani, ker iz njih se lahko prepriča širše občinstvo, za kaj smatrajo celjski nem-škutarski magotci porotne obravnave. V teh člankih se kar naravnost pove, da je bilo le zatožencu in pa porotnikom žal, da se obravnava ni zvršila, ker dogovorjeno je bilo, da se zato ženec oprosti. Nam, 4d imamo druge pojme o sodbi in ki želimo, pravica naj velja za vsakogar na svetu jednako, so taki izbruhi Jroti so-dišču neumljivi. Sicer pa se bode še marsikdo prepričal, da izdajici, renegatu ni nič svetega na svetu. (Mestno gospodarstvo v Celju) smo že obilokrat grajali. Kako prav smo imeli, kaže proračun za leto 1895. Po tem proračunu znašal bode primanjkljaj 21.871 gld. 48 kr. Kaj bode občinski odbor storil, da je toliko primanjkljeja? Morebiti nov vodovod, boljšo razsvitljavo, kakšen nov most ali kaj tacega dobimo? Nič od tega. Pač pa je čutiti nesrečne sklepe preteklega leta, po kterih so se premožnim udovam penzije določevale, so se drago plačevale nepotrebne krčme itd. Celjsko mesto ima skoro pol milijona zakladov v zemljiščih, papirjih itd. Če bi se s tem dobro gospodarilo, bi se manjšale doklade in mesto bi se boljše uredilo, da bi vsaj enkrat nov vodovod dobili. Tako pa bomo plače^i nove davke in doklade. Bi pač dobro bilo, da bi"-par slovenskih gospodarjev tukaj red napravilo. (Celjski mestni zastop) je nedavno izjavil se, da treba občinske doklade zvišati za 8°/0, namreč od 32% na 40%. Ko pa so s'ovenski listi to primerno osvetili, opustili so to zvišanje doklad, ki bi jim bilo prineslo okoli 3000 gld., in vzeli 3000 gld. zopet na posodo ter se hvalijo, da imajo še vedno prejšnje doklade. Tako delajo dolg na dolg, plačati pa bodo morali davkoplačevalci. (Slovenščina pri c. kr. sodiščih). Res čudno je, kako nektera sodišča na Spodnjem Štajerskem še vedno povsod in pri vsaki priliki skušajo izpodrivati slovenščino, ter kratiti jej pravice, ktere so jej priznane po temeljnih postavah, po ministerskih naredbah. Posebno se v tem oziru odlikuje c. kr. okrajno sodišče v Celji. Vse tožbe in prošnje, ktere se tu jemljo na zapisnik, se zapisujejo edino le nemški, celo tedaj, ako niti tožnik niti toženec ne znata nemškir Ravno tako so vsi pravdni govori, ktere dajo stranke same na zapisnik, zapisujejo edino le v nemščini. Da v zadnjem času začenja se pri tem sodišču čudna praksa, s ktero se slovenščini hoče vzeti uže tolikrat priznana in tudi v praksi udomačena pravica, da se na slovenske tožbe izdajajo slovenske naredbe. Začenjajo se namreč na slovenske tožbe izdajati naredbe sestavljene izključno v nemškem jeziku, edino le tožbeni zahtevek je iz tožbe prepisan, tedaj slovensk vse drugo pa je nemško. Tako postopanje pa je nepravilno, ter popolnoma po nepotrebnem žali narodnostni čut velike večine prebivalstva tega okraja. Mi ne moremo verjeti, da više sodne oblasti tako protipostavno postopanje odobravajo, zato prosimo n»še poslance, da ae na pristojnem mestu radi tega pritožijo. Ako žele, naznanimo jim tudi lahko dovolj konkretnih slučajev. („Slovenskega društva") predsedništvo želi, naj bi vse slovenske kmetske občine, po svojih poslancih, državnemu zboru vložile prošnjo, da ta neizpremenjeno vsprejme od vlade predloženo preosnovo domovinskega zakona, ker bi bil ta Slovencem v korist. (Društvena zabava „Celjskega Sokola") privabila je dne 16. t. m. obilo občinstva v društvene prostore celjske čitalnice. Vspeh je bil jako povoljen v moralnem in materijalnem oziru. 1 Posebno se je občinstvo zanimalo za mramorne staviti imenitnej gospej, prositi jo službe in zavetja. Saj je že imenitni gospej znano, da pride, in teta jo je za ta slučaj sama dobro podučila. Anica je na poti do svoje — Bog daj — bodoče gospodinje. V svoji lahki obleki je trepetala mraza na celem telesu. Njena tanka lahka rudeča obleka, dasi ji je tako dobro pristojala, ni mogla ohraniti slabotnemu životu lastne gorkote, saj pa je bila stvarjena za čas tople vigredi, nikakor ne za mrzlo zimo. Tudi glad se je oglašal in terjal svojo pravico. Tam na mestnem trgu pa je pekel kosta-njar sladke kostanje ter se grel ob toploti železne peči. Kostanji pa so napolnili ozračje z zapeljivo vonjavo. Anica stopi h kostanjarju in kupi kostanjev za štiri novce, dar tetine prijateljice, da se malo oživi in ogreje mrzli životček — za vse svoje premoženje. Ravno je spravila zadnji kostanj v lačni želodec, že stoji pred hišo imenitne gospe. Bog ve, ali jo bo hotela sprejeti, ali je ne bo mrzlo ter nejevoljno zavrnila Na hodniku obstoji. Da bi ne bila videti na prvi pogled tako bleda in bolehna, drgne si z obema rokama mrzli lici, da bi vsaj nekoliko oživela rudečico, znamenje zdravja na njih. Močno ji je bilo srce, ko je stopila do sobnih vrat. Kmalu se bode odločila njena osoda. Bog ji nakloni dobrotljivost imenitne gospe. Saj hoče biti pridna in hvaležna svoji dobrotnici. Bog ji bode pomagal v njeni pridnosti, da ne bo ž njo nikdar nezadovoljna, milostljiva gospa. Ne-brojne misli ji polnijo mlado srce, up in strah jo navdaja. Potrka. Vstopi. . . . Krasno razsvetljena soba, ob oknih dragocene preproge. Na mehki zofi sedi milostljiva gospa. Z nepopisno srečo gleda svojo hčerko, vriskajočo od radosti krog božičnega drevesa. Poljubivši ji mehko roko, jo prosi za sprejem, po tetinih naukih, rekoč, da teta ves dan ni doma, in je morala toraj sama priti. V svoji lahko rudeči letni obleki je stala pred imenitno gospo. Očesa si ne upa dvigniti proti njej. Svetloba božičnega drevesa je razlila svoj sijaj nad ubogim dekletom. Bertica sama je vtihnila in zvedavo zre na tuje dekle. Zdajci se zgane gospa, prime jo za mrzlo roko, in smili se ji dekletce v tankem letnem oblačilu, ki se je sama pričala na prvi pogled, kot dar dobrotne tuje roke. Vendar se milostljiva gospa ni mogla vzdržati smehu, in zasmijali so se navzoči ž njo na ves glas. Dekletce pa je vstrepetalo od strahu in povesilo rosne oči. Bolestno je čutila nerazumljiv ji smeh. Ali milostljivej gospej ni skrita ostala AniČina bolest, zato jo prime za roko, ter jo miri in tolaži, ko so se ji utrinjale solze po bledih licih, rekoč: „Bodi mirna, ti boš ostala pri nas, in danes ne greš več od naše hiše". Jaz pa bom poklicala še danes teto, da ne bo v skrbeh zavoljo tebe, in če boš pridna in ubog- ljiva ti ne bode slabo pri nas. Glej tukaj je moja ljuba Bertica, ž njo se boš igrala in učila. Potegnila je za zvonec, milostljiva gospa. Na njen klic prišli hišini je naročila, da oskrbi Anico z večerjo in z vsem potrebnim. Zdaj pa je Anico samo vedla pred ogledalo in ji razložila prejšnji smeh, ubogo dekle se je samo sebe prestrašilo. Namesto rudeča bila so ji lica vsa črna. Zdaj ji je bil jasen smeh. In ko je pripovedovala, kako si je kupila kostanjev za štiri novce, ktere ji je podarila tetina prijateljica, in se grela pri kostanjarju, kako se je potem drgnila, da bi privabila rudečico na njo, da bi je zaradi bledega obraza in bolehnosti ne odbila milostljiva gospa, ter kako sirota ni pomislila, da so ji kostanji očrneli roke, in roke obraz — takrat so se ji zopet nasmejali vsi navzoči, na ves glas. Ali ta smeh je ni ranil, kakor prej, ampak radosti in sreče se ji je utrnila solza po bledem lici, da je dobila zavetja pri milostljivej gospej, kteri je vdana že zdaj, kakor otrok materi, ktere tako težko pogreša njena žalostna mladost. Gospa pa jo je obdarila še isti večei> z božičnimi darovi in tudi teto, ki je morala pripovedavati o osodi tega dekleta. Tudi Anici je sinil sveti božič v mlado srce radost in srečo. Ko so zapeli zvonovi vesoljnemu svetu: „Mir ljudem na zenM ki so dobre volje" — peli so zvonovi tudi njej jsveto pesem miru" in zadovolj-nosti: „Mir ljudem na zemlji, ki bo dobre volje". „Mir vam bodi!" nfell Priloga «Domovini» št. 36., dne 25. decembra 1894. kipe, kteri so se v Celji predstavljali prvič, isti ugajali so jako, posebno so se posrečile skupine in »Prizor iz Diane". Seveda pa bi bila ta točka imela še mnogo več efekta, ako bi bila dvorana večja ter oder pripravnejši. Največ točk vspo-reda izvajal je tamburaški zbor. Tudi s tem svojim nastopom dokazal je ta zbor, da se marljivo uči in vrlo napreduje pod spretnim vodstvom svojega vodje dr. A. Kapusa. Tudi pevski zbor je zopet enkrat nastopil, ter prav dobro pel Vil-harjevo »Hrvatsko davorijo". Saj imamo v naših krogih za vsako stvar dovolj dobrih moči, treba je le, da vse te moči marljivo sodelujejo pri skušnjah in nastopih, pa smo vedno lahko gotovi najlepšega vspeha. Po končanem vsporedu začela se je prosta zabava, ktera je bila jako živahna ter trajala pozno v noč. (Slovenske posojilnice in »Narodni domi"). Nemčurska glasila, katerim ni na gmotnem napredku ljudstva, pišejo v jezi po svojih glasilih »pereat" posojilnice; kajti ti naši zavodi uteg. nejo sčasoma biti smrtni udarec nemškutariji. V Ljubljani postavil bode »Narodni dom" skupni slovenski narod; »Dom družbe sv. Mohorja" v Celovci je tudi sad skupnega naroda slovenskega. »Narodni dom" in narodne hiše v manjših krajih bodo pa dejanski vspehi naših posojilnic. Tako imajo svoje dome in hiše že sledeče slovenske posojilnice: v Ptuji, v Ormoži, v Logatci, Šoštanji, Črnomlji. »Narodni dom" v veliki in lepi obliki bode začela že na spomlad staviti celjska posojilnica, v kratkem utegne to storiti tudi mariborski slovenski zavod te vrste. Nekaj premoženja imajo v hišah že tudi druge posojilnice n. pr. metliška posojilnica, »Ljubljansko obrtno pomožno društvo". Kedar se bodo mlade posojilnice v Gorici, Trstu, Celovcu, Pulji in drugod okrepčale, lotile se bodo gotovo tudi enakega podjetja. Zato tej zavodi peko nemčurstvo. (Peticije na državni zbor za celjsko gimnazijo) odposlale so še občine Luče, Zreče, Kapele pri Brežicah in Rečica. Prosimo še one občine, ki so peticije odposlale, pnijipHM) pl n„.£la„|p store, ker bi radi skupno objavili vse, ki se potegujejo za ta zavod. " (»Katoliško podfP*w*d društvo" v Celji) priredi v nedeljo dne "23. decembra- božično" veselico, v poslopji šolskih sester v Celji, ob 3. uri popoludne, z naslednjim vsporedom: 1. Pesem: »Pastirci". 2. Prednašanje: »Otroci pri jaslicah". 3. Pesem: »Že angelj oznanuje". 4. Zahvala in voščilo, za novo leto. 5. Pesem: »V plamenu". 6'. Govor milostljivega gospoda opata. 7. Razdelitev daril. — Čast. p. n. dobrotniki se vabijo k udeležbi. (Vprašanje o novi celjski gimnaziji) bode se ostro razpravljalo v državnem zboru na pomlad, ko pride proračun na vrsto. To se lahko že iz tega vidi, ko se je bil že pri njegovi začasni dovolitvi, generalni govornik dr. Menger, veliki nemški liberalec, oglasil v tej točki zoper Slovence, in sicer tako odločno, da ga je moral poslanec L. Robič zavrniti, dokazavši iz zgodovine sedanje celjske gimnazije, da so že za to Slovenci denarje zlagali. Foreger se je potem zopet ujedal in tajil, kar se nikoli tajiti ne del. (Silvestrov večer) priredi celjska čitalnica dne 31. decembra t. 1. Na dnevnem redu je igra, šaljiva loterija, petje, tamburanje in slednjič slovo od starega leta ter vošilo k novemu letu. (»Narodni dom".) Pri kopanju kleti odkrila se je lepo pomalana rimska stena, na katerej so barve kaj dobro ohranjene. Tudi so se odkrile tla iz lepe mozaike (složene iz samih malih kamenčkov različne barve). Pravijo, da je na tem mestu, kjer so ta tla, bila rimska kopel, med tem ko je na ostalem stavišču stal najbrž kako v tempel. — V kratkem bo stavbeni odsek razpisal zidarsko, mizarsko in kamnoseško delo. (Surovosti.) V celjskem nemškem lističu zabavlja nek privandrani Nemec nad spodnješta-jerskimi Slovenci, kakor da bi ti bili krivi, da mu je par razposajenih dečkov razrezalo voz v Št. Pavlu in drugokrat pri Teharjih. Tako hudobno poškodovanje tuje lastine mora se seveda ostro grajati. Tako poškodovanje je, če škoda presega vrednost 25 gld., celo hudodelstvo javne sile, ki se kaznuje s teško ječo, od 6 mescev do enega leta. To si naj taki razposajenci zapomnijo, ako nočejo, da bodo šli kašo pihat. — Toliko o takih hudobnih poškodbah v obče. Kar se pa tega privandranega Nemca tiče, je pa sam zakrivil, kar se mu je zgodilo. Ta človek, ki se sedaj ujeda nad Slovenci, prišel je kot igralec ali komendijant med Slovence, si par grošov zaslužit. Ker pa za predstavljanje nima dovolj svojih ljudi, rabil je tudi kmečke fante za po-mogače, ter jim obljubil za to plačilo ali vsaj kako nagrado. Fanti so toraj pomagali igrati, ali plačila ni bilo, pa ga ni bilo. Groš se ni hotel ločiti od tega Nemca. Tako je prišlo, da je potem kateri teh neplačanih pomagačev prišel do grešnega sklepa: »Čakaj ti, ko nočeš plačati, kar nam gre, bodem ti pa drugače zasolil." Vzel je nož in mu razrezal voz. — Samo tako je prišlo menda do tega razrezanja voza, ker od drugod še dozdaj ni prišlo enakih pritožeb zoper Slovence. — Med nemškimi Celjani so pa to čisto drugi tički. Ko je pred parleti bila slavnost pevskega društva v Celju, raz-rezali so celjski capini g. Pečnaku iz Teharjev »pri belem volu" nov voz. G. Majdiču iz celjske okolice so pri »kroni" ves voz namazali s kolo-mazom; g. Zanier-u iz Št. Pavla razrezali so pri »zamorcu" voz, in ravno tam, kakor čujemo, tudi g. Lenku iz Št. Petra, slednjemu pa gotovo le iz pomote, ker je g. Lenko drugače Nemec od pet do glave in velik prijatelj Celjanov. — Če se torej take reči gode kar po vrsti v Celju zoper Slovence, potem bi bilo pač lahko umeti, če bi si tudi kaki slovenski malopridneži mislili, dajmo pa mi to tem ljubeznjivim Nemcem tudi vrniti. — Kdor surovost seje, kakor pri vseh prilikah Celjani, ta se pač ne sme pritoževati, če tudi surovost žanje. j Spodnje-štajerske novice. (Premembe pri č. duhovščini). Č. g. Al. Arzenšek, kaplan v Ponikvi, je šel za pro-vizorja v Trbonje. Na njegovo mesto je premeščen č. g. Mat. Vavpotič, kaplan v Leskovcu PKi) (Premembe pri davkarijah). Gosp. adjunkt R. Schulinz je premeščen iz Lipnice v Ptuj, g. J. Boc iz Laškega tr,'»a v Lipnico in g. J. Drolc iz Judenburga na Laškcr; praktikant J. Vezenšek iz Ljutomera v Judenburg. Gospod adjunkt J. Jeremic v Ptuji je stopil v pokoj. (Poštnimi oficijali) so imenovani gg. A. pl Metz in A. Scherbaum v Mariboru ter A. Kalb v Ptuji. (Premembe pri učiteljstvu). Gosp. Lucija Gabršček, podučiteljica pri Svetinjah pri Ormoži, je dobila stalno podučiteljsko službo pri Veliki Nedelji. Gosp. Marija Caligaro je po stala učiteljica ročnih del v Ponikvah. (V odbor južno-štajerskega hmeljarskega društva dne 16. t. m. bili so pri glavnem zborovanju izvoljeni:) Gosp. Karol vitez pl. Haupt-Straussenegg, načelnik, gosp. dr. M. Bergmann, Žalec, načelnikov namestnik, gosp. Hausenbichler, Žalec, blagajnik in gg. Josip Širca, Karol Žuža, oba iz Žalca in Norbert Zanier, Št. Pavla v Savinski dolini, odborniki; in njihovim namestnikom: gg. Jakob Janič, Freienberg, Josip Pauer, Bra-slovče, Franc Zdolšek, župnik v Št. Jurju pod Tabrom in Julij Žigan, Polzela. Razprava o hmeljskem škodljivcu plinthus porcalus se na tisne v prihodnji številki tega lista. (Iz Št. Lovrenca pod Prožinom). (Teharski župan Kovač in njegov gmajski Zepač.) Šoli in učiteljstvu prijazne občine dajo učiteljem prosto stanovanje, oziroma letno doklado, ker čislajo učiteljski stan. Na Teharjih je pa ravno nasprotno. Tamošnji župan Kovač in njegov občinski sluga sta se, kakor sem iz zanesljivega vira zvedel, pritožila zoper krajni šolski svet, ker je ta podelil ondotnemu učitelju 60 gld. letne stanarine in spoznal, da je na Teharjih živež in stanovanje, ker leži kraj blizu Celja in Štor, zelo drago. V tej pritožbi pravi župan, — podhujskan po Zeplnu — da se zavoljo teh goldinarjev občina se stroški preobloži. Res prav čudno. Za nepotrebne tožbe, ki že več stotakov stanejo in za »kolera špital", ki stane okoli 3000 goldinarjev ima pa občina dovolj denarja, tako, da lahko razsipava. Dragi bralec, ako te pelje pot mimo teharske bolnišnice ozri se mdo na njo, oglej jo in potem sodi, je li to poslopje toliko vredno, kolikor stane! In še takrat ne, ako bi tudi Kovač in gmajski Zepl v njem na koleri ležala. V občinskih zadevah pa teharski župan ravno veliko ne razume, ker ne zna baje brati ne pisati, — svoje ime podpiše, kakor da bi petelinček popraskal — ter je le po imenu župan. (Vabilo) k dramatični predstavi, katero priredi »Bralno društvo za Laški trg in okolico", na dan sv. Štefana dne 26. decembra 1894, v pivarni gosp. Simon Kukec-a v Laškem trgu. »V Ljubljano jo dajmo". Izvirna veseloigra v treh dejanjih. — Spisal Josip Ogrinec. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za člane 20 kr., za nečlane 50 kr. Preplačila se hvaležno sprejmejo, čisti dohodek je v prid uboge šolske mladine. Odbor. (V Št. Pavlu v Savinjski dolini) bodo dne 1. in 6. januarja veselici z gledališkimi predstavami, petjem in tamburaškim koncertom. Pri drugi veselici bode tudi ples. Začetek vselej točno ob 7. uri zvečer. Pri teh veselicah nastopijo prvikrat šentpavelski tamburaši. (Čitalnica šaleške doline v Šoštanji) ima svoj redni občni zbor dne 26. t. m popoldne ob 3 uri, h kteremu se p. n. udje uljudno vabijo. (Radi volitve v rudniško bratovščino) v Trbovljah je interpeloval poslanec Pernerstorfer v državnem zboru. (Vabilo) k društveni zabavi z gledališko predstavo, ktero priredi »Bralno društvo" v Sevnici dne 26. decembra 1894, v dvorani gospoda Anton Fabiani-ja v Sevnici. Začetek ob 7. uri na večer. Vstopnina: I. prostor 40 kr., II. prostor 30 kr., HI. prostor 20 kr. Igra se v prid revni šolski mladini v Sevnici, zato se nadplačila hvaležno sprejemajo. (Nesreča v kamnolomu). V Šalamonovem kamnolomu v Rajhenburgu, se je ne davno ponesrečil delavec Kovač. Spretnemu delavcu se je porušilo in ga takoj ubilo. Zapustil je vdovo in obilico nepreskrbljenih otrok. (Razširile se bodo) vsled sklepa deželnega šolskega sveta sledeče šole: Dekliška šola v Ptuji jia. J> rffiffidjff trirazrednica pri Sv. Rupertu na 4 razrede in 4 razrednica pri Sv. Juriji na Sčav niči na 5 razredov, V Orli vasi pri Br še bode ustanovila podružna šola. ------ (Okrajni zastop v Ptuji) bode imel hodnje leto 72.469 gld. potrebščin in 29.742 gld. pokritja. Primanjkljaj se bode poravnal z 25°/o doklado na vse direktne davke. (»Slovensko pevsko društvo v Ptuji") ima, kakor se je že poročalo, 26. t. m. popoldne ob 2. uri svoj letni občni zbor. Ob 1ii 8. uri zvečer predstavljala se bode gledališna igra »Telegram" pri kteri sodelujejo iz prijaznosti gospodični Lan-gerholc in gg. Sedlaček, Serajnik, Pire, Šentjurc, Sever in Novak. Tudi godba tukajš. občnega bojnega društva pod spretnim vodstvom svojega kapelnika g. Lenharta, skrbela bode za zabavo pričujočih. Obeta se torej prav zabavni večer. Na to opozarjamo vse pevce, društvenike in prijatelje narodne zabave. Ptujska inteligenca naj s svojim obiskom dokaže svojo narodno mišljenje. (Ptujsko pol. društvo »Pozor") je poslalo prošnje na ministerstvo znotranjih zadev, trgo-vinstva in pravosodstva za slovensko-nemške napise in pečate pri dotičnih uradih. Prošnje podpisale so tudi občine: Sv. Barbara, Gruško-vec, Slatina, Gradišča, Elizabeta v Halozah. Tako je prav. Naprej! (Pri sv. Vidu niže Ptuja) bila je volitev krajnega šoskega sveta vsled pritožbe glasovi-tega Schosteritscha ovržena. Pri novi volitvi zmagali so zopet narodnjaki. Odbor je nastopno sestavljen: Načelnik Jožef Zemljak, posestnik v Pristavi, namestnik Miha Kurež, posestnik v Lanci vasi, zastopnik duhovščine župnik O. Vinko Hrtiš in učiteljstva nadučitelj Brence. Šolski ogleda Anton Gregorič v Ptuji. Odborniki: Janez Kirbiš, Jožef Korpič, Jakob Hošek, Franc Scho-steritseh, Miha Junger. (Iz Gornje Radgone), »Kmetijsko bralno društvo" priredi v nedeljo dne 30. t. m. popoldne ob 3. uri v gostilni »k angelju" (Skerlec) tombolo s petjem. Sodelovali bodo vrli pevci iz Kapele. Ker je čisti dobiček namenjen v svrho po-množitve društvene knjižnice, se prosi obilne udeležitve. (Nov odvetnik v Ljutomeru). Z novim letom odpre v Ljutomeru odvetniško pisarno gi dr. Franc Rosina, poznat kot bivši odvetniški koncipijent v Novem mestu pri dru. Slancu in v Celji pri dru. Josipu Sernecu. S tem možem pridobijo Ljutomerčani ne samo odličnega pravd-nika, ampak tudi značajnega narodnjaka, kterega bi bilo odveč še posebej priporočati. (Nov narodni zdravnik) dr. Anton Mihalič, pride z novim letom v Ljutomer. (Iz Ljutomera). (Naše narodne zabave). V nedeljo 9. t. m. je priredilo tukajšnje „Slov. pevsko društvo", veselico, oziroma zavoljo adventa zabavni večer s petjem in gledališko igro „Ser-vus Petelinček". Veselica je bila kljubu nevgod-nemu vremenu izvrstno obiskana. Ni bilo dobiti praznega prostorčeka. Posebna hvala gre našemu vrlemu kapelniku Franju Caherlu. Pri takih prilikah se kaže, koliko je on s svojim trudom dosegel pri moškem, kakor pri mešanem zboru. Pelo se je izvrstno. Tudi gledališka igra se je jako dobro obnesla. Vsak igralec in vsaka igralka storila je svojo dolžnost. — Miklavžev , večer je bil imeniten. Otrok in odraslih je bilo toliko, da bi bilo zastonj iskati prazen kotiček. Za božičnico se je nabrala pri Slovencih in slov. zavodih letos jako velika vsota. Otroška božičnica se je vršila 22. t. m. popoldne v telovadnici Franc-Josipa šole s petjem in predavanjem. Razdelitev božičnih daril ubogej šolski mladini storil je konec lepe svečanosti. V nedeljo 6. jan. bode tombola za ubogo šolsko mladino. (Kje so nemške posojilnice ?) Starejše nem ške posojilnice so na Spodnjem Štajerskem v naših večjih mestih in v nekaterih manjših krajih še; v nekaterih krajih cel<5 poleg slovenskih posojilnic životarijo nemški »creditverein". K tem životarijočim nemškim kasam hoče štaj. deželni odbor pridružiti s pomočjo deželnih denarjev še nekaj nemških Raifleisenovih zavodov, n. pr. na Bizeljskem, v Selnici na Muri, v Št. Ilju v Slov. goricah. — Teh zavodov se bodo naši ljudje gotovo ogibali, kajti oni bodo le nemško uradovali, bodo torej le v rokah nemškutarjev, naših starih neprijateljev. (n Tri glavo v" ples) bode dne 16. januvarja 1895. Začetek ob polu 9. zvečer v prostorih Daniel-Annensale. — Vojaška godba 7. pešpolka. Vstopnina: za osebo 1 gld., za obitelj 3 gld. Druge slovenske novice. (V Ijubljani) omahuje narodna večina pri najvišjih gosposkah v deželi. Deželni odbor se je bil že enkrat, kakor je predobro znano, v zadevi uličinih napisov postavil na omahljivo stališče. Deželni šolski svet se je pri vprašanji, ali se uvede v višje gimnazijske razrede več slovenščine, kakor do zdaj, postavil na zanikalno stališče. Tudi pri nasvetovanji novih okrajnih šolskih nadzornikov je rešil čast nemštva na Kranjskem ter je eno tretjino teh mest naklonil možem odločno nemškega mišljenja. Je li tretjina Kranjske nemška?! (Ljubljana dobi električno razsvetljavo). Mestni zbor je za to dovolil 400.000 gld. Stroji se bodo s paro gonili. Ta lepa luč, ki bode cenejša od plinove razsvetljave, se bode vpeljala do 1. avgusta 1896. (ljubljansko slovensko gledališče) se tudi letos dobro drži in daje lepe, dokaj dobro obiskovane predstave. Češke moči, ki so nastavljene, dobro delujejo in so se tudi že precej slovenščine naučile, če tudi še ne v zadostni meri. (Nedoslednost in odkritosrčnost.) V Ljubljani izhajata še dva nemška lista: „Laibacher Zeitung" in »Laib. Schulzeitung", ki zajemlje iz »šulfereinovih" jasli, da more životariti. V poslednji številki navaja izrek nemškega pedagoga, naj se učitelj ogiblje politikovanja, Tega bi ne zamerili, ako bi s tem ne mislila na slovenske učitelje, in ako bi takoj v prvem svojem članku s ponosom ne navajala, koliko vspeha je bil baš odličen šolnik iz njene vrste dosegel s tem, da je vzdrževal ta list. Ali ne misli g. B., ki je to pisal, na g. V. Linharta, bivšega voditelja nemškega šolstva in deloma tudi nemške politike na Kranjskem? Ali ni mar ravno on za to konse-kventno svoje delovanje dobil sedanje mesto ? Kje je torej doslednost? Tu zopet velja: Grau ist alle Theorie", dragi g. B. (Ali je pošta draga?) Ne, ni draga. Kaj takošnega ne moremo trditi. Ali nekaj druzega je, kar po velikih mestih pošto zelo podražuje. Kjer na dom vozijo pošiljatve, je to zelo občutljivo, ker morajo stranke od tega dostavljanja na dom kar po 20 kr. plačevati od vsakega komada. To se nikakor ne vjema n. pr. s portom (voznino), ki je večkrat le malo večja od te res prevelike takse. (Slovensko učiteljsko društvo) za Kranjsko bode 28. t. m. v Ljubljani zborovalo. Ob enem ima ondi tudi občni zbor »društvo za zgradbo učiteljskega konvikta" (zavetišča). (Napredek slovenskih posojilnic.) O nekaterih novih posojilnicah se nam poroča, da so si postavile že prav dober temelj, osobito posojilnica v Slovenski Bistrici. Posojilnica na Slapu pri Vipavi posluje tudi še le nekaj čez leto dni, pa ima že 140 udov in blizo 50.000 gld. prometa. Posebno trdno podlogo si je naredila posojilnica v Dolu pri Hrastniku, katero je občinstvo s hranilnimi vlogami zelo založilo. (Iz Kranja). Nemškutarskega šolskega nadzornika, za takov posel že v prejšnji dobi vzre-jenega, utegnejo na Dunaji s pomočjo najvišjih kranjskih gospodov skuhati za gorenjsko stran in ga za novoletno darilo dati vrlim slovenskim učiteljem v kranjskem in radovljiškem šolskem okraji. Čudno! Ali ga na vsem Gorenjskem in v Ljubljani ni boljšega od moža, kateri si upa v današnjih časih slovenske otroke in slovenske stariše z nemškim „Jahresschulberichtom" razveseljevati leto za letom?! Ali je nemškutarija še vedno najboljši dokaz dobre pedagogiške izobraženosti ?! (Slovenske čitalnice, pozor!) Popotnik nam piše: V mnogih velikih slovenskih čitalnicah zapazim na svojem potovanji, da imajo poleg kacih 4—6 slovenskih časnikov, kacih 5—8 nem ških, da je torej večina nemška. Ker je vmes tudi nekaj židovsko-liberalnih nemških časnikov, moram očitno svariti dotične domoljube pred tako narodno mlačnostjo. (Z Brezja na Gorenjskem,) s te slavne božje poti, nam romar poroča, da je ondotna nova cerkev v zunanjem že dokončana, le še oltarjev nima. Novi božji hram bode veličastno poslopje, kedar bode popolnoma dovršen. Nameravani frančiškanski samostan se še ni začel graditi. (Posojilnica v Zagorji ob Savi) je že re- gistrovana. Načelnik ji je znani domoljub, g. M. Medved, odborniki pa gg. A. Mauer, Weinberger Modic in Hrastelj. (Iz Koroškega). Grof Hoyos, avstrijski veleposlanik v Parizu, je stopil v pokoj in se naselil v Porečah ob Vrbskem jezeru. Francozki listi ga hvalijo in obžalujejo njegov odhod. — »Gorotan", prvo slovensko pevsko društvo na Koroškem, priredi dne 9. prosinca 1895. 1. v gostilni pri »Šercerju" v Šmihelu pri Pliberku ustanovno veselico z jako zanimivim in obšir nim vsporedom. Tiskarna družbe sv. Mohorja je končala dne 12. t. m. razpošiljanje družbinih knjig in je torej upati, da bodo vsi družbeniki prejeli letošnje knjige še pred Božičem. (Uradovanje pri političnih uradih). Z Do lenjskega se nam piše: S slovenskim uradovan jem pri politiških uradih gremo Slovenci za en korak naprej, za dva nazaj. Kolikor imamo namreč pri nas priliko opazovati, uraduje se komaj pri tretjini vseh aktov po slovensko. Navadno uraduje od treh politiških uradnikov pri okrajnem glavarstvu le eden po slovensko. Načelnik v uradu se drži običajno nemščine; izjema je menda le pri črnomaljskem glavarstvenem voditelju. Tudi pri šolskem poslovanji, ki je združeno z okrajnimi glavarstvi, opazimo večkrat v narodnem obziru mesto napredka nazadek. (Na Studencu) med Sevnico na kranjski strani je umrl nagle smrti, v svojih najboljših letih, ondotni župnik, č. g. Matija Lavrič. Blagi dušni pastir je nameraval veliko storiti za potrebno cerkev in faro, za katero je bil po njegovem posredovanji veliko svoto zapustil bogat kmet Lisec; toda smrt je prekrižala njegove najboljše namene (Razpisani službi). V Krškem je oddati služba občinskega tajnika s 500 (600), letne plače in stanovanjem do 31. t. m. in služba okrožnega zdravnika s 600 letne plače do 10. jannarja 1895. (Obrtno šolo v Kočevji) hočejo Kočevci na cedilu pustiti, ker je vlada noče v svoje popolno oskrbovanje prevzeti. Čudno, saj jej vlada precej podpore daje! Morebiti pa učencev nima? Naj jo le zapuste Kočevci; Ribničani bi bili gotovo veseli, ako bi jim vlada enako podporo dovolila in dajala. (Pri občinskih volitvah v Pazinu) je hrvatska stranka vkljub najhujšej agitaciji nasprotne lahonske stranke, v vseh treh razredih zmagala sijajno. V tretjem razredu so hrvatski kandidatje dobili 831 glasov, lahonski pa samo 359, v drugem hrvatski handidatje 388, lahonski pa samo 60, v prvem pa 122 hrvatski kandidatje, laški pa 106 glasov. Druge avstrijske novice. (Državni zbor) je še le 18. t. m. skončal seje in so šli poslanci na božične in novoletne počitnice. Popred je dovolil državni proračun za 3 mesece po hudi ostri razpravi, v katero so posegali ministri prav odločno, pa tudi naši slovenski in hrvatski poslanci: dr. Ferjančič, Spinčič, dr. Laginja, Klun, Robič.- Prvi trije so grajali neugodne narodnostne razmere na Slovenskem in v Istri in napadali koalicijo. Poslanec Klun je branil slovenske poslance, ki so zavoljo Hohen\varta in Celja ostali v koaliciji. Rubič je bil radi celjske gimnazije nekaj pojasnil. Neprijetno je nam Slovencem, da si niti državni slovenski poslanci niso edini, in peklo nas je, da so to zdaj še v državnozborskih govorih razodevali na glas. Istrski poslanci so storili zopet več vprašanj. — Pred sklepom je sklenil državni zbor nove postave o orožnikih, o farnih konku-rencah (t. j. o davkih za fare) in o nedeljskem počitku. (Resnične, če tudi ne tolažilne) in koristne so bile besede finančnega ministra Plenerja v državnem zboru, ko je rekel, da ni upati, da bi avstrijski parlament vpeljal splošno volilno pravico, in da bi ta za Avstrijo ne bila umestna. Mi pa mislimo, da se pravica prilega sleherni državi, torej tudi naši. (Deželni zbori) so sklicani, in sicer kranjski na dan 28. decembra, štajerski in goriški na 27. decembra, koroški na 3. januvarja, istrski in ] tržaški na 10. januvarja. (Draga govedina). Na Dunaji se prodaja i govedina po 1 goldinar kilogram. Kaj je vzrok? (Na Češkem) se še vedno bore Staročeh-z Mladočehi. Vendar Mladočehi napredujejo. Te dni bil je zvoljen v kmečkih občinah klatovskih mesto Staročeha Mladočeh Hani. Dal Bog, da bi : jeli Čehi kmalo skupno delovati, ker to bi bilo na korist vsim avstrijskim Slovanom. (Stoletnica razdeljenja Poljske) hočejo praznovati Poljaki z občno žalostjo. K temu jih pozivljejo z Varšave. Pravijo, da Poljak ne sme pozabiti svoje slave, svoje skupne domovine. (V Budapešti) imeli so ogerski škofje po-j svetovanje pod predsedstvom primasa Vassarija. | Posvetovanje vršilo se je radi od cesarja potrje-' nih cerkveno-političnih zadev. Seja bila je strogo tajna. (Na Ogerskem) dobili bedo z novim letom novo ministerstvo. Da bi le zbrali može, ki bodo malo manj Židom, pa nekoliko bolj Slovanom prijazni. Ogled po širnem svetu. (Na Nemškem) stopajo hudo na noge soci-jalnim demokratom. Preganjajo celo nedolžne gostilničarje, pri katerih se ti zbirajo, in sicer na ta način, da vlada prepoveduje svojim uradnikom, da ne smejo v take gostilne zahajati. (Italija) ima velike nadloge in sramote. V javni seji državne zbornice so se odkrile slepa-rije pri veliki rimski banki, v katere je bil za-i pleten sam ministerski predsednik Krispi. — ! Roparji pa zopet na mnogih krajih po noči in pri belem dnevu ropajo bogate državljane. (V Armeniji) so turški vojaki zopet klali kristjane po cerkvah, tako, da je kri kar na ; ulice tekla. (Pariz). Poslanska zboprica je volila radi-katca Brissona predsednikom. Dobil je 243 glasov. njegov protikandidat, oportunist Maline pa 213 glasov. (Kitajci) in nji)* vladar so kar zmešani, ker so jih Japonci tako premagali. Cesar odstavlja n. zapira jtejažke poveljnike. Dopisi. Iz Kostrivnice. Gospod urednik! Gotovo ste že radovedni, kaj že počenjata naš Andrejček in Matevžek. No — prav pridno ga pijeta ter še vedno godeta „a bisl bindiš, a bisl tajč". Posebno Andrejček kuje marljivo pravdeželjnim ljudem tožbe, katere vkljub višje prepovedi še vedno najdejo milost pri rogaški sodniji. Učen je, učen naš župan, ki bo bojda, še postal cel<5 „dohtar n li notar", kakor sam pravi. Nemški tak<5 zna, da ga cel<5 gospodje pri okrajnem glavarstvu ne razumejo več. Prosim vas lepo, kdo bi si pa mislil, da po Andrejčekovi nemščini „harmonirati" pomeni pričkati se, in da je »abgehobelter Kerl" »oliko'T kakor neotesan »kerlc"?! Toda vkljub takim in enakim prednostim si domišljuje Andrejček, pardon! gospod dohtar Andrejček, daje grozno imenitna glava. Po njegovi misli edino le on razume občinske posle, akoravno so mu paragrafi občinskega reda knjiga z devetimi pečati zapečatena. Poslušajte, kako ginljivo piše o sebi, da se dela tako, kakor da bi te budalosti pisalo »nekoliko žen, ktere žalosrčno to očitati si dolžno upčute", dopisniku „SIov. Gosp." in »Domovine": »Vi se brigate v občinski reči; pa kar iz dopiso vidimo, ne razumite totih poslov, nas boge ludi še bol stiskate — naš Richter so nam še pripo-morali, iz tako obložene reči, ktere nam sodnije na veliko prašanje je zvak čaš odreklo, — vsi ji bilo zastonj kostanje in poti so bili pres uspaha v liift žleteti kdo nam je pomoč bil naš dober Richter rihter, kterega Vi ogovarjate in prečenjete po falš rečeh če še nam tega dobriga človeka odjeste, tak smo še veče serote . . . nam revežem akudujel.o »ko nas obiač&te iid deroče Notarje Doktarje in tak naprej ... mi kok nevedne ženske (ha ha, Andrejček sam pravi, da je ženska in ne mož) spoznamo hudoben Vaš namen kar Vaši dopisi dokažejo glejte de se spravite ta vuilSda ne pohujšete in ustrupite več mladih ludi z MKkUjmmi Vašimi dopisi". —Kaj ne gospod urednik, da miamo »fletnega župana", katerega nam lahko zavida c&li svet. Hudomušni ljudje se nam sicer že dolgo posmehujejo, češ, da bi si naj izposodili od Lemberžanov »pranger", za take »nevedne ženske" v moških hlačah! Najbolje bi bilo, da ga položimo na »pencikl" ter ga odpošljemo v deveto deželo, da bi tam prodajal svoje neumnosti. Sicer se že močno majata županov in beričev »stoliček" —. Bog daj, da bi se prav kmalo popolnoma prevrnila na trda tla ter se nikoli več ne vsedla na take »stoličke". Iz Ljutomera. Znano je bralcem »Domovine", da je občinski zastop našega, v veliki večini, slovenskega trga. že celo vrst let v rokah tukajšnje nemškutarske stranke. To najbridkeje občuti v našem lepem od Stvarnika z nenavadnimi prirodnimi dobrotami in z najblažjim ljudstvom obdarovanem delu slovenske domovine, tukajšna slovenska stran. To bode pokazal dogodek, kateri je jasna slika neznosnega, uprav terorističnega postopanja naših nasprotnikov. Pondeljek dne 19. novembra t. 1. pride k žu-lekarju Schwarz-u, kateri je pred leti v tjšnji čitalnici nosil krinko zavednega Čeha, niča slovenske krčme »pivarne", proseča licence — za godbo na nedeljo pred ntom 25. novembra. Ta prošnja je bila žu-neljuba, ker -takšno licenco privošči on rajši nemški krčmi, vender zahteve ni mogel brez; vzroka popolnoma odbiti. Krčmarica gre to-j kupit potrebnih kolekov, ko se vrne pa zve, ji bode ugodilo še le tedaj, ako se nobeden . ^ krčmar za licenco ne oglasi. Vsak ugovor d£/5n 0 & tiavnokar izišel Jlustrovan narodni koledar" za leto 1895. Cena elegantno vezanemu 1 gld, broširanemu 70 kr. — Dobiti je pri Drag. Hribar-ju v Celji in v vseh slovenskih bukvarnah. IL